ft 1. t H. , K. ST ATSAN Yv ALTS C H AFT MARBURG am mit Bejtagen / Maribor,-4f*e T« januarja 1915. / Tečaj XL3X. List ljudstvu v pouk in zabavo. tiHaajem na dom za četo leto 4 K, pol leta 2 K ki za čstrt leta 1 '.C Nsročoraa za 3 K, za čnr^n fevcTiasrafe.i^-- j&ina se pošilja na: Uprava®*© .Siof.-cbgs Gospodarja" v Maribora. — List se «topOtg» do odpovedi. — lk?;s „K*' ¿i Poaamezai listi stanejo 10 vin. — UTedoiStva: Koroška cesta šter. 5. — Rokopisi se ne vračaj®. — Upr&ra&iv«: mvsSm cesta štev. 5, vaprejem« nasofah.o, inserate In reklamacije. Saoesste w ptečnje od etaostopa^ jKtftorate za enkrat li vi«., «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglasa pibacrea pograsi. lasjesati s® &pre$sat*ia da torir? —• ifa zaprta rt*dasuc^s te poštsine proste. fcgmja rwk četrtek in veija s poitaino vred in v tearfcc«*« s «tešete 6 K. Kdor bodi sam ponj, na leto samo 3 K. Skikivmega druStva" dobivajo list bret pose!)«« saročaine. - V Galiciji rusko prodiranje ustaovljeno. — Naši junaško odbijajo ruske napade. — V Karpatih nastopajo Rusi z veliko premočjo. - Naši se nekoliko umikali, a spopadi se nadaljujejo z vso srditostjo. — Na Rusko-Poljskem avstrijske in nemške čete polagoma napredujejo. — Na srbskem bojišču se novi boji še niso začeli, — V Hercegovini pri Trebinju smo pre magali črnogorske čete. — Francozi, Angleži in Belgijci zbirajo nove čete proti Nemcem. — Turki poročajo o novih uspehih proti Rusom v Kavkazu. — Sv. Oče se poteguje, da se izmenjajo za nadaljno vojsko nesposobni ujetniki.-, |fjf Pozdravljeni! Vsi, ki so se zbrali v novem letu 1915 okoli našega lista, iskreno pozdravljeni! Z vojsko začenjamo leto, a prepričani smo, da ga bomo z mirom dokončali. V tem času1 pa je potrebno, da ne postanemo ma-lodušni, da ne izgubimo poguma, ampak, da zdrži mo s krepko voljo in močnim srcem do zadnjega. Bog je vedno S&til in varo\ al Avst In tud; sedaj jo ne 'bo zapustil, temveč uslišal vroče prošnje, ki kipijo do njega iz milijon in milijon verno udanih duš za mno-goskušanega cesarja in za skupno našo domovino Avstrijo. Posebno pozdravljeni pa v sedanjem času naši slovenski vojaki! Med njimi si je pridobil naš list tekom vojske velikih in zvestih prijateljev. Naš list čitajo v strelskih jarkih, v taboriščih na bojnem polju, v bolnišnicah po vsej širni Avstriji in doma po vojašnicah. In ne samo čitajo, ampak podpirajo ga tudi izredno pridno z dopisi. S ponosom lahko rečemo, da nima razmeroma noben slovenski list toliko so-delovalcev v vojaških vrstah, kakor naše glasi-1 o. A tudi z drugojezrčnimi se prav lahko merimo. Za nas je seveda tako sodelovanje neprecenljive vrednosti, obenem pa jasen in glasen dokaz za nenavadno nadarjenost naših slovenskoštajerskih mladeničev. Vsaka številka našega lista med vojskinim 'časom o-znanuje z mogočnim glasom: Evo, slovensk'h štajerskih mladeničev, kako inteligentni so, v eni roki držijo puško, v drugi svinčnik, oboje za svojo domovino! Kajti k^kor njihovo junaštvo na bojnih poljih, tako tudi njihova pisma z bojnega polia dokazujejo, da se Avstriji ni treba ničesar bati, ako bodo vsi "njeni sinovi, kakor so mladeniči slovenski, junaškega srca in zvestega, domoljubnega duha. Naše organizatorič-no delo na Slovenskem Stajerju je s krasnimi uspehi prestalo skušnjo in njegov neprijaitelj more le biti, kdor nima pravega domoljubnega mišljenja ali pa je omejenega duha, ki ne more soditi o notranjem razvoju narodovega življenja. Naš list smatra za svojo nalogo, da tudi v novem letu vzdržuje stik med slovenskimi vojaki in slovenskim narodom. Zato lx> tudi zanaprej prinašal ooročila naših mladeničev z bojišča. Slovenske vojake prosimo, da se pridno oglašajo ter s svojimi dopisi razveseljujejo slovenske ljudi po Stajerju, ki z veseljem in zanimanjem poslušajo njihove besede. V zameno pa bomo poročali mi in naši domači sotrudniki vojakom prav vestno, kaj se godi doma po domovini. Prijateljstvo sklepamo danes, ko pošiljamo prvo številko novega leta med svet, s svojimi sotrudn i- k i , s svojimi naročniki in somišljeniki. Obetamo si zvestobo. Trdno se hočemo držati naših načel, v vseh težavah podpirati drug drugega in nikdar nočemo izdati naše neoskrunjene zastave, na kateri se blišči stari, a zlat. napis: Vse za vero, dom, cesarja! Pozdravljeni vsi naši nrijjateljji! Topovi nam. pojg^^ak. večer uspavanob. Divizijski župnik c, in n:r. vojni nadkurat vlč. g. Jakob Tajek, piše svojemu prijatelju g. župniku ocj Sv. Marka niže Ptuja sledeče: Pred nekaj dnevi sem dobil tvojo mi drago do pisnico. Pa morali smo marširati in smo sedaj zopet 12 dni v ognju. Gonimo sovražnika proti severu že nad 100 km. Danes (20. clec,) je slučajno malo mirne je, ni bilo treba sprevideli in tudi ne pokopavati. Sem vsaj v mestu, kjer je katoliška cerkev in sem mogel zopet enkrat maševati'. Bog ve, če bom zamogel o Božiču. Sem zdrav. To me veseli, da se več maršira. na vozu strašno zebe. Primeroma se nam še dobro godi, pa ubogi vojaki trpijo strašno, ne da se to po pisat', ¡¡a se držijo vedno hrabro. Da bi bil kmalu ko nec, kakor si mi pisal, ne verjamem. Bog naj usLiši naše in vaše molitve! Kdor bo to vojsko preživel, bo vedel veliko povedat:. S ptujskim g. Katajem sem so sestal enkrat meseca septembra, od tega časa ga ni sem videl, ker je z vojaškimi bolnišnicami vedno daleč za bojno črto. Nam seveda vsem pojejo za uspavanko vsak večer naši in sovražnikovi topovi. Dose~ daj se mi je posrečilo skoro vedno spati pod streho, danes stanujem prav lepo pri — židih. Želim tebi in tvojim domačim, vsem znancem v Ptuju, zlasti mil. g. proštu, Tomanu :td., vsem, s katerimi se snideš, srečne praznike in blagoslovljeno novo leto. Ako se vrnem nazaj, se pripeljem k tebi na češke knedelce in kola če. Piti sem se že celo odvadil in se bom moral zopet vaditi p jače po žličkah. Za žejo imamo samo črno kavo in čaj, vodo piti ni svetovati. Molite za nas in bod te zdravi. Z božjo pomočjo, upam, da srečno do končamo . . ." v * Naši vojaki v Poli. Enoletnik Bruno Flis, Ei dovršil drugi letnik bogoslovja vojsko, piše domačemu župniku Laškim: Že so skoraj potekli trije z teŽKim srcem poslovil pnik in od svojih dragi! vo in ne bi ga hotel še mi v Pulju takoj ko sere hajdi na trdnjavo . . .. i ro hoda iz mesta po sul dobival prve pojme o v( prvič vojaško disciplino tedne. Na to sem bil pri mesta na trdnjavo, ozir nahajam še sedaj. Pa prišel sem. Tukaj je v gled na morje. Bivali f je pred mobilizacijo ter šel prostovoljno v pri S. Lenartu nad meseci, odkar sem se preČastiti gospod žu-ih. Težko je bilo slo-doživeti. Nateknili so vojaško obleko in — lepi čolnu. Skoraj u-m sem si počasi pri-novincev in okusil v sem ostal dobre tri na čisto drugo stran drdbo '. . ., kjer se ' zadovoljen, da sem lega in krasen raz-a. vsi prostovoljci v eni baraki skupaj. Bilo nas je nad 40. Natlačeni smo bili, kakor slaniki v šbatlji. Po pet nas je spalo na dveh „štrozaKih", kar na tleh. Dne 1. novembra, smo na biii prideljeni raznim baterijam na utrdbi (lortu). Jaz, en Ceh in en Rumun smo prišli K poljski bateriji (9 cm kalibra), ki je postavljena zunaj in na prostem tik forta samega na visokem nasipu z razgledom proti morju. Stanovanje nam nudi majhna iz desk zbita kočica, katero smo s kamenjem za silo za-zid li in om.etnti z hijitom Prostor;' imamo v njei ja-c m-.tio iii moramo j izHu. da drug drugemu ne stopamo na prste. Znotraj smo vse luknje zamašili in nabili belega papirja ali pa nalepili časnike. Da nas ne zebe, smo si kupili majhno peč, ki nam jako dobro služi. Za kurivo moramo skrbeti sami. Gremo v gozd in nasekamo dr|va. Drva sami žagamo in cepimo kakor pastirji. Proti vetru „široko", ki prihaja tu sem čez morje, smo zavarovani, ker stoji kioca pod nasipom. Kadar oa začne žvižgati bora, tedaj pripiha tudi k nam noter. Tudi z dvema majhnima oknoma so lahko ponašamo, dasi je še vse eno precej tema notri. Sedaj obiskujemo artilerijsko šolo za rezervne častnike. Predmeti so težavni, pri tem pa, zelo intere-santni. — Ker smo daleč iz mesta, težko opra(vlj'a,mo svoje verske- dolžnosti. V treh meseciii, odkar sem že tukaj, sem bil komaj trikrat pri sv. maši in enkrat pri popoldanski službi božji. Priporočam se itd. Kako sem zbežal iz ruskega ruskega ujetništva. Bilo je na Karpatih. Blizu prelaza D . . .-. je naš polk, ali pravzaprav del istega, taboril na pristavi nekega ogrskega grofa. To vam je bi'la celn vas samih hlevov, gospodarskih poslopij in hišic za delavce. Kraj je ležal nekako na pobočju prvih kar-patskih višin. Dne 24. novembra dobi moj voj povelje, naj gremo na bližnjo višino na poizvedovanje. Ko pridemo na določeni kraj in nismo našli nič izvanrednega, nas je mikalo še dalje. Prišli smo v neko gozdnato kotlino, k,:er naletimo na podrto kočo. Nič hudega sluteč, se nas splazi 8 mož v notranje prostore in jaz takoj pogledam po stopnicah v klet. Kot poseben prijatelj slanine in rujne vinske kapljice, sem takoj ovohal, da mora biti v teh podzemeljskih prostorih skritega več takega zaklada, ki je v vojski za žejna vojaška grla ip lačne želodce posebno zdravilo. Ne čakam dolgo ob leseni steni, butnem z grčavim polenom po deskah in po nekaterih udarcih je bila luknja tako velika, da sva dva vojaka, jaz in moj prijatelj France Grižnik, doma nekje od Ptuja, se splazila v temne notranje prostore. Imela sva pri sebi svečo in užigalice. Globoke stopnice so vodile v vinsko klet. Bilo je več hodnikov. Ubereva jo po prvem in glej, kaj najdeva: prostorna obokana klet je bila polna sodov z ogrskim vinom; v nekem drugem kotu pa sva našla velik kup jabolk, spravlienili leno na snažne Štelaže. Tudi izborna octt-ci-« je pripravljena v desete samega veselja. Jaz pravim: Veš, riše, da nekaj teh, za n nesemo in se tako enkrat In poklicala sva ji] pa jih pred hišo stražilo ^iiilo med inserati« od pajčevine preprečene želodcei, s slanino, jabolki in vinom, nato pa smo si nabasali vsak kolikor je mo- Minula je menda dobra ura, ko smo začeli, smu. kati iz teh prijetnih podzemeljskih prostorov. Veselil, smo se že, da bomo svojim tovarišem prinesli toli potrebnega krepcila. Pa oh groza! Ko pridemo na svetlo, ni bilo naših ostalih tovarišev nikjer, zunaj pa nam je zasta-vilo pot čez 30 Rusov. Naenkrat smo bili ujeti. Pobrali so nam orožje in jestvine ter nas gnali v gore. Najraje bi se bil zjokal od jeze, da se bodo sedaj Rusi mastili z onimi podzemskimi zakladi v ogrski Meti. Trije Rusi, stari dedci, so nas tirali, vedno dalje v gozdove. Kar naenkrat pa je začelo nad nami pokati,. E-den od ruskih vojakov se je zvrnil zadet v glavo. 