DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39
Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzu-tta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: 'Trst štev. 11-7223, Gorica štey. 9-18127
Leto V. - Štev. 43
Trst - Gorica 26. oktobra 1951
Izhaja vsak petek
Kje je
„bo!jša rešitev"?
Tisti del slovenskih množic v Trstu, ki naseda raznim komunističnim agitatorjem, ima v tej povojni dobi kaj veliko smolo. Najprej razočaranje nad titovščiho, njeno doslednostjo in uspehi, nato nova vera v Vidalija in njegovo iskrenost( sedaj pa zopet hladen curek tudi, s te strani.
Slovencem v Trstu, brez razlike na politično prepričanje in svetovni nazor, je vsekakor skupen en sam velik osnovni interes: NIKDAR VE C POD ITALIJO ! Vse naše izkušnje iz preteklosti, vse, kar opazujemo sedaj na Goriškem in v Benečiji, vse, kar nam obljubljajo italijanski iredentisti v Trstu, vse to govori proti sprejemu katerega koli programa, ki ne bi zadostil tej naši najgloblje dojeti nujnosti: NIKDAR VEC POD ITALIJO !
Zelja po svobodnem narodnem izživljanju je pripeljala množice med vojno na komunistično stran, ki je razsipala z najmikavnejšimi obljubami. Najprej dogovor Tito-Togliat-ti, razna titovska sumljiva govoričenja in nejasne izjave o potrebi sporazuma z Italijo so mnogo pripomogle k temu, da je dober del slovenskega delavstva po prelomu s kominformom poklonil svojo naklonjenost Vidaliju, ki se je postavil v vlogo največjega in naj-doslednejšega branilca samostojnosti Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ze takrat smo opozarjali, da je tq samo komunistična taktika, ki skuša loviti ljudsko zaupanje na tista gesla, ki so pač trenutno za množice najprivlačnejša. Trdili smo, da so vse njihove prisege zvestobe tržaškemu ozemlju zgolj licemerstvo. Mnogi nam niso verjeli in so nasedali n. pr- tovarišu Siškoviču, ki je trdil, da si zamišlja »plebiscit«, v tej obliki, da bi vsi komunisti glasovali na njem za samostojnost našega ozemlja! Zakaj potem plebiscit? Pri tem je namreč pozabil povedati, v čem neki naj bi nato obstojala tista »boljšo rešitev«, o kateri bi moral ta plebiscit Šele odločati! Toda mnogo jih je bilo, ki niso veliko razmišljali in so enostavno raje verjeli. To je pač ko-modnejše, kaj bi se mučili!
Toda prvi dnevi tega tedna bi jim lahko odprli oči in mnogi so iudi zares pošteno zazijali. Po tajnem in zakonspiriranem zasedanju je vidalijevski centralni komite izdal poročilo in resolucijo, o kateri ne govori nič več o guvernerju, o uresničenju mirovne pogodbe in c vseh tistih velikih stvareh, s katerimi so se zadnje čase tako široko-ustili njegovi agitatorji. Vse to je vzela noč! Dober 'teden ji minul odkar je komitet zaključil svoje zasedanje pa dokler ni težko pričakovana resolucija zagledala beli dan, Težak porod, prijatelji! Dolgo so se mučili, kajti videli so, kako jim po višjih ukazih iz Moskve in Rima kopnijo vsi oni lepi propagandni/ načrti, s katerimi so hoteli nada-levati igro, ki jim je pomagala, da so nekaj let uspešno vodili svoje pristaše za nos.
Pač pa je v resoluciji ostala zahteva po plebiscitu, čeprav je iz previdnosti izpuščeno ono lepo ime »boljša rešitev«, o kateri naj bi pač tak plebiscit odločal. Poleg tega v resoluciji tudi nekakšen poziv na ustvaritev »enotne fronte«, ki naj se bori proti »baratto infame« se na drug strani nikjer ne izreka naj bo to obenem tudi fronta, k naj se bori proti povratku Trsta a li celo celega Svobodnega tržaškega ozemlja pod Italijo. O tem sc vidalijevci pač lepo molčali, ker se pač tako na debelo zaenkrat še ne marajo potvarjati. V tem primeru bi se namreč lahko zgodilo, da bi izgubili simpatije tudi na strani nih italijanskih iredentistov, ki %'edno znova pozivajo komunistično partijo, »da mora tudi ona izpolnit svojo sveto dolžnost do domovine« Kakor izgleda, niso ostali ti poziv brez odziva.
Ce pogledamo namreč v zadnjer, Vidalijevem članku in v resoluciji izneseni program, potem ugotavlja mo, da je, kar zadeva samo naspro tavanje delitvi Svobodnega tržaške ga ozemlja, vsekakor umesten istoveten z našim, toda glede osta lega je osnovnim načelom in potre bam tržaških Slovencev popolnoma ■nasproten. V njem ni namreč nikjer onega načela, ki bi zadostil ■naši prvi in najosnovnejši potrebi NIKDAR VEC POD ITALIJO ! Je to koncesija italijanskemu ireden tizmu?
Kominformisti so v svojih zad njih najvažnejših izjavah predali ■pozabi in s tem pokopali glavne osnove svojega dosedanjega pro grama:	guvernerja, Svobodno
ŽESTLETIIICft CBGtimZftCiJE Z.*.
Organizacija združenih narodov je dokazala svojo življenjsko sposobnost, izkazala se je kot najboljše in edino orodje za ohranitev svetovnega miru in uresničenje mednarodnega sodelovanja
24. oktobra 1945 je postal pravno-, sveta pravico »veta«, s katero lah-
veljaven Statut Organizacije združenih narodov, ki je s tem dnem stopila v svoje življenje. Preteklo sredo so v spomin na dogodek obhajali po vsem svetu dan Organizacije združenih narodov, ki je e-dini resnični mednarodni praznik, ki ga slave vsi narodi, brez razlike vere, jezika ali rase.
Mednarodna organizacija, ki naj poveze države v novo skupnost za ■dosego višjih splošnočlovečanskih smotrov, podobno kakor povezuje, država svoje državljane, je star t-deai. Posebno živo pa so narodi občutni potrebo po taki organizaciji po velikih vojnah, ki so jim pri-, nesle razdejanja in uničenja. Go takih prilikah so iahko tudi najpreprostejši posamezniki uvideli,, kako nespametno je reševati mednarodne spore s pravico pesti in kako nujno bi bila potrebna organizacija, 'ki bi lahko s silo ustavna roko nasilnežu, ki bi se spravil naa slabotnega in nedolžnega, podobno kakor napravi to državna oblast s svojim postopkom, katerega uveljavlja proti kršiteljem zakonov in prevzetih obvez.
Zalo je ipodobno kakor po prv7 svetovni- vojni že v teku drugega svetovnega spopada vznikla misel, da je treba obnoviti napore za dosego in uresničenje zaželene mednarodne organizacije. Državniki in narodi so spoznali, da ni bila misel, ženevske Zveze narodov tista, ki je doživela svoj poraz, ampak s , se nasprotno slabo izkazali ljudje, ki plemenite zamisli takrat še niso pravilno dojeli. Zavezniški narodi,; ki so se z ramo ob rami borili pro-diktaturam, ki ,so izzvale drugo svetovno vojno, so torej sklenili, da -znova ustanove organizacijo, k; pa naj bo taka, da ne bo več imela napak, ki so pokopale prvi podoben poizkus. Na konferencah v San Franciscu so bili leta 1945 izdelani osnutki Statuta nove organizacije, ki je na ta način prevzela na svoje rame najvišjo odgovornostma uravnavanje in vodstvo mednarodne politike na vseh področjih; čisto političnem, gospodarskem, socialnem, zdravstvenem, vzgojnem itd.
Toda že v teh prvih trenutkih njenega obstoja, še več, že v samem njenem spočetju so izstopile; nekatere značilnosti, ki ;so se kasneje izkazale kot klice nevarne, .toda lahko bi rekli skoro edine bolezni, na kateri boleha sedanja Organizacija združenih narodov. Sovjetska zveza, ki je že takrat imela novo organizacijo svojevrstne namene, je namreč stavila kot svoi pogoj za pristop, da se prizna sedmim stalnim članom Varnostnega
ko onemogočijo izvajanje katerega Koli vaznega sklepa, ki ne bi o.i po voiji tudi enemu samemu izmed njih. iiakova rana stare ženevske Zveze narodov, kjer so imele piavi-co veta vse države in je bi:a za ta.-, sklep potrebna popolna soglasnost, je s tem okužba tudi novo organ-, zacijo in ji .je doslej .povzročila že veliko težav.
'Svobodoljubni demokratični narodi se sicer zavzemajo za odpravo te pravice, toda obstoječi Statut •>-nemogoča uresničitev te zamisli brez pristanka Sovjetske zveze. Na ta način so se Združeni narodi znašli pred izbiro: ali prelom in izključitev Sovjetske zveze ter njenih satelitov ali pa ohranitev obstoječega stanja.
Mnogi zamerijo demokratičnim članicam Združenih narodov, da ni-' so izvedle prve nakazane možnosti. Toda taki očitkarji pozabljajo, da .so Združeni narodi danes edina resnična mednarodna ustanova, kjer
se sestajajo zastopniki dveh veh- i stojnosti Južne Koreje, je prišlo
kih blokov, v katera je danes razdeljen svet, in ako želimo mir, potem je nujno, da ohranimo to po-i sredovalno središče pri življenju. Ne smemo pozabiti, da so Združeni narodi vkljub svojim pomanjkljivostim do danes izvršili že mnogo koristnega, da so že .nekajkrat rešili svetovni mir, ki je bi! v nevarnosti. Umik zavezniških in sovjetskih čet iz -Perzije, umik Holandcev iz Indonezije, -posredovanje v palestinskem vprašanju, pomoč Grčiji v. njeni borbi proti vmešavanju balkanskih sosedov, velika gospodar^ -ska pomoč raznim zaostalim pod-, ročjem, neštevilne socialne, zdravstvene in vzgojne ter znanstvene us-tanove, vse to -so dragoceni sestavni _deli njihovega dela in u-spehov.
Toda Združeni narodi so napravili še nekaj, po čemer so daleč presegli nekdanjo Zvezo narodov. Ko je napadalec iztegnil svojo pohlepno roko po -svobodi in samo-/
prvič v zgodovini do mednarodnega oboroženega nastopa proti kršitelju mednarodega miru. To je velik zgodovinski korak, katerega pomena ni mogoče dovolj podčrtati. Članice Združenih narodov se niso zadovoljile z gospodarsko blokado in -papirnatimi protesti kakor v časih -Hitlerja in Mussolinija, ampak so po-siiale svoje oborožene sile, da tudi za ceno žrtve krvi svojih sinov pribore mednarodnim zakonom sjMŠtovanje in moč.
Organizacija združenih narodov je torej dokazala svojo življenjsko sposobnost, izkazala se je kot nai-boljše in edino orodje za ohranitev svetovnega miru in uresničenje širokega mednarodnega sodelovanja na vseh področjih. Ob obletnici njene ustanovitve pa ne smemo pozabiti, da bo svoje veliko poslanstvo dosegla samo, če jo bo tuf vsak posameznik pravilno doumel, če bo širil in podpiral njene misii ter dek).
35 milijonov volivcev u Angliji
Po pravkar objavljenih uradnih številkah votivnega registra je imelo 25. oktobra pravico glasovanja v Veliki Britaniji 500.000 oseb več kot pri volitvah leta 1950. Register, ki je stopil v veljavo v marcu 1951, in ki obsega vse osebe, ki so dopolnile 21. leto pred preteklim junijem, kaže, da ima zdaj aktivno votivno -pravico 35 milijonov oseb.
'Natančneje podatke o izidu angleških volitev objavimo prihodnjič.
Arabci, Afrika in Sovjeti
Bolgarski umetniki se nočejo zgledovati po sovjetskih
Uradno glasilo bolgarske komunistične strank? »Rabotničesko delo« napada bolgarske umetnike, češ da se še vedno premalo zgledujejo po sovjetski umetnosti in da si se niso »osvojili komunističnih kriterijev umetnosti«.
Obtožuje jih tudi, da resno zanemarjajo dve najboljši propagandni vrsti umetnosti: namreč ilustracije in karikature. 'Nekateri slikarji »iz-; kazujejo s svojimi slikami hudo politično zaostalost. Se na mnogih slikah lahko odkrijemo sledove for-t malizma ter razne nepopolnosti, n«i7 gotovost in celo čisto tehnično neznanje«, se pritožuje komunistični kritik.
