SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Javna razprava o odpadkih?! Svet za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije je pripravil akcijo široke javne razprave o ravnanju z vsemi vrstami odpadkov in o njihovem odlaganju. Gradivo za to problematiko je bilo objavljeno v časopisu Delo v prilogi »Znanje za razvoj« (18.10.89), k sodelovanju so bili vabljeni odgovorni organi in predstavniki tistih proizvodnih in drugih organizacij, ki v svojem delovnem procesu proizvajajo odpadke ali pa se z njimi ukvarjajo. Razprava je bila sklicana za 16. november letos, žal pa je bil sklic nekam plašen, če ne kar skrivnosten, saj sije drugače težko razlagati, zakaj se je javne razprave o tako pereči problematiki udeležilo samo nekaj bolj ko ne naključno obveščenih posameznikov. Glede na žgočo temo si namreč upamo trditi, da bi mala dvorana DKD E. Kardelja morala biti polna. Tisti, ki se z odpadki ukvarjajo strokovno, so skušali navzočim prenesti čim več sodobnih strokovnih spoznanj o današnjih standardih in pogojih, ki jih je treba upoštevati pri delu z odpadki Za nekatere se problem odpadkov in razmišljanje o njih začne in konča pri jedrski elektrarni in bi na račun tega očitno bili pripravljeni požreti vse drugo, če to (seveda) ne seže neposredno do njih. V pripravi je gradivo, ki bo služilo kot podlaga javni razpravi o jedrskih odpadkih in o odlagališču zanje. Zato se tokrat nismo spuščali v trditve nobene izmed obeh strani (jedrskega in protijedrskega lobbyja). Zadovoljili smo se s tem, da skušamo opozoriti na potrebo po strokovnem, vestnem, varnem, čim manj škodljivem in s čim manj stranskimi posledicami obremenjenem (skratka: učinkovitem) odlaganju vsakdanjih odpadkov. Na razpravi v krškem delavskem domu smo ponovno slišali, da z odpadki ne kaže ravnati neodgovorno, daje treba upoštevati zahteve sodobnih tehnoloških dognanj, da občina krško Št. 12 Letnik X 8. december 1989 »Minus 10%« Preventivni tehnični pregledi za občane odslej brezplačni Iz programa za zmanjšanje števila prometnih nezgod izhaja, daje bil sprejet kot zavestna družbena opredelitev, da se zmanjša število prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci Pri uresničevanju te opredelitve bi morali sodelovati vsi družbeni subjekti, ki lahko kakorkoliprispevjo k izboljšanju razmer. Tehnična brezhibnost motornih vozil je eden izmed najpomembnejših dejavnikov varnosti v cestnem prometu, zato so se v Slovenija avtu - TOZD Tehnični pregledi v Krškem odločili da bodo odslej vsak torek in četrtek od 11.00 do 14.00 ure vse leto za vse občane opravljali brezplačne preventivne tehnične preglede. To je priložnost, da vsakdo preveri tehnično brezhibnost svojega vozila ter s tem poveča svojo varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu. Drago Bučar narava zaradi retencije (zadrževanja, navideznega požiranja nesnage) ne pokaže svojih reakcij na onesnaževanje takoj, pač pa čez leta, a takrat s toliko hujšimiprotiudarci, in da so lahko nekatere nesmotrnosti zelo usodne. Za začetek uspešnega reševanja problema odpadkov bi si morali zastaviti nekaj osnovni nalog, med katerimi gotovo ne bi smele manjkati naslednje: 1. prepoloviti je treba količino odpadkov 2. preko različnih vzgojnih procesov je treba doseči namreč otroci vidijo, da starši odmetavajo smeti, čike,... okrog sebe kjerkoli, bodo isto počeli tudi sami skozi vse življenje in tega bodo nehote naučili tudi svoje otroke. 3. zaostriti je treba kazensko zakonodajo in zagotoviti tako kaznovalno politiko, da bo denarna kazen še kako lahko poravnala škodo in da se nespoštova-nje predpisov resnično ne bo več izplačalo 4. le 60% vseh odpadkov v Sloveniji je vključenih v sistem zbiranja in odva-žanja, cilj pa bi moral biti, da jih zberemo čim več, da uredimo odlagališča v skladu z zahtevami stroke in v okviru regij... 5. za posebne odpadke moramo nujno imeti posebna odlagališča 6. zagotoviti je treba nadzor nad onesnaževalci okolja, t. j. tistimi, ki trajno odmetavajo odpadke ter zagotoviti postopno uvedbo sortiranja odpadkov že na izvoru 7. strokovno je treba sanirati črna odlagališča 8. rešiti je treba financiranje te dejavnosti, za kar ne bo zadostovala samo uvedba ekološkega dinarja. Ta namreč ni nikakršna čarobna palica, zato še bolj moti spoznanje, da vsi računajo nanj in si od njega obetajo čudežev. Finančno pokritje teh dehjavnosti namreč pomeni nujno znižanje standarda, ker bo cena sanacije okolja nujno vključena v ceno proizvodov, a to smo dolžni svojemu potomstvu 10. končno se moramo znebiti miselnosti, da je delo z odpadki najbolj zanikrno in preziranoter najslabše plačano. Tja ne sodijo ljudje, ki sicer ne bi bili uporabni nikjer drugje, ampak sposobni, izobraženi, osveščeni delavci, ki bodo z odpadki znali ravnati strokovno in varno. 2 NaS glas 12. 8. december 1989 Franc Jenič, MGZ Posavje: »Pred leti, ko smo se začeli pogovarjati o gradnji verige savskih elekr trarn, smo pričeli razmišljati in zahtevati tudi izpolnitev pogoja: očiščeno Savo. Rezultat vsega tega je bil vseobsegajoč nacionalni program, v katerem smo sklenili, da bomo očistili vse reke v Sloveniji, vsa morja, jezera, potoke, travnike, deponije... Naša družba je prešibka za tako vseobsegajočo nalogo. To ne more biti stvar dobre volje ampak stroke in skupin strokovnjakov, katerih delo mora biti podprto z ustreznim finančnim kritjem. Savska veriga je pred vrati, zato moramo, če jo hočemo uresničiti, Savo očistiti. Mi imamo danes v tej reki marsikaj, tudi težke kovine. Če bi hoteli to urediti, bi bilo pozno začeti že zdavnaj delati na tem, ne pa da samo snujemo širokopo-tezne programe...« Nogometaši povprečni Krški nogometaši, ki tekmujejo v okviru Medobčinske nogometne zveze Celje, imajo svoje zastopstvo v štirih kategorijah. Po končanem jesenskem delu v članskih in pionirskih ligah so njihove uvrstitve naslednje: pri članih - II. razred je ekipa Senovega na prvem mestu, med mlajšimi pionirji skupine A je NK Celulozar drugi (za brežiško Svobodo); v skupini A starejših pionirjev je Celulozar četrti (brežiška Svoboda je na prvem mestu), Celulozarjevi člani (I. razred) pa so v svoji kategoriji pristali na petem, tj. zadnjem mestu. Kabelska razkriva: kakovost, vestnost, skrb za naravo in človekovo okolje Pravijo, da malta zakrije napake zidarjev, zemlja pa zdravnikov. Očitno se da to dvoje tudi kombinirati Ob kopanju jarkov za kabelsko televizijo je prišla na dan tudi tale podrobnost: dobili smo zagotovilo, daje izvajalec zaključnih del v okolici soseske Spodnji Grič prejel plačilo za celotno hortikulturno ureditev. Če je na vsej površini zelenic posul skalnato podlago (iz Gunt) s tako diskretno plastjo črnke, kakor na mestu, kjer je raslo tole drevesce, potem bi bilo treba njega in nadzorni organ, ki je to dovolil, vendarle povprašati za zdravje. Žal se narava sama brani prepočasi, ukrepa pa toliko bolj usodno in neizprosno kot ljudje in njihove institucije. Ti so namreč za svoje vestno delo plačani, narava pa od njega živi ali propade. wmmw mmnmm NAS GLAS NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE: Izdaja: Indok HS.i = — =— == ^=^ center skupščine občine Krško — Na-SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE klada: 2100 izvodov - - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, Telefon: (0608) 31-768 — Grafična priprava DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Tiskarna Novo mesto Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij , ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — Poštnina plačana pri pošti Novo mesto. Slovenija L-^ Moja dežela. Pionirsko strelsko tekmovanje v Leskovcu Na pionirskem tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bilo 11. novembra v Leskovcu, je sodelovalo 22 strelskih družin iz vse Slovenije oziroma 54 pionirjev in 14 pionirk. Ekipno je naboljši rezultat (512 krogov) dosegla SD Dušan Poženel iz Laškega, SD SOP Leskovec je bila tretja s 501 krogom. Najboljši pionir v posamičnem delu tekmovanja je bil s 180 krogi Sebastjan Lipec iz laške strelske družine, najbolje uvrščena domačina pa sta bila Boštjan Vrhovšek s 174 krogi (3. mesto) in Danijel Krašovec s 168 krogi (8. mesto). Najuspešnejša pionirka, Katarina Kovač iz hrastniškega Steklarja, je zadela 171 krogov; med domačimi tekmovalkami je bila s 160 krogi najboljša Urška Arh. Naš glas 12, 8. december 1989 3 Mercator-Agrokombinat pred reorganizacijo: Obeti in načrti za učinkovitejši jutri, »čeprav se zavedamo, da bomo pri tem imeli več težav kot drugje,« pravi inž. Ivan Kozole, generalni direktor Težave pri reorganizaciji pričakujejo zaradi še nesprejetih zakonov o zadružništvu in lastnini, ki bosta bistveno opradelila izhodišča za reorganizacijo. Hkrati so v krškem Agrokombinatu ugotovili, da zakonov pred 1990. letom ne bo, zato so v svoji delovni organizaciji opravili pogovore, na katerih so se delavci in kmetje (vključno z izvršilnim odborom Slovenske kmečke zveze za Krško) poenotili. Odločili so se za reorganizacijo v enovito družbeno podjetje. Ohranili bodo vse skupne funkcije, ki jih bodo povezovale: računovodstvo, plan in analize, trženje in finance, razvoj, splošni sektor in hranilno-kreditno službo. K temu bodo dodali še devet profitnih (poslovnih) enot: zadrugo, sadjarstvo s hladilnico, vinogradništvo, vinsko klet, farmo, klavnico, poljedelstvo, trgovino in servise. Dva sektorja pa uvajajo na novo: razvoj in trženje. »Poleg te, dosedanje družbene lastnine, za katero še ne vemo, kako jo bomo v prihodnje imenovali, imamo tudi zadružno, zato pri novi organiziranosti za poslovno enoto Zadruga predvidevamo poseben status. Zakon o podjetjih ji omogoča popolno samostojnost in lasten žiro račun. To bo verjetno le prvi korak k nadaljnji reorganizaciji kmetijstva v naslednjih petih letih. Začeti pa bo vsekakor treba pri temeljnem problemu — definiciji in delitvi lastnine,« pravi Ivan Kozole, direktor krškega Agro-kombinata. Končni skupni cilj je razvoj kmetijstva — ne glede na sektor — in pa (seveda) dobiček. Kmetijstvo je pač v težki krizi in krški Agro- kombinat vsekakor ni izjema, čeprav se zavedajo in priznavajo, daje marsičemu botrovala njihova slaba notranja organiziranost. Zato tudi pričakujejo, da bo del težav odpadel že z reorganizacijo. Vsekakor pa s prstom odločno kažejo na delež, ki ga mora k prenovi in oživitvi kmetijstva