0-stala dva sta se takoj vleglia in tudi nam velela, naj ju posnemamo. Vedeli smo, da mora ne daleč od nas biti kak avstrijski ali ruski oddelek. Po bliskovito mi šine misel v glavo: „Reši se!" Ne premišljujem dolgo, prvemu Rusu ilzderem puško in ga prederem z njegovim lastnim bajonetom. Drugi pa se je takoj sam udal naši premoči. Umaknili smo se nazaj in smo zopet srečno do-šli v bližino kleti. Izognili smo se je ter srečno našli svojo stotnijo. Ko sem poročal stotniku o izvanrednem dogodku, se mi je nasmehnil in rekel: „Ja, ja, Štajerci ste pač taki, da še na bojišču preveč mislite na to, kako bi stregli svojemu želodcu in se vam cedijo sline, če od daleč ovohate vinsko kapljico. (Mož je rodom Bavarec), Nič ne škoduje, če ste bili za eno uro v ruskem ujetništvu," Ker pa klet, polna vina, jabolk in špelia, tudi na bojišču ni nobena šala, ampak celo za lačne želodce avstrijskih vojakov in častnikov posebno razveseljiv raj, je stotnik takoj določil, da se spravi naša stotnija nad to „trdnjavo". Previdno smo se bližali tisti koči. Bila je že dobro zastražena po Rusih. Stotnik se je odločil,, da mora ta ogrški magacin še tisto popoldne biti v naših rokah. In posrečilo se nam je. Obkrožili smo kočo in pogodilo se nam je, da smo ujeli Ruse, od kojih so bili nekateri, posebno oni v kleti, pijani kot čepi. Morate si misliti, kako veselje je zavladalo med našimi fanti, ko že skoro cele 4, nekateri 5 dni,- niso dobili kaj poštenega za pod zob, sedaj pa smo imeli naenkrat vsega dovolj. Dognalo se je, da je ogrski grof B . . . . dal nalašč skriti vse te žlahtne stvari v klet pod borno kočo v gozdu, da ne bi prišle v roke Rusom, ki so drveli čez Karpate na Ogrsko. Jaz sem bil drugi dan od našega majorjapohva-ljen, da sem tako srečno izitaknil zaplankano klet v karpatskem gozdu. Ne vem, če je še kateri od slovenskih vojakov imel na bojišču, tako srečp kot jaz. Ce bo, naj poroča v „'Slovenskem Gospodarju". > Blaž Fr., četovodja 87, pešpolka. Iz ruske bolnišnice. Orel organist Franc Lupin iz Št, Andraža pri Gorici je v Galiciji ozebel in tako prišel v roke Rusom. Iz Moskve, kjer sedaj leži v bolnišnici, piše domov več pisem, ki jih priobčujemo po vrsti v izvlečku. Kako sem ozebel. Moskva, 17. novembra 1914. Dragi1 prijatelj! Danes ti pišem drugič. Prvič sem ti pisal na bojnem polju pod milim nebom, danes pa v lepi beli sobi na bolniški postelji. Prestal sem mnogo bojev, mnogo pretrpel, videl mnogo lepega, a tudi mnogo groznega. Med kroglami, sem hodil, gostimi ko dež in toča. Za to lahko priča moja, na več straneh razstreljena puška. Varoval sem jo do zadnje moči, dokler mi je oslabelemu ni ruska roka iztrgala, Zadnji čas sem bil pod milim nebom 18 dni in 18 noči, le 200 korakov proč od Rusov* Zadnji dan smo odšli. Jaz sem hodil le nekaj časa, ponoči pa sem ostal v temnem gozdu. Vsti so odšli, jaz pa nisem več vedel, kam naj se obrnem. Krogle pa so švigale od vseh strani. Odpovedale so mi noge in nisem mogel več stopiti na-nje. Drugo jutro nisem mogel več naprej. Tedaj so prišli mitno Rusi in me mirno odnesli med svo.,e. Bil sem v Galiciji v več bolnišnicah, od koder so me peljali daleč v Rusijo v veliko mesto Moskvo, kjer se sedaj nahajam. Med tem sem pa še huje obolel, da moram trpeti noč in dan. Tudi med ruskimi četami moram poskušati, kako se deli tam črni kruh. Tolaži me pa, da sem videl lepo Moskvo. Hrana ujetnikov. Moskva, dne 19, novembra. Dragi stariši! . . . Bolezen se mi je nekoliko 0-lajšala. Tudi k mizi sem že šel in vam pisal s črnilom. Upanje imam, da ozdravim kmalu, ker tu je redno in skrbnp zdravljenje. Ko bom ozdravel, bom gotovo moral v azijsko Sibirijo in kupiti si1 bom moral tudi jaz topleje obleke in obuvalp do kolen (trombe). Tu ima tako obuvalo vsak otrok, da more le hoditi. Sicer tu ni drago vse skupaj, jaz imam še nad 40 K a pa ne morem menjati, 0-rtalo. Sam pa na banko ne li kupovati sam, bfl potreben počitka, tako mi tu, da imam 40 let, ker lasje. Jedi so tu vse dru-med njimi je beli kruh, ki raj in za južino ni druge-la. Opoldne in zvečer pa as, čeravno je tudi ta iz s. Seveda vsfega dobimo le so najedli do Sitega. Dne-e daljše noči. Zdi se mi, da sem tu že celo leto. Na dom kar misliti več ne mo' rem, ker le Bog vsevečni ve, ako ga bom še kedaj videl, ker daleč sem od njega in še dalje bom odšel. Orgljati bom menda tudi pozabil. Sveta in ljudi pa ;mam priliko videti dovolj. Na,učiti se bom moral rusko, kar pa ni težko. Razumem že mnogo. Ujetniki morajo loviti zverino. Moskva, dne 26, novembra. Drag: prijatelj! Gotovo si že izvedel, kje sem. Jaz sem obolel in Rusi so me odpeljali daleč v svojo deželo v Moskvo. Upam, da kmalu ozdravim, kajti skrb marljivih in dobrih zdravnikov iin drugega 0-sobja je hvalevredna. Ruski zdravniki in sploh vsi so jako prijazni in zgovorni ter ni pri njih nobena prošnja neuslišana. Do Avstrijcev imajo veliko spoštova-ije ter skrbijo za-nje ko za svoje. Kaj pa bo potem, ko ozdravim, ne vem, Večinoma govore, da nas odpeljejo v Sibirijo, in sicer pravijo, da pridemo Avstrijci v južno toplejšo Sibirijo. Oni pa, ki so se pregrešili kakega hudodelstva (kar velja le o nemških in turških ujetnikih), pridejo v Sibirijo in tam bodo morali aa lov na divjačino. V mrzli Sibiriji na bele medvede in volkove, v topli pa celo nad tigre in en ko pošast, ki je je tam dovolj. Koliko pa je na tem resnice, ne vem. To mi je pravila usmiljena sestra, ki mi streže. Upatmo pa, da do tega ne pridemo, ampak imamo drugo upanje, da se Bog ljudstva usmili in pošlje zaže-ijeni mir. Potem se vrnemo v domačo Sibirijo, k,er pa ni medvedov. Z zdravjem mi gre počasi, a bolje je le. Tu so hudi mrazovi in debel sneg, ki mete vsaki dan od jutra, do noči, od večera do jutra. Ljudje se vozijo le na saneh. Take iinajo tudi kočijo, pošto 111 sploh vse, kakor pri nas na kolesih. Priliko imam, videti mnogo. Celo rusko se bom naučil, če bom le hotel. Z onim, na katerega sem toliko časa streljal in gledal, da ga uničim, sedaj kot bolnika leživa skupaj kot prijatelja. . . Bog daj, da bi kmalu ozdravel in se č.m prej vrnil v zaželjeno domovino. Pet vrlih bratov iz Savinske doline. Iz poštene, krščanske hiše v Zabukovci, župnija Griže, Poteko, po domače Škorjanc, je pet bratov v vojski in dne 16. t. m. odide še šesti, Mia(rtin. Jakob, ki je v vojski že od začetka, piše domačim z dne 9. decembra sledeče pismo: „■Naznanim Vam, da sem še zdrav, samo v eno nogo sem ozebel in glava me vedno boli, bržčas od tega velikega streljanja. Zdaj sem na Ogrskem. Bojujemo se še vedno po starem. Zdaj v enem času smo dobro zdelali Rusa, prav naglo jo je! moral popihati nazaj, odkoder je i»«?;£el. Bil sem že velikokrat v nevarnosti smfti. rit» -i .Kra/tkilil »mo- »ti «sijali Z nokogo travnika na sovraŽ*0 Ca. Stali, smo pri kanoni trije, jaz sem stal na sredi in tovariša na vsaki strani poleg mene. Naenklrat prileti krogla od sovražnega topa, se razpoči ravno pred nami in razpršili so se te grozne svinčene krogle v nas in v naš kanon, taKO, da je neslo zemljo' v zrak. Bili smo Čisto črni in kaj, padla sta oba tovariša poleg mene, eden smrtno, drugi težko ranjen; mene pa je samo poblatilo. In sedaj lahko rečem, da me je obvarovala sama Mati božja, kateri sem se že popred v varstvo izročil. V takšnih nevarnostih bil sem že velikokrat, pa sedaj sem še zdrav, hvala Bogu! Bog,daj, da bi se še kedaj zopet videli! Ostajam Vaš ljubeči Jakob. Kako se godi slovenskim junakom na francoskem bojišču. Roulle, dne 3. decembra 1914. Dragi stariši! Srčno vas pozdravljam in vam naznanjam, da sem do danes prejel že šesti vaš dopis. Prav srčno se vam za to zahvaljujem. Kako dobro se zdi človeku v takšnem položaju, ko dobi kako pismo od svojih dragih. Sedaj smo bili v hudem ognju. Tri, dni zaporedoma so krogle tako švigale po zraku kakor toča. Pa k sreči ni prišla nobena v našo baterijo. Danes dopoldne nas je z zračne višine opazoval sovražni aero-plan (zrakoplov). In popoldan so nas že začeli obsipavati s šrapneli in granatami. Morali smo se prestaviti z našimi težkimi topovi v drugo smer, našim neprija-teljem neznani kraj. Oh, koliko trpljenja smo imeli v tej mokri zemlji. z našimi težkimi topovi! Do kolena smo gazili po bla*u, deževalo je pa cele dni, pa smo vse voljno prenašali. Vse smo radi storili izi ljubezni do svojega bližnjega in ljubljene domovine. Bomo tudi še zana-prej pridno nadaljevali naše naporno delo in borbo, dokler ne poženemo našega neprijatelja nazaj k Atlantskemu oceanu, Sedaj smo šli nekoliko kilometrov nazaj v neko vas, da si malo odpočijemo, ker smo poprej cele noči delali. V tej vasi ležimo po parnih na slami; pa meni se to čisto nič težko ne zdi, saj sem vajen takšnega prenočišča. Bog mi daj še ljubo zdravje zanaprej, tako trdnega, kakoršnega sem bil dosedaj, potem mislim, da se bomo še videli v naši lepi slovenski Savinjski dolini. No, Francozi ine tako ne morejo vzeti na muho, pred angleškimi šrapneli pa imam upanje, da me bo roka Najvišjega čuvala, ker v Njega moramo imeti največje zaupanje v takšnem položaju, v kakoršnem smo sedaj. Ravno sedaj, ko to pišem, je že prišel poziv, da bomo šli na drugo štacijo, bomo pobrali naše velikane, šli ž njimi nad angleške kramarje in nad sinove modernih razkošnih francoskih gospej. Z Bogom vam kliče vaš hvaležni sin Jožef Drolc, rezervni topničar, uoma iz ^olzeie. Kako smo obhajali sveti večer. Piše mož-Črnovojnik svoji ženi: Ljuba žena in vsi domači! Takega Božiča še nisem nikdar obhajal kot letos. Tukaj v . . . . pri Poli smo napravili štajerski črnovojniki posebno lep sveti večer. Dasiravno daleč proč od svojih dragih, vendar smo se vas spominjali v družbi in molitvi. Napravili smo si jaslice in jih prav lepo okinčali. A • gospodje častniki pa so nam napravili božično drevo in ga bogato obložili. Vse je bilo razsvetljeno. Prišli so zvečer ob 6. uri gospodje častniki in g. poročnik Deo, je imel lep nagovor, tako da smo bili vsi ginje-ni. Ce tudi smo vojaki bolj robatega srca, vendar pa smo tudi pred božičnim drevesom in jaslicami skupno in na glas molili, kar je bilo posebno ginljivo. Dobili smoi tudi prosto, da smo lahko šli h polnočnicam. — Prav veselo je bilo. Božične dni smo imeli tudi pri-boljšek v vsakem oziru. Posebno veseli smo tukaj ob Adriji, kadar dobimo v roke „.Slovenskega Gospodarja" in „Stražo." Mnogi vojaki so naročeni na te liste. Gospodje častniki pravijo: „Le čitajte take domoljubne liste!" Bodite mi vsi prav lepo pozdravljeni! Slovo slovenskega vojaka, (Piše vojak: Franc M..... iz velikonedeljske župnije svojim starišem.) Celje, 20. grudna 1914. Ljubljeni domačini! Prišel je konečno čas, ko moramo odriniti na krvavo bojišče. Bojna, tromba nas kliče na branik očetnjave, ki je v nevarnosti pred kletimi sovragi. Ni Še prelito zadosti krvi, ne počiva še zadosti junakov na bojnih poljanah, domovina še treba novih žrtev. Tudi mi moramo junaško prijeti za puško in meč, maščevati padle brate-vojake in iztrgati našo zemljo iz nenasitnih rok sovražnikov-tuj-cev. Zgrabiti moramo za orožje, ter zastaviti življenje in kri za sivolasega vladarja, ter položiti novo žrtev na altar ljube domovine. V tem svečanem trenutku moram vzeti slovo od vas, ljubljeni domačini, mogoče zadnjikrat . . . Z Bogom tedaj, ljubi moj oče in mati! Mogoče zadnji „z Bogom!" Vam kliče vdani sinko, ki Vas mogoče ne bo videl nikoli več. Ob enem se Čutim dolžnega, da se Vam, premili stariši, iz' vsega srca zahvalim za vse neprešiete darove in dobrote, ki sem jih sprejel iz Vaših darežljivih rok. Zahvaljujem se Vam za vse skrbi in trpljenje, ki ste jih prestali zavoljo men^. Zahvaliuiem se Vam za vse zlate nauke, ki ste mi jih z nežno skrbjo polagali na. moje srce. Zahvaljujem se Vam za vse in na vsem. Ljubi Bog naj bo Vam obilen plačnik.! Odpustite tudi svojemu sinku vse, vse, s čimur Vas je kedaj razgalil ter zagrenil Vam marsikatero uro. Odpustite mi, saj znate, da mladost je norost. Znam, da sem se v tem oziru često pregrešil, rad priznavam svojo krivdo in Vas prosim odpuščanja! Z Bogom! Dragi brat in sestra! Bodita zdrava in srečna. Rada ubogajta drage stariše in ne grenita jim življenja, saj so zavoljo mene prelili že dosti solz. Bodita pridna in poštena, ker poštenje je največje premoženje! Z Bogom, ljubi sorodniki, kumovi, prijatelji in znanci. Skoro gotovo ne pridem več v Vašo sredino, da bi se radoval ter vešelil z Vami. Z Bogom !