Predlog štirih velesil Egiptu jo bil občudovanja vreden primer pravega načina, kako se je treba približevati vprašanjem Srednjega vzhoda
V	zvezi s položajem na Srednjem vzhodu in v severni Afriki je »Times« objavil uvodnik, v katerem najprej (trdi, da nista niti Sovjetska zveza niti svetovni komunizem odločala pri nedavnem dogajanju v Perziji in Egiptu, čeprav sta vendar neposredno vplivala nanj s -tem, da sta bila oni veliki sili in politični stranki, ki bi utegnili pomagati v teh sporih.
Petem »Times« poudarja:
»Arabski narodi, še .niso resnično prepričani o tem, da jim Sovjetska -zveza grozi.«
»Poznati in razumeti je treba razpoloženje in želje Arabcev, pred-no se odločim-o, kakšna .naj -bo naša politika do njih«, ugotavlja list dalje in dodaja: »naj bi nas to nikakor ne zavedlo v sentimentalnost. Dejstvo je, da ni mogoče mnogo računati na obnovljena zavezništva s temi narodi, dokler ne dosežejo izboljšanja v socialnem in industrijskem položaju v svojih državah, tako kot je že v Turčiji in 'Pakistanu. Toda medtem svet ne more čakati. 'Ne glede na -to, kaj in kako o tem mislijo Arabci, so sami doslej še nesposobni, da bi branili svoj življenjski prostor ali da ti izvedli reforme, ki bi bile -potrebne, za dvig lastne življenjske ravni: Zahodne velesile si seveda ne mo7
Primerjava med Zahodom in komunističnim »rajem"
Pri svoji propagandi komunisti stalno trde, kako dobro žive naro-di, ki so si izbrali komunistično vladavino. Na zadnjem zasedanju Evropskega gospodarskega odbora pa so prišle glede tega v javnost precej zanimive številke.
-Kakor je .znano, merimo hranilno, moč hrane s kalorijami. Cim več kalorij vsebuje hrana, -ki jo povprečno potroši posameznik, tem ‘bolje je hranjen. -Ak-o poiščemo v tem vprašanju primerjavo med Za-, hodom in Vzhodom, potem vidimo, da použije posameznik v Združenih državah hrano, ki vsebuje 3240 -kalorij, v Veliki Britaniji 3030 kalorij, v Franciji 2740 kalorij, na Češkoslovaškem 2600 kalorij, na Ogrskem 2430, na Poljskem 2360, v Romuniji 2350 in v Bolgariji 2260 kalorij. Sovjetska zveza pa sploh ni dala svojih podatkov, ker se verjetno zaveda, da bi bili najnižji!
Potrošnja mesa je po drugi stra-
zemlje, mirovno pogodbo itd. Namesto tega pa so znova postavili v ospredje plebiscit. Nikoli in tudi sedaj se niso izrekli proti povratku Trsta pod Italijo, ampak nasp-otu-jejo samo njegovi delitvi. S tem vedno bolj odkrivajo svoje prave namene in zadnji čas je, da jih za-puste vsi tisti, ki jim je res pri srcu zahteva:	NIKDAR VEC POD
ITALIJO !
Prej kot bodo zapustili komunistične vrste, tem manjše bo razočaranje, ki ga bodo nad njimi neizogibno doživeli.	’>	*	*
ni nekakšen dokaz višje ali nižje kakovosti prehrane. Kakor je znano, prevladuje v vseh siromašnih deželah izključno potrošnja žitaric (na Kitajskem riž, v Italiji koruza, drugod pšenica itd.), čim večje je blagostanje, -tem večja pa je potem tudi potrošnja drugih hranil posebno mesa. Ce pogledamo samo nekaj evropskih držav, potem vidimo, da poje Francoz povprečno letno 54 kg mesa, Ceh 34 kg, Madžar 28, Poljak in Bolgar pa 14 kg. Tudi za to preglednico ni sporočila Sovjetska zveza nobenih podatkov. Najbrž jih smatra za važno vojaško tajnost, če ne v vroči, pa vsaj v propagandni vojni. Ugotovitve b', namreč bile zanjo porazne: iz letošnjega poročila komisije za državne gospodarske načrte namreč sledi, da odpade v tej domovini vsega blagostanja na pre-bivalca samo 6,3( kg mesa na prebivalca.
Kakšen hrup zganjajo naši kominformisti zaradi stanovanj! Francija, ki je ,za Italijo s stanovanji najslabše oskrbljena država v Evropi, razpolaga z 20 kvadratnimi metri stanovanjskih prostorov na prebivalca, v Sovjetski zvezi pa jih ne pride niti 5 kvadratnih metrov,-
V	naši normalni sobi, ki ima 20, kvadratnih metrov, mora torej v Sovjetski zvezi stanovati vsaj 5 ljudi, če upoštevamo, da jih je nekaj, ki imajo vso -udobnost, zaradi česar še zmanjšujejo tisti delež stanovanjskih prostorov, ki odpade na navadnega povprečnega smrtnika, ki pj ne partijec, ne udarnik, niti tajni policist.
rejo dovoliti tega, da bi postal nadvse kraki sistem držav Srednjega' vznoaa se šiokejsi, kot je. To dej -sivo se ne spremeni, čeprav di Sov-, jetska zveza ne imela daljnosežna.-načrtov, po kateirh bi hotela razširiti -komunizem po vsem svetu. Zgodovina dokazuje, da vsaka vt/ lika sila tezi -za tem, da si -pridom seseanja ozemlja, če ji seveda tega ne ovirajo preg-raje, na njenih mejah.«
I\a .opis tega položaja dalje »_Ti;, mes« naslanja sledeče:
»Prvo, kar je potrebno, je to, da se zahodne velesile med seboj postavijo na jasno stališče, da se ne bodo pustile pregnati s Srednjega vzhoda in iz severne Afrike ter da so odločene ostati na oporiščih, ki so jim potrebna za obrambo tega področja. Zahodne velesile pa morajo še poskušati, da prepričajo a-rabske narode, da je sodelovanje njim samim koristno. Do sodelovanja z nacionalizmom teh dežela bi lahko privedla raztegnitev gospodarskega sodelovanja v okviru mednarodnih organizacij, kot sta Svetovna banka ali Severnoatlantska obrambna zveza. Veliko bolje pa bi seveda bilo, ko bi se dali arabski narodi -prepričati, da bi ustanovili neke vrste organizacijo za gospodarsko sodelovanje za Srednji, v-zhod, ki bi delovala samo zanje. Tako bi -bili posamezni narodi -tega področja prej pripravljeni, da sprej7 mejo strokovne svetovalce in tehnično pomoč.	,
Predlog štirih velesil Egiptu je -bil občudovanja vreden primer pravega načina, kako se je treba približevati tem vprašanjem. Kljut( vsemu -pa bi si bilo nespametno -misliti, da bodo arabske države v sedanjem trenutku ta predlog -tudi sprejele. Toda zahodne velesile si lahko privoščijo, da potrpežljivo čakajo vse dotlej, dokler kažejo odločnost.«
menili ime ene najdaljših praških cest, ki se je prej imenovala »Ce7 sta kralja Jurija VI.« v »Cesto branilcev miru«. Široko in .znano cesto v Vinohradyh v sedmem praškem okraju, ki je nosila pred in, po vojni ime »Cesta kralja Jurija« — po slavnem češkem kralju iz 15. stoletja — so tudi preimenovali v »Cesto kralja Jurija Podebrad-ske-j ga«, da bi kdo ne mislil, da nosi svoje ime v čast angleškega kralja.
Mnogo bolj. očitno pa Si.) TfilJ kratkim prekrstili neki rudnik v -bližini Most, ki se je imenoval do-, slej »Rudnik predsednika Beneša«, Na slovesnosti, -s katero so prazno7 vali preimenovanje rudnika v »Rudnik branilcev miru«, je -komunistični prvak dr. Oldrich John v svojem govoru ostro napadel pokojnega predsednika republike Beneša in druge tako imenovane »meščanske reakcionarje«.
IZ RAJA
Resnica - po radiu ni všeč Moskvi
V	Sovjetski zvezi je zaposlenih z motnjo ruskih oddaj »Glasa Amerike« več oseb, kot jih zaposlujejo Združene države za ves program radijskih oddaj za dežele vsega sveta.
Avtomobili v Ameriki in v SZ
V	Združenih državah ima vsaka tretja oseba avtomobil, v Sovjetski zvezi pa -pride avtomobil na vsakih 70 oseb.
Vsaki četrti
Na sovjetskem področju Nemčije ima vsaka četrta rodbina kakega Sorodnika ali v zaporu alt v -Begunstvu. Tako je izjavil dr. Hildebrand, predsednik zveze bojevnikov proti nehumanosti, v Angliji, kjer se m-u-d! na obisku.
Dr. Hildebrand je dostavil, da bo Sovjetska zveza, tudi če umakne svoje čete iz Vzh. Nemčije, imeia 70.000 mož »ljudske policije« in da je zato treba biti pri zedinjevanju Nemčije previden.
Organizirano sejanje sovraštva
..Reakcionarne" ulice
V	zadnjem času so začeli z večjo naglico spreminjati imena -ulic v državah »ljudske demokracije«. Na Madžarskem je budimpeštanski mestni ljudski odbor sklenil, izpreme-niti imena sedemdesetim »reakcionarnim« budimpeštanskim cestam. Tako poroča ena zadnjih številk u-radnega glasila Madžarske delavske (komunistične) stranke. Vendar pa ne navaja novih imen prekrščenih ulic.
'Stalinovo ime se blešči že z neštetih uličnih tablic tako na Madžarskem kakor tudi drugje, in tudi imena mrtvih komunističnih voditeljev iz podložniških držav časte s tem, da preimenujejo po njih razne -ulice in trge. Toda nobena ulica na Madžarskem ne -nosi imena živečega madžarskega komunističnega prvaka. Niti sam glavni sekretar madžarske komunistične stranke, Matyas Rakosi, nima -svoje ulice. Po tem sklepajo Madžari, da so si komunisti gotovi zvestobe in se zanesejo na sloves komunističnega voditelja v podložniških državah šele takrat, ko je mrtev.
Tudi v Pragi so neopazno izpre-
'Sovraštvo delavskih množic je e-na najbolj razvitih znanosti vodilnih kitajsk-ih komunistov; -tako vsaj izhaja iz došlih poročil.
Poročila omenjajo tudi članek — objavljen v uradnem pekinškem priročniku za tekoče zadeve — ki vsebuje navodila komunističnim propagandistom, kako marajo postopati ma masovnih političnih mitingih, ki jih prirejajo na uraden ukaz. Ti mitingi so dobro obiskani, ker se vsi -bojijo izostati zaradi raznih neljubih posledic.
Članek opisuje postopno tehniko, ki jo je uporabiti ob prilikah, kadar želijo pekinški vodilni krogi ožigosati kakega posameznika ali tujo v-lad-o kot sovražnika kitajskega naroda. Navodila pišejo, da jc za take prilike treba tožilce skrbno izbrati in poučiti. O-b takih prilikah delijo med udeležence tiskana gesla, zaupniki stojijo -porazdeljeni med množico in vodijo preračunano -odobravanje ali zasmehovanje.
Mikrofoni in zvočniki ojačujejo vsak vzklik poslušalstva m širijo take medklice kot oglušujoč in navidezno spontan izraz odobravanja v vsakem hipu, ki je zaželjen od komunističnih voditeljev. Navodila poudarjajo, da se ni ozirati na to, če so obtožbe na takih sestankih resnične ali lažnjive. Važno je, da, uporabijo kitajski komunistični propagandisti vsa sredstva, ki so potrebna za razvnemanje množic.
Navedeni kitajski članek navaja^ dobesedno: »Ce je dvignjena obtož-
ba, je treba inscenirati značilne pri-, mere in stopnjevati razburjenje in napetost. Na -ta način se -lahko iz-, podtoode množice že od vsega začetka.«
'Pravilna uporaba te propagandne tehnike, nadaljuje članek, bo u-stvarila ljudsko nevoljo proti tistim, ki jih obtožujejo, ki bo trajala do konca zborovanja in še dalje naprej.
Likuidacija litaaskih škofov
V Združene države so dospela poročila, da so v splošnem preganjanju vere, za katero je dal pobudo Kremelj, likvidirali vseh 11 rimsko-katoliških škofov na Litvanskem. Poleg tega je dovoljeno samo 200 duhovnikom od skupnega števila 2200, da izvršujejo svoje duhovne dolžnosti.