prispevati nov (in predvsem drugačen) nacionalni program, namenjen razvoju te panoge. Ta program ni le stvar kmetijcev, ampak tudi vseh tistih, ki so z različnimi prijemi kmetijstvo pripeljali v današnji položaj. V svoj delovni program za prihodnje leto so krški kmetijci zapisali kar nekaj nalog. Med prvimi je izgradnja oroše^alnega sistema na kostanjeviških plantažah jabolk, s čimer si bodo omogočili borbo tako proti spomladanski pozebi kakor proti poletni suši. Ta program je razvit tako daleč, da ga bodo lahko začeli uresničevati. Nadalje so se lotili reševanja problema ekologije prašičje farme na Pristavi. Gre za uvedbo gnojilno-namakalnega sistema na krškem polju, ki naj bi začel delovati že prihodnje leto na površini 1000 ha. »Izmed različnih možnih rešitev so Nov objekt na mestu, kjer je nekoč stala Petrolova bencinska črpalka (saj se je še spominjate, kaj?!) bo nudil prostor tudi za preselitev Agrokombinatove delikatese in gostinskega lokala. Prednjim bo križišče in s ceste mimo postaje milice bo vodila pot naravnost proti Zastavinemu servisu. Upajmo, da bodo tja čim prej preselili tudi »naš« Delo v kiosk, kjer bomo lahko (kot nekoč) vsako jutro napoti v službo kupovali »še tople« časopise in ostale drobnjarije. Naj mimogrede izrazimo še skromno željo (prošnjo) vseh, ki smo ta kiosk oblegali vsako jutro, da bi načrtovalci rešili problem v našo korist in da bomo to dejansko lahko opravili spotoma, tako kot nekoč. To pomeni, da naj bo kiosk premeščen na kraj, kjer bo možno a vto usta viti spotoma, ne da bi s tem o virali ali ogrožali ostale udeležence v prometu; kjer bo v bližini avtobusno postajališče, kjer... Skratka: naj bo rešitev taka, da bodo z njo enkrat zadovoljni tudi uporabniki in ne le risarju 4 Naš glas 12, 8. december 1989 nam strokovnjaki predlagali ravno tole, ker je najekonomičnejša, saj vrne organsko snov v zemljo in jo preko kolobarja izkoristi v proizvodnji,« pravi Ivan Kozole. Na vprašanje, ali ni morda gnojevka na Krškem polju po- Na slavnostni seji delavskega sveta M-Agrokombinata proti koncu novembra so zaposlenim podelili jubilejne nagrade. Za 20 let dela so jih prejeli: Marjana Lupšina, Martin Plankar. Rozika Gričar, Franc Žitnik, Stanko Ržen, Jožica Žičkar, Karel Rozman, Stanka Sotlar, Jože Tršelič, Jože Zorič, Peter Petan in Majda Tomažin; dobitniki nagrad za 30 let dela pa so: Anton Ameršek, Franc Gregorčič, Marjan Jalovec, Marija Resnik, Alojz Medvešek in Metka Marki vzročila zadnjega onesnaženja pitne vode, odločno zatrdi: »To ni res! Naša kontrola in kontrola novomeškega zavoda za socialno medicino in higieno je ta očitek ovrgla. Sedaj zamišljen sistem pa je tako naravnan, da bi enoto zemlje najmanj obremenil (2x7 mm padavin letno!), pa še to v pršenju in ne v nalivu. S tem bomo onemogočili nekontrolirano porabo in nadzirali dozacijo. Seveda pa pričakujemo, da bo treba razrešiti še vrsto nesporazumov z lastniki zemljišč.« V zasebnem sektorju sicer nameravajo nadaljevati obnovo nasadov in hlevov, z agro- in hidromelioracijami... V izdelavi imajo tudi program preselitve klavnice iz kostanjeviškega mestnega jedra, kjer bodo napravili prostor razvoju turizma. Izbirali bodo med tremi predlaganimi lokacijami: pri prašičji farmi, na Zdolah (Potoče) in pri Zgornji Pohanci. Kozole pravi, da so sodobne klavnice tako zasnovane, da iz njih ne sme biti nikakršnega odpada niti smradu, saj se vse predela. Poleg tega pa bo klavnica priključena na novo čistilno napravo. »Pobegne lahko samo glas!« je ilustriral. Umakniti nameravajo tudi upravo iz mestnega jedra. Zato načrtujejo v Žadovinku z dograditvijo obstoječega servisa in trgovine (povezava!) narediti prostor za celotno upravo. Sedanjo upravno stavbo bodo namenili kakovostnejši ponudbi: samopostrežni trgovini s tehničnim blagom, kmetijski lekarni in vinoteki. V novi stavbi, ki jo še končujejo (na drugi strani ulice) pa bosta sedanja delikatesna trgovina in gostinski lokal. Sedanje prostore teh dveh bo Zastava avto preuredil v prodajalno avtomobilskih delov in salon avtomobilov. V svojih načrtih je našla mesto tudi prenova in razširitev prodajalne v Starem gradu. Že zaradi načelnih opredelitev bi radi ločili ponudbo živil in repromaterialov, hkrati pa ugotavljajo, da seje področje do te mere razvilo ter da bo svoje prispeval tudi tranzitni promet po regionalni cesti, zato menijo, da bo naložba v poslovne prostore vsekakor upravičena. Po zaključenem posegu naj bi prodajalna imela oddelke z gospodinjskimi potrebščinami in delikatesami, mesnico, bife in repromaterial, namenjen kmetovalcem ter vrtičkarjem. Zmrzovalnik na tržnici Tisti, ki so verjeli, da tržnica v Krškem lahko ponovno zaživi, so že zdavnaj dobili potrditev svojih prepričanj. Kljub temu pa bi lahko rekli, da na njej še niso povsem odpravljene začetniške težave. Tako na primer, ko pozimi pritisne mraz in potegne veter, pokriti prostor med dvema objektoma postane nekakšen zmrzovalni tunel. Zato so se branjev-ke in branjevci domenili, da napišejo prošnjo »tja, kamor je treba« in jo vsi podpišejo. Česa si želijo: da bi jih na delovnem mestu malo manj zeblo. Zato prosijo, da bi eno stran objekta nekako zagradili in s tem preprečili prepih. Kako doseči, da pozimi ne bo strupenega mraza, poleti pa pasje vročine, zatohlo-sti in smradu, da bo nakladalna rampa še vedno delovala... O tem bodo morali pač razmisliti izvedenci. Mi se - kot tržnični obiskovalci —prošnji pridružujemo! (Foto: Ljubo Potočnik) Naš glas 12, 8. december 1989 5 NAS G LAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE ' SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Zasedanje zborov SO Krško bo v torek, 12. decembra ob 75. uri. Delegati bodo obravnavali: — zapisnik prejšnjega zasedanja ZZZD, ZKS, DPZ (Oddgovori na delegatska vprašanja), str. 5—6 — poročilo o izvajanju ustavnega zakona za izvedbo amandmajev k Ustavi SR Slovenije v občini Krško /ZZD.ZKS.DPZ (Začetki graditve sistema javne uprave) str. 23 — predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1989 IZZD.ZKS (Začasni popravek proračuna) str. 5 — predloge za izvolitve in imenovanja: a) predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca TJT v Novem mestu /ZZD,ZKS,DPZ (Predlogi za imenovanja) str. 5 b) predlog sklepa o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet OŠ XIV. divizije Senovo /ZZD,ZKS (Predlogi za imenovanja) str. 5 Začasni popravek proračuna Republiški sekretariat za finance je ocenil, da bodo obstoječi viri proračunskih prihodkov zadoščali za 1203-odstotno rast. Proračunska sredstva občine Krško bi v skladu s to oceno lahko znašala 68.051.173.000 din ali 1112 odst. več kot leta 1988. Rebalans proračuna, ki ga do omenjenega zneska predlaga občinski izvršni svet, v glavnem predstavlja le uskladitev predhodno predvidene porabe z letošnjimi infla-tornimi gibanji. V primerjavi s prvotno planirano razporeditvijo prihodkov sta v rebalansu predvideni le dve novi postavki. Ena od njiju je izdelava študije o možnosti najetja kredita pri Mednarodni banki za razvoj, ki bi bil namenjen za sanacijo ekoloških problemov v občini Krško, v postavki drugih splošnih družbenih potreb pa so obnova strehe na gradu Brestanica, ureditev prostorov Centra za socialno delo in prispevek za preureditev prostorov šole v Podbočju za potrebe Tovarne kovinske galanterije. Tudi tako oblikovan proračun bi bil po oceni službe za splošno porabo še vedno samo začasen. Dokončno oblikovanje prihodkov in njihovo razporeditev bo verjetno mogoče predlagati šele skupaj z zaključnim računom za leto 1989. Iz skupščinskega gradiva Predlogi za imenovanja Za delegata družbene skupnosti v svetu OŠ XIV. divizije Senovo je predlagana Ljudmila Butkovič iz Lisce - TOZD Senovo. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu sta predlagana dva kandidata: Bojan Avbar iz Novega mesta, že sedaj zaposlen na TJT v Novem mestu, in Drago Šribar, sedaj zaposlen v sekretariatu za občo upravo pri SO Krško. Odlagališče RAO: Odgovori na delegatska vprašanja VPRAŠANJE: Zbori SO Krško so v letu 1989 ponovno zahtevali, da se problematika trajnega odlagališča RAO pospešeno rešuje v okviru republiških institucij, in so to zahtevo naslovili na skupščino SRS. Kako ta zadeva ta čas poteka? ODGOVOR: Izvršna sveta SR Slovenije in SR Hrvatske sta aprila letos ustanovila posebno delovno skupino, ki jo vodita predsednika obeh izvršnih svetov. 1. Osnovna naloga delovne skupine je najti rešitev za trajno odlagališče srednje in nizko radioaktivnega odpada ter poiskati rešitve za začasno odlaganje. Poglavitna strokovna naloga - kriteriji za izbor lokacije — bo gotova v novembru 1989. Te kriterije bo treba dokončno uskladiti in seveda tudi javno verificirati. Nadaljnji terminski plan razreševanja zadeve pa je naslednji: — v letu 1990 oziroma do konca tega leta morata SR Slovenija in SR Hrvatska izbrati po eno najbolj primerno lokacijo odlagališča in jo sprejeti v obeh družbenih planih; — v letu 1991 naj bi opravili primerjavo med obema lokacijama (že na podlagi investicijskih programov in projektnih rešitev), kar naj bi bilo podlaga za dokončno izbiro lokacije; — v letu 1996 bi morali objekt (odlagališče) zaključiti. 2. Ob tem ima komisija nalogo, da določi rento za ta objekt, pa tudi za vse druge objekte, ki prinašajo v naši republiki velike posege v prostor in s tem podobne posledice. 3. Hkrati se komisija ukvarja tudi z organizacijo razreševanja problematike odlaganja RAO. V SR Sloveniji moramo za to ustanoviti posebno podjetje, ki se bo s tem ukvarjalo dolgoročno. Res je, da osnove za razreševanje te zadeve začasno pripravljajo v kolektivu NEK, v posebni strokovni delovni skupini. (Tomaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora). VPRAŠANJE: Kakšne so razlike med začasnim in trajnim odlagališčem in ali lahko začasno odlagališče postane trajno? ODGOVOR: Vsa začasna skladišča RAO so pri nuklearnih elektrarnah kot takoimenovana priročna skladišča. Gradijo se pod posebnimi projektnimi pogoji v ograjah takih elektrarn. Seveda morajo ustrezati posebnim pogojem, ki jih določa naša ustrezna veljavna zakonodaja. Tehnološko so to dokaj enostavni objekti, kar pa hkrati pomeni, da nikakor ne morejo postati trajna odlagališča. Za trajno odlaagališče smo že izdelali kriterije, ki jih bomo v kratkem javno verificirali. Dodamo naj, da bosta obe republiki v letu 1990 vložili vsaka po 1,5 milijona dolarjev v pripravo lokacij za trajno odlagališče, kar nedvomno dokazuje, da sta se zadeve lotili odgovorno in resno. (Mag. Krešo Fink, vodja projekta RAO pri NEK) Odgovori so napisani na podlagi magnetograma seje skupščinskih zborov z dne 7.11.1989 in niso avtorizirani 6 Povzetek mnenj, pripomb ter sklepov, povezanih z obravnavo Osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1995 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1990 I. Splošne ugotovitve 1. Ravnanje odgovornih za reševanje problematike trajnega odlagališča RAO je bilo doslej neodgovorno. 