potrebna za sodobno visokošolsko didaktiko. Anton Oblak pa ni bil le višje­ šolski učitelj, temveč je še naprej neutrudno snoval didaktična sredstva, pisal geografske učbenike za osnovno šolo in vrsto let vodil sekcijo za geografski pouk pri Geografskem društvu Slovenije, ki mu je ob 50-letniei svojega ob­ stoja podelilo priznanje za požrtvovalno delo. Čeprav je sm rt za vedno prekinila njegovo delo, nam bo prof. Anton O blak ostal v spominu kot pedagog in humanist. D. Kompare Ob grobu Wladyslawa Biegajla (31. I. 1924—lt. VIII. 1972) Vsi, ki smo v preteklih letih sodelovali z Oddelkom za agrarno geogra­ fijo Inštituta za geografijo Poljske akadem ije znanosti, imamo v najsvetle j­ šem spominu — in to kot strokovnjaka in kot človeka — enega od vodilnih sodelavcev tega oddelka, ki smo ga srečavali p ri kabinetnem in terenskem delu, tako na Poljskem kot pri nas, W ladyslawa Biegajla. Zato nas je globoko pretresla vest, da je naš dragi W ladek, ta delovni, pošteni, požrtvovalni, pri tem pa skrajno skromni mož, sredi poletja 1972, kot žrtev bolezni, ki mu je že več let izpodkopavala sile, omahnil v najlepši življenjski in delovni dobi, star kom aj 48 let. Od k ar smo ga leta 1960 spoznali, smo zasledovali njegovo tiho delovno pot. Kmalu smo videli, da pomeni dragoceno desno roko prof. J. Kostro- wickemu, vodji poljske agrarnogeografske šole, pa tudi pobudniku m ednarod­ ne dejavnosti na področju proučevanja izrabe tal in tipologije km etijstva. Biegajlow delež pri tej dejavnosti, zlasti p ri sodelovanju poljskih s češko­ slovaškimi, madžarskimi, romunskimi in jugoslovanskimi agrarnim i geografi, je bil nenavadno obsežen in tehten. V Jugoslaviji se še dobro spominjamo zlasti druge poljske delovne ekipe, ki nas je obiskala leta 1963 in skupaj z našimi geografi proučevala izrabo tal v Halozah, v Slovenskih goricah in v Bohinju. Vodil jo je pokojnik. O teh terenskih raziskavah je sam napisal tudi nekaj poročil v publikaciji »Dokumentacja geograf iczna«, o celotnem poljsko- jugoslovanskem sodelovanju na tem področju pa je objavil poročilo v »Geo­ grafskem vestniku« 1967. Njegovo osebno delo se je odlikovalo po globokem neposrednem poznavanju kmečkega življenja, pa po vsestranskem pristopu k agrarnogeografski problem atiki, k i je posrečeno družil genetske aspekte (na široko znana je njegova ugotovitev preostankov triletne rotacije na Poljskem) z gospodarskimi (izraba tal) in socialnimi (zemljiško-posestne raz­ mere). Vse te odlike so se pokazale zlasti v njegovih raziskovanjih na Bialo- stoškem. S tega področja je izšlo že njegovo doktorsko delo (»Sposobi gospo- darow ania w rolnictwe wojewostwa Bialostockiego«, Prače Geograficzne IG PAN, nr. 33, W arszawa 1962), bogato z rezultati terenskega dela s kom pleksni­ mi metodološkimi prijem i. Rezultate svojih proučevanj na Bialostoškem je objavil tudi v ustreznem poglavju gospodarskogeografske monografije o Bialostoškem, ki jo je izdalo tam kajšn je »wojewödzstwo« leta 1967. Končno obravnava Biegajlo bialostoško področje tudi v svojem habilitacijskem delu, katerega izida, kakor tudi samega habilitacijskega postopka, pa na žalost ni več dočakal (»Typologia rolnictwa na przykladzie W ojewodztwa Bialstockie- go«, Prače Geograficzne IG PAN, nr. 100, W arszawa 1973). V tej študiji gre še za en tehten agrarnogeografski prispevek v smeri tipologije km etijstva, kakor jo pospešuje šola J. Kostrowickega. Kakor za to šolo v celoti, je tudi za posmrtno delo pokojnika med drugim značilna smotrna uporaba kvan­ titativnih metod, zlasti faktorske analize. Z Biegajlovo sm rtjo je nastala v te vrste raziskovalni dejavnosti velika vrzel, k i je ne bodo občutili samo poljski agrarni geografi, temveč tudi vsi drugi, ne nazadnje mi, ki smo pokojnika in njegovo delo nadvse cenili. Svetozar Ilešič