Za vojakove pogreške naj trpi družina
Romunski uradni list je objavil nedavno vladno določbo, ki nosi številko 104, s katero je ukazana ustanovitev posebnih disciplinskih bataljonov za romunske vojake, ki so obsojeni na več kot 2 leti ječe.
Uradni list sicer ne navaja dolžnosti in dela, ki ga bodo opravljali kaznovani vojaki v disciplinskih bataljonih, vendar pa je iz določbe razvidno, da bodo morali opravljati posebno nevarno aktivno službo, kajti določba pravi med drugim: »Vojaško osebje, ki se bo v času o-pravljanja svoje kazni v disciplinskem bataljonu odlikovalo s pogumom, bo delno ali docela oproščeno preostale kazni.« Iz tega se lahko sklepa, da bodo morali opravljati -kaznovani vojaki razna težka dela in -bodo tako še povečali število tistih, ki morajo opravljati prisilna dela in katerih število je v Romuniji že itak zelo visoko.
Clen 4 te -uradne določbe pravi, da »časa, ki ga bo prebil kaznova-. ni vojak v disciplinskem bataljonu, ni vračunati v rok vojaške službe«,
V	skladu s -komunistično prakso mora biti kaznovana poleg vojaka samega tudi njegova družina, zato določa šesti člen iste določbe, da »se morajo ukiniti za ves čas, ki ga bo kaznovani vojak prebil na od-služevanju svoje kazni v disciplinskem bataljonu, njemu in njegovi družini vse olajšave, ki jih določa zakon za vojaško osebje in družine vojakov«.
Z
Skrb doberdobske občine
in njenega župana za jauno korist
Zanimanje našega občinskega sveta .za razna vprašanja in potrebe naše javnosti je veliko in tudi u-spešno. Z županom na čelu se naši možje trudijo, da bi priskočili Občinarjem na pomoč; kjer le morejoj Sedaj so naprosili pristojni <goriški urad za 1000 borovih in 300 drugih ■drevesnih sadik. Kakih dajset odf teh vrst Jih bodo nasadili na občinske prostore, vse druge pa porazdelili med Občinarje v zasebno upo? rabo. Zato je priporočljivo, da posamezniki fzrabij>o to lepo priliko in posadijo čim več drevesc, ki bo/ do pozneje, ko zrastejo, dala lep-j korist.
Tudi za novo cesto iz Jamelj \ Gorenjo vas je sedaj sikrb občinske; ga sveta in župana, ker je sedanja pot strma in nevarna. Hvalevredni-, je dejstvo, da So lastniki zemljišča koder bi nova pot tekla, pripravljaj ni odstopiti zemljišče, samo da bodo imeli cesto. Seveda so vsi Ja-meljci s tem načrtom kar najbolj zadovoljni.
Za točnejši in jasnejši vpogled vf seznam živine v občini je obč. svet odredil, da nabavi nove tiskovine, ki bodo nudile možnost, da ostane matrika v občinskem uradu, drugj del tiskovine pa lastniku živine, 2ivina bo vpisana 'točno glava po glavi tako v matriko kakor na listek, ki ostane v rokah lastnika. Vsaka sprememba bo zabeležena v matriko in v lastnikovo tiskovino ■toda dokazovalno moč bo imela sa-mo matrika, če ne bo imela tiskovina v rokah lastnika pravilnega uradnega spisa ali izbrisa, odnosno popravka. Zato je nujno potrebno, da posamezniki ravnajo vestno pri vpisovanju in brisanju števila glav svoje živine in da zlasti pazijo na točnost vsake zabeležbe.
Do te odločitve, kar se tiče živine, je prišlo zato, da se ne bo godila krivica nobenemu, kar se tiče odmere davka na živino in plačila vode. Voda stane mnogo v Dober-
dobu, saj je za tekoče leto določena vsota 600 lir na osebo odnosno n.^ glavo živine. Ta znesek pa velja h če ne bo drugih stroškov, ki so vedno možni bodisi glede poprave, strojev v jezeru, vodovoda, podražitve taka, zdravniškega pregledo; vanja vode itd. V tem zadnjem času je bil zdravnik že trikrat na licu mesta in ugotovil, da voda ni dovolj zdrava. Zato jo bo treba razkužiti odnosno razčistiti s kemičnimi sestavinami, kar je seveda v ■zvezi z novimi sitroški.
Ljudstvo se kajpak pritožuje, da gre ža vodo preveč stroškov in po-edinci bi želeli, da bi postavili vsakemu poseben števec. To pa je zaenkrat nemogoče, ker so cevi stare in 'tu pa tam pokvarjene, tako da bi števci ne mogli delovati. Ko
bo vodovod preurejen po na novo zamišljenem načrtu, bodo postavili tudi zaželene števce.
■Da ne bomo govorili samo o gospodarskih zadevah, pripominjamo, ob koncu tega našega dopisa, da ima vsakdo, ki mu je bila slovenj ska oblika priimka potujčena, možnost, da sedaj prosi ,za vrnitev slovenske oblike svojemu priimku, Naj stopi v občinski >urad in prosi-■za pomoč glede tega, pa mu bo ta7 koj ustreženo. Ta popravek priim5 'kov je zlasti nujno potreben v naši občini, kjer imajo skoro vsi popačene priimke in so jih začeli sa-\ mi popravljati. To pa seveda n: dopustno in lahko škodi zaradi kazni ali pa tudi zaradi zmede, ki nastane, ko gre za ugotovitev istovetnosti prizadete osebe.
To naj rešuje ZUU y Trstu!
V »Demokraciji« od 21. septembra smo objavili pritožbo prizadetih o-j škodovancev, ker je italijanska vla-da ukinila izplačevanje odškodnine, zaradi škode, ki je nastala v zvezi z rekvizicijami in z vajami zavezniških vojaških čet v bivši coni /j na Goriškem. Ukinitev izplačevanja odškodnine je italijanska vlada odredila svojevoljno, ne da bi zaradi tega dala kako objavo ali pojasnilo, čeprav je iziplačevanje ukazala in sredstva nakazala Zavezniška vo-' jaška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja v korist strankam, ki so škodo utrpele.
Sedaj smo izvedeli, da je rimska vlada, na pritisk in pritožbo ZVU. iz Trsta, preklicala svoj krivični ukrep in da se izplačevanje odškodnine zopet nadaljuje tako pri pristojnem tržaškem likvidacijskem U' radu kakor itudi pri zakladnici ita-f lijanske banke 0»Banca d’Italia«) v Gorici. Iz .tega mesta se zato v
O spremenjenih priimkih
Objavljamo naslednji dopis nepoznanega dopisnika, ki v živo zadene žalostno poglavje z našega javnega življenja tju Goriškem,.
Fašizem, ko je bil na vrhuncu svoje »moči in slave«, da uporabimo zgodovinsko opisno frazo, je razen drugih raznarodovalnih ukrepov prišel na dan tudi s tem, da se morajo poitalijančiti tudi rod-i binska imena, ki zvene krepko slovensko, da s tem izbrišejo njihovo izvirnost. Naše slovanske končnice na -čič, -ič, -ik, -ek . . . itd. jim niso bile po godu in zato so začeli poitalijančevanje kar šiloma izvajati najprej pri od njih odvisnih ljudeh, t. j. pri onih, ki so imeli obrt, trgovino, državno službo itd., pozneje pa tudi pri drugih, ki so jim bolj kljubovali.
Tudi krajevna imena so pretvar-
Voliuna pravda g Sopodnjah
Pretekli teden smo na kratko odgovorili »Soči«, kar se tiče priziva devetih kandidatov na listi s »Čebelico« proti izvolitvi devetih z liste »DPS«. Povedali smo, da se mi demokrati poslužujemo predpisov zakona, ki nam dajejo možnost, da uveljavljamo naše pravice.
Kar se pa »koloradskega hrošča« tiče, kakor pravi »Soča« zasmehujoče našemu znaku »čebelici«, pri-> pominjamo, da utegne biti naša »čebelica« res pravi »koloradski hrošč« za »DFS«, saj je to poslednjo že močno razjedel, kakor so pokazale prav občinske in pokra? jinske volitve 10. in 11. juriija t. 1. Zato je politična šala s »kolorad-. skim hroščem« za frontaše dokaj neumestna.
Mi demokrati se naših demokratičnih. načel prav nič ne sramujemo in naših znakov tudi ne, zato se poslužujemo prosto zdaj pridne »čebelice«, zdaj duhteče »lipe«, kakor nam pač razmere svetujejo od primera do primera, ne da bi zatajili niti naroda niti svojih demokratičnih človečanskih načel. Pač pa se frontaši res sramujejo komunističnih načel, ki jih vodijo in katere skrivajo za narodnimi gesli, ki nimajo s komunizmom nič opraviti in so z njimi v kričečem nasprotju.
Tudi trdiitev, da se naši zastopni-
ki v občinskem svetu v Sovodnjah ne brigajo za javno stvar, je smešna in povsem neresnična, saj Je n. pr. .zasluga prav naših zastopnikov, če je pristojno ministrstvo nakazalo 2,395.860 lir za popravo .ceste na Vrh sv. Mihaela, kakor se glasi brzojavka iz Rima od 15. t. m. Kdo pa je sprožil zadevo razdelitve koristi od.carine prostega pasu (»zona franca«), rešitev občinskega doma itd.? Kdo je kriv, če ne samo frontaši, da so bili odslovljeni nekateri občinski uradniki zgolj Iz strankarskih ozirov? Frcn-taški svetovalci so le povečali občinske stroške v marsičem, naši svetovalci pa se potegujejo le *a koristi občine in Občinarjev! Oni ne uganjajo nobene »politične špekulacije« in so na seji od 2. septembra, ko so se pregledovali glasovi, oddani na volitvah od 10. in 11. junija, glasovali le na temelju člena 74 tozadevnega zakona. Posledice so jasne: pravico do uveljavljenja glasov imajo le tisti, ki so napravil^ priziv, in ne tudi frontaši, ki so ga — po izjavi župana — zamudili! Kar zopet jasno izhaja tudi iz vabila na sejo, ki ga je podpisal sam g. župan in ki pravi dobesedno, da gre za »pregled uničenih volivnič za časa volitev 10. in 11. junija 1951 na rekurz devetih kandidatov »Čebelice« proti devetim kandidatom »DFS«, izvoljenim v občinski svet«.
jali in spakedrali ter ob koncu o-ziroma zatonu njihovega gospodo* vanja so našemu ljudstvu prepovedali govoriti slovensko v javnih lokalih, gostilnah in .trgovinah, in to celo po deželi. Zadela jih je zaslužena kazen, kakor vse one, ki so jih bogovi udarili s slepoto, da jih potem pogube!
'Zmagoviti in preudarni Zavezni7 ki so takoj po zmagi izdali razne »ukaze«, da je treba zatiranemu slovenskemu .ljudstvu vrniti vse pravice, ki mu pritičejo, in med temi najbolj gažene jezikovne pravice ter razen povratka slovenskega jezika v šole 'budi vzpostavitev okrnjenih in spačenih priimkov v prejšnjo lepo slovensko obliko. Bilo pa je prosto dano vsakemu, da se sam pobriga za spremembo ita-lijaniziranega priimka, kar je u-mevno: saj niso tisti spremenili i-mena, ki ga bodo sedaj popravili, in saj so jih tudi mnogim Italijanom spremenili, in ti jih bodo pač pustili sedaj v tej obliki. (Op. uredn.: Tudi rimska vlada je v tem oziru izdala okrožnico 24. junija 1948, štev. 8300 11, ki dovoljuje vrnitev slovenske oblike prej popačenim priimkom. V praksi pa je goriška prefektura že za časa vojne in po 8. sept. 1943 ugodno reševala take zahteve slovenskih strank.) Torej ne čakati in zanašati se z izgovorom na to in ono, kar pomeni le bojazljivost. Par korakov do občinskega, urada in še s par vrstami besedila na listu papirja, kjer se izraža želja, torej ne prosi, da se spačeni priimek popravi. Prvotno je bilo pričakovati, da se vsi poženo in to takoj izvrše. Kaj še, bila bi za 0-mahljivce velika. predrznost, posebno za one, ki so se fašistične šibe bali, in so še vedno pod tem vtisom. Le poglejmo sezname u-čencev po naših šolah in tudi one učnih moči srednjih in nižjih šol. koliko je tu še za preurediti! Kaj čakajo? Nekateri se bore za opcijo, drugi pa ne vedo sami povedati, koga in zakaj se boje — so pač preveč vajeni ustrahovanja. Sami Lahi si pri tem ne delajo nobenih predsodkov in niti ne mislijo delati razlike med onimi, ki so to častno takoj izvršili, in bojazljivci, ki to še zavlačujejo; saj oni, ki so jih pokorili, so še vedno tod in od teh imajo še vedno potrebo!... Pa končno ni izgovora in smešno je, da se ljudje, ki so tudi v stalnih službah, bojč spremeniti svoje spačeno ime v lepo donečo prvotno pristno obliko.