2. Doslej je bilo izpolnjenih premalo obljub in neuresničenih preveč naših sklepov in stališč, zato smo postali v zadevi NEK nezaupljivi. 3. Čeprav smo imeli dosti priložnosti za boljšo obveščenost o celotni problematiki delovanja NEK, pa sedanje razmere dokazujejo, da smo na splošno še vedno premalo obveščeni. II. Sklepi zborov SO Krško po obravnavi obeh osnutkov »Delegati zborov SO Krško dajemo Osnutek ... v javno razpravo po določilih, kakršna ima za ta postopek SZDL. Skupaj z Osnutkom ... predlagamo tudi razpravo in razgrnitev sprememb Ureditvenega načrta NEK.« V javno razpravo se dajejo tudi stališča in povzetek razprave o osnutku na skupnem zasedanju zborov SO Krško 7.11.1989. Javna razprava traja do 31.1.1990 in se po potrebi lahko s sklepom tudi podaljša. III. Sklepi, naslovljeni na skupščino SRS 1. O problematiki trajnega odlaganja srednje in nizko radioaktivnih odpadkov NEK mora znova spregovoriti (razpravljati) skupščina SRS. 2. Skupščina SRS naj javnosti posreduje natančne podatke (evidenco) o lokacijah skladišč oziroma odlagališč vseh RAO v Sloveniji. IV. Pripombe, mnenja, zahteve in dodatni sklepi, ki jih je treba obravnavati (upoštevati) v javni razpravi 1. V javni razpravi je treba predstaviti vse dosedanje sklepe SO Krško, povezane z obratovanjem NEK, skladiščenjem in odlaganjem RAO ter povedati, v koliki meri so bili uresničeni in kateri niso bili (in zakaj niso bili). 2. Zakaj doslej še ni prišlo do odločitve o lokaciji in gradnji trajnega odlagališča in bo le-to v svoji funkciji. 3. Kakšni so kriteriji za začasno skladišče in kakšni za trajno odlagališče. 4. Kdo je (kdo bo) porok, da razširjeno začasno skladišče ne bo postalo trajno odlagališče. 5. Kaj pomeni povečanje začasnega skladišča RAO v NEK. 6. V začasno skladišče se ne smejo skladiščiti RAO od drugod. 7. Kaj bi pomenila predčasna oziroma takojšnja ustavitev NEK. 8. V javni razpravi sprejmimo sklep, ki bo onemogočal vsakršno možnost, da bi se povečano začasno skladišče v NEK spremenilo v trajno odlagališče. 9. Ko bomo dobili zagotovila za lokacijo in gradnjo trajnega odlagališča, razpravljajmo o razširitvi skladišča. Kako naj dosežemo, da bomo končno odločitev o širitvi skladišča sprejeli šele, ko bomo že vedeli za lokacijo trajnega odlagališča. 10. V naši družbenopolitični skupnosti je treba zagotoviti stalni javni nadzor nad delovanjem NEK. 11. Pojasniti je treba opredelitev, da je zmogljivost povečanega začasnega skladišča v NEK skladna s časom njenega obratovanja. 12. Kako je tehnologija skladiščenja in odlaganja RAO v svetu že napredovala. 13. Pristojni republiški organi naj SO Krško in njene delegate sproti obveščajo o postopkih za pripravo in gradnjo končnega odlagališča. 14. Opozarjamo, da bo še težje rešljivo vprašanje, kam z iztrošenim gorivom. V. Vprašanje rente 1. Ko govorimo o renti, naj bo to nadomestilo za prisotnost NEK v našem prostoru, kakor tudi za začasno skladišče RAO. 2. Del rente naj se uporablja za splošno ekološko sanacijo v krški občini. 3. Do rente so upravičeni tudi kmetje, ki zaradi psiholoških ovir težko prodajajo svoje produkte in ki imajo zato na trgu nižjo ceno. 4. Kako široko naj se postavi vprašanje rente: ali naj bo omejeno samo na občino Krško, na Posavje ali širše. 5. Manjše krajevne skupnosti doslej denarja iz te rente niso bile deležne ali vsaj v večji meri ne. 6. O porabi finančnih sredstev iz rente naj bodo zbori SO Krško redno obveščeni. VI. Druga vprašanja in pobude 1. V javno razpravo vključimo tudi združeno delo, poteka naj na zborih delavcev. 2. Razpravo o osnutku povežimo z razpravo o drugih ekoloških problemih v krški občini. 3. Ponovno zahtevajmo izdelavo poročila o zdravstvenem stanju občanov. 4. Pospešimo izdelavo ekološke table. Povzel Ž.Š. Naš glas 12, 8. december 1989 Božidarju Jakcu v spomin Potem ko je v letošnjem juliju vsa Slovenija počastila 90-letnico slikarja in grafika, akademika Božidarja Jakca, mu je pred dnevi, z vsem spoštovanjem do njegovega življenja in bogatega ustvarjalnega opusa, izrekla poslednjo zahvalo. V rodnem Novem mestu smo položili v grob velikana naše likovne umetnosti, udeleženca A VNOJ, soustanovitelja slovenske akademije za upodabljajočo umetnost in njenega večkratnega rektorja. Naša družbenopolitična skupnost je z uglednim pokojnikom več kot samo prijateljevala. Vedno in povsod je poudarjal svojo neomajno zavezanost temu delu slovenske zemlje in še posebej Slinovcam nad Kostanjevico, rodnemu kraju svoje matere. Zapisan ji je bil seveda tudi kot umetnik, ki gaje blaga dolenjska pokrajina nenehno vabila medse, da jo upodablja v številnih zvrsteh svojega slikarskega genija. Srečevali pa smo ga tudi ob drugačnih priložnostih; bili smo z njim ob otvoritvah številnih razstav, katerih pomen je vedno presegal zgolj lokalne in republiške okvire, rad se je odzival našim vabilom, da sodeluje ob naših pomembnih načrtih na raznoterih področjih javnega življenja in nam s svojimi nasveti pomaga Njegovo življenje in delo pa bo med nami trajno zapisano s kostanje viško Galerijo »Božidar Jakac«, ki ji je v času nastajanja in ob njeni otvoritvi leta 1975 poklonil popoln pregled svojega grafičnega ustvarjanja ter izbor pastelnega slikarstva. Zbirka, dopolnjena s pregledom opusov Jožeta Gorjupa, Toneta in Franceta Kralja je bila in bo tudi poslej reprezentativen pregled našega likovnega ekspresionizma in s tem eden izmed temeljnih in najbolj pomembnih hramov slovenske likovne kulturne dediščine. Za vse to pokojnemu Božidarju Jakcu ne more in ne sme biti hvaležna zgolj naša občina, marveč vse naše kulturno občestvo. Že za življenja smo se mu skušali oddolžiti z naslovi častnega člana Dolenjskega kulturnega festivala ter častnega krajana Kostanjevice na Krki, kakor tudi našega častnega občana. Bolj kot topa ga bodo v naši zgodovini častila njegova plemenita dejanja. f <. Naš glas 12, 8. december 1989 7 Romi: narod, ki to še ni V SR Slo veniji živijo Romi v več kot desetih občinah. To so občine Murska Sobota, Lendava, Krško, Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Ribnica, Kočevje, Brežice pa ljubljanske in mariborske občine. Na posvetu v Murski Soboti so centri za socialno delo iz večine omenjenih občin podprli pobudo, da na ustavno komisijo skupščine SR Slovenije naslovijo predlog, da se v posebnem amandmaju k Ustavi SRS uredi status Romov v SR Sloveniji. Predlog so podprle tudi občinske konference SZDL v teh občinah, a kot je sedaj že znano (amandmaji so bili sprejeti konec oktobra), predlog ni bil upoštevan. Po-jasnjujeo, da zato, ker ga je ustavna komisija prejela relativno pozno. »Predlagamo, da se za 43. amandmajem doda nov, 44. amandma, s katerim se v 250. členu Ustave SRS dodata v prvem odstavku za besedami italijanski oziroma madžarski besedi IN ROMSKI (je zajamčena pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik, izražajo in razvijajo svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljajo organizacije, uporabljajo svoje narodnostne simbole ter uresničujejo druge, z Ustavo določene pravice). Ustrezno bi bilo potrebno spremeniti tudi ostale odstavke 25. člena ter 1. in 2. člena Ustave. Varianta: V 212. členu Ustave se doda nov, 5. odstavek z naslednjim besedilom: Pravice in obveznosti Romov se uredijo z zakonom.« Rešitev tega vprašanja je torej odložena, vendar samo začasno (?); ustavna komisija se ga bo znova lotila ob pripravi nove ustave. 8 Naš glas 12, 8. december 1989 Krški ETOS za učinkovite podjetnike Zakon o podjetjih je dal celotnemu gospodarskemu sistemu možnost, da se iz neke imaginarne oblike preobrazi v podjetja, za katera bosta značilna podjetništvo kot osnovno gibalo in menagement kot profesionalna oblika vodenja. S sprejetjem zakona o podjetjih je nastala možnost, da posamezniki ali skupine ustanavljajo podjetja v zasebni, družbeni ali mešani lasti. V Krškem so to možnost izrabili štirje posamezniki in ustanovili prvo zasebno podjetje v naši občini. To je Podjetje za Consulting in informatiko ETOS (ekonomsko-tehnično-organizacijski servis) Krško. Organizirano je kot družba z omejeno odgovornostjo. Dejavnost družbe je zelo pestra in je prilagojena potrebam posavskega prostora, ki ga podjetje želi pokriti. Poslovne prostore ima na na CKŽ 44 in že razpolaga s potrebno opremo. Dejavnost družbe so vse vrste svetovanja, informacijski inženiring, opravljanje finanč-no-računovodskih storitev in oganiziranje strokovnega izobraževanja. Področje svetovanja zajema ekonomsko-finančno storitve s plasiranjem denarja, raznimi ekonomskimi analizami in marketingom; tehnično-tehnološke storitve zajemajo uvajanje inovacijskih dosežkov v podjetja in druge tehnične storitve; organizacijsko svetovanje zajema samostojno vodenje vseh organizacijskih projektov; pravno svetovanje pa je organizirano tako, da že lahko nudi vso pomoč pri ustanavljanju podjetij, izdelavi pravnih aktov podjetij in varovanju intelektualne lastnine. Na področju informatike bodo gradili informacijske sisteme, posredovali pri nabavi računalniške strojne in programske opreme ter organizirali servisno dejavnost, da bi vsi uporabniki pridobili kvalitetno in zanje primerno računalniško strojno in programsko opremo ter imeli na voljo kvalitetne storitve s področja vzdrževanja te opreme. Računovodski servis naj bi se ukvarjal z vodenjem finančno-računovodskih poslov za družbene organizacije in društva ter krajevne skupnosti, ki so sedaj prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti, ter vodenjem poslovnih knjig za obrtnike. Za organizacije bo ta servis opravljal tudi posamezne avtomatske obdelave podatkov. V okviru izobraževalnega centra bodo organizirane vse vrste strokovnega izobraževanja, decembra pa bodo organizirali prve tečaje računalniškega