* Z Bogom, tedaj |vsi, vsi, ki ste mi mili in dragi! Ne žalostite se! Smatrajte se srečnim, ako ostanem na bojni poljani, da je Vaš sinko umrl junaške in častne smrti, za ljubo domovino, za vero in za cesarja. Brezmadežna Devica naj Vam bo tolažnica v bridkosti polnih urah posebno tedaj, ko boste za mojo smrt. In ako je res volja božja, da se vidimo v tej solzni dolini, daj Bog, da se enki dimo tam,kjer ni ne žalovanja, ne vpitja, ne bob in kjer bomo skupaj srečni in veseli na večno. Danes smo dobili sivo, popolnoma novo obleko. Ob polnoči smo morali biti popolnoma pripravljeni za odhod. Mogoče pojdemo danes, mogoče jutri, ne vemo ne dneva, ne ure. Spimo oblečeni in smo vedno pripravljeni. Ob tej priliki še Vam vsem skupaj iz vsega srca želim .veselo in srečno novo leto! Pozdrav s Francoskega. Slovenski topničarji: Vincenc Opara» Jožef Ger-mek, Rakovec Leopold, Leop. Makuc, Ivan Vodanik, Mart. Vihar, Anton Gobec, Janez Budio, Jakob Ku-midar, Franc Žilih ter Peter Horvat pišejo s francoskega bojišča: Dne 7. decembra okrog poldne smo začeli streljati na francosko baterijo, ki so jo postavili Francozi proti nam; a v teku pol ure so bili francoski topovi razbiti in moštvo ob topovih pobito, da še samo ni vedelo kedaj. Le en vojak je ostal živ, čeprav napol mrtev vsled pritiska naše krogle. Tekel je tja-vendan naprej in prišel v roke nemškim vojakom. Ta je povedal, kaj se je zgodilo. — Ob 4. uri popoldne nam zopet javi naš g. nadporočni.k, da je opazil neko Francosko baterijo težkih topov. Tudi na te se spravimo in v pol uri so razbiti. Ubitih je tudi nekaj vojakov, ostali so ušli. Tu smo sami Slovenci, avstrijski fantje. Sedaj smo še v Belgiji proti francoski trdnjavi Calais. Tu zbrani pozdravljamo vse domače slovenske kraje. Avstrijsko rusko bojišče. Maribor, dne 5. januarja.. Naše stal šče nasproti Rmsom ni neugodno. V Karpatih smo se sicer vsled prevelike ruske pomoči, na prelazih Uszok in Oscola za nekaj k;'ometrov umaknili, toda to nima za oefct o našo bojr.o črto čisto nobenega upliva. Ob drugih prelaz h pa se je na, šim četam posrečlo, ustaviti rusko prodTanje že na galiških tleh. Toda ni izključeno, da bomo v najbližjem času v Karpatih zopet na vseh črtah začeli prodirati. Vedno je bilo tako, da je naše um,'klanje stalo rusko armado velike izgube. Na vsak način pa, so že davno pokopal', Rusi svoje upanje, da bi se preko o-grskih planjav združ.li s Srbi, V Galiciji so hoteli Rusi s povitimi napadi prodreti naše vrste, da bi dobili prosto pot do Kra-kova, Ruski napadi so se zlomil,') na, naših vrstah, ki so stale kakor zidovi iz jeikla,. Le pri GorKcali so se naši nekol ko umaknili, toda sedaj že zopet uspešno prodirajo. Naše in ruske čete loči reka D»uiajec, Oba sovražnika sta se tako dobro zakopala, da. sta varna celo pred morilnm ognjem artilerije. Sicer pa je ruska aftilerija doživela že toliko izgub, da naše več ne prekaša, In to je za nadaljr.i razvoj vojškD z Rus, velikega pomena. Na južnem Rusko- Poljske m stojijo naše čete ob reki Nidi, M se izliva v V slo. Na več mestih so si z junaštvom, ki ga pohval' o priznavajo tudi ruska poročila, priborile prihod čez Ni lo in zavzele bližnje vasi. Zadnje dni pa, močvirje in megla zadržujeta vsako večje podjeie. Na severne m R u s k> o - P o M s k e m pritiskajo Nemci s tako silo, da n'so več veliko oddaljeni od glavnega mesta Rusko-Poljske, Varšave. To je posebno pon ževalno za, ruako armado, kaj t začetkoma vojske se je zanašala, da bo slavila rovo leto v Berolimu A niti v ¿ležijo ni mogla udret, od koder je bilo namenjeno rusko prodiranje na eni strani proti Berolinu, na drugi strani proti Dunaju. Vojni poročevalci vseh narodov občudujejo naše vojaštvo, kako vstrajno in žilavo se zr.a boriti že več mesecev proti ruski premoči '|n si er z vedno rastočim upanjem na ugoden končni izid. Pri G orlicah zavzeli važno višino. Dunaj, d e 4 januarja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: V srditih bojih na južni strani G o r 1 i c , ki so se vršili pod najslabšimi in težavnim, vremenskimi razmerami, so naše čete priborile važno višino in si s tem ustvarile ugodi.o podlago za nadal> no bojevanje. V Karpatih ni nikake spremembe; v gornjem delu dolitie Ung so se vršili le man'S' boji. V bojih o Božiču so naše čete ujele 37 ruskih častnikov in 12.698 mož. Rusko prodiranje v Galiciji ustavljeno. Z velikansko premočjo »so še vrgli Rusi na, našo bojno črto med Tarnovom in\ Gorlicami. Naše čete so se morale v prvem trenotku nekoliko umaknitil toda zajtlnja poročila z gališktega bojišča nrm poročar jo, da že zopet jkorak za korakom prodirajo. Posrečilo se jim je ustaviti rusko prodiranje in začeti z lastnim prodiranjem proti Rusom. Naše Čete so vzele Rusom zopet večje postojanke. Boj za Varšavo Angleški časniki poročajo iz PetrograHa, da se je boj za Varšavo pričel. V najožji bližini mesta se je razvila velikanska bitkam Na nemški in ruski strani se vojskujejo z največjo srditostjo. Nemški zrakoplovi priplovejo večkrat nad Varšavo in mečejo bombe v, to mesto. Pri prelazu Uszok. Prelaz Uszok igra veliko ulogo tv sedanji borbi na Karpatih. Zanj se bijejo' vroči boji. Naša uradna poročila so nam javila, da, so se morale na^e čete ob tem prelazu parkirat nekoliko umakniti. To .timiklanje se je izvršilo le za. nekaj kilometrov, ker, so naše čete zadele na galiških tleh ob veliko rusko premoč. Sicer pa nima niti glede "tozemlja, niti glede vojaških načrtov to umikanje nobenega pomena. ! Ob drugih karpatskih orelazih zadržujejo našečete s srečnim u-spehom rusko prodiranje. V Przemyslu se skoro ničesar ne pogreša. Iz Przemysla objavlja dunajska „Zeit" vsebino sledečega pisma, ki je bilo odposlano potom zračne pošte: „Resnično ne pogrešamo ničesar, razen poŠte, ki že tri tedne ne posluje. Naši oblegovalci bi se nahajali gotovo v sedmih nebesih, ako bi se jinv takole dobro godilo, kakor se godi nam. S krulečimi želodci in z mrzlimi nogami se bodo kmalu umaknili. Ce bi se vi najslabšem slučaju obleganje zdaj dalje zavleklo, se ne boj trenutek za nas. Preskrbljeno je vse za več mesecev. Zima je tu lepša, kakor na Dunaju! Ni megle in mestnega vzduha, vedno mraz, modro nebo in solnce; grad se krasno v svoji beli obleki nam predstavlja; mesto se ljubko in mehko razteza pod njim. Naši bolniki se že nahajajo vsi sedem do osem tednov v bolnišnici. Večini se že godi boljše, nekateri že vstajajo. V nekaterih sobah je že tako živahno, da ne misliš, da se nahajaš v bolnišnici in še manj v oblegani trdnjavi." Položaj Rusov v Karpatih. Budimpešta, dne 4. januarja. Budimpeštanski list „Pester Lloyd" piše: Po poročilih, ki so došla na tukajšnje uradno mesto, poštar ja vojaški položaj v Karpatih trajno ugodnejši. Ruske čete niso nikjer zasedle ozemlja. Njihovemu prodiranju so naše čete večinoma onstran grebena Karpatov zastavile pot. Kjer so pa stopili Rusi' na ogrska tla, so bili tik ob meji ustavljeni. Na poučenih mestih se pričakuje z vso gotovostjo, da jih bodo tudi od tod avstrijske čete v najkrajšem času pognale nazaj. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 5,. januarja. Na južnem bojišču se gibajo le Cžinogorci. Toda Dri Trebinju v Hercegovini jim je naša artile-rija odkuoila korajžo in morali so se umakniti. Naši zrakoplovi pray nridno obiskujejo črnogorska mesta in pozdravljajo preäivalstvo z, bombami. Vojni pozdrav, ki ga seveda v vojskah minulega stoletja niso poznali. Na srbskem boj;,šču je mir. Naši i\i srbi se pripravljajo na nove boje. Ker tudi 'Srbi mirujejo, nam je to na eni strani dokaz, da; so tudi Srbi zelo izmučeni in izčrpani, na drugi strani pa dokaz, da naš poraz ni bil tako velik, kakor so v prvem trenotku nekateri hcieli vedeti. Mi smo imeli priložnost, govoriti zadnje dni s čast iki iz najbližja okolice ar-madnega poveljstva, ki so nam naše mnenje potrdili. Kmalu bo avstrijska armada zopet popolnoma, pripravljena!, da, začne vršti svojo nalogo na jugu. Dosedanji poveljniki so stopili vi pokoj, novohnenovani so pa že na svojih mestih. Srbi dobivajo pomoč od Rusije, Anglije, Francije in seveda tudi iz Grške. General Frank upokojen. „Armee-Verordnungsblatt" poroča: Cesar je u-pokojil generala pehote, Liborija vitez,ai pl. Franka,, na njegovo lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov. Na last o prošnjo sta nadalje upokojena podimaršal Ar-turßrzy.borsld in 13o eralni major Rudolf pl. Biirkl. Cesar je poveril noveljniku 42. domobranske' pehotne brigade, gern rajnemu, majorju Alojziju Podhajsky, noveljstvo 21. domobranske pehot e divizije. Pomoč Francije in Rusije za Srbe. Kolin, dne 4, januarja, Kolinski-list „Kölnische Zeitung" poroča iz Sofije: Cez Solun se spravljajo redno francoske, po Donavi pa ruske pošaljatve za Srbijo. Francoske topove spreml'ajo francoski artiler sti. Rusi pošiljajo Srbiji pomoč. Iz Galaca na Rumuns'kem se z dne 29. decembra poroča: Danes popoldne ob treh se je peljalo mimo našega pristanišča ¡s topovi naložena ruska ladja „Grof Ignatiev." Ruska bojna ladja je spremljala vet-čje število z orožjem, municijo in z vojaki naloženih ladij. Četrt ure pozneje se je peljala mimo ruska ladja „Serbia", ki je tudi vozda municijo za Srbijo. 400.000 srbskih uniform zaplenjenih. Švicarski list „Baseler Nachrichten" poročajo: Pri neki izvozni tvrdki v Turinu na Italij!a;nsJdem je bilo zaplenjenih 400,000 uniform, ki so bile namenjene za Srbijo. To se je izvršilo na podlagi prepovedi izvoza sukna. Srbski prestolonaslednik pri ujetnikih. Rim, 3. januarja. Listi poročajo iz Niša: Prestolonaslednik princ Aleksander je obiskal ujete- avstro-ogrske častnike in se je delj časa mudil mod njimi. Naši zrakoplovci nadČrnogoro. Ruski list „Novo Wreme" poroča, da so avstrijski zrakoplovci metali istočasno bombe nal Cetinje, Nikšič in na Bar.