Glede značaja teh ljudi je nekdo umestno nekod ocenil in ožigosal: »Glede vzgoje narodne zavednosti se opaža (na šolah, namreč) neki oportunistični molk, kot bi se bali preglasno poudariti, da smo Slovenci. Od vzgojiteljev slovenskih dijakov to ni zdravo, saj so baš o-ni poklicani, da vcepijo našim dijakom globoko narodno 'zavest, ki temelji na podrobnem poznavanju naše preteklosti. Zavest, ki mora izžarevati najglobljo ljubezen do vsega, kar je našega — slovenskega. Le tako bodo slovenske šole v Italiji vzgojile zdrav naraščaj, ki bo vedno in pred vsakomur branil in zagovarjal naše pravo, ki nikomur nič ne krati in ne jemlje.« To so lepe in podučljive besede onim, ki, jim to pritiče, in naj si jih zapomnijo.
Pa še več: Pri poročilu o mladinski (šolski) veselici, ki ni bila tako dobro obiskana po poslušalcih iz krogov, ki so imeli večjo dolžnost! »Čudimo se le, da so za te nastope tako brezbrižni prav inteligenti, ki, vzgajajo in ki bodo vzgajali našo mladino. 2e to je obsodbe vredno, da s svojim obiskom ne pokažejo prav nič priznanja in zadoščenja našim otrokom, ki bodo v teh izjemno težkih in ogroženih krajih in razmerah že jutri čuvarji naše slovenske besede, za katere rast in. napredek se oni izven štirih šolskih sten prav malo ali pa nič ne zavzemajo. Morda jih je strah grozečih senc, ki jih ni in ki bi se stopile v nič, čim bi si sami izprašali vest ter s srcem, značajem in čutom odgovornosti storili to, kar jim veleva dolžnost do naše mladine. Ca jih je pa strah, da bi se pokazali v javnosti, med našimi otroki, potem niso vredni, da vzgajajo našo mladino v šoli.«
To so le besede vsakega dobro mislečega Slovenca, vržene v obraz onim (dve besedi črtani od uredništva), ki nimajo smisla za kaj narodno vzvišenega. In naj si zapomnijo, da ni še vse obračunano, bo še marsikaj lahko prav prišlo v bodočnosti. Na vse to se še kda: povrnemo.
Obvestilo trgovcem
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce na zakon, po katerem so dolžni izstaviti ceno na vse blago, ki ga imajo v izložbah in v trgovini. Isti zakon velja tudi za gostilne, bare itd., ki so dolžni v svojih lokalih izobesiti na vidno mesto cenik jedil in pijač.
imenu prizadetih strank zahvaljujemo ZVU v Trstiu, ker je s svojim nastopom pokazala, da ji je pri srcu čuvanje koristi našega ljudstva. Tudi rimski vladi gre priznanje, ker je takoj razumela pogreška in jo popravila.
Toda iz zanesljivih virov smo od poučenih krogov izvedeli, da namerava sedaj rimska vlada prevzeti v izključno pristojnost svojih organov pregledovanje in reševanje vseh še ležečih tozadevnih prijav škode in zahteva, da jih Zavezniška vojaška uprava odstopi Finančni intendanci v Gorici.
Znano je, da so zavezniški organi, tako angleški kakor ameriški, že od leta 1945 dalje vsestransko naklonjeni našemu ljudstvu in rešujejo vse prijave točno, vestno, nepristransko in nujno. Zato pro-siirio ZVU, da zahteve rimske vlade v gori navedenem pogledu ne upošteva, ker je bolje, da ostane v pristojnosti zavezniških organov rešitev še ostalih prijav škode.
Na stotine prizadetih strank upa, da bo ZVU preprečila vsak svojevoljen nastop in ukrep rimske vla-/ de, kar bo strankam seveda le koristilo, saj je dobro znana počasnost in na žalost ne .samo počasnost, goriške Finančne intendancej ki ni prav 'nič naklonjena slovenskim strankam in jim, če le more, nagaja! Rimska vlada pa bo, če od; stopi od svojega namena, le prido-j bila na ugledu pred našo javnostjo. Dokler ne preuredi sistem svoje javne uprave in pošlje v naše kraje take upravitelje in funkcionarje, ki bodo našemu ljudstvu služili ter njegove navade, običaje in jezik spoštovali, ne pa prezirali in celo zatirali!
Seja pokrajinskega sveta
Predpretekli torek 16. t. m. se je nadaljevala na .goriškem gradu seja pokrajinskega sveta. Naš svetovalec g. Rudi Bratuž je ugotovil, da so prišle v zapisnik prejšnje seje njegove besede proti priznanju prefektu dr. Palamari, ki ga je predlagal pokrajinski predsednik dr. Culot, saj je ta prefekt slovensko manjšino le preziral.
G. Bratuž je tudi posegel v razpravo glede raznih vprašanj, ki so se obravnavala na seji.
Sladkor za čebele
Od ponedeljka 22. t. m. razdeljujejo sladkor po znižani ceni za čebele, in sicer po 3 kg na panj. Do sladkorja imajo pravico člani čebelarskega združenja, ki so v redu s članarino. Dobijo ga pri konzorcijih v Gorici (ulica Morelli). Kr-minu, Romansu, Pierisu in Gradišču. Tozadevna nakazila pa izdajajo na sedežu čeb. združenja v Gorici, ul. Duca D'Aosta 55, ob ponedeljkih in torkih od 9. do 12. ure predpoldne. Druge dneve je urad zaprt.
ulica
Razstava čipk
V čipkarski šoli v Gorici, Morelli, je razstava čipkarskih del. in sicer do sobote 27. t. m. Prostori so odprti vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Tudi mi smo si razstavo ogledali in ugotovili, da ne zaostaja za ono od lanskega leta. Človeka prijetno gane, ko vidi lepo urejena prekrasna dela ženske roke, potrpežljivosti in ženske sposobnosti.
Okusno razstavljena dela od šole do šole in razreda do razreda, dajo vtis velike požrtvovalnosti in zmožnosti vodstva šole, učiteljev in raz-stuvljalk.
Dela gojenk s slovenskih šol najdemo na desni strani od vhoda naprej.
f Dr. Pettarin umrl
V četrtek 18> t. m. je šel odvetnik g. dr. Luigi Pettarin v Trst na skupščino podjetja SEL VEG. Ko je podal na skupščini svoje poročilo, mu je nenadoma postalo slabo. Ta? koj so ga prepeljali v bolnico, kamor pa je prišel že mrtev.
Naslednji petek 19. t. m. ob štirih popoldne so ga prepeljali v Gorico in slovesno pokopali ob lepi udeležbi vseh slojev in obeh narodnosti goriškega prebivalstva.
Tudi mi se klanjamo spominu odvetnika g. dr. Pettarina, ki je bil velik poštenjak in mož kremenitega značaja. Rodil se je v laškem Slovrencu pri Moši pred osemdesetimi leti, na meji torej med Furlani in Slovenci. Za časa Avstrije je bil deželni podglavar in je zopet prišel nujno v stik s Slovenci. Obvladal je slovenščino prav dobro in se je s svojimi slovenskimi strankami razgovarjal najraje v slovenščini. Stalno je čital slovenske liste in gojil do nas Slovencev omikano in pošteno prijaznost, ki io malokdo od tolikih Furlanov še odkritosrčno izkazuje, ko se nam dobrikajo samo pri zaprtih vratih.
Toda g. dr. Pettarin je bil mo^ širokih razgledov in ni. klonil za nobeno ceno pred resnico, kateri je gledal v obraz z vso lepoto svojih jasnih oči, prav zato 'ker je bil vsestransko globoko naobražen in izvrsten pravnik. Bil je dober poznavalec slovenske duše in slovenskih razmer in teženj. O njem lahko rečemo, da je bil najbolj naobražen Furlan na Goriškem in najbolj dobro poučen v vseh zadevah, ki se tičejo javnega političnega in gospodarskega življenja.. Veroval je v zmago pravičnosti in z vsem srcem želel mirno sožitje med Slo^ venci in Italijani na tem ozemlju in na podlagi popolne enakopravnosti ter strogega medsebojne?« spoštovanja. Zasledoval je pošteno ta cilj še sedaj, ko ga je smrt srečala na delu, kakor je sam želel. Dr. Pettarin je namreč pravil, da ne bi nikoli rad bil prisiljen leči v posteljo bolan, ker je delo nadvse ljubil!
Ohranimo torej g. dr. Pettarina v blagem spominu v nadi, da se bodo njegove želje, ki so tudi naše želje, končno vendarle izpolnile.
Njegovim cenjenim ožjim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
GOSPODARSTVO
Sejmo pšenico
Ker je bil letos bolj slab pridelek
pšenice, marsikateri kmet dela račune, kaj bi sejal, da bi imel več donosa od obdelane zemlje. Kmetje nekako naginjajo k misli, da bi sejali malo pšenice, ker n. pr. koruza več donese. Moramo pa vede'.:, da je kruh tako rekoč podlaga naši prehrani! Zato .naj nas ne plaši letošnji bolj pičel pridelek pšenice.
Sejmo in sejmo tudi pravilno! Predvsem in zlasti pazimo, da globoko preorano zemljo dobro izravnamo z brananjem, da ne ostanejo, jame. V teh bi ostajala voda, ki je eden na.jvečjih sovražnikov mladih koreninic pšenice. Opazovanja so pokazala, da navadno po deževnih zimah sledi slab pridelek pšenice!
'Potem seme razkužimo s prahom »Calfaro« ali še bolje z brezduš-j nim prahom »Geogamma«.
Pri gnojenju z umetnimi gnojili tudi ne smemo biti .preveč varčni. Poskušnje so pokazale, da je na, enem ha površine, ki je bil pogno-, jen s 4 q amonijevega fosfata, bilo letos pridelano 23.64 q pšenice, letos pridelano 23.64 q pšenice, medtem ko je na drugih površinah bil srednji pridelek 17 q! Razlika, kakor vidimo, je precejšnja, če gnojimo namesto z 2 q, s 4 q amonije-j vega fošfata na ha poleg 5-6 q superfosfata in 1 -1.5 q kalijeve soli v peščenih zemljah.
Stanje cerkvene organizacije na Primorskem
'Primorsko imenujemo v naslednjem sestavku ono ozemlje, na katerem žive, kompaktno ali mešani z Italijani, Slovenci in Hrvatje, ko-; lifoor jih je ostalo po svetovni vojni (1914-1918) ločenih od narodnega telesa ter po mednarodni pogodbi pravno pripisanih Italiji v Rapallu 12. nov. 1920. oziroma v Rimu 27. jan. 1924. (Reka!). Staremu avstrijskemu pojmu Primorske dodajamo s tem ozemlje beneških Slovencev, drobce kranjskega ter koroškega ozemlja, Reko ter Kvarnarske otoke, izvzemši Krk ter par drugih manjših otokov, slednjič še Zadar ter Lastovo s Pelagružem: odkrhnemo mu pa le župnijo Kastav s par kaplanijami ter župnijo Davčo pri Gorici, nad katerih ozemlje je že segala jugoslovanska oblast.
To ozemlje je odviselo 1. 1918 od desetih škofij: Celovec (2164 Slov., 1207 Ital.), Dubrovnik (1508 Hrv.), Gorica (155309 Slov., 114000 Ital.), Krk (19207 Hrv., 13977 Ital.), Lju-,
Verski položaj na Primorskem v letih 1918-45
Modra galica
Bliža se čas, ko bomo morali prvič škropiti breskvam. Ni pa nikjer dobiti modre galice!
ji!iiiiiiiiin:iaiiittiiHiiii!iiiiiiii)iHiiiiiHiiiuiii!iiiiiiiHiiini!iitiuDii(iiuHiiiiiiuM!UHnit!i!iiiifii;)«tci!!!!atiiHiiri!ui;iiM[!iwiviiwMuiiiiiui(!aiuuMiNRMnMHiii(KiMiu!iuHiutMMiniinun!Niuii!iiiuiHniittitHiu!iiHiiiiiiiii!inuHiH!iiu!iiiiniHiiinini!Hiiiiiuiii!i   ..................................
tlačenih in ponižanih, proti vsakomur. Nič čudnega torej, da je preganjanje slovanske manjšine v Primorski pustilo svoje sledove tudi na cerkvenem polju.