opismenjevanja v lastni učilnici. POOllTIf ZA COHSUITINC IN INFORMATIKO d. o. o. KRŠKO, GUBCEVA 3 ETOS vam poišče rešitve za naslednja vprašanja ali probleme: /. plasiranje denarja za družbeni in privatni sektor 2. razne ekonomske analize 3. raziskave tržišča 4. posredovanje in trženje inovacij 5. organiziranje poslovnih funkcij podjetij in zasebnikov 6. reševanje problemov bolniškega staleža 7. registriranje podjetij z organizacijo in izdelavo statuta Tako zanimiva je ta dežela, da bi bilo škoda, če z njenimi lepotami in posebnostmi ne bi seznanili tudi ljudi v drugih deželah. Ta misel je vodila barona Janeza Vajkarda Valvasorja, da seje lotil pisanja svoje Slave Vojvodine Kranjske, za katero je — po svojih besedah — lastnoročno izdelal brez števila bakrorezov, ki predstavljajo slovenske gradove in trge, noše, ljudske običaje in verovanja, in zavoljo katere je v svojem silnem navdušenju nazadnje tudi čisto obubožal. Z enako mislijo seje v petek, 17. novembra v DKD Edvarda Kardelja začel večer, posvečen 300-letnici »življenja« tega Valvasorjevega dela. Okoli 100 obiskovalcem so člani Literarnega kluba »Beno Zupančič«predstavili najzanimivejše odlomke iz Slave po izboru Silva Mavsarja: o slovenskih gradovih in trgih, o pomenu dela Primoža Trubarja, o sadju (ki ga med 200 vrstami ni bilo takega, da bi bil po njem zbolel, kdor ga je jedel), polšjem lovu 8. vodenje poslovnih knjig za obrtnike in vodenje računovodstva za zasebna podjetja 9. izvajanje avtomatskih obdelav podatkov 10. graditev informacijskih sistemov 11. svetovanje pri nakupu računalniške strojne in programske opreme 12. vzdrževanje računalniške strojne in programske opreme 13. programiranje za potrebe naročnika 15. organiziranje tečajev računalništva in drugih oblik strokovnega izobraževanja. Podjetje bo projektno organizirano in odprto za vse strokovnjake, ki se želijo uveljaviti na svojem področju. Vsem, ki imajo ideje, znanje, sposobnosti in ambicije, je tako dana možnost, da jih uresničijo v svojem podjetju, saj je ta firma lahko tudi njihova. in ljudski veri, da hudič polhe pase, o običajih v nekaterih slovenskih krčmah, slovenskem marmorju (ki da ga je bilo kar 13 vrst), o bloških smučarjih, o korenu, ki spodbuja strasti in nazadnje še o dajatvah, ki so izčrpavale deželo... Z vokalno cerkveno in posvetno srednjeveško pesmijo ter instrumentalno glasbo so se predstavili vokalna skupina iz Brestanice in učenci Glasbene šole Krško. Navdih Valvasorjevega časa je prireditvi poleg sporočil iz Slave Vojvodine Kranjske dala tudi scena po zamisli in izvedbi Lučke Roječ. Po našem skromnem mnenju pa bi bilo pra vo vzdušje arhaičnosti mogoče pričarati s postavitvijo tega literarno-glasbenega dogodka v notranjščino kakega sakralnega objekta; morda bi nekateri obisko valci do takega kraja le čutili nekaj več spoštovanja, če ga že do sodobnih hramov kulture nimajo, in ne bi molili predstave z nenehnim prihajanjem in odhajanjem Nastop vokalne skupine iz Brestanice pod vodstvom Janka A vsenaka (Foto: Dušan Barbič) Večer v slavo ustvarjalca Slave Naš glas 12, 8. december 1989 9 Za evropsko kakovost tudi v šolstvu (ali: za boljšo šolo — več denarja)! Dočakali smo čas, ko se na različnih področjih uveljavlja stroka in ko je vzpodbudno, da se ta vprašanja lahko izpostavijo tudi v programih ZK. Programske usmeritve, ki jih ponuja prenove željna zveza, so končno konkretne, drugačne kot nekoč in predvsem usmerjene v čas, ki prihaja. Začelo seje že s sloganom SOCIALIZEM PO MERI ČLOVEKA,ki smo ga šolniki hitro obrnili v opredelitev ŠOLA PO MERI OTROKA. Brez vsakega odvečnega pojasnjevanja naj bo takoj jasno, da taka šola predvsem veliko stane, oziroma daje taka šola zelo draga. Tudi v programskih usmeritvah piše, da je za boljše usmeritve treba nameniti več denarja. V nadaljevanju mojega zapisa razmišljam, kaj je tisto, kar povečuje ceno dobri in kvalitetni šoli, ki jo enačim s šolo po meri otroka. • V tako šolo je treba predvsem dolgo vlagati, predno se pokažejo rezultati. Marsikaj lahko sicer pogumni in inovativni šolniki storijo že sedaj, če gre za oblikovanje sodobnih programov in sodobne organizacije dela. • Pot do evropske kakovosti gre v šolstvu predvsem ob maksimalnem upoštevanju stroke. To zahtevo - STROKA NA PRVO MESTO — bomo uresničili tako, da bomo v vrtcih in šolah zaposlovali visoko izobražen kader, ki bo vsestransko stimuliran za svoje delo. • Vzpodbuda za delo dobrih kadrov v šolstvu ni le dober zaslužek, temveč tudi visoka stopnja delovnih pogojev, dobro organizirano šolstvo, sodobni šolski programi, kar vse omogoča učiteljevo ustvarjalno delo. • Dosedanji normativi, po katerih se v razredih gnete po 30 in več učencev, so, milo rečeno, nehumani. Skoda je pričakovati, da bi v tako številnih razredih uspešno uvajali sodobne metode dela in oblike pouka. Številčno močni oddelki pomenijo stresno situacijo tako za učence kot za učitelje. Odpravljanje stresnih situacij pomeni boj za večjo kvaliteto, seveda z višjo ceno. • Poseben problem je skromno število šolskih svetovalnih delavcev v krški občini, saj na desetih šolah delajo le tri socialne delavke in dva psihologa. Občini, ki se šteje za eno najrazvitejših v Sloveniji, to gotovo ni v ponos. Svetovalni delavci so nujnost, saj sodoben način življenja povzroča stiske in problematičnost pri mladih ljudeh. Pedagogi in psihologi so desna roka učiteljev, ki se sami ne utegnejo dovolj poglobljeno ukvarjati z vsakim posameznikom - tudi s tistim, ki velja za nadarjenega. Prav zato je nujno, da sveto- valni delavci delajo v šolskem kolektivu, kjer so vsak dan v neposrednem stiku z učenci, učitelji, starši. Tu pa nastopi glavni problem. Za študij pedagogike oziroma psihologije se odloča malo ljudi, ker ni štipendij in zato tudi delovna mesta niso zagotovljena. Na razpis se sicer javijo strokovnajki z vseh koncev Slovenije, žal pa zanje ni stanovanj, in tako je krog sklenjen. V kadre je treba investirati pravočasno! • Veliko si obetamo od akcije evidentiranja in spremljanja nadarjenih učencev. Njen uspeh je zelo odvisen od ustreznega števila svetovalnih delavcev in hkrati od načina stimulacije nadarjenih učencev. Dvomim, da so štipendije za nadarjene najboljša rešitev. Praksa kaže, da večina nadarjenih prihaja iz dobro situiranih družin, zato štipendija ne pomeni učinkovite vzpodbude za dodatno ustvarjalno in raziskovalno delo mladih. Šolniki se bolj ogrevamo za različne poletne raziskovalne tabore in šole, za študij v tujini, kamor bi pošiljali nadarjene učence. Tako usmerjena sredstva bi upravičila porabo, nacionalni interes in potrebo po skrbi za lastno pamet. • Zavzemanje za evropsko kakovost življenja vključuje tudi to, da končno pričnemo upoštevati bioritem otrok. Pravo barbarstvo počenjamo, ko sredi spanja nasilno zbujamo otroke, da bi jih v jutranjem hladu lačne oddali v družbeno skrb... Je prav, da to počenjamo z generacijo, ki bo delala in ustvarjala potem, ko bodo sedanje generacije obnemogle? Ali ni to zavestno nasilje nad otroki, ko povzročamo dodatne stresne priložnosti, ki jih kasneje ni mogoče v celoti nikoli odpraviti?! • Trd oreh, ki ga moramo šolniki streti s ciljem, da dvignemo kvaliteto dela, so gotovo učni načrti, ki so še vedno preobloženi s snovjo, ki obremenjuje učenčev spomin, ob tem pa zmanjkuje časa za utrjevanje temeljnih znanj in za organiziranje ustvarjalnega dela otrok. To nalogo lahko opravijo učitelji sami, s tem pa jim bomo vrnili zaupanje, da smejo odgovorno in ustvarjalno oblikovati programe. K temu moramo dodati še humanejši sistem preverjanja in ocenjevanja znanja, ki v učencih ne bo povzročal notranjih stisk in hudih duševnih obremenitev. • Še nekaj misli o t.i. brezplačni osnovni šoli pri nas. Vsi, ki delamo v šolstvu, težko čakamo dan, ko bo razčiščeno, kaj je tisto, kar mora šola nuditi brez potrebe po uvajanju prispevkov staršev. To, kar doživljamo zadnja leta, ne vodi nikamor! Po eni strani nas zavezuje program, ki ga oblikujemo in sprejemamo skupaj s predstavniki javnosti, po drugi strani pa sredstva, ki nam jih družba namenja, ne omogočajo polne realizacije. Tako se dogaja, da v občini, ki spada med najrazvitejše v Sloveniji in kjer je tudi prispevna stopnja med najvišjimi v republiki, oblikujemo tudi najvišje participacije staršev. Prav zato pričakujemo, da bo težko pričakovani nacionalni program natančno določil, kaj bo financirala republika in kaj bomo lahko realizirali v sodelovanju z gospodarstvom v občini oziroma neposredno s prispevki staršev. • Ko ugotavljamo, da smo z odmerjenimi sredstvi uspeli zagotavljati tak osebni dohodek zaposlenim, kije uspešno sledil rasti v gospodarstvu, je treba hkrati odkrito opozoriti na že dalj časa kronično pomanjkanje sredstev za pravočasno vzdrževanje šolskih in predšolskih objektov. Se morda ne zavedamo dovolj, kako hitro se izrabljajo materialni pogoji našega dela in da zavestno ustvarjamo nepopravljivo napako, ko okvar in izrabe na objektih ne saniramo sproti?! Bo morda nov način financiranja z letom 1990 omogočil, da bomo odgovorneje skrbeli za objekte, ki so bili zgrajeni z našimi sredstvi? Ivan Mirt Prvi CICIBAN v Leskovcu pri Krškem Letošnji izjemno topel oktober si bodo otroci in krajani Leskovca gotovo zapomnili tudi po prvem bogatem zabavnem programu z naslovom Cicidan. Vzgojiteljice in varuhinje leskovškega vrtca so tradicionalni teden otroka programsko razširile kar na cel oktober. Svojim varovancem so ponudile bogata doživetja ob plesni dejavnosti, trgatvi na Sremiču, lutkovni predstavi. Vse to in še marsikaj drugega so s posebno skrbjo pripravile posebej za njih, vrhunec vsega pa je bil Cicidan. To je bil pravi otroški semenj s posebnim poudarkom na kakovosti. Znano je, da drugod pritegnejo k sodelovanju različna trgovska in gostinska podjetja ter številne zasebnike, ki izkoristijo priložnost za dober zaslužek. Leskovški Cicidan pa je bil od ideje do izvedbe v rokah vzgojiteljic in varuhinj domačega vrtca. Otrokom in staršem so ponudile zelo pester vzgojni in zabavni program ter zdrav prigrizek. Prav zato so tudi lastnoročno odslovile vsiljivega prodajalca sladkorne pene, saj ni spadal v njihov koncept. Vzgojni program je ponujal non-stop risanke z videa, otroci so skupaj s starši sestavljali ptičje krmilnice, »popravljali« ure, radijske sprejemnike ter pralne stroje, oblikovali izdelke iz