-< Črnogorci nameravajo zato kakor prot odredbo zopet obstreljevati trdnjavo Kotor in o-kolico. Nemško=francosko bojišče Maribor, dne 5. januarja. Po ponesrečenih splošnih napadih združenih angleško-belgijsko-francosk h čet na nemške postojanke, so nastale na foelgijsko-francoskem bojišču, skraf-no slabe vremenske razmere, ki ovirajo vsako večje podvzetje na bojiščih. Vo'©ki morajo prestati ßrozne težave in število bolnih vojakov narašča v nedogled-nost. Francija ima sedaj razven 400.000 mož rezervnih čet, ki pa, Še niso popolnoma izvežbane, takorekoč vse pod orožjem in še celo vse svoje airikanske rezerve i,n Amauite iz Azije je poslala na, bojno črto. Francija je dozdevno s svojimi močmi za seclaj pri koncu. Drugače je pa z Anglijo, ki pošilja vedno nove čete iz Kanade, Avstralije in iz Afrike na, francosko bojišče. Vrhu tega pa še sestavlja, G'novih armad; 3 armade so namenjene za obrambo Anglije same, 3 armade s približno 800,000 mož bo pa, poslala, kakor hitro bodo izvežbane., na francosko bojišče. Nemške rezerve so pa itak skoro neizčrpljive. V očigled tem obojestranskim velikanskim naporom ni upanja, da bi prišlo v doglednem času vFran-ciji do odločitve. Francija kliče zadnje letnike pod orožje. C urili, dne 4. januarja. Pariški poročevalec lista „Neue Züricher Zeitung" javlja, da je poklicala francoska vlada pod o-rožje let like 1887 do 1909, ki so zadnji francoski poziv v tej vojni. Francija. Maribor, dne 5. januarja. Na novega leta dan so turške čete zavzele rusko me; to Ardagthan na K ai v, k a, zfu (južno-iz-hodno od Biatuma), katero leži 80 km od turške meje. Boj za mesto je trajal od 28. decembra do 1. januarja in je bil zelo srd t. Na ruski strani se je borilo samo 4000 mož s 6 topovi :n 2 strojnima puškama. To sve_ doči, da ruska armada na Kavkazu ni posebno številna. Rusi so mesto, predgo so ga prepustili Turkom, zažgali. Uničili so tudi bogate zaloge streliva, orožja in i etroleja» Na turški strani so se pri Ardaghanu boril tudi perzijski rodovi. Po zavzetju Ardaghana je Baitum še bolj ogrožen in se bo težko dr7al. Turki so pri M e y, a n a u v a b u-, 50 km severoizliodno od Saučbulakaiv, B e r z i j s k i Rusiji prema, gali rusko četo 4000 mož. Rusi so dosedaj na Kavkazu po turških poročilih izgubili 1000 mož mrtvih', 1500 ranje ih in 2000 ujetih, 8 topov in 13 strojnih pušk. Ruski kozaki so na severoHizhodnew koncu Urmia-je-zera (Perzija) udrli čez turško mejo in so požgali' 40 turških vasi. V J alfi (Mala Azija) je hotela dne 2. januarja ruska križarka „Askold" izkrcati ruskeivojake. Obrežna straža pa je izkrcanje preprečila. Vo d i t e 1-j rodu Drlizov, Emir Sadri v 'Mali; Aziji (blizu Svete dežele) je došel v Damask na pomoč Turkom, 2 njim je prijezdilo 300 jezdecev. Emir Said ima, pripravljenih še 200,000 prostovoljcev, ki, bodo šli Turkom na pomoč zoper Angleže. -'Afganistanski mohamedanski rodovi se pripravljajo na boj zoper Angleže v Indiji. — Iz turško-angleškega bojišča, kjer se gre zaS u e š k i prekop in E g|i p t, ni nobenih poročil. Na morju. Francoske ladje bodo odplule iz Adrije ? Rim, dne 4. januarja. Admiral Lapeyrere, poveljniki francosko-angle. škega vojnega brodovja v Adriji1 je odredil, da njegovo brodovje radi nevarnosti pred avstrijskimi podmorskimi čolni, odpluje iz Otrantske morske oži,ne. Napad na boko kotorsko bodo Francozi odložili do spomladi. Napad na*Kotor bi se naj spomladi posebno z Lovče» na pričel z vso srditostjo in še tako izsl ja pot v Kotor tudi s suhe strani. Gora Lovčen je sedaj vsa v ledu in snegu. Naš cesar in sv. Oče. Papež Benedikt XV, je poslal dne 31. decembra 1914 našemu cesarju sledečo brzojavko: Zaupajoč v čustvo krščanske ljubezni do bližnjega, ki prešinja Vaše Veličanstvo, prosim Vaše Veličanstvo, da bi končali, to nesreče polno leto in pri- čeli novo s činom cesarske velikodušnosti, da namreč sprejme Vaše Veličanstvo naš predlog, da bi se med vojskujočimi se državami izmenjali tisti vojni ujetniki, ki so v bodoče za vojaško službo nesposobni. Njih Veličanstvo naš cesar je odgovoril na papeževo brzojavko dne 1. januarja sledeče: Globoko ginjen od čustva krščanske ljubezni do bližnjega, ki so dale povod Vaši Svetosti za. velikodušni predlog, da bi se izmenjali za nadaljno vojaško službo nesposobni vojni ujetniki, sem brzojavno zaukazal mojemu poslaniku pri sv. stolici v Rimu, naj sporoči kardi-nalu-državnemu tajniku, da se moja vlada str nja načeloma prav iz srca s tem ljubezni polnim predlogom ter da bo čim prej stopila v pogajanja z državami, ki pridejo v poštev, da se predlog Vaše Svetosti dejanski izvrši. Izmenjava težkorairjenili vojnih ujetnikov. Berolinskemu listu „Lokalanzeiger" se poroča iz Geneve: Mesto Geneva bo določeno kot sred šče za izmenjavo ujetnikov, ki so za vojaško službo nesposobni: Prvi vlaki se že pričakujejo v teku enega meseca. Med Nemčijo in Anglijo je po poročilu lista „Frankfurter Zeitung" prišlo baje že do tozadevnega sporazuma. Švica je prevzela posredovanje. Med Francijo trajajo pogajanja dalje. To je velik uspeli papeževe politike. Bolgarija in Rumunija nočeta z Rusijo. Sedaj tudi ruska javnost priznava, da dolgo trajna snubitev pri BolgarijiJin Rumuniji ni ;imela nobenega uspeha. Bolgarija čaka JSa ugoden ,treno-tek, da si vzame Macedonijol in pri tem bi jo rusko prijateljstvo samo oviralo lahko. Rumunija pa s avi večje zaupanje na svojo zvezo z. «Italijo, kakor pat na prijateljstvo z Rusijo, o kateri tudi vi Rumuniji ne u-pajo več tako splošno kot zajčetkoma, da bo zmagala. Med Rumunijo in Bolgarijo vlada, prijateljsko uraz-merje. Sodi se, da je Rumunija! dovolila Eolgariji, vzeti si Maoedonijo, le jv stari Srbiji ne sme prodira^ ii. Razmerje Grčije do Rumunije in Bolgarije postaja vedno hladnejše. Ravnanje Grčije proti Avstriji pa naravnost vpije do neba po maščevanju. Vsa, Avstrija bi bila vesela,, ako se ria,m kedaj posreči ^vzeti zahrbtnim Grkom Solun, da vsaj nekoliko Kaznujemo njihovo sovraštvo. Japonci ne pridejo. Lsti poročajo iz Tokia: Na merodajnem mestu se označujejo vse vesti, da bi se odposlale japonske čete na evropska bojišča in da bi služili japonski častniki pri ruski ari leriji, na Poljskem, kot napačne. Japonski častniki so samo kot vojaški gostje navzoči pri ruski armadi.. Japonska se je udeležila vojske, da izpolni svo'o zavezniško dolžnost napram Angliji, ki ji je naložilo edino-le sodelovanje za interese na Daljnem vzhodu, ne na na evropskih bojiščih. Japonske čete ne bodo služile za dnino v Evropi, Ker je sedaj Kiaučau v japo .sk h rokah in nemške ladje v Tihem in Atlantskem morju u-ničene, oziroma razorožene, 'je' vloga Japo: ske v vojski izvršena. Japonska sedaj mirno in potrpežljivo čaka konca splošne vojske. Razne novice Naročajte „Slovenskega Gospodarja". »Slovenski Gospodar« je zdaj najbolj razširjen slovenski list na Štajerskem. T ska se ga vsak teden 18000 izvodov. V zadnjih treh mesecih je pridobil nad 4000 naročnikov To je na,b ljši dokaz, kako priljubljen je »Slovenski Gospodar«. Zato pa, somišljeniki na delo, da se ob novem lttu zviša ¿te-vilo na 20000! Priporočajte | ovsod naš list. »Slovenski Gospodar« stane celo leto 4 K, pol kta 2 K, četrt leta 1 K; za Nemčijo stane celo leto 6 K; za Ameriko pa 8 K. Položnice in nakaznice naj se natančno tako izpolnijo, kakor je opisano na koledarju, ki smo ga svoj čas priložili »Slovenskemu Gospodarju«. Ne pozabite napisati, ali ste HOV, ali $tar naročnik!! * Najsvetejšemu Srcu! Meseca junija 1809 se je ves katoliški svet posvetil Jezusovemu Srcu. K temu velikemu i1i osrečevalo emu činu ga je vspodbudil papež Leon XIII., ki je v ta namen dne 25. maja 1899 izdal o najsvetejšem Srcu prelepo okrožnico. V tej proslavlja najsvetejše Srce kot znamenje zmage in miru s temi besedami: Ko. je v prvih časih krščanstva vzdihovala Cerkev pod jarmom cesarjev, se je na nebu prikazal mlademu cesarju Konstantinu sveti križ kot znamenje in obenem kot vzrok vel'ke zmage. Pred našimi očmi glejte drugo, srečo obetajoče božje znamenje: najsvetejše Srce Jezusovo, nad katerim se vzdiga križ, ki se blišči v plamenu ljubezni. Vanj moramo staviti vse svoje upanje; od njega moramo izprositi in pričakovati zveličanja sveta." :Ob zatonu preteklega stoletja so bile zapisane te besede. Njihova veljava se ni samo ohranila dosedaj, temveč je v današnjih dneh narasla, se razširila in paviečala, Evropa ječi pod jarmom vojske. V telii težkih dneh bi š-či in žari pred našimi očmi kot edino, srečo in zmago obetajoče znamenje, Gospodovo Srce. Zatecimo se k njemu v duhu pokore in zadostitve. Vojskin čas je spokorni čas. Dajmo najsvetlejšemu. Srcu zadoščenje za greh. Zakaj iz greha se je porod la svetovna voj ska. Stavimo v to božanstveno znamenje miru vse svoje upanje. Srce Jezusovo bo, kakor molimo v nje govih litanijah, naš mir in najša, sprava. Naj brani in vodi, do zmage našega cesarja, njegovo junaško armado in našo domovino! Gospodovemu srcu, ki je bogato za vse, ki ga kličejo, priporočajmo tudi prav iz src k i n a -r o d. Drugi slovenski katoliški shocl v Ljubljani leta 1900 je postivil na. čelo vsem drugim resolucijam ta prvi sklep: „Slovensko ljudstvo, zbrano ob koncu 19. stoletja na drugem slovenskem katoliškem shodu, se klanja Kristusu, nesmrtnemu kralju vseli vekov, in se posvečuje v XX. stoletju njegovemu presv. Srcu." Prihodnjo nedeljo, dne 10. januarja, se bo v naši škofiji ta posvetitev obnovila. ¡Stariši\bodo najsvetejšemu Srcu izročili sebe in švoje otroke, možje in žene poleg sebe tudi zakonskega druga. Mladina in, otroci, bodo svoja mlada in iskra srca poklonili v dar Zve-ličarjfevemu Srcu. Posebno plamteča bo molitev, s katero bodo domači na bojišču vojskujoče se s v»o j c e , m 1 a d © n i č e i n m. o ži e , izročili najsvetejšemu Srcu. Ves narod bo prihodnjo nedeljo posvečen Gospodovemu srcu. Sree našega naroda bo naslednjo nedeljo utripalo ob Zveličarjevem srcu. Pre-sveto Srce bodi kralj in središče naših src! Ti', ki si zveličanje v tebe upajočih, sprejmi in otmi n ai š n a. rod! Doslej Ti je bil zvest, zanaprej bo ves Tvoj. Sprejmi v svojo zašč to tudi vse n a š e k.1 r š č a n -ske organizacije, da jih ne zaitre časa nevarnost in pogibel. Pod svoje varstvo v, mi i naše katol|iško časopisje, ki je in bo izt Tebe črpalo svojega duha, svojo moč in ljubezen! „Sliši nas, nebes iGospod, varuj Ti slovenski rod. Naj ljubezni Tvoje vžgan bo na veke Tebi vdan. Pomočnik mu vedno bodi, ga do prave sreče vodi!" * Novoletni sprejem pri škofu. Na novega leta dan 1915 so se našemu g. knezoškofu poklonili zastopniki raz ili kataloških društev in, mnogoteri odlični posamezn iki ter so jim z nouotetnimi čest tkami izrazili svojo vdanost in spoštovanje. 0'b 11. url dopoMne je bila, sprejeta mariborska duhovščina, V njenem imenu so g. stilni prošt v daljšem nagovoru želeli Nad-past rju moči in blagoslova; -m nadaljne truda in od-covorrosti nolno delo. Gospod knezoškof so odgovarjajo"' omen H najprej, žalost -.e,. pa> tudi vesele dogodke starega, leta,, v katerem se je v naši škofiji prav vsled grozne vojsko» v duhovnem oziru zgodilo mnogo koristnega,, svetega i i dobrega. Potem so opominjali, da se naj pri vsem, kar bo pri neslo novo leto, bodisi žalost nO*v-a ti 'veselo, v d a j o v vi olj o h' ožjo, brez katere se nič ne zgo ji. Zlast naj naju vsi. dogodki služijo v to, da bomo p o s vte č e v'.ai 1 i — s ar m e -ga sebe z zvestim izpolnjevanjem st viovskihi dolž-no.ciii, b 1. i ž n j e a a pa s fem, da ga bomo odvračali od hudega in vodili k dobremu. To n a m, reč j e volja b o ž ai, v a, še posrič e n jj e. (I. Te s. 4, 3). — Nato so gospod knezoškof še tudi izrekli svojo zahvalo vsem, ki so se jih ob 251etoioi škofovanja navzlic odpovedi zunanjih slovesnosti vendar spominjali v čest tkali in v moptvah, ali pa so prispevali k dragocenim, jim izročenim darovom', nadalje so izpodbu-jali duhovnike k slovstvenemu delu ter končno podelili vsej duhovščini nadpastirski blagoslov, — Bog daj, da bi bilo leto 1915 leto blagoslova in m'ru! * O našem cesarju. „NationalzeiUing" iz Beroli. na objavlja razgovor njenega sotrudnika s članom naše cesarske hiše, nadvojvodo Fra.nc Salvatorjem o organizaciji bolniške postrežbe. Tekom razgovora je dejal nadvojvoda: Vladar se počuti izvrst 10, Res, prav čudno! Tek ima izvrsten in sploh je zdravje vi a,, darjevo boljše nego kdaj. Od 4. ure zjutraj sedi za mi-zo kakor poprej in rešuje vladarske posle. Vladar je samoobsebi umevno resen, vendar