Italijanske zahteve v tem pogle-; du so merile na tri cilje: odpravo slovenskega oz. hrvaškega jezika iz cerkve, s čimer naj se zadene staroslovanski obredni jezik (glagolica), pridige, petje, molitve, ki jih opravlja duhovnik pri gotovih obre-, dih, molitve ljudstva v cerkvi in v procesijah, molitvenike ter slovenske napise, odpravo pouka krščanskega nauka v domačem jeziku, kar bi povzročilo tudi odpravo katekizmov, ter končno iztrebljenje slovanske duhovščine ali vsaj pod-■kupljenje te duhovščine, da bi postala poslušno orodje v službi raznarodovanja svojega naroda, s či7 mer bi bila vsa druga vprašanja rešena. Duhovščino so čakale tedaj najtežje preizkušnje, njej so veljali prvi napadi, ki so se nato ponavlja-, li v različni obliki z ozirom na čas in okolje.	(Se	nadaljuje)
bljana (64239 Slov.), Poreč (88002 Hrv., 57852 Ital.), Senj (19668 Hrv. in Slov., 23000 Ital.), Trst (251265 Slov. in Hrv., 137520 Ital. — Mesto Trst je velikansko naraslo od tedaj, v prid Italijanom seveda!), Videm «9724 Slov., 14693 Ital.), Zadar (11184 Hrv., 12000 Ital.). Pet od teh škofij (Gorica, Poreč, Trst, Vi-, dem, Zadar) je imelo svoj sedež v Italiji. Drobci ostalih škofij so pa upravljali apostolski administratorji v Gorici, Zadru in na Reki. (Reški do 1. 1921 drobce senjske ter krške škofije, od 1. 1921 naprej pa le senjske, ker so Kvarnerski otoki tedaj prišli pod zadrsko upravo.)
Po priključitvi Reke Italiji je sv. Stolica dne 31. maja 1925. tam ustanovila škofijski sedež, čigar območje naj bi segalo nad mesto samo, nad večji del tržaškega dekanata Kastav (vzemšl župnijo Kastav ter dve kaplaniji), ki je dobil svoj no-
vi sedež v Volovskem, nad župnijo Jelšane ter kaplanijo Brgud :z tržaškega dekanata Jelšane ter končno nad štirimi župnijami ter. dvema kaplanijama ljubljanskega dekanata Trnovo, ki se je združil v novi dekanat Trnovo-Jelšane. V novi škofiji je živelo približno 65000 Hrvatov in Slovencev.
Položaj je ostal od tedaj neizpre-menjen do konkordata med sv. stolico in italijansko vlado, 11. febr. 1929. Clen 16. tega konkordata vsebuje namreč določbo, po kateri naj se meje škofij v Italiji ne raztezajo izven državnih meja, kakor tudi obratno ne. Na podlagi te določbe je dne 10. febr. 1933 sv. Stolica izdala apostolsko konstituoijo »Quo Christi fideles«, uveljavljeno dne 1. jul. 1933., s katero se je vršila končna razmejitev ozemelj, katera sta upravljala še ostala dva apostolska administratorja. Dekaniji I-
drija in Vipava sta pripadli gori-ški nadškofiji; dekanija Postojna ?■ župnijama Košana in Vreme, odcepljenima 1. 1925. od trnovske dekanije, škofiji tržaški; dekanija Trbiž ter župnija Bela peč nadškofiji v Vidmu; Kvarnerski otoki Cres, Lošinj, Unije, Sušak in Ilovik ter otok Lastovo pa nadškofiji v Zadru. Neizpremenjena je ostala le pore-ško-puljska škofija.
II. Postopanje italijanskega ljudstva ter državnih oblastev do Slovanov v cerkvenem oziru Vsa italijanska politika v osvojeni Primorski se da zapopasti v težnjo: dati deželi pristni italijanski značaj ter uničiti vse, kar bi še nosilo neitalijanski pečat. V to svrho je morala vsa laična inteligenca ali zapustiti deželo ali se umakniti v ozadje, uradništvo je bilo preseljeno, učiteljstvo nadomeščeno z
italijanskim, slovenski ali hrvaški jezik pregnan iz vseh uradnih listin ali poslopij, slovanska kulturna in gospodarska društva razpuščena ali uničena, karitativne ali kulturne ustanove razpuščene, imena slovenskih mest in vasi, rek in gora poitalijančena, spremenjeni celo priimki ter nedovoljena slovenska imena otrokom, razbiti, uničeni ali izbrisani slovanski spomeniki ali napisi, celo na grobovih; zato so končno posebna sodišča obsoja-; la slovanske javne delavce in domoljube na internacijo, pregnanstvo, dolgoletno ječo na otokih ali celo na smrt.
IA ničev bi ostal uspeh vsega tega ogromnega raznarodovalnega dela, ako bi se slovenski oz. hrvaški jezik ohranil v instituciji, ki živi z ljudstvom v najtesnejši zvezi, io je v Cerkvi, čigar naloga je, ščititi božje in naravne pravice, posebno
Komunistično zadružništvo
Jugoslovanski kolhozi na preizkušnji
Jugoslovanski komunistični režim doživlja na vseh popriščih svojega eksperimentiranja brodolom za -brodolomom. Tudi najbolj nepristranskemu opazovalcu se vriva misel, da je edini cilj jugoslovanskih komunističnih oblastnikov, obdržati si neomejeno oblast in z vsemi sredstvi vsak dan sproti zagrenjati malemu človeku že itak nevzdržno težko .življenje, pri tem pa ga tolažiti z neizpolnjivimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi obljubami. 'Po vsakem obisku, ki ga človek z odprtimi, očmi in ušesi, z zdravimi možgani in trezno razsodnostjo opravi v domovini Jugoslovanov, se mu utrjuje misel, da so današnji; komunistični usmerjevalci javnega življenja v resnici neutrudljivi genijalni grešniki.
Vse politično, gospodarsko in socialno življenje države se preliva iz ene napake v drugo. Komunistični voditelji naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo bolj udarniško grešil. Vlada pa — kakor je v neki, drugi zvezi, na veliko žaiost naših plačanih in neplačanih titovskih hvalisarjev, priznal v »Corriere di Trieste« sam njen beograjski dopisnik, g. V. Mihelj — »ne sledi tisti poti splošnega reda, ki ukazujt* vladajočim, da se poslovijo z vladnih stolic, če se njene zamisli izkažejo kot napačne«, pač pa se še bolj trdovratno oprijemlje svojih napak. Tipično komunistična miselnost, ki pravi: 100-krat oznani laž in postala bo resnica, 100-krat pogreši in iz zmote bo nastala čednost!
Pred nekaj meseci je jugoslovanski notranji minister Rankovič pod pritiskom zunanjega sveta in v situaciji, ki komunistični vladavini v Jugoslaviji ni obetala dobrot, strast no napadel jugoslovansko sodstvo in ožigosal policijske postopke na način, ki bi delal čast najbolj demokratičnemu parlamentarcu. Pri dem pa je prvi jugoslovanski policaj popolnoma predrl, da je dejan sko napadal samega sebe in vse ‘i ste srednjeveške inkvizicijske izume, ki mu jih je vtepal v glavo tovariš Beria. Ob čitanju teh obtožb — in to je bilo tudi edino zanimivo čitanje za jugoslovanskega bralca od komunističnega osvobojenja dalje :— se je preprost človek začudeno spraševal: »Pa kaj je res pamet srečala te ljudi?!« Sele po več mesecih se je zavedel, da so bile vse te obtožbe zgolj potrebno, »žehtanje« pred ameriškimi obiskovalci jugoslovanskih zaporov. Po obisku strica iz Amerike pa je o-stalo vse pri starem. Res je Rankovič pozaprl nekaj ravnateljev kaznilnic in nekaj nadzornih organov, toda ne zato, ker so le pregoreee izpolnjevali ukaze UDB-e oziroma njenega najvišjega gospodarja in ustanovitelja Rankoviča, pač pa zato, ker so bili osumljeni, da koketirajo s Kominformo. Tako je pogodil kar dve muhi na en zamah.
Kidrič je bil v tem pogledu plo-dovitejši. Do svojega zadnjega dolgoveznega govora, s katerim je fa-ko izčrpno postregel svojim čita-teljem na naši zemlji tudi »Primorski dnevnik«, je menda že točno sedmič postavil samega sebe na laž. Kidričev recept narodnega gospodarstva je zelo preprost: Kar si povedal in zaukazal v preteklosti, je, za sedanjost za nič in pogrešen-o; ali od sedaj dalje boš videl, državljan, da znamo nekaj več ko hruške peči! Narodno gospodarske hru--ške Borisa Kidriča pa so vsako leto manj užitne tepke.
Ze pred leti je narodno gospodarski -tisočumetnjakar Boris Kidrič, ugotavljal, da se je splošna življenjska raven dvignila v Jugoslaviji za polnih 7 odst. od ravni leta 1939. Tako mu je namreč povedala statistična birokracija, ki jo danes preklinja. Sicer bi tudi 'brez statistike kaj lahko ugotovil, da se je njegova osebna življenjska raven
dvignila za najmanj 10000 odst. in Titove Jugoslavije s polno upravi-
prav za toliko tudi raven vseh nje govih najožjih prijateljev, ki pa jih je le preveč, da bi jih lahko imenoma zapisali, vendar pa ti prijatelji ne presegajo 1 odst. vsega jugoslovanskega prebivalstva in tako nastajajo velike aritmetične težave...
Sam vrhovni gospodar Tito je Kidriča postavil na laž, ko je v svojih zadnjih govorih tako pogosto priznaval, da v njegovi Jugoslaviji vendar ni tako, kakor bi lahko bilo. Zato so se Tito sam in z njim vsi komunistični oblastniki vred potrudili dokazovati vsemu svetu, da vsega tega niso oni ikrivi, pač pa: vojni dogodki, domača .in tuja reakcija, sovjetski blok, suša itd., itd., da ne omenjamo najnovejše nadloge: oboroževanja.
Da pridela današnji jugoslovanski kmet 40 odst. žitaric manj ka kor pred vojno; da je pridelek sladkorja za prav toliko manjši, da u važa danes Amerika v Jugoslavijo slanino in mast, medtem ko je »gnila Jugoslavija« krmila z maščobami vso Srednjo Evropo in še po kako deželo navrh; da si je jugoslovanski delavec pred vojno kupoval govedino po 8 din za kg, kolikor je hotel in kjer je hotel, in da je bila ta govedina za gospodo in za proletariat enake vrste in po i stih cenah; da je gorenjska tekstilna industrija zalagala s svojimi iz del-ki velik del Bližnjega vzhoda; da si kupil prvovrstno 'blago za moške obleke po 250 din meter, da nes pa plačuješ za volneno vrečevi-no od 3000 do 6000 din; da ti je Bata prodal par delovnih čevljev za 65 din in da enaki stanejo danes 2000 do 2500 din; da je trboveljski rudar v »gnili Jugoslaviji« nakupil za svojo mesečno plačo dve solidni moški obleki, da pa mora dangs za eno samo služiti najmanj 3 mesece in pol; vsega tega seveda ni krivo komunistično zapravljanje, pač pa zemeljski in nebeški sovražniki »ljudstva«. 'Ce Borisu Kidriču ne bodo postavili spomenika v sredi Banata in če ne bo nad vsakim ju goslovanskim ognjiščem visela nje gova slika že v najbližji prihod' njosti, potem je hvaležnost v re snici za vedno pokopana.