gline, igrali družabne igre, se pome- 10 Naš glas 12, 8. december 1989 f\ rili v spretnostnih igrah na prostem. Pravo *~*s navdušenje in gneča pa sta vladala pri okencu za srečolov, saj je bil glavni dobitek pravi živi zajec dolgouhec. Posebno pozornost je vzbudila ponudba prigrizkov. Poleg jabolk in svežega grozdja so delavke vrtca ponudile zavitke, komaj so dohitevale želje po ocvrtem krompirju in palačinkah, seveda pa ni manjkalo niti dišečega pečenega kostanja. Presenečeni starši so se hitro vživeli v ta otroški semenj radosti in glasno poudarjali, da si želijo takih doživetij večkrat na leto. Ob dnevu delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v občini Krško Vsakoletna srečanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naši občini postajajo že tradicionalna. Do 1984 so bila organizirana v medobčinskem merilu vsaki dve leti, nakar smo se v občinah dogovorili, da pripravimo srečanja v vsaki občini posebej. Letošnje srečanje, kije že četrtič potekalo v krškem delavskem kulturnem domu, je bilo še posebno skrbno pripravljeno. Medtem ko smo v preteklih obdobjih ob srečanjih slavili posebne pridobitve materialne narave, se zadnja leta vse bolj posvečamo spoznavanju novosti v šolstvu v luči sedanjih družbenih sprememb. Prav o tem je zbranim na srečanju tudi spregovoril Niko Žibret. Živimo v času, ki nas bolj kot katerikoli doslej sili k premišljevanju. Nehote moramo premišljevati o sedanjih družbenih dogajanjih in preteklosti, ki nas je vanje potegnila, o družbi kot celoti in še posebej o mestu nas posameznikov v njej. Veliko več beremo in veliko več poslušamo, a nas vse to ne more povsem zadovoljiti ali nam celo ponuditi tistega, kar bi nas notranje oblikovalo in pomagalo pri utrditvi lastnega prepričanja o tem, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je prav in kaj narobe. Smo v viharnem času, ki nas sili, da o marsičem temeljito premišljamo in premislimo ter se po svoji vesti ravnamo in opredeljujemo. In če nas ta čas sili v opredeljevanje, se ne moremo in ne smemo oprede-ljavati samo zase, marveč tudi za demokracijo v skupni domovini, ki bo takšna, kot si jo želimo vsi. Upoštevanje razlik in priznavanje več poti do skupnega cilja je prav gotovo povezano z razurnevanjem objektivne drugačnosti drugih, saj demokracija ni zgolj uresničevanje pravic do naše drugačnosti. K slednjemu lahko največ pripomore prav inteligenca, v katere okviru naj bi imeli posebno mesto vsi tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, pa naj bo to v osnovni šoli ali na univerzi. Vse stopnje tega procesa so enako pomembne, vse morajo poleg osnovnih znanj vključevati vzgojno noto, vse morajo pripravljati ne le za poklic, marveč izoblikovati mladega človeka v osebnost za današnji, a nič manj prihodnji čas, za poklic in za življenje, pa tudi za demokracijo, v kateri je potrebno spoznati tako svoje kot splošne pravi- ce in nič manj tudi dolžnosti. Ta viharni čas zahteva od slehernega vzgojitelja in učitelja prave besede in tisto zavest, daje njegovo delo še kako pomembno, daje bilo sicer vedno tako, a ga mora danes opravljati še toliko bolj tenkočutno, z znanjem in aktivizmom, ki ga mora nenehno dopolnjevati. Praznovanja, posvečena vlogi šole in učitelja v njej, pomenijo za vsakega pedagoškega delavca ponos, veselje in hkrati tudi skrb. Ponos zato, ker opravlja nadvse pomembno nalogo, veselje, ker lahko ugotavlja učinke svojega dela, skrb pa zato, ker mu je z vsakim dnem naložena vse bolj odgovorna naloga, ki terja v šoli večjo kvaliteto dela. Zato bodo srečanja delavcev v vzgoji in izobraževanju organizirana tudi v bodoče in bodo na njih sodelovali vsi tisti odgovorni dejavniki v naši občini, ki priznavajo pomen in vlogo vzgoje in izobraževanja za nadaljnji vsestranski razvoj naše družbe kot celote. Na slovesnosti so podelili jubilejna priznanja delavcem v vzgoji in izobraževanju, se poslovili od sodelavcev, ki so se letos upokojili, in pozdravili novince v svojih vrstah. Upokojili so se: Štefka Kolar in Elizabeta Škoberne iz OŠ Senovo, Matilda Polšak iz OŠ Koprivnica, Cilka Cerovšek in Marija Rovan iz OŠ Leskovec, Albina Lešnjak iz OŠ Raka, Slava Mižigoj, Rezika Pire in Lot-ka Pire iz VVZ Krško, Marija Hodnik in Marija Smrekar iz OŠ Kostanjevica, Slavko Smerdelj, Alojzija Marušič in Ivanka Nara-glav iz OŠ Krško ter Alojz pire iz Srednje šole Krško. Novinci v vzgojno-izobraževalnem delu pa so naslednji: Bojana Reberšak (OŠ Senovo), Dušan Tomažin (OŠ Leskovec oz. OŠ dr. Mihajla Rostoharja), Darja Jurato-vec_ (OŠ Kostanjevica), Mihaela Kovačič (OŠ Raka), Jožica Srpčič, Jožica Božičnik in Mirjana Marinčič (VVZ Krško), Karmen Salmič (Glasbena šola Krško) Mojca Zorič (OŠ Krško) in Lidija Pire (Srednja šola Krško). Vida Ban Za 30 let dela v šolstvu so priznanja prejeli: Olga Zevnik iz OŠ Brestanica, Mija Tomažin, Vera Arh, Marija Novak in Erika Šetinc iz OŠ Krško ter Elica Šunta in Stane ŠtigHc iz Srednje šole Krško. Pri-znaja za 20 let dela v šolstvu so dobili An- drej Kolar iz OŠ Koprivnica, Marija Omerzu iz VVE Brestanica, Sonja Kotar iz OŠ Leskovec, Ivanka Mukavec in Roman Jordan iz OŠ Kostanjevica pa Anica Vodeb in Ana Marija Mlakar iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Naš glas 12, 8. december 1989 11 Ali je električna energija iz TE Brestanica res najdražja? Pogosto smo soočeni z negativnim imageom, ki ga ima TE Brestanica v domačem okolju. Ali je ta image dejansko upravičen? Mnenja so, daje električna energija iz TE Brestanica astronomsko draga; to bi lahko sklepali tudi iz prispevka v Našem glasu št. 10 z dne 27.10.1989, v katerem prikazuje informativna služba NE Krško ceno naše kWh v primerjavi s TE Trbovlje 33-krat višjo, s primerjavi s TE-TO Ljubljana 39-krat in z NE Krško celo 100-krat višjo. Kljub temu da gre v navedenem prispevku za napako pri postavitvi vejice pri ceni kWh iz TE Brestanica (in je tako 10-krat previsoka), pa želimo izkoristiti priložnost ter strokovno in realno prikazati našo vlogo in proizvodno ceno kWh ter demantirati površne ocene in sklepanja na osnovi neprimerljivih podatkov. TE Brestanica je bila rekonstruirana v plinsko parno elektrarno leta 1975. Tedaj je elektrarna k obstoječim 25 MW pridobila 3 x 23, tj. 69 MW moči s plinsko tehnologijo, in to v taki kombinaciji, da nova dograjena tehnologija poganja obstoječe naprave z odpadno toploto iz plinskih turbin. Kotle na premog so torej zamenjali kotli na odpadno toploto. S tremi plinskimi turbinami je elektrarna pridobila izredno elastične enote, kijih lahko zaganjamo brez zuna- Preglednica 1 Gibanje lastne cene električne energije v slovenskih termoelektrarnah v letu 1988 v domači valuti din/kWh ELEKTRARNA Stroški Ostali goriva stroški na kWh na kWh Skupaj pf/kWh 1 2 3 4 TE Šoštanj 68,34* 26,53 94,87 7,16 TE Trbovlje 156,39* 108,09 264,48 19,96 TE-TO Ljubljana 118,83* 51,34 170,17 12,84 NE Krško 10,72 72,08 82,80 6,25 PPE Brestanica 1) PPE Brestanica 2) 150,92 123,59 435,91 21,66 586,83 145,25 44,29 10,96 1) dejanska proizvodnja v letu 1988 - 19,88 GWh 2) ocena pri letni proizvodnji 400 GWh, kar predstavlja ca 60 % zasedenosti kapacitet * cena ne pokriva vseh stroškov premoga (posledice se kažejo v velikih izgubah premogovništva); prav tako cena ne vključuje stroškov ekologije DEM 30.6.1988, srednji tečaj: 1.325,10 din/DEM Vir: Poslovno poročilo za leto 1988, SOZD EGS Maribor nje energije in ki so v borih 10 minutah zagona že na polni obtežbi. Parni del, ki v zagonu temu sledi v roku ene ure, pa z izkoriščanjem odpadne toplote znižuje specifično porabo toplote na kWh. Elektrarna Brestanica s celotno tehnologijo tako dosega izkoristke, kijih imajo največje termo enote pri nas. Za obratovanje elektroenergetskega sistema, ki mora sočasno pokrivati vse spremembe moči porabnikov električne energije (jutranja, opoldanska in večerna konica, sezonske spremembe v porabi električne energije...) je elastičnost elektrarne Brestanica bolj pomembna kot pa cenenost njene kWh. Upoštevati je treba, da zagon večjih enot termoelektrarn traja do osem in več ur, da v sistemu obratujoče enote tudi izpadajo in daje za zanesljivost in razpoložljivost elektroenergetskega sistema nujno potrebna rezerva (sekundna, minutna itd.). Zaradi navedenih potreb elektroenergetskega si- stema v obratovanju je elektrarna z vso svojo elastičnostjo in prilagodljivostjo dobila v sistemu vlogo intervencijske oz. minutne rezerve. To pomeni, da je elektrarna v stalni pripravljenosti za takojšen zagon oziroma intervencijo. Poleg tega se v tej elektrarni nadzoruje in upravlja 110-kilovoltno sistemsko vozlišče in transformacija 110/20 kV, ki napaja del distribucijskega omrežja. Elektrarna Brestanica je letno sposobna proizvesti 650 GWh, v funkciji elektroenergetskega sistema pa je kot proizvodni objekt vključena le s proizvodnjo med 6 in 40 GWh. V intervencijski vlogi dosega povprečno 5-10 ur obratovanja na en zagon, v celotni življenjski dobi do danes pa je dosegla 9,40 ur na zagon. Letno število zagonov plinskih enot je okrog 200, s tem da je v določenih letih zagonov nekoliko manj, v drugih več. Režim obratovanja je za elektrarno skrajno neugoden. Številni zagoni in neobratovanje naprav terjajo vrsto svojevrstnih vzdrževalnih intervencij in popravil. Zaradi svoje vloge v sistemu mora biti obrat6valna posadka v vsakem trenutku v pripravljenosti, kar onemogoča večje racionalizacije v smislu zmanjšanja obratovalne posadke. Zaradi pogostih zagonov je obremenjenost postrojev in število okvar mnogo večje, kot bi to bilo v primeru konstantnega obratovanja. To narekuje potrebo po strokovno usposobljeni vzdrževalni ekipi. Naredimo še kratko primerjalno analizo stroškov med Elektrarno Brestanica in ostalimi termoelektrarnami. V tej analizi predpostavimo približno enaka izhodišča glede zasedenosti kapacitet. Iz preglednice 1 je razvidno, da bi bili stroški na enoto proizvodnje v elektarni Brestanica v primeru večjega obratovanja na nivoju stroškov konkurenčnih proizvajalcev, če pa upoštevamo vse stroške (polna lastna cena premoga, ekologija itd.) pa celo precej nižji. Stroški energetskega goriva so v primerjavi s termoelektrarnami na rjavi premog nižji, saj je potrebno upoštevati, da termoelektrarne niso plačale polne cene energetskega premoga, kar je rudarske de- Preglednica 2 Lastna cena električne energije v nekaterih evropskih