pa tako miren in tako trdno zaupa v Boga in zmago, da, je res čudovito. „Mi moramo vstrajati", pravi cesar, „in bomo tudi z božjo pomočjo vstrajali." * Darovi za vojaško božičnico našlli domačih polkov. „Vojaški dan" na Štajerskem imel je izvan-redno ugoden uspeh. Svota 200.000 K, kti je preostala pri naku;.u darov za vojaško božičnieo se bo uporabi- za pocPoro vdov, sirot in invalidov 8. armadgega zbora. Darovi, ki jih ie nakupil štajerski odbor, kateremu je predsedoval lastnik gradu Vurberg pri Ptuju, grof Maks Herberstein, in sn bili pomnoženi z darovi grafika ~a c. kr. namestništva, grankega „jesenskega sejma", darov iz Spodnje Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorske, so se spravili v 35 železniških vozov. Ko je vlak z darovi došel na končno postajo pred Kar-^at', so spravili vse blaero v 15 avtomobilih, kateri so zapeljali darove v bojno črto k, našim polkom. Odnravo darov na bojišče so vodili posebni vojaki in drugi pooblaščenci. Pot je bila za avtomobile posebno težavna, ker so bile ceste na bojišču vsled slabega vremena v skrajno slabem stanju. Kljub temu se je nosrečilo, da so prišli božični darovi še pravočasno na bojišče. Predmeti zoper mraz, kil se niso rabili, so se na željo vojaških poveljnikov shranili v posebna skladišča za Čas, ko bo nastopilo zopet bolj mrzlo vreme.. Udeleženci, ki so spremljali vlak, so i-meli priliko, da so videli del bojišča v Karpatih, kjer je sovražnik razdrl mostove, podrl liioe in oropal tr- govine. Vsi-udeleženci so občudovali vzorenr ed je vladal pri vseh vojaškdi oddelkih, vstrajnost in v likansko podvzet .ost našili čet. Cuclili so se. kako do- ki e- . . v. -------- našega- 3. armadnega zDora zasluzi v sedanji vojski peiaebno častno mesto, velikanska je bila, naloga, katero;je naš armadni zbor vršil v nekaterih bikaii in je svoje najskraiinefše sile izpostava v ljutih borbah za braanbo domovine. * Odlikovanja pri naših domačih polkih. Z redom železne.krone III. razreda za junaško zadržanje pred sovražnikom- sta odlikovana podpolkovnik Franc Hosser 47, pešpolka, službujoč pri 87. peš,.olku, in stotnik Viljem Mediens 87. pešpolka. — Z vojaškim zaslužnim križcemz vojnim okraskom ¡stotnika Anton Kos in Rudolf Schnitz-ler, oba pri 87. pešpolku, in nadporočnik Karol vitez Koepf 87. pešpolka. — Z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo-rudečem traku vojni kurati dr. Franc Kulqvec 17. pešpolka, Ba-zilij Pelech 89. pešpolka in Jožef Gasser 4. pešpolka. — Cesarsko pohval no priznanje so prejeli: poročnik v rezervi dr. Karol Erich 87.""pešpolka in polkovni zdravnik 87, pešpolka dr. jurij Kressak ter stotnik Adolf Vodopivec 47. pešpolka. — S srebrno k'olajno II. razreda za hrabrost so odlikovani: praporščak Rudolf Bilzer„ nadognjičar Karol Steiner, četovodja /Janez Starzacher, rezervni če to vodja, Frano Lešnik, korporal-tit., ičetovodja Bru-men Palme, korporali: Valentin Arrich, Ignac Lind-bichler, rezervni korporlai Vaclav Schichor, naldtop-ničar Janez Peturnik, topničarji Janez Krammer, R. Osterc, rezervni topničarji Anton Doki in Ljudovik Novak, vsi od |3. gorskega topničarskega polka, ter Franc Pollak, stražmojster od fe. dragonskegïy polka. — S srebrno kolajno I. razreda za hrabrost so pa bili odlikovani: narednik Janez Leskbšek, o-rožni mojster Janez Srebotnik, četovodje Franc iKas-ba, Franc LeskoŠek, Martin Podvičan, ¡Franc Wagner, rezervni četovodja J. Juričan, korporala Angelo Mian in Jakob Šturbej, ¡vsi od 87. pešpolka. — S srebrno kolajno ¡TI. razreda za izkazano hrabrost so bili odlikovani: naredniki Jožef Strelec, četovodje Martin Fras, Anton Sikošek, Janez Smalich, Jožef Urbaiicl in Jožef Zel, korporala Jakob Plefnšek in Franc Vrtič, fraftarji Franc Geršak, ! Šimon (Hren in Jožef Kragl ter pešec Anton iKunšek, vsi od 87. pešpolka.. — Pohvalnopriznanje so prejeli:i od vrhovnega poveljstva balkanske armade v priznanje hrabrega zadržanja pred' sovražnikom: štabni narednik Franc Urli, narednik; Franc Rajovc, četovodje Martin BoCko, Franc Emeršič, Janez Ilias, A. Spindler, četovodje v rezervi Jožef iKauôiô, Alojzij Rakuša., korporali Janez Avšec, Anton Deželak, Jurij Ferlin, Maksimilijan Habinc, Šimon 'Merčnik, Çu-dolf Lesjak, Jurij Sekirnik, Janez Ttkalčič, Fran Vi-drih, Martin Žura,j, frajtarji 'Fogel, Franc Pavlič, Franc Rusker, Jožef Škarlovnik, pešci ¡Martin Bel-šak, Peter Kancin, Anton Peško, 'Matija Vraz, 'Alojz Žabar in trobentač Jožef Koneč, vsi od 87. pešpolka. — S srebrno kolajno I. 'razredhj za izkazano hrabrost ije bil odlikovan naredniki 26. domobranskega pešpolka Alojzij Povelar. C. g. Januš Goleč, kurat na bojišču, ki je bil zavoljo svoje hrabrosti in požrtvovalnosti odlikovan, je Č. g. d,r. Hohnjecu pisal dopisnico, na kateri piše: „Hvala za častitke. Vesele praznike in novo leto vsem častitim gospodom. Rana mi je zacelila. Nas muči slabo vreme in uši." Vojni kurat Pavel Žagar, sedaj v Karpatih, piše dne 27, dec. 1. 1. svo'emu biratu: Dne 24. decembra smo se začeli umikati pri Dmkla-Jaslo, najbrž, da bi zvabili Ruse v Karpate, kjer jo dobijo Rusi mnogokrat; prav pošteno po grbi. Na sveto noč smo imel', v rekom gradu polnočniee in dopoldne še dve sv. maši. Tičimo v veliki šoli in spimo na trdih Skopih. Edi- o dobro je, da imamo kuriva dovolj Gospod Frane Kompolšek, kurat. si je zlomil levo roko, ker e padel s konjem vred, V 4 tednih je zdrav, sicer je pa še zmirom dobre volje. * Z gališkega bojišča je p'fcal g. profesor J a-n e z Ev. Kociper, c. in k! r. vojni lui rat (dežel-nobrr.mb. pešp. 2G, vojna pošta št. 48) dne 19. decembra, 1914: „Eksoelenca, premiliostljivi knezoškof! Iz severnega. boj'5ča, iz prav kočljivega in-opasnega položaja, daleč od vsakega prometa, si- vdano podpisani, usoja, želeti vesele božične praznike in srečno, milosti polno novo leto, ki nam naj prinese zaželien'pnir!" — Dopisnica je došla, v Maribor še-'e 4, januarini 1915, Junaški slovenski dragonci. „Reichspost" poroča: Patrulja 5. dragonskega (našega domačega) polka, sestoječa, iz .Štirih mož pod vodstvom poročnika Gratzyja pl. AVardengga, je naskočila močno rusko predstražo, ter ujela 43 Rusov, ne da bi sama trpela kakoršnokoli Škodo. To so Štajerci! Železniški podurajdnik iz Ši-benika. Karol Seoičar, doma s Slovenskega, Stnjers-k-ega, je odlikovan s srebrno kolajno I. razreda za hrabrost Seničar je namreč sredi najljutejšega sovražnega ognia namestil v liosenski Rači telefonsko zvezo in jo hrabro branil pred močnejšim nasprotnikom. * Pet sinov v vojsko je poslal kmečki posestnik A. Povše iz Brniee pri Hrastniku. Od teh je že eden mrtev in najmlajši (Pavel) ujet v Ni'Su na Srbskem. Ostali triie se še baje dobro drže. * Zdrava in Čvrsta ^ta še na severnem bojišču Alojz Sluhec, doma iz Stare vasi na Murskem polju, ¿—L * Zdrava in čvrsta sta že na severnem bojišču Alojz Stuliec, doma iz Stare vasi na Murskem polju, ter Lovro Vaanberger, doma Murščaka pri Kapeli. Imenovana pošiljata znancem božične ter novoletne pozdrave in si naročata „Slovenskega Gospodar ja" i a „Stražo". * „Čeravno puške pokajo, Slovenci se ne u-strašimo." Tako piše črno\ojii k, doma od Sv. Križa nad Mariborom, svoji dobrot.iici, ko sei poslavlja od doma in se pribravija na vojsiko. Crnovojnik izi 1 je svoje misii ob slovesa v k tiče in jih pvslal domov. 'Žal, da radi pomanjkanja prostora pesmi i.e moremo objaviti. Iz nje odseva, da se slovenski korenjaki ne bojijo, iti v hudi zimi borit se za dom in cesarja, zoper mnogo močne.,šega sovražnika. * Dušo mrzlo bom ogreval. Pismo, pisano od ivojaka Matjaža Magdiča !iz Mekotnjaka pri Ljutomeru, ki je v ruskem ujetništvu v mestu Kovirov: Prav prisrčno Vas pozdravlja tisti, na katerega mislite, da ga krije že črna zemlja ruska. Dragi moji! Zadela me je dne 21. novembra, ob pol devetih zjutraj ruska krogla na, glavi in za las je manjkalo, da.me ni ubilo. Krogla je priletela po bradi proti prsom. Vendar mi drugega ni storila, kakor meso mi je do kosti presekala. Čudno se mi je zdelo, da me ni ubilo, ker je imela krogla proti mojim prsom ravno smer. Bil sem pač z božjo pomočjo obvarovan. Najhujše mi je to, da sem bdi ravno med tem časom ujet in sem sedaj ruski ujetnik v mestu Kovrov. Ljubi stariši! Želim Vampa vsem skupaj vesele božične praznike, da bi jih zadovoljni obhajali. Želim Vam tudi srečno in ¡veselo novo leto, da bi Vam prineslo blagoslov, nam pa, kakšno olajšanje ali odrešenje. Jaz sem še drugače popolnoma zdrav. .Upajte tudi z menoj, kakor tudi jaz upam prestati vse križe in težave in enkrat nekaj boljšega, doživeti; če ne na tem svetu, pa nad zvezdami, kjer je vsega trpljenja konec. — Otožno bom popeval, — Dokler ne poči to srce; — Jim dušo mrzlo bom ogreval — In sebi bom hladil gorje. — Se enkrat srčne pozdrave od mene čez daljne hribe Vam in pa vsem znancem! * Najmlajši vojak naše armade. Ogrski dopis-niški ura|l poroča-iz Prage: Najmlajši vojak naše armade spada k garniziji v Hebu. Fant je star 14 let in se je javil prostovoljno pri graškem 3. domobranskem pešpolicu. Po izvežbanju je odšel s1 polkom na bojišče, se udeležil bitke pri Grodekju in se pozneje ob prvem obleganju Przemysla- odlikoval tako, da je bil imenovan za podčastnika. Z' bajonetnim vbodom na levi roki in Šrapnelskim strelom v levi nogi so prepeljali mladega vojaka v bolnišnico v Heb in ga, dokler popolnoma ne okreva, dodelili k tamošnji garniziji. Gospodična desetnik. Na dunajskem kolodvoru je pred nekaj dnevi vzbud la splošno pozor: ost dekl'-oa, ki je prišla z južnega bojišča. Dleklica je bila v vojaški vojni bluzi in s čepico; na£ih vojakov. Bi' a jc 271etna na južnem bojišču splošno znana Marija Bog-narjeva. Na južnem bojišču je v bojni vrsti oskrbovala ranjene vojake in jih prepel.jeva.la na obvezovali-šče. V sled velikih zaslug je dobila naslov i o čait desetnika. Gospodična Bognarjeva, je bla trikrat ranjena. * ..