Tudi z demokracijo, ki so jo že pred leti vrgli iz uradnega naziva
čenostjb, je približno prav tako, kakor z jugoslovanskimi zapori in jugoslovanskim blagostanjem. Ze nekaj tednov UDBA pridno zapira, ljudska sodišča pa kot na tekočem traku obsojajo novovrstne »razbi-jače«. Teh je v komunističnem slovarju že za nekaj strani. Kolhozov-j ci so namreč kar v množicah začeli zapuščati državne fevde, seveda ne zato, ker so jih državna veleka-pitalistična obratovališča ponižala od svobodnega lastnika zemlje v, navadnega kulija, pač pa zato, kei; jih 'hujska proti komunistični stra-; hovladi duhovščina in reakcionarna inteligenca. Tito je sicer večkrat podčrtal, da je vstop v kolhoze »prostovoljen« in obenem dodajal, da je tudi izstop »prostovoljen«, pozabil pa je povedati, da pa pot iz kolhoza v zapor ne bo »prostovoljna«. Pa 'to je bila samo majhna napaka, ki pa je ne bo popravljal Tito, pač pa ubogi kolhoznik. Kljub temu, da je kolhozovstvo skozi celo vrsto let dokazalo svojo popolno zgrešenost in na milijone ljudi obsodilo na smrt zaradi gladovanja milijonom jugoslovanskih otrok vsadilo v njihova mlada življenja kli ce tuberkuloze zaradi nedohranje-
nosti, je »kolhoz temelj našega socialističnega sistema«, kakor je dejal Tito. 'Stokrat .pogreši in iz zmote bo nastala čednost! Uboga demokracija, ko ji na tilnik pritiska pištola UDBE!
Kolhozovska bitka pa ni oetais, — kakor vse ostale nekoč — v strogih mejah železne zavese, pac pa je vzbudila pozornost vsega sveta m poseDno tistega, ki naj popravlja dnevne napake Titovega režima. Ameriški tisk se obširno bavi tem »temeljem socialističnega sistema« in 'to gotovo v tem trenutku ni prav največja prijetnost za KiPJ in njene številne narodno gospodarske '»izvedence«. Američani obiskujejo industrijske zamisli petletke, učijo jugoslovanske komuni-t ste, kako naj upravljajo modernim strojem, verjetno pa se tudi na kmetijstvo nekaj razumejo, saj so po vojni prehranili pol sveta, pa bi znali 'Verjetno tudi o kolhozovstvu kaj povedati. In v to ameriško spretnost verujejo vsi nekomunistični Jugoslovani, zato so tudi prepričani, da bodo v kolhozovski bitki ostali zmagovalci — jugoslovanski kmetje. Ce pa bo Titov temelj enkrat zrahljan, bo dozorel čas, ko bo komunistična vlada v Jugoslaviji morala »slediti tisti poti splošnega reda, ki ukazuje vladajočim, da se poslovijo z vladnih stolic, če se njene zamisli izkažejo kot napačne«! Ta splošni red je namreč temelj resnične demokracije, n^ katerega zlasti Američani nikoli ne .pozabljajo.
Tone Mihelič
razstavlja v Benetk'ah
Obiskal sem umetnostnega sodelavca »Demokracije« in »Stvarnosti« Toneta Miheliča na njegovi razstavi v Benetkah.
Tone Mihelič je rojen v Škofji Loki na Gorenjskem. Študiral je najprej v Ljubljani na Kiparski in rezbarski šoli pri Francetu Kralju in Jurkoviču, nato v Pragi pri U-'brovskem. V Ljubljani se je pri prof. Mateju Sternenu seznanjal s slovenskim impresionizmom. Leta 1941 je šel študirat slikarstvo na akademijo v Firence, kjer je imel za učitelja mojstra Capochinija in Careno, najbolj slovitega starega italijanskega slikarja. Od leta 1944 do 1948 je študiral dekoracijo za
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
vabi na
BOLGARSKI FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto 27. oktobra ob 20,30 v Auditoriumu ZVU v ulici Teatro Romano, vhod B.
SPORED
Bolgarski pevski zbor pod vodstvom Jurija Rotha:
1. a) Sumi Marica
b) Mila domovina (rodoljubna)
c) Sla je Laika v vinograd (venček bolgarskih narodnih pesmi)
Bolgarska plesna folklorna skupina pod vodstvom Vena Rangelo-va; na tamburico igra Georgij Gogov:
2. a) Paprike
b) Trahijsko kolo
c) Svatbeno kolo
d) Seči, kopaj
3. 'Slovanski narodni ples: solistka Tatjana Akinfijeva.
Violinist Stefan Nedelčev; na kla,virju spremlja Mirca Sancinova:
4. a) G. Pugnani-Kreisler: Praeludium in Allegro •b) Aleksander Glazunov: Meditation
c) Fritz Kreisler: Tambourin Chinois
d) Pančo Vladigerov: Chant
e) Dinicu-Vladigerov: Hora staccato Bolgarska folklorna skupina:
5. a) Tresi se, brat!
,b) Pajduško kolo
c) Tamburaš Georgij Gogov izvaja bolgarske ljudske napeve
d) Ročenica.
VSTOP proti vabilu, ki ga dobite na sedežu SPM v ulici Machiavelli 22-IL, v tiskarni Adria v ulici San A-nastasio 1-c in na sedežu Bolgarskega nacionalnega komiteja v ulici Machiavelli 19-11 (Grigorov).
Peter
in n/e gova resnica
stensko slikarstvo na akademiji Rimu pod vodstvom mojstra Fer-razzija.
V Rimu je razstavljal leta 1948 in 1949 v okrilju Art-cluba, IRO-a in na uspeli osebni razstavi v ga leriji San Bernardo. Po preselitvi v Benetke se je začel baviti z ale goričnimi kompozicijami.
(Njegova sedanja razstava v Be netkah v palači Giustinian obsega 50 del iz zadnje petletne dobe nje govega umetniškega ustvarjanja.
Miheličeva umetnost je neoreali stična. V njegovih starejših delih so še vidni sledovi impresionizma. Njegova najbolj značilna dela velike kompozicije, v katerih že prehaja iz neorealizma v ekspresio nizem.
V Benetkah razstavlja prokrajine iz Toskane, Rima in Benetk; portrete in figuralne kompozicije.
V toskanskih pokrajinah je čutiti mehkobo barv, ki so značilne za florentinsko okolico. Rimske motive diči arhitektonska zgradba ter topli in sočn.i toni, ki dajejo slutiti vpliv rimske šole. V svojih zadnjih delih polaga največjo važnost na barvne kromatične mase.
V portretih je vezan na obliko toda njegova bauvna občutljivost premaga vsako trdoto oblik, tako da iz vsakega portreta odseva milina ženskega obraza.
Tihožitja mu služijo samo za sprostitev 'barvne igre. Posrečene so njegove morske fantazije, ki prehajajo že v abstraktizem.
Beneški motivi prihajajo še prav posebno do izraza s svojimi pestrimi svetlobimi učinki.
Med izrazitejša razstavljena dela spadajo velike alegorične kompozicije Plodovi-tost, Žrtve in Talci, pri katerih močno žareča svetloba podaja tragičnost dejanja.
Beneška javnost je ugodno spre-, jela Miheličevo razstavo, za kar pričajo posebno kritične ocene v beneških listih »II Gazzettino« in »Gazzettino-Sera« ter uvodna beseda na programu izpod peresa Virgilia Guidija, znanega slikarja in umetnostnega profesorja na akademiji v Bologni.
J. J.
»Demokracija« še ni ničesar zapisala o novi publikaciji »Tabor«, ki sebe imenuje »zbornik ume-tnoj sti in razprav«, pa se mi zato zdi nujno, da spregovorim nekaj -besed tej publicistični novotvorbi. Puo-likacijo je izdala založba »Tabor«, čeprav nas na drugem mestu poučujejo, da je izšla v. samozaložbi-sotrudnikov, in to v Trstu in v Ce-j lovcu. Natisnili so jo v tiskarni »Carinthia« v Celovcu.
Na radiu Trst II so jo uvrstili, med kulturne pomenke, pa bi bolj, spadala med strankarsko-politična obračunavanja, saj se tudi površnemu či-tatelju vriva misel, da je bila v prvi vrsti izdana zaradi nujnosti, strankarsko-političnega izbruha, ki tako neprijetno tlači mnoge slaven; ske poklicne strankarje v begunstvu. V .kolikor se sodelavci niso poskrili pod razna izmišljena ime-i na, so skoraj vsi begunci; gradivo pa, ki ga obravnavajo v prvem de-lu, je verno spričevalo določenih beguncev.
V kolikor sem mogel do sedaj gotoviti, se ni niti en sam sodelavec javno odrekel vsebini, zato u-j pravičeno smatram, da nosijo vsi sodelavci kolektivno odgovornost ki je ne more odpraviti niti izrečno zagotovilo, da so prispevki v njej izraz osebnega stališča in .gledanja piscev. Publikacija se nas tiče 1' v toliko, v kolikor so nam ti begunci izkazali čast, da nas ostale | mu svetu predstavijo v obliki, ki je v težkem navzkrižju z osnovnimi pravili gostoljubnosti. Značilnost politično-strankarskega desa »Tabora« ije nadalje v tem, da so oba glavna j?olitična članka z na ravnost revolucionarnimi samo-.slovenskimi programi previdno pregrnili z anonimnostjo) Pri tem pa ti junaki udrihajo po tistih, ki na javnih shodih z vse, odločnostjo in brez strahu »preganjanja s katere -koli strani« brani/ jo demokratične pravice slovenske-i ga naroda od 1. 1947 dalje. To ie značilno zaradi tega, ker nastopajo po vseh deželah in v vseh časih; ljudski tribuni s svojo polno oseb) nostjo, -saj so ti programi, posebno še, če so napisani s tako neskrom-; no oblastnostjo, živo povezani z živo osebo oznanjevalca. Tako težko in pogostokrat močno predrzne besede in ocene izgubljajo svoj pou-; darek in zlasti svojo možatost, če padajo izza plotov anonimnosti; te-j ga -bi se morali v prvi vrsti zaveda-ti samozvani mojstri in učitelji slo-, venske politike.
Člane SDZ ibodo zanimala izvajanja Petra Klepca v tistem delu »Slovenskega položaja 1951«, ki je njim namenjeno, čeprav je pisec -bolj z nosom kakor s prstom pokazal nanje. SDZ imenuje Tržaško demokratično politično gibanje, ki da je
»zašlo od l. 1948 dalje pod vpliv nekaterih političnih zanesenjakov, ki so se vrnili, ali pa prišli iz Jugoslavije... V Trst so prinesli le staro nestrpnost in podedovane politične zablode slovenskega liberalizma..j Njihovo kulturno-bojno razpoloženje, njihove težnje po monopolizmu na vseh področjih... Speljali sc vso stvar v nekak meščanski nacionalizem brez stvarne socialne vsebine, o čigar barvi še danes ne vemo natančno, kakšna je... tudi v Trstu so se poskušali uveljavljati s pomočjo zunanjega gospodarja... Skušali so zasesti čim več mest pri zaveznikih ter 'odriniti od vseh možnosti sorojake, pri čemer so se sklicevali na lastne, dvomljivo čiste roke, ter še bolj dvomljivo »demokratično« preteklost. Kjer so se vsi-drali, so izvajali diskriminacijska osebno politiko proti nekomunističnim Slovencem drugega prepričanja..., Upira se razpravljati o podrobnostih delovanja teh posameznikov na področju slovenske politike v Trstu. Odgovorni so za. mnogo napak, ki jih je slovensko demo-
kratično gibanje tamkaA zagrešile in katerih posledice so & pokazale pri predlanskih volitvam.
To je le nekaj cvetk iz vrta Petra Klepca. Zdi se ti, da smo se nenadoma vrnili v zlato' dobo pred petnajstimi leti in da prebiramo v . unionski kavarni v Ljubljani »Slovenski dom«.
Pa tega vprašanja nisem h<?te! načenjati, če je že kaj prizadetih, bodo že poskrbeli, da klevetniško gonjo speljejo na izvenro.vtarske . kolesnice. Jaz -bi samo skromno vprašal g. Petra Klepca, ki nas .ob zaključku preseneča s trditvijo, da . je cvetke sadil 'brez strasti,, kje,,so tiste monopolistične težnje »zanese: njakov«? Kaj bi mlatili po zraku, stopimo raje na trda tla stvarnosti, Na žalost imamo Sloyenci v Trstu samo dve ustanovi, kjer praktični* prihajajo v poštev kakršne koli, monopolistične težnje. Šolsko področje... Tam, g. Peter, ima SDZ enega samega člana v skupini profesorjev, in ta ima pri polni kvalifikaciji v resnici »monopol« za poučevanje na neki nižji strokovni šoli, Pol ducata -učiteljev, članov SDZ, je raztresenih po podeželskih šolah, v mestu ni nobenega.