državah v letu 1987 A B DRŽAVA Valuta /enota premog jedrsko gorivo premog jedrsko gorivo ZR Nemčija ECU DEM 5,37 11,11 3,92 8,11 6,28 12,96 5,34 11,05 Francija ECU DEM 3,70 7,66 2,64 5,46 4,56 9,44 3,52 7,28 Italija ECU DEM 5,61 11,61 4,01 8,30 6,49 13,43 5,41 11,20 V. Britanija ECU DEM 4,35 9,00 3,64 7,53 5,23 10,82 5,09 10,53 Španija ECU DEM 3,95 8,17 4,22 8,37 4,80 9,93 5,74 11,88 Belgija ECU DEM 4,96 10,26 2,88 5,96 5,99 12,40 3,91 8,09 ECU = 10-2 ECU/kWh DEM = 10-2 DEM/kWh Preračun ECU v DEM, 31.12.1988: 1 ECU = 2,07 DEM A: lastna cena pri 25-letnem obratovanju po 6.000 ur B: lastna cena pri 30-letnem obratovanju po 4.000 ur Vir: Energievvirtschaftliche Tagesfragen, št. 12/88 12 Naš glas 12, 8. december 1989 lovne organizacije pahnilo v velike izgube. Poleg tega cena kWh iz termoelektrarn na premog ne vsebuje stroškov za ekologijo, ki so za sanacijo slovenskih termoelektrarn ocenjeni na 543 mio. ECU. PPE Brestanica proizvaja električno energijo na osnovi ekološko čiste tehnologije, torej povečano obratovanje dodatno ne obremenjuje okolja niti ne povzroča dodatnih stroškov. Ugotovimo lahko, daje cena kWh iz TE Brestanica pri sedanjih potrebah elektroenergetskega sistema in načina obratovanja (dnevne konice) dejansko visoka (ca 45 pO pri, večjem angažiranju kapacitet oziroma normalni proizvodnji (v primeru, da elektroenergetski sistem Slovenije najde novo rezervo) pa bi ta cena znašala okrog 11 pf/kWh, kar je glede na domače termoelektrarne in celo v primer- Javna razprava o odpadkih?! javi s tujimi termoelektrarnami na premog zelo konkurenčna cena (glej preglednico 2). Poudariti je tudi treba, da bi osebni dohodki pri 60-odstotni zasedenosti kapacitet predstavljali manj kot 4 % cene kWh, stroški energetskega goriva pa ca 85 %. PPE Brestanica bo ob vodenju takšne politike cen tekočih goriv, kakršna je bila v preteklih letih, tudi v prihodnje konkurenčen vir električne energije, ki bo hkrati proizvedena na osnovi ekološko čiste tehnologije. Zasedenost kapacitet pa bo tudi v prihodnje odvisna predvsem od potreb sistema in vodenja energetske politike v Sloveniji. Drago Fabijan, dipl.oec. Štefan Marjetic. dipl.ing. •» ,/» <••><«. -Ww. >*r-,.***„ C -^ Dno deponije za odpadke naj bi bilo obvezno umetno (ilovica, folija, drenaža), nameščena bi morala biti na ravnem prostoru, ne pa v jami, saj se s tem ob odcednih vodah, bolj kot je to nujno, dodatno zbirajo tudi meteorne vode. Deponija mora imeti sistem za odplinjevanje, ker sicer plini, ki nastajajo ob razkroju organskih odpadkov, ob stalnih večjih ali manjših požarih na smetišču lahko povzročijo eksplozijo. V bližini mora biti dovolj prekrivnega materiala (gramoza, peska, zemlje) za sprotno pokrivanje smeti, končna višina naloženega materiala naj bi bila ca 25 metrov, zagotovljen naj bi bil stalen nadzor, ograja, ločen prostor za zbiranje posebnih odpadkov, kot so olja, ostanki strupov, kemikalij... Deponija naj bi bila postavljena na enem mestu za večje območje (pri nas torej za celo regijo!) s približno 100.000 prebivalci in vsaj za obdobje dvajsetih let. Osnutek novega Zakona o varnosti v cestnem prometu S ciljem, da bi se stanje varnosti v oestnem prometu izboljšalo, je skupščina SFRJ lani sprejela nov zvezni Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. V njem je zlasti podrobneje uredila varnost najbolj ogroženih udeležencev v cestnem prometu, to je otrok, starejših in invalidnih oseb, in povečala odgovornost voznikov na cestah, kjer so pogosto otroci; razširila in jasneje je določila dolžnosti tistih, ki so bili udeleženi v prometni nezgodi; enotno je uredila nekatera vprašanja s področja usposabljanja kandidatov za voznike in opravljanja izpita za voznika, usposabljanja in preverjanja znanja za voznike inštruktorje in voznike, ki jim je vožnja poklic, ter pravila o vleki motornega vozila; na novo je skupščina uredila posebne varnostne in vzgojne ukrepe zoper vse tiste, ki ponavljajo prekrške s področja prometa. Stanje varnosti v cestnem prometu na območju SR Slovenije se kljub vsem prizadevanjem bistveno ne izboljšuje. Vsako leto od 500 do 550 mrtvih, 5-6 tisoč poškodovanih ter več kot 70 milijard materialne škode je zelo velik davek, ki ga terjajo slovenske ceste. Temu problemu je posebno pozornost posvetil tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije in je julija lani sprejel poseben program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ki pa se, žal, v naši občini še ne izvaja. Oktobra letos je bil v Sloveniji izdelan osnutek novega republiškega zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu. Po njegovih določilih bi se iz sedaj veljavnega zakona črtale določbe o vprašanjih, ki jih novi zvezni ZTVCP sam ureja. To so: — opremljenost cest, — opremljenost prehodov za pešce, — omejitev hitrosti, — dolžnosti ob prometni nezgodi in — določbe v zvezi z vleko vozil. Po drugi strani pa novi republiški zakon povzema nekatere določbe pravilnikov, na primer: — Pravilnika o pravilih cestnega prometa — Pravilnika o tehničnih pregledih — Pravilnika o avtošolah — Pravilnika o vozniških izpitih. Naš glas 12, 8. december 1989 13 Tu gre za tiste kršitve, za katere je nujno, da se sankcionirajo, saj za kršitve, opredeljene v pravilnikih, ni mogoče predpisati kazenskih sankcij. Novi osnutek zakona pa je povzel tudi vse tiste določbe, ki za občane pomenijo pravico in dolžnost oziroma obveznost. Druge bistvene spremembe, kijih prinaša osnutek zakona, so naslednje: 1. Novi zakon nalaga občinski skupščini, da mora imeti izdelan program za izboljšanje prometne varnosti. 2. Zakon prinaša novost, po kateri lahko tudi pristojna uprava za notranje zadeve vpliva na prometno ureditev tako, da predlaga ustrezno spremembo prometne signalizacije; občinski upravni organ pa je dolžan tak predlog upoštevati. 3. Stopanje in izstopanje na avtobus je dovoljeno le na avtobusnih postajališčih. 4. Pešec ne sme vinjem hoditi po vozišču (pogost vzrok za prometno nezgodo), miličnik ga lahko preizkusi na alkohol: 5. Z delovnim strojem se ne sme prevažati tovor. 6. Z vozila morajo biti odstranjeni sneg, led in druge stvari. 7. Na vozilu morajo biti stekla, luči, smerniki in registrske tablice čisti. 8. Otroci, ki obiskujejo vzgojno-varstveno ustanovo ali malo šolo, morajo imeti spremstvo osebe, ki je starejša od 14 let. 9. Varstvo pred hrupom in upoštevanje ekoloških pravil je zajeto tako, da zakon prepoveduje: a) puščanje motorja v teku brez potrebe, kadar vozilo stoji b) močno dodajanje plina motorju, kadar vozilo stoji, in sunkovito speljevanje c) puščanje motorja v teku pred zapornicami č) vožnjo s premočnimi pospeški v ovinku in križišču ali nepotrebno zaviranje (škripanje gum) d) uporabo zvočnih znakov brez potrebe 10. K vlogi za prireditev na cesti bo potrebno po novem osnutku zakona občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za notranje zadeve, predložiti tudi pisne izjave odgovornih za red in varnost, da so le-ti seznanjeni z obveznostmi in odgovornostmi ter da jih sprejemajo. 11. Poglavje o voznikih je dopolnjeno z določbami iz raznih pravilnikov in za nas v tem trenutku ne pomeni bistvenih sprememb. 12. Avtošole se bodo v bodoče ustanavljale tako kot do sedaj, poleg tega pa lahko tudi kot zasebno podjetje. Odprto ostaja vprašanje, ali bi se lahko dejavnost opravljala kot obrt; slednje je predlagala tudi zakonodajno-pravna komisija skupščine SR Slovenije. 13. Predsednik izpitne komisije in njegov namestnik ali član ne morejo biti osebe, ki so v avtošoli v delovnem razmerju ali v njej opravljajo začasna ali občasna dela. 14. Zakon prinaša tudi to novost, da bodo morali vsi kandidati na vozniškem izpitu za kolesa z motorjem (CPP) opravljati tudi praktični preizkus znanja tehnike vožnje. 15. Veljavnost zdravniškega spričevala kandidata za voznika je podaljšana na tri leta. 16. Registrske tablice se bodo glasile na ime lastnika osebnega avtomobila in jih bomo lahko ob menjavi lastništva prenašali na druga vozila. 17. Bistvena novost v novem osnutku zakona je uvedba registracije koles z motorjem, kar hkrati pomeni tudi obvezni tehnični pregled, obvezno zavarovanje ter plačevanje cestnine. 18. Miličniki bodo s tem zakonom dobili več pooblastil za izločitev iz prometa vozila, ki ne bo tehnično brezhibno, ter za napotitev njegovega lastnika na izredni tehnični pregled. 19. Izvajanje varnostnega ukrepa navzočnosti na predavanjih in pri predvajanju filmov je poverjeno avtošolam; varstveni ukrep preveritve poznavanja prometnih predpisov, prometnih znakov in potrebne spretnosti Javna tribuna »Kosovo danes«: Odbor za zaščito človekovih pravic na Kosovu, ki je bil marca letos ustanovljen v Ljubljani, je 16. novembra predstavil svojo dejavnost tudi v Krškem na javni tribuni »Kosovo danes«. Tu so s prizadevanji odbora okoli 40 albanskih delavcev z območja krške občine in maloštevilne domačine seznanili nekateri slovenski in albanski predstavniki iz ljubljanskega odbora ter delegacija odbora iz Zagreba. Halil Bajraktari pa je predstavil pobudo za ustanovitev pododbora v Krškem. Matjaž Hanžek je v imenu ljubljanskega odbora povedal, daje bil ob ustanovitvi eden njihovih prvih namenov prebiti informacijsko blokado in omogočiti, da bi k nam prihajale vesti s Kosova in o Kosovu iz mnogovrstnih virov, ne le iz enega samega. Drugi vožnje pa je zakon poveril izpitni komisiji. Tudi v bodoče bo ukrep izrekel sodnik za prekrške, stroške pa bo moral plačati voznik sam. 20. Kazenske sankcije so usklajene z Zakonom o prekršku ter so predpisane za najhujše gospodarske prestopke do zneska 45.000.000 din; za pravne osebe od 1.000.000 do 5.000.000 din; posamezni občan pa bo glede na težo prekrška lahko kaznovan z zneskom do 3.000.000 din. Zakonodajno-pravna komisija skupščine SRS je predlagala točkovni sistem, ki pa še ni v celoti razdelan. Zakonodaja na področju sankcij še vedno ni tako urejena, kot smo nekateri pričakovali, to je da bi se sankcije dvigovale s stopnjo inflacije ter da bi bila denarna kazen vezana na osebni dohodek posameznika. Kdaj bo zakonsko besedilo dobilo dokončno vsebino in obliko in stopilo v veljavo, še ni mogoče napovedati, saj je potrebnih še nekaj usklajevanj. Drago Bučar cilj je bil organizirati in animirati kulturno dejavnost Albancev v Sloveniji; med drugim so v ta namen ustanovili Kulturno društvo Sava, ki pa ni nikoli tako zaživelo kakor že prej obstoječe Kulturno društvo Albancev v Ljubljani »Migjeni«, ki izdaja tudi svoje glasilo Alternativa. Kot tretjo nalogo so si zastavili vzpostavljanje vezi z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami; doslej so postali najbolj intenzivni stiki s Helsinško federacijo in Mednarodno federacijo za človekove pravice. Matjaž Hanžek je poudaril, da so želeli, da bi se odboru priključili predstavniki vseh narodov, ki živijo na Kosovu, vendar se to - z nekaterimi redkimi izjemami - doslej ni zgodilo. V pogovoru, ki je potekal (v slovenskem, srbohrvaškem in albanskem jeziku) v mir- Pogovor na javni tribuni je vodil Matjaž Hanžek (v sredini), s pojasnili pa so sodelovali še dva člana odbora iz Zagreba (na levi) in dva albanska člana ljubljanskega odbora. Odbor ni bil ustanovljen samo za zaščito Albancev 14 Nas glas 12. 