Ženske kot špioni. Uradno se razglaša : Javnost se opozarja, da uporablja sovražno inozemstvo pogosto za ogleduško službo na, železnicah brez 'kakega spremstva potujoče, navidezno popolnoma ne-sumljifee žensike. i Take oglieduhinje, večkrat m'|nfle, lepe in elegantno oblečene osebe, .se pririnejo med vožnjo po železnici do vojaških krdel, poizkušajo dognati, odkod prihajajo in kam so namenjena, h kvyte-rim oddelkom spadajo in V koliko je nadomestno moštvo izurjeno, izkratka poizkuša.o nabrati raznovrstne vojaške poizvedbe, kojih izdanje zamore imeti za lastno vojsko naj škodi j'] ve j še posledice. Povdarja se, da je podajanje katerihkoli si bodi vojaških podatkov nepoklicanim prepovedano,; 'da. se pred neprevidnim govorjenjem vpričo neznancev svari in da je brezpogojna. dolžnost vsakega, naj bo vojak! ali ne, sumljive «sebe takoj ovaditi (poveljstvu železniške postaje, železniškemu osobju, policijskim organom), oziroma tem osebam — če bi hotele pobegniti —< beg za|braniti in najbližji civilni ali vojaški oblasti izročiti. Strašno bojno orožje. Norveški inženir Aasen je baje iznašel rtrašno bojno pripravo, ki bo lahko igrala v vojni jako važno ulogo. Možgo je, da ta stroj vojne celo popolnoma prepreči. Pripravo je mogoče čisto lahko prenesti na veliko daljavo in jo umest ti povsod v zemlji. Električen tok jo spravi v delovanje. Za ta stroj je Aasen iznašel tudi posebno razpo^ilno snov, strašnejšo kot dinamit ali nitroglicerin. Izstreljeni projektih usmrte vse okrog sebe in tudi, če so leteli na oddalenost 400 m, imajo toliko moči, da ubijejo človeka. Stroja, ki ni posebno velik, puške ne morejo uničiti. Ako bi prišla armada blizu, je treba spo^ jiti električen tok in stroji bi začeli delovati. Cela armada v krogu 000 m bi mogla biti pob ta, ako bi se približala mestu, kjer je postavljenih dvoje ali troje takih aparatov. Tajno je še doslej, kako je bila iznajdba izgotovliena. V uporabo bo dana samo Norveški. Francoski mehaniki in inženirji so poskušali stroi jako podrobno, toda nalti niso mogli, kako je sestavljen. Iznajditelj je izjavil, da sme bi'ti stroj več let v zemlji in da ga je mogoče uporabiti kadarkoli. * Sneženi plaz zasul 7 italijanskih vojakov. Iz Milana se poroča, da je v nedeljo, flne 3. januarja, zjutraj ob avstrijski meji blizu mesta ITonezza v italijanski pokraiini Vicenoa sneženi pllaz zasul šest italijanskih vojakov in enega Častnika. Mrličev niso mogli izkopati. * Kolera. Uradno se poroča, da sta se v ponedeljek, dne 4. januarja, pojavila v Celju idva slučaja kolere. Zbolele so osebe, ki so se vrnile z bojišča. * Cenejavožnja za osebe, ki obiskujejo ranjence. Kakor zna o, je c. kr,. železniško ministrstvo dovolilo sorodnikom, ki L čejo obiskati svoje, v vojni ra jene ali obolele sorodnike., pri vožnji po železnici 50% popusta. K te' naredb. je* pojasnil', da velja le za one ranjence in obolele avstrijske bojevnike, ki se zdravijo v teritoriju avstrijske ai tudi zaročenke (neveste! obolelih, ran je. ih i'i umriih vo' jaških oseb. Istotako ima'o prrfvïco do 50% popusta vožnje vse one Ženskel ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega, avstro-,-'grškega vojaka ob'skr.t z namoncm, da se tam naglo poroče. * Povišanje cene suknu. Zveza, netnškh vele-trgovcsv s suknom poviša od dne 10. januarja nadalje cene soknu za. vsaj 10%. * Mala Nedelja pri Ljutomeru. V ruskem ujetništvu se i aha.a pose t-ik! Lovrenc Spindler, načelnik tukajšnje polružnice šitn,jers':e kmetijske družbe Kot desetn k 87, pešpolka se je bojeval prt ti Rusom. * Gornja Gorica pri C rkovcah. V preteče : eni tednu je umrl tukaj po kratki bVezni dober in blag mož Jožel Celofiga. Bil je skozi več let naročnik in prijatelj „Slove: si tega Gospodarja". Mož je prest.il mnogo gorja in bridkosti v življenju. Preteklo leto so šl v vojno, se tort za domovino i'i cesarja trije njegovi snovi in.2 zeta. Štirje so bili že ranjeni, a eden je še zdrav. Pri cerkvi in na pokopališču so mu zapel cerkve i pevci dve žal ost in ki: Svet naj mu več* na luč: Vidimo v ra u več' em se nad zvezami. * Prihova. Dne 29. dec. je sušica. pokosila 24-letno ženo Marijo Matko, ki se je še le v februarju 1914 poročila, s cestarjem Alojzijem 'Matk'o. (Zadnji je v boju proti Rusom že 'cd i «uCGÎ 1a, vojske. — Bog ga tolaži ! * Prihova. Nekateri naši vojaki še niso bili — hval^i Bogu — nič ranjeni. ¡Drugi so pa že ozdraveli in ,šli zo et v boj. Ujet je Rukovnik, iz Verholj, ki se nahaja v Elabugi nr! Ruskem. Junaške smrti za domovino sta umrla Brglez iz Jörnen in GašHor Fijavž iz Dobro e. * Verhol \e pri Konjicah. Tzmed Ç55 poljskih beguncev jih je 25 grško-katolikov., Ö pa rimsko-katoli-Lov. * KciiUeo. Zdrava kri — 'unaški f;v t'e. Po-est-iVa v Novivnsi:t 11 Fra c Arbeiter in Marija roj. Železi.:ger. pdm. Dern'k", im ti 5 fantw-sinov, k so vs v vo s" i: Fra c, Al ton in Jožef so v Galiciji, A lo'zij je ' i' ranje i v Srb ji in je zdaj vb. 1: išnic5, i aj-mhvši Jurij na je pri to'")!iiča.r;iri v Belgiji. Tudi dva Dera kova zrt >. ¡ti v slavili a.vstrijs i armadi.. Čast taki slove"s'i hiš ! Celje. Na Miklav&kem hribu pri Celju je umrla gospa Marija Bo ha, hišna, pnsestnica, v 50. letu starosti. — V soboto je došel s severnega gojišča trans-rort 348 ranje.:cev. S; rajvjli so jih v razne celjske bolnišnice. * Go:'e, V pcto'c, d e 1. jami ar'a, ob 9. uri je bi na tukajšnjem ko o Ivoru zaposlen železnjšV u službe.oc Ig acij Supančič s prem>kanjem železn ških vo-70''. Pri toni o pa pr šel tako i esrečr.o pod kolesa železniškega voza, da mu ie o "trgalo obe nogi in pa glavo, l il je pri priči mrtev. * iz Jurkloštra. tej eni na Laškem dno 31. decembra se je i'.:bor;.o obneseb Znan živinorejec v Jur. kloširu je na svojem posestvu v list em hlevu odgo-jil vole. katera je prodal na tem seimu za 1460 K. * Občina Smolinci je do sedaj nabrala za avstrijski R'u» deči križ 10 K 47 v, in iz blagajne 4 K, skupaj vposlala torej 20 K 47 v. Iskrena zahvala vsem občanom, ki so pobirali in darovali za avstrijski Rudeči križ in za naše slovenske vojake! Vse za vero, dom, cesarja! 4 Za vojiško božlenleo. Miloš Šmid, Solčava, poslal 90 K, nabrala Jerca Vrnik od mladeniške in dekliške Marijine družbe. ITvala! * Pogrešajo se: Franc H a n ž e k o v i 8, vojak 26. domobranskega pešpolka, 4. stotnije, vojna pošta šlt. 48, se pogreša že od 29. septembra. Če kdo kaj ve o njem, naj poroča Jožefi Ilanžekovič v Fohnsdorhi št. 218, Gornje-Šitajersko. Na isti naslov naj se tudi poroča, če kdo kaj ve o Jožefu,1 V i n d e r, pešcu 31. pešpolka. Pogreša se že od 9. oktobra. — Pogreša se Iv. P r e g 1, pešec 87. pešpolka, £1. stotnije. Zadnjič je pisal 24. avgusta. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli to sporočiti nefranlri-rano na naslov: R. Ivanuš, Strugo pri Dobrempolju, Kranjsko. — Pogreša se Anton K r n i f| e k, infanterist 87. pešpolka, 2. stotnije, vojna pošta štev. 73. Ako kdo ve kaj o njem, kje da se nahaja, se uljudno prosi, da tb sporoči njejgovi sestri Tereziji Krničnik, Razbor pri- Slovenjgradcu. — S seviernega bojišča se pogreša že od 26. avgusta Rok Boži č, infanterist 87. pešpolka, 7. stotnije. Tovariši, ki morda kaj vedo o njem, se prosijo, da to blagovolijo naznaniti njegovemu očetu: Matija Božič, Šalinci, pošta Križevci pri Ljutomeru. — 2e od 25. avgusta se s sever-nesa bojišča pogreša Jurij Gril, rezervni infanterist 47. pešpolka, 12. sltotniie, vojna pošta št. 73. : Mogoče da «na kateri njegovih tovarišev, kaj se ie ž njim zgodilo. Prosim uljudno, naj mi sporoča: Uršula Gril, Ptujska cestai št. 85, pri Mariboru. Vse stroške mu dragevolje povrnem. — Jožef V r t i č v Selcih, župnija Sv. Rupert v Slov. gor., inlanferist 87. pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta št. 73. se pogreša,. Če je tkomu kaj znano od niega, naj naznani Mariji VrtNl v Selcih, pošta Sv. Lenart v Slov. gor,. — Pogreša se Jurij Leskava|r, pešpolk štev. 47, 4. stotnija, vojna pošta štev. 73, doma od Sv. Martina na Pohorju. Ker se rt niem nič, več ne sliši že od 3. septembra, se pro-siio niegovi voini tovariši, če kai vedo o niem. naj to naznanijo "ietrovi ženi Mariii Leskovar v Ka.lši, pošta Slov. Bistrica. — Kie se nahaja Prane Cesar, voiak 87. pešpolka, 4. stotnije, doma iz Noveeerkve pri Oe"u? Odrrovor se nrosi na naslov: Miha Seneeačnik!, pošta Voinik pri Celju. — /Kje se nahaja Vin-renc, Korošec, pešpolk št. '87, 3. stotnija, 4. voj, voina pošta št. 73? Odeovor na naslov: Ana Korošec. P.reeetinci, Mala Ner flelia. — PoTeša se voiak Ludovilc Š r o 1, pešpolk štev. 87, oddelek strojnih pušk št. 3, vnina,1 pošta štev. 73, doma v Kuršen-cih, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru. Bil je dne 26. avgusta v boju pri Lvovu in od tistega časa ni nobenega poročila več o njem. Prosim njegove tovariše ter sobojevnike, ako je kateren.u kaj zanesljivega znano o njegovi usodi, naj blagovoli to sporočiti njegovi materi Mariji Šrol v Kuršencih, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru. — Če kdo kaj ve, kje se nahaja Anton P a č -n i k, rezervist 87. pešpolka, 14. stotnije, vojna po.š'ta štev 24v Bil lie na srbskem bojišču in od septembra ni nobenega poročila več od njega. V vojnih izkazlih je, da je ranjen, a na pisma ni nič odgovoril. Če kdo kaj zanesljivega ve ,o njem, je prošen, da naj to sporoči njegovi ženi Mariji Pačnik, Zeče,, pošta Konjice. — Pogreša se prostak 26. domobranskega pešpolka, 8. stotnije, Jožef S e n i c a, vojna pošta štev. 48. Tudi ga, ni v nobenem seznamu izgub. Če bi mogoče kateri njegovih tovarišev kaj vedel o njem, je lepo prošen, da naznani njegovemu očetu Marku Se-nica, posestniku, Rudnik, pošta Jtarklošter. * Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 10. f. m., popoldne po večernacah, bo občni zbor Bralnega društva Sv. Marko niže Ptuja v Posojilnici. Udeležite se ga mnogoštevilno! * Hoče. Bralno društvo v Bočah priredi v nedeljo, dne 10. januarja, v društveni sobi tridejansko gledališko ligro: „Iz jlne-vov skrbi in žalosti, ali: Po mobilizaciji doma." Na vsporedu je: petje, govor, deklamacije in igra. Začetek ob 3. uri popoldan in ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 50 ,v, stojišča 30 v. Ker je čisti dohodek, namenjten za (nakup toplih oblek ubogim vojakom, se vabi na obilno udeležbo. Z ozirom na domoljubni in človekoljubni namen te prireditve se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. * <š. dr. Serravallo, lekarnar in lastnik firme J. Serra-vallo v Trstu, je je podaril za vojaške zadeve poleg večjega denarnega zneska 3300 steklenic svojega „Serravallo Kina vina z železom." Daroval je tudi za vojaško božičnico 600 1 namiznega vina. — Opozarjamo na inserat „Serravallo." * Opozarjamo čit,atelje na inserat „Lysoform." Kdor hoče kaj več vedeti o uporabi tega izvrstnega razkuževalnega sredstva, naj si naroči knjigo: .„Kaj je higijena", ki se dobi zastonj in poštnine prosto pri kemiku C. Hubmann, Dunaj, XX, Petraschgasse 4. (Mosse.) Ponedeljkova „Straža" se tudi v novem letu lahko posebej naroči kakor dozdaj. Samo ponedeljkova „Straža" stane za celo leto 3 K 20 vin., za pol leta 1 K 60 vin., za četrt leta 90 vin. Kdor hoče torej o:l novega leta naprej dobivati ponedeljkovo „Stražo", naj pošlje naročnino po položnici „Našega Doma", ki smo jo nedavno priložili naročnikom po .edeljkove „Straže". S to položnico se sme samo poslati naročnina na ponedeljkovo „Stražo". S to položnico se ne sme poslati denar za noben drug na^ men. Tudi se ne sme poslati naročnina zaponedeljkovo„Stražo"obenemznar r o č n i n o za „S 1 o v e n s-k e g a Gospodarja", ker to dela zmešnjavo. Kdor nima položnice, naj pošlje naročnino za pone-deljkovo „Stražo" po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo ponedeljkove „Straže" v Mariboru, Koroška .cesta 5.. Na robu nakaznice naj natančno zapiše svoje ime in bivališče ter še pristavi: Ta znesek jo za ponedeljkovo „Straž o". Ako se bode naročnina tako pošiljala, kakor tukaj zahtevamo, potem bo dopošiljanje I sta redno. Zadnja poročila, d?