Torej bogaboječi in resnicoljubni g. Peter, na šolskem področju se, mogoče res kake »monopolistične) težnje«, samo SDZ nima z njim:j prav nobenega opravka. Mi vemc\ samo eno, da so bile slovenske io' le -ustanovljene za potrebe naših o-trok in ne zaradi nezaposlenosti go« stov, iki so se čisto slučajno ustavili pri nas. Mi smo jim -hvaležni za to delo, že sama pravila o lepem vedenju pa bi zahtevala, da ti začasni in prehodni usmerjevalci našega šolstva upoštevajo želje in za^ hteve najmočnejše nekomunistične slovenske stranke, ki je 100 odst. »domačinska«, saj nima niti eneg^ člana, ki ne bi bil domačin.
'Drugi »monopol« je radio Trst II, Tu ste g. Peter Klepec verjetno ie bolje poučeni -o »monopolističnih težnjah«. Tudi tu ima SDZ enega samega člana. Ce ima ta edini član »monopolistične težnje«, naj presoj di slovenska javnost -sama, ker ji pač ne bo težko zaslediti, če priha* ja v njegovem delu d-o izraza '»kulturno-bojno razpoloženje«. Kje ta dva člana SDZ z dvomljivo čistimi rokami in še bolj dvomljivo »demokratično« preteklostjo izvajata 'diskriminacijsko- o-i sebno politiko proti nekomunističnim Slovencem drugega prepriča-; nja, bi pa moral resnicoljubni gi Peter Klepec konkretneje dokazatu vsaj taka je vsekakor moja kat.e-» gorična -zahteva. SDZ se je trudila in se trudi tudi v sedanjosti, da Slovencem, ne glede na njihovo politično pripadnost, poišče in najde -košček kruha, o tem bi tudi g. Peter verjetno vedel kaj povedSti...
Tudi glede volitev pred dvema letoma bi rad pripomnil, da je bila 'prav zasluga takih »zanešenja-kov«, da SDZ ni razkrila in javno ožigosala nekaterih nedomačinov, ki so takrat po nekaterih sloveny skih hišah agitirali za DC in da je ustavila preiskavo, kje so se razi množevali znani sramotilni letaki proti SDZ. K temu bi še dodal, da je jx> vsej verjetnosti imela izdaja, publikacije »Tabor« isti namen, kakor razkrojevalni letaki določene skupine pred -dvema letoma. Časi ki so ga za izdajo izdajatelji izbrali, presenetljivo sovpada s časom, upravnih volitev v Trstu. Seveda pri tem izdajatelji niso računali na možnost odgoditve volitev. O -tem pa naj razmišlja glavni volivni odi bor SNL in primerno -ukrepa.
To je samo nekaj bežnih pripomb k tej publikaciji, ki tako živo spo-? minja na nepreveč slavno strankar* sko preteklost osrednjih Slovencev. Gotovo se bodo oglasili tudi še drugi in vsekakor pri-stojnejši politični in književni strokovnjaki.
dr. R. J. MARC
Razpoloženje, značilno < v splošnem ne le za vojake, je tako: neprijetni, divji Jugoslovani in neprijetni kričavi Italijani se pulijo za Trst. Tako -razpoloženje ni značilno le za preprosto ljudstvo, kadar mu Ti-st slučajno pade v oči, ampak -tudi za resno javnost .in za one, ki se bavijo s politiko, kar moremo soditi po uvodnikih v časopisih.
Angleške dnevnike lahko štejemo za »ugledne« in »resne« v -tem vrstnem redu:	»Times«, ki ga tujci
čudno radi smatrajo ,za -uradno glasilo, a je neodvisen; »Manchester Guardian«, ki je liberalen, a ne v kranjskem pori)enu -besede; konservativni »Daily Telegraph«, ki je že na prehodu med »kvalitetnimi« ih, »ljudskimi« časopisi. Uvodniki v teh listih so pre-udarjeno mnenje premišljenih ljudi. Menda se nihče, ne -bo začudil, da razpravljajo o Trstu popolnoma trezno in ne morda čustveno. Ne zavzemajo se torej z laškim ognjem za rešitev, o kateri ni mogoče razpravljati, ker
ANGLEŠKO MNENJE O TRSTU
•bi se sicer razblinila v nič. Dve postavki sta danes predvsem važni v njihovih računih: Tito in Italijani. Mnenje o reševanju tržaškega problema je odvisno od vrednosti, ki jo zavzemata ta dva protivnika. Ko je ibil Tito še Moskvičan in Italijani v nevarnosti, da se pobarvajo rdeče, je prišlo do one nesrečne izjave marca 1948, naj Trst pripa7 de Italiji. »Times« v trmastem doi stojanstvu proti tej še ni rekel žal besede, a »Manchester Guardian« jo je krepko označil kot volivni, golaž.
Dvakrat letos je Trst stopil v c-spredje pozornosti. Prvič ob marčnem obisku g. De Gasperija v Londonu in drugič ob njegovem septembrskem obisku v Was'hin-gtonu. 'Prvič je hila »Daily Telegraphu« izjava iz leti 1948 še neznatno všeč, .ker da utrjuje notranji položaj v 'Italiji, čeprav seveda se je treba
zdaj prijazno pomeniti s Titom. -Drugič Trsta enostavno ni omenjal. »Times« je drugič splezal dokaj niže :in očetovsko svareče dvigal prst, da Italijani ne smejo pozabiti, da so se časi po 1. 1948 spremenili in, jim kot vzgled kazal Jugoslovane, ki so pripravljeni na pogajanja.
Vsi glasovi izzvene torej danes v -ubranem soglasju. Vsem se, važno zdi, da bi hila oba, ki se pogajata za Trst, kar se da zadovoljna. Minilo je pa zavzemanje za ugoditev Italiji. Nekoliko nestrpni so že postali nad italijanskim krotovičenjem in čeprav razumejo njene no-< tranje 'težave, bi le želeli, da se pobotajo s Titom. Kaj -bo s Trstom, -zanje ni važno. Važno je le, da so Italijani protikomunisti in da se Tito ne skuja.	(
O -uradnem ali vladnem mnenju pač ni mogoče mnogo pisati. Ne-
smisel -bi bilo planiti na dan s krikom, da je kdo odkril tajne'uradna načrte o reševanju Trsta, kot popade od časa do časa rimske liste. Kakršen koli tako odkrit načrt ima seveda nekaj osn-ove. Ne morda v ■uradnih tajna-h, pač pa v zdravi pameti, ki pravi, da more biti dosežen sporazum med Jugoslavijo in, Italijo samo po srednji poti. Kajti šele po dolgem barantanju, ko bo vsak -moral nekoliko popustiti, pa-nihče ne ve koliko, bo prišlo do re-> šitve, če je sploh -rešitev možna.
Iz pisanja -listov, ki sem jih navedel, moremo posneti, -kako se pletejo misli v uradnih glavah. Listi, nimajo tajnih zvez z nekakšnim veleumom v Foreign -Officeu, toda, -uradniki nekje v globinah ministrstva imajo iste podatke, čeprav več, te,r mislijo na isti angleški način. Torej moremo -sklepati, da so tudi zaključki podobni tistim, ki jih be-
remo v listih. 'Nič ne kaže, da bi sprememba vlade pomenila spremembo glede tržaške politike. Kajti nikdar ni opozicija sprožila tega vprašanja in je vsa politika do Italije in Tita tekla 'brez strankarskih .razlik,	,
Kljub slovenski skromnosti in vsemu ostalemu je sedanji položaj ugoden za Slovence. Italijani sami skrbe, da -so postali zoprni. O žolč-, nih napadih italijanskega tiska na Angleže, ki da spletkarijo s Titom, poročajo -tudi angleški časopisi. Bridko je pripomnil nek list, da nekdo pač mora biti kriv, 'kadar, ne -gre vse po želji. Amerikancem -se ni pametno zameriti, ker od njih prihajajo dolarji in druge dobrote. Kdo bi psoval Miklavža! Angleži pa nimajo kaj nuditi, a v svetovno politiko se vtikajo, zaradi česar predstavljajo sijajno tarčo za italijansko jezo. Kajpak jim to ni
všeč. Naj imajo Italijani še tako lepe razvaline, na vsak način imajo preširoka usta in prenaglo jezo, d^ bi se Angleži zanje ogreli.
Pač pa bi se jim utegnili prikupiti Slovenci, če bi se k njim zatekli po pravico. Angležem je v tradicionalen ponos — zasluženo ali nezasluženo —- da imajo oster čut za pravico in »fair play«. Ako bi spretno udarili na te strune, bi u-tegnili tržaški Slovenci dobiti zagovornika. Najprej pa je treba pokazati, da Slovenci žive. Ljudsko štetje in volitve so pravi čas za fo. Doma so Angleži vajeni, da volitve pokažejo točno razpoloženje ljudi. Ako so svobodne — in to pod zavezniškim nadzorstvom pač morajo biti — ne pomaga noben izgovor, ko je izid dognan. Če gledaš iz Anglije na Trst, postane slovenski glas na volitvah mogočen klic v svet. Ko bo ta klic odmeval po zahodnem tisku, bo opomnil na Slovence in mnogo laže bo dosezati pametne rešitve.
Konec
VESTI s TRŽAŠKEGA
flli je čudno, da dpigajo glave ?
Na poti so jim slovenska krstna imena in slovenski priimki kot za časa propadlega fašizma
Da bodo skušali tržaški iredentisti zopet dvigati glave, je bilo vsakomur jasno. Ko je tako neslavno propadla gonja, ki so jo v volivne svrhe sprožili, da bi dokazali vsemu svetu, kakšne krivice se dogajajo tržaškim Italijanom, so za nekaj časa potrto onemeli. Nič kaj razveseljive vesti ob De Gasperi-jevem povratku iz Zedinjenih držav pa so jih spravile skoraj ob pamet. Izredno obiskana novofašistična zborovanja v Trstu in divjanje komin-jormistov proti vsem političnim skupinam, ki so za neodvisnost tržaškega ozemlja, so bili dokaz, da se nekaj pripravlja.
Ker jim je pa zmanjkalo dostojnega orožja, da bi se še mogli na demokratični ravni boriti proti koristim tržaškega ljudstva, zlasti pa proti slovenskemu delu tržaškega prebivalstva, so morali seči med staro kramo fašističnega rasnega diskriminacijskega arzenala in iz njega potegniti fašistične upravne določbe glede slovenskih krstnih i-men in priimkov.
Pred par dnevi so izdala tržaška šolska oblastva navodila vsem šolskim ravnateljstvom, naj pazijo, da se imena in priimki vpisanih učencev in dijakov na vseh šolskih listinah ujemajo z anagrafskimi zapiski tržaške občine.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da bi morala slovenska šolska vodstva zapisovati imena in priimke svojih gojencev v italijanski obliki, ker
1) anagrafski uradniki odločno odklanjajo zapisovanje naših imen in priimkdv v slovenskem praiw-pisu;
2) imena in priimke zapisujejo z italijanskim pravopisom;
3) krstna imena pcitalijančujejo po svoje, v kolikor tega niso napravili že župni uradi;
4) italijanski krstitelji sami po-italijančujejo slovenska krstna i-mena v skladu z znano fašistično prepovedjo slovenskih svetniških in narodnih imen, odnosno jih navajajo v vedno ne odgovarjajoči latinski obliki, iz katere pa župnijski in anagrafski uradniki izpeljejo najbolj fantastične italijanske oblike, ki jih nato uvedejo v uradne spise;
5) k vsemu temu je treba še dodati fašistični nasilni rasni ukrep uradne italijanizacije večjega dela naših priimkov.
Ce že ne gre drugače, bo pač u-radno poitalijančeni priimek ostal začasno še v italijanski obliki, ker zavezniška oblastva doslej še niso odpravila v Trstu vseh fašističnih
Mons. A. Fogar v Trstu
Pretekli teden se je mudil v Trstu na zasebnem obisku prejšnji tržaški škof mons. A. Fogar.
Kjer koli' je prišel v stik s tržaškim prebivalstvom, je bil povsod deležen navdušenega sprejema ?. vzkliki: »2ivei naš šikof!« Vsem je še v živem spominu njegovo možato zadržanje za časa fašističnega režima, zaradi česar je moral zapustiti našo škofijo in se preseliti v Rim.
Mons. A. Fogar je že zapustil Trst.