8. december 1989 nem tonu, brez zmerjanja in groženj, so člani odbora pripovedovali o novejših dogajanjih na Kosovu in odgovarjali na vprašanja udeležencev javne tribune. Tako seje med poslušalstvom postopoma ustvarila podoba o življenju v tej jugoslovanski pokrajini. To je življenje, ki ni prijazno za nikogar - ne za Albance ne za Srbe in Črnogorce. Resnice o njem prihajajo v druge dele Jugoslavije marsikdaj izmaličene; o tem so se na lastne oči in ušesa prepričali tisti člani odbora, ki so bivali na Kosovu v nemirnih dneh že znanih dogodkov na Sončnem bregu. Želja Albancev pa ni le to, da bi v svet prodrla prava resnica, ampak predvsem to, da bi resničnost sama postala drugačna: takšna, je dejal eden od udeležencev tribune, da bi po vsej Jugoslaviji razseljeni albanski delavci lahko brez strahu hodili obiskovat svoje domače, da bi lahko vsak Jugoslovan brez skrbi prišel na Kosovo kot turist, da misel ne bi več bila vzrok za izgubo dela in izolacijo. Kako je bilo pa v Indiji? Slabo! Na enomesečno potovanje po Indiji in Nepalu seje 15. oktobra letos iz Beograda podala mini odprava, sestavljena iz 3 (treh!) žensk in 1 (enega!) moškega, in sicer so to bili: Zdenka Zalokar-Divjak iz Brestanice, hri-bolazka in tekačica na dolge proge, Metka Skamperle iz Ljubljane, alpinistka, Rosana Sčančar iz Mosta na Soči, alpinistka in hribo-lazka, ter Dušan Barbič, krški maratonec, triatlet, planinski vodnik... Skupina seje zbrala šele tri tedne pred odhodom, njegov datum pa je bil znan dva tedna prej! Cilj odpravice je bil čim več videti v tem kratkem (in kot seje izkazalo, tudi dolgem) času in se povzpeti na kakšen himalajski vrh, po možnosti višji od našega Triglava. Sponzorjev nismo imeli, zato smo še zadnje dni pri sorodnikih in prijateljih pobirali do-larčke, kajti tako potovanje ni poceni, kljub temu da je bilo polovico cenejše od podobnega aranžmaja z agencijo, ki pa traja le 18 dni. Iz tega je razvidno, da nismo potovali z agencijo, kar ima svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti, saj moraš sam skrbeti za prevoz, prenočišče, hrano... Pravi popotnik pa vendarle potuje sam in se ne gre turista! V enem mesecu je naša skupina prepotovala kakšnih 5000 km po Indiji in Nepalu, z vlaki in avtobusi seveda. Preživeli smo marsikatere prijetne pa tudi neprijetne trenutke: videli smo Calcutto, Varanasi, Khajuraho, Agro, Jaipur, Ajmer, Pushkar, Kathmandu; osvojili smo 5033 m visok Yala Peak (peš!); videli smo orle in jake, le vetija nismo nikjer uspeli najti. Ustvarili smo si enoglasno mnenje: Nepal je Krasen, ljudje so tem boljši, čim višje si v hribih, Indija pa je umazana, Indijci vsiljivi in tečni in zelo nepošteni do turistov. Zal so časi Kathmandu: Buda pred templjem opic. Mala slika: naša daljna žlahta še vedno uživa na soncu in se ne peha za pridobitvami sodobnega sveta: standardom, politiko, filozofijo, kulturo, matematiko, marketingom.. Vsaj ne vedo, česa vse bi nas lahko dolžile! (Foto: Dušan Barbič) legendarne Indije minili; današnja Indija pa je največje leglo umazanije, bolezni in nepoštenja na svetu! Dule NepaL otroci iz doline Langtang so videti zdra vi, tj. umazani in smrkavi.. (Foto: Dušan Barbič) Taj Mahat veličastna grobnica vAgri, spomenik nesmrtni ljubezni - z Zdenko, Metko in Rosano v ospredju (Foto: Dušan Barbič) w &ntatk Naš glas 12. 8. december 1989 15 Sindikalna obvestila MM I MMBI IJ..1.J. .1 l.......1 II IMIIIIL.I.IJ ......III..............II II..... HI lil IMl^BI—IMIII )¦ lili ¦!!¦ ¦TMtllMIl llfrllfirilM SINDIKATI ČLANSTVA Prav zares postajamo sindikat članstva, neodvisna organizacija delovnih ljudi, ki se bodo svobodno odločali o včlanjanju v sindikat, o delovanju sindikata podjetja (ustanove), sindikata dejavnosti, občinske ali druge prostorske organizacije sindikata in Zveze sindikatov Slovenije. Torej ne politična, pač pa stanovska organizacija, ki bo delovala v skladu s svojimi pravili. Njenega dela ne more omejevati nihče. To smo uspeli zapisati v ustavnih dopolnilih. Pomembna bo vsebina dela. Iz nje pa mora izhajati organiziranost. Temeljni nosilec naših aktivnosti bo vsekakor SINDIKAT PODJETJA (ustanove ali druge oblike organiziranega dela), ki se bo povezoval v sindikat dejavnosti v občini, regiji in republiki, preko njega pa v Zvezo sindikatov Slovenije. Znotraj podjetja se bomo organizirali tako, kot bo najbolj odgovarjalo obliki podjetja. Nosilci sindikalnega dela pa bodo posamezniki (poverjeniki, zaupniki, predsedniki), ki jih bomo izvolili v skladu s kriteriji za opravljanje sindikalnih funkcij. Torej bodo kandidacijski postopki pomemben del skup-pih opravil pri prenovi naše organizacije. Kako se bomo uveljavili, bo največ odvisno od naše sposobnosti pri uresničevanju pravic, ki izhajajo pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja in dela. Vse to si bomo zapisali v KOLEKTIVNI POGODBI, ki bo temeljila na republiškem zakonu o delovnih razmerjih, na ceni dela in drugih predpisih, na panožnih značilnostih in posebnostih. O vsebini kolektivne pogodbe bomo več napisali prihodnjič, ko bomo več vedeli o njeni vsebini. Vsem osnovnim organizacijam in konferencam OOZS smo pred kratkim poslali rokovnik aktivnosti do kongresa Zveze sindi- katov Slovenije. Posebej bi vas radi opozorili na: 1. Evidentiranje nosilcev funkcij v sindikatih (rok 8.12.) 2. Izdelavo ocene o dosedanjem delu OOZS in konf. (8.12.) 3. Izdelavo predloga programa za delo sindikata podjetja v letu 1990 (rok 22. december) 4. Kandidiranje članov za odbore dejavnosti in občinsko organizacijo sindikata (22.12.) 5. Občne zbore sindikatov podjetij (28.12.) Po razpravi na Odboru za organizacijsko kadrovska vprašanja ponujamo v razpravo in razmislek predlog bodoče organiziranosti sindikata v občini Krško. Pripombe k našemu predlogu so zaželjene. Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet KRŠKO Predsedstvo Na podlagi zahtev našega članstva, operativnega programa OS ZSS Krško, tez o prenovi sindikata, programa Neodvisnih sindikatov Slovenije in tez za novi Statut Zveze sindikatov Slovenije, je predsedstvo OS ZSS Krško ni seji dne........pripravilo za javno razpravo naslednji delovni osnutek: PREDLOG ORGANIZIRANOSTI SINDIKALNE ORGANIZACIJE KRŠKO /. Temeljne oblike sindikalnega delovanja in organiziranja so: 1. Sindikat podjetja, ustanove 2. Občinski sindikat dejavnosti 3. Občinska organizacija sindikatov 1. SINDIKAT PODJETJA, USTANOVE V podjetju, ustanovi ali drugi obliki organiziranja dela je ena organizacija sindikata -SINDIKAT PODJETJA, USTANOVE. Oblike organiziranja in delovanja sindikata v podjetju, ustanovi, določijo člani sindikata svobodno in samostojno s svojimi sindikalnimi pravili Za pomoč bodočemu organiziranju sindikata podjetja, ustanove, predlagamo eno od možnih variant Sindikat PODJETJA, USTANOVE predstavljajo vsi člani sindikata podjetja, ustanove. Organizirani so po SINDIKALNIH SKUPINAH. Te izvolijo izmed sebe SINDIKALNEGA ZAUPNIKA (POVERJENIKA). Vsi sindikalni zaupniki tvorijo IZVRŠNI ODBOR SINDIKA TA PODJETJA oz. USTANOVE. Izvajalci pravijo, da so opozarjali Stanovanjske hišice na pobočju med Les-kovcem in nakupovalnim centrom je postavil Marles za prodajo na tržišču. Kupilo jih je nekaj posameznikov in nekaj podjetij. Cest-noprometni inšpektor nas je opozoril na tole podrobnost: standardi predvidevajo, da naj bi imel voznik pred garažo 8-10,5 m manevrskega prostora. Pred garažami na našem posnetku, ki sodijo k temu naselju montažnih hiš, je natanko 5,65 m prostora. To je predvideno v projektu in tega so se držali tudi izvajalci «Za javnost« smo uspeli spraviti »katr-co« v garažo z enim samim popravkom; kaj bodo na tem prostoru »ustvarjali« vozniki večjih vozil, ki niso vedno tudi spretnejši in kako se bodo lastniki garaž domenili, da nikoli nihče ne bo puščal avta pred vrati-o tem bi kazalo pisati žaba vno kroniko, cene bi bilo tako nesmiselno tragikomično. Draga Evropa '92! Lepo te prosimo, daj nas še malo počakaj, da bomo v slovarju tujk poiskali besedo »kakovost« in da bomo ugotovili dajo moramo iskati v našem slovarju! 16 Naš glas 12. 8. december 1989 Delo sindikata podjetja, ustanove in izvršnega odbora vodi PREDSEDNIK SINDI KA TA PODJETJA, USTANOVE, ki ga volijo vsi člani sindikata TAJNO, na podlagi odprte kandidatne liste z več kandidati Člani sindikata izvolijo tudi podpredsednika, sekretarja — tajnika, blagajnika ter razne odbore, komisije in svete. Mandat članom organov in nosilcem funkcij organov v sindikatu podjetja oz. ustanove traja štiri leta z možnostjo NEOMEJENE pono vitve. V podjetjih kjer imajo več dislociranih obratov, programskih enot ali drugih oblik organiziranja dela, se lahko organizira kol METODA DELA: - SINDIKALNA PODRUŽNICA - SINDIKALNO ZAUPNIŠTVO (PO-VERJENIŠTVO) — SINDIKAT PROGRAMSKE ENOTE, itd, ki jo predstavljajo sindikalni zaupniki, poverjeniki. Ti izvolijo izmed sebe svojega PREDSEDUJOČEGA, sekretarja -tajnika, blagajnika ter razne organe v skladu s pra vili SINDIKATA PODJETJA, USTANOVE. Predsedujoči takšnih oblik organiziranosti tvorijo oziroma se povezujejo v IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA PODJETA, USTANOVE, kije najvišji organ usklajevanja in odločanja v podjetju, ustanovi V večjih sistemih, ustanovah ali sestavljenih podjetjih se lahko sindikati podjetij, ustanov v skladu z medsebojnimi interesi povezujejo in združujejo v različne oblike organiziranja in delovanja - KONFERENCE, KOORDINACIJSKE ODBORE, itd Sindikat podjetja, ustanove se povezuje v občinske sindikate dejavnosti ALI (IN) v občinsko organizacijo sindikatov. 