šia y četrtii€ 7. lan, Pt peževo delovanje za ujetnike in za mir. Z veliko spretnostjo je posegel sedanji papež Benedikt XV. v razmere sedanjega časa ter začel raz-vi'jati na vse strani blagodejno delovanje. JsTjegovo prvo prizadevanje, da zavlada na bojiščih o, Božiču premirje, s cer ni imielo uspeha, ker sta Rusija in Francija odklonih. Njegov drug predlog, da se izmenjajo ujetniki, ki so postali za- nadaljmo vojskovanje nesposobn-, pa je imel popolen uspeli. Vse vojskujoče se države so privolile. Odgovor našega cesarja prinašamo na 4. strani. Rusija, je odgovorila, da je car iz spoštovanja pred papežem sprejel njegov pre-srčen predlog. Srbski kralj je dal sporočit^ da bo Srbija storila, kar bodo storile druge države. Vsi listi pohvalno omenjajo papeževo delovanje.. Toda papež pripravlja že nova posredovanja, posredovanja za m i r.. Kakor hitro bo prišlo na kateremkoli bojišču do odločitve, bo takoj predlar gal prizadetim državam, da se začno pogajati za mir. Stopil je v to svrho že tudi s predsednikom Severnoameriških držav, Wllsonom, v zvezo. Borba med avstrijsko in rusko artilerijo. Dunaj, dne 6. januarja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Borbe v karpatskem gozdnatem pogorju, ki se že več mesecev vršijo z mienjajočim uspehom, se n a d a 1 j u j e j o. Ti boji so vojna podvzetja le majhnega obsega in so večkrat ločeni po dolinah, ki ležijo daleč druga od druge. Zadnje dni je sovražnik, ki je dobil novih ojačenj, poskušal v posameznih dolinah ob gornjih tokih karpatskih rek, z napadi pridobiti novega ozemlja. Na zahodni strani1 prelaza U s z o k in v izhodnih B e s k i d i h vlada mir. Na bojni! črti severno in južno od reke Vi s 1 e se je vršil včeraj artilerijski boj med našimi in Rusi. V zahodni Galiciji. V zahodni Galiciji na črti Gorlioe—Tarnov in na južnem Rusko-Poljskem ob spodnji Nidi so se dno 5. januarja vršili hudi artilerijski b o j i* Ker so ostali ruski napadi preteklega tedna brez vsakega uspeha,, so spravili na bojišče težko artlerijo, bržkone od oblegovalne armade pred Przemyslom. Sedaj poskušajo vzeti s težkimi topovi naše izborne postojanke ob Dunajem, Biali in Nidi. Todai tudi mi imamo težko art lerijo, ki Rusom ne bo ostala dolžna odgovora. Mesto Tarnov zopet naše. Krakov, dne 5. januarja. List „Nova Reforma" poroča, da so avstrijske čete v soboto, dne 2. januarja, po zelo srditem boju zasedle zopet mesto Tarnov: Rusi so imeli pri teh bojih ogromne izgube. Mesto Tarnov leži izhodno od Krakova ob železnici, ki vocli iz Krakova v Przemysl in Lvov, Nemška armada že 25 km Varšavo. pred Rim, dne 5. januarja. Iz Petrograda poročajo tamoš lji voini poročevalci, da stojijo nemšike čete že 25 km pred Varšavo in se pripravljajo na, obleganje. Rusi izgubili 1,165 000 mož. Genova, dne G. januarja. Francoski list „Malin" poroča, da znašajo skupne izgube ruske armade do dne 22. decembra 1,105,000 mož mrtvih in ranjenih. Pomorska bitka v Črnem morju. Iz Carigrada prihaja vest, da se je dne 5. januarja vršila v Črnem morju bitka med 2 turškima in 17 ruskimi ladjami. Bodrobnosti o boju še n'so znane. Avstrijci z nova obstreljujejo Bel grad V Rim so došla dne 3. januarja uradna poročila, ki pravijo, da so avstrijski podonavski podmorski čolni na starega leta dan zopet pričeli s Save in Donave obstreljevati Belgrad. Več krogel se jie razpočilo v najbolj obljudenih ulicah. Nekatere hiše so poškodovane. Srbi smatrajo, da pomeni zopetno obstreljevanje Belgrada, pričetek novega bojevanja Avstrijcev zoper Srbe., Srbska poročila pravijo, da, se tu d1, na drugih krajih pričakujejo napadi na srbsko ozemlje. Radi tega je srbsko armadno vodstvo odredilo, da se (vojaške postojanke ob meji premestijo iz neutrjenih v utrjena mesta. * Kranjska dežela se posvetila najsvetejšemu Srcu Jezusovemu. Kranjski deželni odbor ,,e v svoji seji v ponedeljek, dne 4. januarja, soglasno sprejel predlog, da se posveti kranjsko deželo najsvetejšemu Srcu Jezusovemu. Deželni glavar dr. Susteršič je po-vdarjal, da bo ta posvetitev prinesla deželi ob'io nebeškega blagoslova. Za predlog sta glasovala tudi zastopnika liberalne in nemške stranke. Posvetitev se je na slovesen način vroila včeraj, dne G. januarja, po vsej Kranjski, * Kmetijska podružnica v Vučji vasi ima v nedeljo, dne 10. januarja, po rani službi božji v gostilni gdč« Hauptmanove (tik šele) pri Sv. Križu svoj občni zbor. * Ogrski minister pri slovenskih ranjencih. Slovenski ranjenci iz Budimpešte poročao, da jih je nedavno tega obiskal ogrski domobranski1 minister general Hazai, Ko se je poslovil od njih, jim je pri od. hodu v slovenskem jeziku zaklieal: „Z Bogom, živeli! ^BBBBBMfflg^ ki so v stanu pošiljati suro o maslo, 8;r, jajca, peruniro in druga 2 vila kakor tudi žito, krompir in stročnice, se iščejo po trgovski posredovalnici S. Gntstein Dunaj, I, Senefeldergasse 16. — Prevzame v komisijo na lasten račun. Izšel je 1. zvezek „Domače knjižice". Krasen vojni roman „Zele?no leto." Naročite takoj, dobite popolnoma zastonj Poverjeniki dobe 10 odstotkov po pusta. Naznanijo naj takoj, koliko izvodov žele zastonj za reklamo. Velik zaslužek, lahko delo I Letno 12 zvezkov, vsak obsega 128 strani in stane samo 30 vin Založnik dr. Lj. Koser, Juišinci pri Ptuju. L°p vinograd v Franm vnnnB^ na prodai! Slovenci pozor Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v Bredi meBta in blizn frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 482. ___ . Jr J Ker imam preveč vinogradov, prodam vinograd v črešnjevcu Logo-vajnsko). Novi nasad v najboljšem stai u ki meri 1 in pol orala, lep sadonosnik, zemlja za vrt in njivo, hiša z opeko krita, v njej prostor za stiskalnico in dvojna klet. Lega je ena najboljših v Framu, vino izborno. Kupec se naj oglasi pis meno ali osebno pri Fr. Muršič, župniku v Framu. Trsje beli burgundec, poščip laški, riz-liDg, — komap po 14 h prodaja Fr. Seršen ml. v Veržeju, p. Kri ževci (Štajersko). Vsled vojske nastal invalid Slovenec, brez ene roke, drugače zdrav, ki zna čitat"', pa je drugače v vsakem oziru skromen in trezen, dobi primerno službo. — Ponudbe pod naslovom „Invalid" posterestante, Ljutomer 1 1 Ekonom g prav dobrimi spričevali, primer ne starosti, želi primerne službe. Naslov pod ,Ekcnom 98C ni □prav. Sprejme se za s oje fant ali dekle cd 14 let naprej pri g. Kramberger M., Jele če, Pesnica. Izurjena šivilja vešča kmečkega dela, išče delo pri kaki šivilji ali trgovini na deželi, kjer bi delala obleko za na pr daj. Naslov v upravništvu pod „Šivilja 983 '. Gfuhos šumet je po učesih, a re pr rojeria gluhost tok i i ušes, cdstrani ta koj in gotovo Dr. F, Quastler_ev bals. kosm. olje za silili »Olikon« Postavno zavarovano. Veak dan dohajajo zahvalna pisma. Čudežni uspehi. Cena eni steklenici 3 K Edina založba M Vetter, Dunaj III Kubeckgasse 15. Petl-fCava iz čistega soja boba, na dnmestek *a bobovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4'0 po povzetju. Sant'sa Kraljevi Vino-bradv 1573 Zastopniki se proti visoki proviziji sprejmejo^ 2 licence iz poštene hše se sprej-ne v tr govi»»o s steklem in poreeLnom Iv. Kovačič v RidgOLi. V trgovino mešanega Si'aaa, po¿t» Lia sttrišev, se spr-,m<3 p.idni učen e pr' J. Trinhu, rtujsVa Gora Mlajšo delavke, tudi ccle družine dobijo d lo k t pomagnl e pri i.avijauju prc.e tkalke v t alcic.i za platno. — Thundoif, Liebenu pn Oxa^Cu. Sta.ovanja v delavski hiši. 6 v SUMlit'1 tik rrjkve te pr da hi!a z h'evrm iu Vrtom p; »i i godnimi p g"j . — H ša je (di-a'jeua 10 ra uut c,d postaje O eV vvv.s — £1 Trica — P. Komi: er, Sü.uica pri Marili Ti>je i a pr ud i j a ' Silvanec, bartunlee, guudrl, kial j»vii>a, vel li »c, viboiek, *el'rizling in meiane i.d starih vist — Cepljeno na vseh p iptoč juih pndi' ga h Kotenjfiki od Rip Por ttlis Cena p > dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poj*anah. 8 Kuharica vajena vsakega dela, sem več let služila v župnišču, imam dobra spričevala ter bi prosila v kakem župnišču ita'n-"i službe Naslov v upravništvu jod „Kuharica". Sprejmem takoj trg. pomočnika in 2 učenca. Jos Druškov.č, Slov. Gradec. Oro2i@ in kolesa ,, na obroke. Posamezni , ,* \ deli najceneje. IlustroV m V Jl*» ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev Opočro na drž. žel. št. 2121. 1S8? Češko. Pekovski učenec se takoj sprejme pri Janezu Ttir-čiču, pfkovski mojster, Gosting pri Gradcu. Hjjjg1 Velika za'op ar, dragocenosti, srabrniae in aptičmh stva-i po vs ki cani. Tudi na obroke! ilustrov o«a!k! zastonj, Gramofone od ¿3-209 K. Niklasta remoat.-ura K 8"50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10 — Budilka, niklasta K S'~ Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K "2'— Večletna jamstva, Nas!. Dletinger iiieoi FsMacii urar in očažsr 'ferihor, 26 Kupujem ¿lataino c, srebro. siva, za plesti vojsške reči se zopet v vsi,ki množini dobi v vele trgovini R. Stermecki, Celje. £ € tUk 50 ,0 renejsa: Amer kanska ftedilna kava, vele-aromaii ua, izdatna in štedilna. i kg p,okusna vreča 10 K franko p - p ivz tj h. Pol k lograma vele-prirnt najfinejši čaj 2 K oddaja A Sapira, ekspert ka>e in čaja Ga Unta 496. 931 ECupsti šalim U0—bi O kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Ri-bard loiazzi v Ormožu ob Dravi. Štaj rsko. »87 N a prodaj je mlin na obstoječi vodi. Mlin je na tri tečaje in stoji v trgu Studen ce. Cena li 000 kron, pogoji so lahki. Vtč pove Jak. Babšek, posestnik v Po jčanah. Vinii ar se sprejme. Več pove oskrbništvo Nov klošter, Sv Peter v Sav. dol. Varstvo zoper kolejo iu slabemu želodcu je naravni kognak. Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let star ga kognaka razpošilja v pošt-ih Zibojčkih z 4 stekl.nicami franko za K 12'iO, mlajU kognak, ki č idov to ohjša bolečine, ki jih povzroča protin, srtdstvo za odrgavanje ndov, oživlja žiice itd. — 4 pollitrjke steklenice K 10'20 Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Koijicah (štajersko.) Posamezne steklenice starrga kognika K 3 10, mladega K 2 55, so v zalogi v Msrbru pri g Alojziju Q .»ndestu. trgovec, G sposka ul. 4. Radi prekinjenega izvoza v inozemstvo prodamo in razpošiljamo po zelo nizkih cenah našo celo zalogo blaga, da bodo naši r čni tkalci tudi v bodoče imeli dovolj novega dela. — Blago je garantirano samo n8ra'nn barve, brez pegreškov in sicer kantfusi, posteljne preproge, cifiri za srajce, bluze etc., bele tkanine, exforti, laneno platn , fla eli, barhenti, modri druk in mnogo drugega blaga 35 do 40 m za 16 kron. . Zveza roč.tkalcev Češka Čerma 10S pri Nachodu oid.58 Dolgost preostankov si lahko vsak sam izvoli Pri naročilih dveli paketov franko. Willif trgovina v tajniku priporoma svoj ) bogato zalego a annfaktnrnega, špecerijHkega in galanterijskega bifga, železnice, c.menta, bar\r, firntža, lakov, usnja, stekla, kislih voi, na boljših semen itd. Djmiči pridelki se kupujejo po najvišji ceni. Sveče za Svečnico in drugo erako blago priporočam čč. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom ter samostanom kakor tudi drugemu občinstvu staroznana domača krščanska tyrdka 12 Franjo Duchek, (poprej J.Oufek) svefar in mediiar MARIBOR, Viktringhofova ulica. vlč. g. župnika, slavnemu učiteljstvu, slav. krajnemu svetu, imeaovanima korpo-ac.jama za darorsne prekrasne vence in sploh vsem, ki so spremili našega blagega očeta, oziroma dedeka, gospoda ntr Božič i posestnika v Radoil- c h k rečnemu počitku, ozir., ki sa nam izrazili svoje sjial.ie, izrekatro tem potom najsrčnejšo zahvalo. Radoslavci, 28. dec^aicia 1914 Žalujoči ostali. Znano Je, da se kuoi ^Ksck?« • JU- pri Btaroznani domaii zanesljivi trgovini n9 samo po oenl -Ejpsk tadl prav dobrot Sukneno blago (štofi za moške in dečke.) N ivomodno voin; za ženske in dekleta, N Jnovrjše perilnO blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače, B ago za postelje In rjuhe, brez šiva in matrac9, Sraj e Izgot.vjene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov veiika izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma 3voj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje ZASTONJ vsakomnr svojo bogato zbirko vzorcev "na razpolago, • Wor$che Maribor ! , , *-.