Tečaj angleščine SPM
Vabimo vse one, ki bi se radi brezplačno učili angleščine, naj se javijo pri g. F. Srebotnjaku, ulica San Anastasio 1-e, vsak dan med običajnimi uradnimi urami (telef. 23039).
Tečaj je na sedežu SPM v ulici Machiavelli 22-11. Tečaj je v okri-Jju iniciative Zavezniške čitalnice, v Trstu.
Baletna šola SDD
Pouk v baletni šoli SDD (ulica Machiavelli 22-11.) se je začel! Vsi otroci, ki ,se v šolo še niso vpisali, naj se javijo vsak pondeljek in četrtek od 16'. do 20. ure na zgoraj navedenem naslovu. Sprejmejo se otroci od treh let naprej.
Priporočamo staršem, naj ne zanemarijo to lepo priliko, da bi bili tudi njihovi otroci deležni vseh vrlin, ki jih nudi lepa baletna umetnost. K modernemu vzgajanju mladine spada razen razvijanja umske sposobnosti tudi razvijanje telesa v skladu z vsemi gibi in oblikami.
Ves omikani svet je že prevzel iza vzgajanje mladine tudi baletno umetnost, ki razvija poleg zdravja itudi ljubkost in ritmični melodični čut.
rasnih upravnopolitičnih ukrepov proti Slovencem, kot sq to storila v Zahodni Nemčiji glede nemške rasne zakonodaje proti Zidom. Dokler pač ne bodo zavezniška oblastva svoje protirasne in protidiskri-minacijske politike enako izvajala na Tržaškem in v Zahodni Nemčiji, naj vsaj dovolijo, da bodo mogli naši ljudje vpisovati poleg poitalijančene oblike prvotno slovansko obliko priimka. Dosedanji ukrepi ZVU glede poitalijančenih priimkov namreč niso demokratični in ne zadovoljujejo.
Nikakor pa ne moremo pristati na poitalijančevanje krstnih imen in italijansko fonetično beleženje nepoitalijančenih priimkov, ker bi se s tem le nadaljevalo s fašistično prakso, ki je toliko bolj obsodbe vredna, ker izvajana pod zaščito zavezniških oblastev.
Kaj poreče k vsemu temu Zavezniška vojaška uprava?
Kdaj se bodo začeli pri nas ukinjati fašistični rasni diskriminacijski zakoni, ki so slovensko večino v bivši tako imenovani Julijski krajini tako hudo prizadeli na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju?
Pojasnila glede dodelitve stanovanj pri Sveti Ani
Zavezniška vojaška uprava smatra za potrebno, da pojasni položaj glede dodeljevanja stanovanj, katerih gradnja pri Sv. Ani bo v kratkem končana.
Kot znano je ZVU 3. maja letos objavila, da je odobrila znesek 200 milijonov lir za takojšnjo gradnjo hiš, da s tem olajša prilike izseljenih, ljudi brez stanovanja in tistih, ki živijo v stanovanjih, glede katerih obstoja nevarnost zrušenja ali pa v njih ne morejo stanovati iz higienskih razlogov. Na priporočilo tržaškega, župana je bil ta znesek kasneje povečan, da se preskrbi stanovanje rodbinam iz hiše na Čampo Mar.zio, 4, ki jo je bilo treba v kratkem izprazniti, ker je grozilo skorajšnje zrušenje.
(Po tem programu gradijo zdaj 336 stanovanj; polovica teh stanovanj ima dnevno sobo in spalnico, druga polovica pa dnevno sobo in dve spalnici. Vsako stanovanje ima svoje lastne higienske prostore.
iDodelitev teh stanovanj se vrši pod nadzorstvom ravnatelja ZVU za notranje zadeve, s sodelovanjem predstavnikov predsedstva, tržaške občine, preture, ustanove Burlo Ga-rofolo in oddelka za socialno skrbstvo, ki preučujejo prošnje, ki so bile predložene tem ustanovam ali
IZ NABREŽINSKE OBČINE
Uspehi našega dela
Po res dolgem pričakovanju je pretekli mesec zasvetila električna, luč tudi v Mavhinjah in Cerovljah. Ni treba naglašati, ,kako so se naši vaščani iz obeh omenjenih vasi razveselili tega napredka, za katerega so že toliko let prosili. Ostane še, ena edina vas v naši občini, ki še čaka električne luči, in to je Medja-vas. Pa tudi tu so tozadevna dela tako napredovala, zato upamo, da bo za vse Svete tudi v tej vasi zasvetila.
šolskem letu starše otrok nadvse razveselili. Želimo zato, da bi otroški vrtci ostali tudi v naprej pod upravo naše občine.
Občinski svet
Občinski svet v Nabrežini je sklican k prvi seji jesenskega zasedanja za ponedeljek dne 29. ;t. m. ob 17. uri. (Na dnevnem redu je mnogo važnih vprašanj, med drugim tudi odobritev proračuna za leto 1952.
Občinske poti
Kljub temu, da skoro vsako zimo popravljajo razne občinske poti, imamo nekatere res v obupnem stanju. Mnogo poti pa je pokvarjenih od zavezniških čet. ki imajo skoro dnevno vaje po naših kraških gmajnah. Z veseljem smo .zato sprejeli vest, da se bo v tem mesecu začelo temeljitim popravilom nekaterih najbolj pokvarjenih poti. V ta namen je Zavezniška vojaška uprava dala na razpolago po posredovanju naše občinske uprave znesek 2 milijona 900 tisoč lir za redna popravila in 2 milijona lir za izredna popravila po zavezniških četah pokvarjenih poti. Kakor smo slišali, je občinski odbor, določil, da zaenkrat popravijo sledeče poti:
1. Praprot-iNabrežina, 2. SLiv.no-Prečnik, 3. Slivno-Sesljan, 4. Stivan-Medjavas, 5. Betoniranje ovinka pri hiši Terčon v Mavhinjah, 6. Ureditev ovinka in poti iz vasi Nabrežina k policiji ter druga manjša popravila na ostalih poteh
Vsa ta dela se bodo prav kmalu začela, ker so že bila oddana po javni dražbi tržaškemu podjetju. Pričakujemo, da bodo vsa ta dela izvršena v redu in upamo, da bo naš občinski tehnični urad tudi dela strogo nadzoroval.
Odhod angleškega bataljona
I. bataljon polka South Lancashi-re, ki je odšel iz Trsta v Sudan, je pred vkrcanjem na Pomorski postaji korakal po mestnih ulicah.
Enota, ki je zapustila vojašnice v ulici Rossetti v ponedeljek, 22. oktobra, okrog 15. ure, se je vkrcala ob 16-i'h in odplula naslednje jutro okrog 10.30. Sodelovale so godbe ameriških čet v Trstu, godbe polkov North Staffordshire in North Hamptonshire.
Otroški vrtci
Prejšnji teden dne 15. t. m. smo imeli otvoritev občinskih otroških vrtcev. Z razliko od drugih občin, ima naša občinska uprava v celotni oskrbi, upravi in nadzorstvu vse otroške vrtce, in sicer imamo v Nabrežini in Devinu slovenski in italijanski oddelek, a v Mavhinjah samo slovenski oddelek. V Nabrežini je vpisanih 41 slovenskih in 32 italijanskih otrok, v Devinu je vsakih po 28, a v Mavhinjah 53 otrok. Voditeljice slovenskih oddelkov so Nabrežini gdč. Mara Bole, Devinu gospa Danila Petelin in v Mavhinjah gdč. Zora Gruden. Izgleda, da ta način uprave otroških vrtcev, najbolj ugaja našim ljudem, ker so tudi vzigojni uspehi v preteklem
Zanimiv dokumentarij
V nabrežinskem kinematografij predvajajo zanimiv jugoslovanski dokumentarij »Koraki v svobodo«.
pa tudi naravnost ZVU. Pri izbiri prosilcev iz vrst tistih, ki imajo pravico do dodelitve, polagajo največjo pažnjo na to, da ustrežejo tistim, ki so iz človekoljubnega vidika stanovanja najbolj potrebni. Vršijo se tudi ogledi na kraju samem, da se ugotovijo sedanje stanovanjske prilike prosilcev, pri čemur nudijo dragoceno pomoč oddelek za socialno skrbstvo in člani pomožne us,tanove socialne pomoči. Zaradi omejenega števila razpoložljivih stanovanj številnim uvaževanja vrednim primerom ne bo ugodeno, poleg tega se obžaluje, da se ne more sprejeti novih prošenj, ker je že število prošenj, ki so v pretresu, veliko.
Pojasnujemo tudi, da ni oddelek ZVU za socialno skrbstvo v nobenem oziru prevzel dodeljevanja stanovanj. Njegovo delo pri dodelitvi stanovanj pri Sv. Ani je omejeno na ugotavljanje sedanjih prilik prosilcev. Navedeni oddelek ni pristojen urad za sprejemanje prošenj za dodelitev, ki jih je treba, kot v preteklosti, predložiti conskemu predsedstvu, tržaški občini ali drugim posebnim ustanovam.
Upamo, da bodo ta pojasnila razpršila nesporazume in bojazni, ki so se nedavno pojavile. Poudariti je treba, da je Z,VU, vsaj trenutno, neposredno prizadeta samo pri dodeljevanju stanovanj v novih hišah pri Sv. Ani, in da so za dodeljevanje vseh drugih stanovanj pristojna prizadeta oblastva, katerim je zato treba predložiti prošnje.
AMG-lirski bankovci
Ukaz štev. 163 ZVU prinaša gotove popravke k ukazu štev. 49 ;z leta 1950 z ozirom na podaljšanje roka za zamenjavo AM-lir in bankovcev »Banke dTlalia« v nominalni vrednosti 50 in 100 lir raznih iz-r daj.
Rok je zdaj podaljšan do 31. decembra 1951.
DAROVI:	Ob	priliki	poroke	gdč.
Obersnelove daruje družina Srebotnjak L 1000 za SDD.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
Mizarji H hmetovalci f podjetnih! «
TEL. 90441 T
C A LE Hi
R S T
Viale Sonnino, 2 4
tvrdka
SUDEXPQRT
pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugoslaoijo. Pošiljamo na tisoče paketov mesečno naročenih po naših prijateljih d Ameriki in o drugih krajih sveta. Blago je garantirano prvorazredno
CENE NAJNIŽJt
E. JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini 15-1 - Tei. 24181, 29852
KIS
VAN NUDI EDINA IN DOBRO ZNANA 7 VRDKA
PLESNIČAR
TRST - Via Rismondo 4 - Telefon 89*16
(J R ARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA I Z B 1 R A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
Tvrdka »C I T R U S“ ■ Import ■ Export
LASTNIK
SLEKSflHDER B0L3E9ŠČEK
TRST • UL. TORREBIANCA 27
Najuspešneje in najhitreje posreduje pošiljanje DARILNIH PAKETOV ameriških rojakov v domovino
ZAHTEVAJTE POJASNILA
TELEFONSKA ŠT. 24-467
FODERAMI
Sd. EBe
TRST - UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95-998
Po najugodnejših cenah
ose potrebščine za krojače, šioilje, krznarje
GELOSO
liiniiHiiliiiMilliilllillilliilllMIIllIimilBIlIlMNHlIllMII^
Geloso
«Eii!iiaMwaaawBaaaMw
Geloso
!Eil9II!SimBGI!fflB9BiaiilQBIIIll!l6liEI!B!OBiPn
z najboljšo supereterodino
GEL
radiogramofon z 12 ploščami je višek elegance in ekonomičnosti
Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki
Rugg ero
TBST - Corso Garibaldi 8
proti takojšnjemu plačilu 100 0 lir in u nadaljnjih mesečnih obrokih po 3000 lir
Odhupujemo rabljene aparate po najviSjih cenah
Predno se odtočite za nabave obiščite
MAGAZZINI PEL CORSO
TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa)
--------------------- DEŽNIH PLAŠČEK
Najoečja	izbira poPOlfRSlIlKOlf
L 0 D E H - D o
najugodnejših
COHERCDHTS GHBHRDIN ES
Splošna razprodala
po tooorničhih cenah zaradi zatuaritue trgovine
Pozor!
moških plaščev od ¥.800 lir navzgor deške obleke od 900 „ „ moške jopiče od 3.800 „ „ 0|,|Ej,B>hiačs vseh vrst in mer dežne plašče za moške in ženske
PRI TVRDKI
ALLE GRANDI FABBRICHE
Trst, Largo Barriera 15 - Lastnik L. Bront
t