-' : Ti■... % p 7. januarja 1915. STL Of fili S K 1 e-0 SPOBAH. 7. Pri današnji draginji je zelo varčno gospodarstvo, da ima zanesljivo, dobro trgovsko zvezo pri naročbi blaga za obleke in drugo robo. To Vam da povod, da takoj naročite cenik S Sli* kalili« kateri se Vam zastonj m poštnine prosto dopošlje. Naslov je: 55 Prva kranjska razpodilska trgevina R. Miklauc, Ljubljana 265. = Obstoj tvrdke blizu 50 let. = Zahtevajt« vsiik cenili brezplačna im> poštnme prasto z v »ž k©t tOOO slik. P«itni«a In KaveJaiH« prMtA, — -x»men,$ikim) »II il«>nar nac«j.- Št. 57. «troj »a Btriifcajc lu, Suo penlklan. z d-veraa nastavkoma e» stri £«ige, refe oes dva zoba, ponlhlan drlaj. Rete brez nastavka 9 mm k tankim 7 tam, i dMln 10 mm, oela delfina 15 ln pol a», 17 »ob z roaerrnim p«i-f«vBn. — Komad K4-U). — lati »troj u striionje brade najbolji* kakovosti. komad K 5'«« Št. 71. Jopi« a rekavi i« »Ive vigegnta-voln« ««leno obrobljen ■ šepi n dvema vrstama gnm ov, navade« velikosti, kom. K S'»©. — V brlj-i izpeljavi K « 75, liti m jopic 1 komad 4 K., - V boljii iapeljavi K 4*0. Št 7!. Öovlji za go-spod« t« Tnočnrga nsoja, ■ lomnimi ireblji, z močnimi podplati v vooh velikostih od M 46 i par lt K, isti v tin«t&) izdelavi t« Cbevrvanx-usnja po K l»-50, tati i» Boikalf-n»n.|a v mori kaaski faslji 17 K. Za dam« U Okevre-au-isaj* od 56 -44 IS K, i» Boikalf-nsnja K 1515. I'olöevije in hitae üevlj« St. 76. Nahrbtnik iz dobrota zeitaoga »radia, br«i obronka, brez žepov, z močnim uajatlm jer»en«m, M en Urok, 57 cm visok. K S 20. i «ti i obročkom (Rlagkoppe) i» rjavega pomorskega platna K 3-M. — UH s «aiu ion* «j in» znpom, i» rjavega lovskega platna X t U. - U » »-n*»» pomorskega platan ■ dvema ««uaallua iopoma natančno po zravenatojeM rizhi v najboljtl i» najlepA izpeljavi po t krsa. m Turistevaka srajca za gospod« i ovratnikom,polotnoblago v lepem triko«», navada* dolgost, »raz ippov i svil. vrvico, i okraskom, m da prati, vratna mera 98 -do, Ki f>0,tzzlm->kMp blaga od »no-trfl/*iočno izkajera & (a 4 kron«. it- 17. Mogke nogavic« I* debelih vetnenlk nitij, na «roj pletene, v iabranlk modernih 11-■ aatfh barvah, aa jeeea in sivo, »o daje prati, pripravo« eb inočnojie &trapa«e, 1 par (0 vin., lata oblika ia prave, •ae ovčjo volne, lahko moiiraae. na roko pleteno, izbora, zimsko blag», 1 par K 1'50. Si. 77. Kokavloo za goopode, zimsko bla go, pleteno iz bolj-ie l olne, z dvojnim! 1 prsti, i barvanlmi pasovi ali ombarv ne ime, za srednje in večje molk» roke. raztezne. Par K l-ae do *•— žt, IW Kapoa za sneg iz vige-gniavolne, pletena, enobarvna ■'•rna raztezna, vsak« velikosti, da se prati, 1 komad M vin. Ista 1» teijo, pristne ovčjo vol -ne zelo topla K 120 E. LUNA, Maribor ši 49/a. •v» rai(i*iiljalnl«« intiantiTljikrsn hing« In Cn«)(adar«ktfB «rnil)a. Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar! Dober tek maš vsak dan, ako vžiivaš IM-I Želodčni liker »FLORIAN« je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila! NasloOa naročil*: „FLORIAN", Ljubljana. mE Franc Cvilak, Belilnica voska obrt medu in voščenin. SI. Bistrica priporoča vsem č. gg. duhovn kom in slav občinstvu svojo veliko zalogo voščenih sveč, vodčenfc s vitko v, stearinovih sveč v vsaki velikosti po najnižji eeni. Majcenejše trte s jamčeno čiste vrste, to leto posebno močne, po 13 K za 100 komadov, za vse posestnike ednako, prvo vrsto, prodaja I. štajerska trsni-čarska zadruga, P. Juršinci pri Ptuju Ceniki z pogoji in imeni trt na vseh priporočljivih podlagah, se pošljejo na zahtevanje brezjliačno. Vinogradnikom se priporoča trte takoj naročiti, da jih pozneje zopet od prekupca ne bodo dražje plačali. Lepa novozidana hiSa s tremi orali posestva državni cesti, 10 minut od cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene Pojasnila daje Fr. Thaler, župan v Št. IIju v Slov. gor. K '. , ri< ".'.■.':.". '-S: ' ''".. OKLIC. Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjemalce v njih lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na Lysoform desinfekcijskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo in ker se razumljivo po tem priznano izbornem desinfekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali za Rudeči h|b prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno uradno potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško eks-pedicijo. Vsled spremenjenih denarnih raaner kupujemo zdaj Lysoform le proti gotovemu plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne^bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju večje zaloge. — Ebspedicija je nemotena. 846 Lysoformtvornice Uipest dr. Keiet & Aurdnyi, kemična tov© ^a. mm m u ■ ca ka w m ss .BS B B t S 4 t a 8 » m » i j» Brzojavni naslov: Clrflova :.: tiskarna Maribor :.: Trgovino tiskarne sv. Cirila MsritiOr, v lastni hiši Koroška cesta št. S WWÄ1 ■ a ■ a a ■ a _j o ■ ■ u ■ a B B a B B H a I Čokovnl račan c. kr. poitn« i.: hranilnice it. 25.010 :.: Internrban tel.fon št. 113 Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, po-resnikov, peres, škatljic n perescike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih^ trgovskih kajig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, raBglednic itd. 8vete podobe (male, velike ln stenske), raipela vseh velikosti, molitveniki, mo-leki, svetinjice, ikapulirJL štambiljje m urade in dr. Ceniki na aahtere sastonj. in SL GOSPODAR se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: V Mariboru: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. B. Papirna p-odajalna g. Pristernik, Tegett- hofova ulica. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v G ajski ulici. » » Tegetthofovi ulici (g, Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi) V Slov. Bistrici: Prodajalna g. Roze Piči. Ptui: P. pirna trgovina g. J. N. Peteršič. CeSie: Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu Sv. Jurii ob inž. žel.: Trgovina g. Janko Artmana. Sv. Jakob v Slov« gor.: Trgovina g. Frid. Zinauer. Sv, Trojica v Slov. gor«: Trgovina g. Terezije Čauš. Slov. Gradec: Trgovina g. Bastjančič. Sv. Vid pri Ptuju: Mostninar g. Anton Kmetec. Ljutomer: Trgovina g. Alojzija Vršič. Brežice: Trgovina g. Antona Umek Šoštanj Trgovina g. Ane Topolnik. Luče v Sav. dol.: Posestnik g. Franc Dežman. Vojnik: Trgovina g. A. Brezovnik. Celovec: Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5. GuŠtanj (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula. Opomba: Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust. '"V .V ^ S L na m noJboiJS* rasi «Sroji, m iMtaataa el*btr*rš*wUtel}» msíSa: písese nsd*. vat parta ia iatostiafce v ttsjlopži opravi. — Balante n% óaatae n-le áfaáav ia «aatea'efettaa v rasü&a^b oáraatófl in i ca*i'ajo»>mí okviri pa jako ntekü» «eoak. ooooo Vsa naročila se izvršijo ceao m točno. ooooo Spodnješiaj. ljudska posojilnica v Maribora, MVstnlltfO trlriffž? " gPreJem*j° od vsakega In se ekrestnjej»: navadne po 4'/»•/•> proti trimesečni odpovedi po 4*/«1/» ©brertl M jejjteaj^e k Ali aillllUi 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižic« se sprejemajo kot Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na roapolago. Rentni davek plača posojilnica «srna. gotov denar, ae da bi (• »jih obrsetavamj« k^j l^nsifsiilsi CO rl 15? Ií"* ie ílanam ia sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 57«°/.« na vknjižbo sploh po §7»°/„ na vknjiSh« ia farottro s» «r iS «C tUdJCEJt^ 5'/»V. ia na osebni kredit pc 8«/,. Nadalje iaposojuje na zasuvo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih áaaaralk savsáll prevzame posojilnica v svojo last preti pcvraitvi gotovih itroikov, ki pa oikdar n« presegajo 7 kron. Proinj« za vknjižbo dela posojilnica bmplačno, stmafea piala la Weik», Uršuli® 11F<2 ""f^ l**^0 111 ž*trtsk od 9. do 12. ar« dopoldne ia vsako soboto ad 8. do 12. are dopoldne icvsemši orsaniks, ▼ usdsik ank s« qniMa POiaSTlUa SS dafalo Preie,lM delavnik od 8. do 13. are dopoldne in od 2. do 5. ura popoldne. JW Posojilnica Etna tudi na razpolago tfomaSe hraailno nabiralnik«. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvi j asaüswwan Rwaws^aaBBBHSas^s^vas^ mmmammMtstmamm laMRHnai težaki Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoma 9 črnino oznanilo. Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec l N. ŠoStarii, larikr, fiupnka ulica it. da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popraje; n. pr. piateo po 40, 45, 60 vin., par-het 88, 4®, 4®, &0, &6 vin, volneno blago težko za obleka so K 1-—, 120, 1"50 itd. -Vzorci in ceniki s? na zaktevo poštnine prosto 880 poš'i«jo. Nss MUfiak pa «dti taxi dekilie vs« v deaaéi trgovini Ivan VESELli i. dr. =v Ormožu katar«, pripazaea vsa «•mest, žeiesBteo aa Veliko izMra osa««i hI» 5«vi»® itd., e, »bi«, avUa»\ša mit wtffjH, ■ vitih geto. p«atar«sftba. — p«4rebfiwa« aa stavb« kaka: »sral« itd. Vs* t«ra8a, jat*..«:j s i*d. :a hlat^ flaa It««P» (ukaia) ¿•^»«vri b¿®*a za i^nak« »« itd., vis •' jerako železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. Kupujem jajca (sveia) po najviijih cenah. — J. Heller, Du«aj HI, Kleistgasss 20. priporočamo trgovcem v nakup: Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, kreppapirja v vseh barvah, birvaai papir na eno stran v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo, čarobne svečice. Cvetje za rož«, žica, zlata pena, jaslice izgo-tovljene, podobico za jaslice, rutke. Etažičae in Hftvelets» d?p>8"lc« kakor tndi druge vrste po izredeo ilzklh osnah. Croriear li^sh^všeb w Celju. Graika nlloa 7. 11 |N» debelo in drobno | Ji jBotovška ulica 2 Pmmi €mé trgovinffi loiz Br ICIC, s«di omg. sfbUsMra m ¡mmmko in zimsko smmm «wtj2evejia aa btaae m «bleto, v&bka iubžr* »k 4emeg& loisa m iessk«, fcafcer taii ia iroške, od a&j-Hižge do ns^fca^ji« kvalitete, lede* za obtoke, pe&grk» ia frpešae tttefoviao. Ra*BOTr»«e»a belega in pisanega plateh sa' aerSo, aajaevffSa svfleBe. velsene ia štajkana robce. Prav tople Str&aca srag®«, »podage hla&s, nogavme, mAi ia im»ke kak« tnii aa oireke Vsakovrstnega jzgotovigeBOg» blagpa n. pr. klafi«, bole ia paaa« aajae, predpasniku, ovrsi a&e, sa?rirtaio«, maeSete, deSaiko ter sploh vse, kar v fe stroko spada. Za mnogašterilai obisk se priporoma novi in tiom&gi trs«»«« Aloii Branih v Ptuju W«vo bl^i Mlako c««so! Poteia is hitra postrežba!_ R. Pevec, trgovec V Mozirju kupi več vagonov vsakovrstnih jabolk — vsako množino liiala — lepe arehe — suhe gobe — ka teri ima prave zveze, plača po najvišjih ceaai po dogovoru. ¿regu£« je vedn« vočja, pa majhen Ako hočete z ma&m trudom, doma 7 svojem kraju gatm 10 K na das mi po^jite v pisma svoj natančni naaiov in ED&mko za odgovor. M TIC, Ilirska BI»te 26 iat»ii te Odaovomi arednüK Franco 2ebot. m, mm ta w ■ Oklic in prosnj Tista dva gospoda, katera sta se dne 29. junija 1914 (na (kn sv. Petra in Pavla) peliaia z popoldanskim vlakom ob pol 2. uri na progi o i Ruš proti Mariboru, katerih eden kmečkega stanu j i na Bistrici pri Lembabu izstopil in katera sta celi pogovor zastran atentata v Sarajevu slišala med med nekim delavcem in gofpo. Dotična se prosita da svoje naslove dobrohotno na občinski urad v Rušah naznanita. TMk Odíala« mr. CtaCa v Maribora,