2. OBČINSKI SINDIKATI DEJAVNOSTI Člani sindikata iste ali sorodne dejavnosti se povezujejo v OBČINSKE SINDIKATE DEJ A VNOSTI, ti pa preko regijskih v SINDIKATE DEJ A VNOSTI SLOVENIJE. Občinski sindikati dejavnosti so sestavni del in nosilci OBČINSKE ORGANIZA CIJE SIN DIKA TOV KRŠKO. Organi občinskih sindikato v deja vnosti so: - SKUPŠČINA (kot najvišji organ) - OBČINSKI ODBOR SKUPŠČINO sestavljajo po dogovorjenem ključu predstavniki —delegati vseh sindikatov podjetij, ustanov, ki tvorijo Občinski sindikat dejavnosti, skupščina voli PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA ter ostale organe občinskega odbora dejavnosti. Predsednik odbora je član ustreznega republiškega odbora dejavnosti OBČINSKI ODBOR DEJA VNOSTI tvorijo, oziroma sestavljajo vsi predsedniki sindikatov podjetij, ustanov, ki se povezujejo v občinski sindikat dejavnosti. Mandat članom organov in nosilcem funkcij organov v občinskih odborih dejavnosti traja štiri leta z možnostjo NEOMEJE- NE PONOVITVE. Trenutno imamo pri Občinskem svetu tri odbore dejavnosti- Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro-industrije, Kovinarska Krško, Sigmat Brestanica, ŠOP — DSSS Krško, SOP Oprema Krško, SOP Storitve Krško, SOP IKON Kostanjevica, SOP Klepar Krško, ISKRA-IEZE Kostanjevica, Metalna TGO Senovo — Občinski odbor sindikata delavcev v energetiki: Nuklearna elektrarna Krško. Elektrodistribucija Krško, Elektrarna Brestanica, Rudnik Senovo — Občinski odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju: OŠ Jurij Dalmatin Krško, OŠ Milke Kerin Lesko vec, OŠ Adam Bohorič Brestanica, OŠXIV. divizije Senovo, OŠ Gorjanskega bataljona Podbočje, OŠ Jože Gorjup Kostanjevica, OŠ dr. Mihajlo Ro-stohar Krško, OŠ Raka, OŠ Koprivnica, Srednja šola Krško, Vzgojno varstveni zavod Krško, Glasbena šola Krško Ti trije občinski odbori povezujejo preko 3300 članov — od približno 12000 članov občinske organizacije ZSS Krško. Predlagamo, da sedanji občinski odbori sindikatov dejavnosti ostanejo, spremeni se samo število članov v odborih. V odborih so vsi predsedniki sindikatov podjetij, ustanov in predsedujoči sindikalnih podružnic, poverje-ništev, zaupništev, programskih enot, katerih sedež sindikata je izven občine. Dajemo pobudo za ustanovitev še šestih občinskih odborov sindikatov dejavnosti in sicer: — občinski odbor sindikata delavcev v gradbeništvu: SGP Pionir Gradbeni sektor Krško, SGP Pionir Togrel Drnovo, IGM Sava Krško, Savaprojekt Krško, Kostak — DSSS Krško, Kostak — Gradbene storitve Krško, Kostak — Komunalne storitve Krško, Cestno podjetje — Krško — občinski odbor sindikata delavcev družbenih in državnih organov: Upravni organi SO Krško, Delovna skupnost DPO občine Krško, Temeljno sodišče — enota v Krškem, Uprava za notranje zadeve Krško, Postaja milice Krško, Delavska univerza in knjižnica Krško, DKD Edvard Kardelj Krško — občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez: Izletnik PE Krško, Železniška postaja Krško in Brestanica, PTT Krško, Transport Krško — občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva: Zdravstveni dom Krško, Dom upokojencev Krško, Lekarna Krško, Skupnost socialnega skrbstva Krško — občinski odbor sindikata delavcev finančnih organizacij: LB — Temeljna posavska banka Krško, Zavarovalnica Triglav Krško, SDK, podružnica Krško — občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije: M-Agrokomhi-nat — Sadjarstvo Krško, M-Agrokombinal — Vinogradništvo — kleti, M-Agrokombinal — Kmetijstvo — trgovina, M-Agrokombinat — Poljedelstvo — meso, M-Agrokombinat — DSSS, Žito — Imperial Krško, Žito — Pekama Krško 3. OBČINSKA ORGANIZACIJA SINDIKATOV Člani občinskih sindikatov dejavnosti in člani sindikatov podjetij, ustanov, sindikalnih podružnic, zaupništev (poverjeništev), programskih enot, ki se ne povezujejo v noben občinski sindikat dejavnosti, organizirajo občinsko organizacijo sindikatov Krško. ORGANI OBČINSKE ORGANIZACIJE SO: SKUPŠČINA, NADZORNI ODBOR, SVET, PREDSEDSTVO SVETA SKUPŠČINO sestavljajo oziroma tvorijo delegati po ključu, ki ga sprejme občinski svet. Sestane se po potrebi, oz. vsaka štiri leta. Skupščina potrjuje svet in voli PREDSEDNIKA (INPODPREDSEDNIKA) ter NADZORNI ODBOR. SVET SINDIKALNE ORGANIZA CIJE KRŠKO - sedaj je sestavljen iz 35 članov po ključu. Predlagamo, da se zmanjša na 25 članov, ki bi pokrivali vsa področja občinskih odborov sindikatov dejavnosti in sindikatov podjetij, ustanov, sindikalnih podružnic, poverjeništev, zaupništev, itd, ki se ne povezujejo v občinske sindikate dejavnosti Sestavljali bi ga: — predsedniki občinskih odborov sindikato v deja vnosti (9 člano v): ko vinske in elektroindustrije, energetike, vzgoje in izobraževanja, gradbeništva, družbenih in državnih organov, prometa in zvez, zdravstvenega in socialnega varstva, finančnih organizacij, kmetijstva in živilske industrije —predsedniki sindikata podjetij, ki imajo več kot 300 članov sindikata in predsedniki sindikata podjetij, ustanov, sindikalnih podružnic, poverjeništev, kise ne povezujejo v občinske sindikate dejavnosti (14 članov): sindikat podjetja » Videm« Krško, Preskrba Krško, Hotel Sremič Krško, Skladišče Merx Krško, Labod Krško, Lisca Senovo, Obrtna zadruga Resa Krško, Posavska stanovanjska zadruga, Stanovanjska skupnost Krško, zaposleni pri obrtnikih, — predsednik in sekretar (2 člana) Občinska organizacija sindikatov KRŠKO, oz. svet ima profesionalnega PREDSEDNIKA in profesionalnega ali ne-profe-sionalnega SEKRETARJA. Svet sindikalne organizacije Krško izvoli oz. potrjuje iz svojih vrst predsedstvo kot izvršilni organ. PREDSEDSTVO bi bilo 13 člansko, sestavljeno iz: — predsednikov občinskih odborov sindikatov dejavnosti (9) — predsednika in podpredsednika sindikata » Videm« (2) — predsednika in sekretarja (2) Predsednika in podpredsednika voli skupščina, sekretarja pa svet Predsednik sindika- Nas glas 12, 8. december 1989 17 ta Krško je član REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. Svet in predsedstvo ustanovita zaradi zagotavljanja strokovnega dela in oblikovanja skupnih sindikalnih stališč razne odbore, svet in komisije. SVET SINDIKALNE ORGANIZACIJE KRŠKO ustanovi: ODBORI 1. Odbor za organizacijsko kadrovska vprašanja (5 članov) 2. Odbor za SLO in DS (5 članov) SVETI 1. Svet za življenjske in delovne razmere delavcev PREDSEDSTVO USTANOVI: 1. Komisija za obveščanje in propagando (5 članov) 2. Komisija za šport in rekreacijo (7 članov) Svet in predsedstvo lahko ustanovita za reševanje posameznih sindikalnih vprašanj občasna delovna telesa. Služba PRA VNE POMOČI ostane v okviru občinske organizacije sindikata Krško, saj se po njej kaže velika potreba, v skladu s potrebami pa se lahko tudi okrepi ' ČLANI republiških sindikalnih organov so predsedniki odgovarjajočih organov sindikalne organizacije Krško. MANDAT članov organov in nosilcev funkcij organov sindikalne organizacije Krško je štiri leta z možnostjo ponavljanja mandata ob vsakokratnih volitvah. Pri sindikalni organizaciji Krško se organizira strokovna služba za administrativna in tehnična dela, ki bi jih opravljal en (1) administrativno-tehnični delavec. Finančna dela opravlja računovodstvo delovne skupnosti družbeno-političnih organizacij občine Krško, financira pa se po ključu kot dosedaj. Sekretar sindikalne organizacije Krško (če bo neprofesionalec), predsedniki občinskih odborov sindikatov dejavnosti ter člani predsedstva bi svoje delo opravljali neprofesionalno. Sekretar OS ZSS Krško: Marjan Urbane Predsednik OS ZSS Krško: Jože Čemosa Predsednik Odbora za org.kadr. vprašanja: Adam Vahčič ZAKLJUČUJEMO LETOŠNJE DELA VSKE SPOR TNE IGRE 15. decembra ob 18. uri v Domu XIV. divizije na Senovem. Do takrat moramo izvesti še tekmovanje v kegljanju, znani pa bodo tudi že rezultati odbojkarskega turnirja, ki ga organiziramo vsako leto v tednu pred praznikom republike in finala v namiznem tenisu. Dosedanji rezultati pa so: ŠAH: 1. »Videm« Krško 2. Elektrarna Brestanica 3. Nuklearna elektrarna Krško ROKOMET: l.SOPTOZD Klepar Krško 2. 1SKRA-IEZE Kostanjevica 3. »Videm« Krško NOGOMET: 1. Agrokombinat Krško 2. SOP TOZD Oprema Krško 3. SOP TOZD Klepar Krško BALINANJE: 1. »Videm« Krško 2. »Videm« - Priprava lesa 3. »Videm« - Proizvodnja celuloze TENIS: 1. Uprava za notranje zadeve Krško 2. »Videm« 1 Krško 3. »Videm« - Proizvodnja papirja KOŠARKA: 1. Prosveta 2. SOP TOZD Oprema Krško 3. Nuklearna elektrarna Krško ODBOJKA ženske: 1. LB — Temeljna posavska banka I Krško 2. Služba družbenega knjigovodstva Krško 3. »Videm« Krško moški: 1. »Videm« Krško 2. ISKRA-IEZE Kostanjevica 3. Nuklearna elektrarna Krško STRELJANJE ženske posamezno: 1. Krošelj Slavica, »Videm« Krško 2. Urbanč Monika, »Videm« Krško 3. Simonišek Karla, LB-TPB Krško moški ekipno: 1. »Videm« Krško 2. Nuklearna elektrarna Krško 3. SOP TOZD Oprema Krško moški 1. Reberšak Boštjan, »Videm« Krško 2. Bencin Branko, Nuklearna elektrarna 3. Zupan Jože, »Videm« Krško Na zaključku delavskih športnih iger bo poleg podelitve pokalov in diplom ter kulturnega programa še predstavitev video kasete z utrinki iz ŠOLE ZDRAVEGA ŽIVLJENJA, Ke vidimo med športno rekreacijo in preventivno zdravstveno rekreacijo-veliko skupnih točk, bomo letošnji zaključek izkoristili za to, da povabimo udeležence ene in druge rekreacije in temu primerno prilagodili tudi vsebino programa. Na zaključek pa ste VABLJENI tudi drugi, ki spremljate naše aktivnosti na področju športne in preventivno-zdravstvene rekreacije. NASVIDENJE NA SENOVEM v petek, 15. decembra ob 18. uri v Domu XIV. divizije. Novi dom upokojencev naj bi bil končan do prihodnjega oktobra Že po desetletju obstoja je postal krški dom upokojencev pretesen na vseh koncih. Zato so si začeli tako v domu kot v Društvu upokojencev Krško in na ravni občine prizadevati, da bi v Krškem dobili nov objekt, ki bi svojemu namenu tako po zmogljivosti kot tudi po lokaciji služil bolje od sedanjega. Dlje časa se je zatikalo pri denarju - na prednostni lestvici SPIZ Slovenije za obnovo in gradnjo tovrstnih objektov se je Krško moralo zadovoljiti z zadnjim mestom, vendar so vsi odgovorni vztrajali, da je gradnjo treba pričeti, da ne bi razvodenel še tisti del denarja, ki je za dom upokojencev že bil namenjen. Tako je Samoupravna stanovanjska skupnost kot investitor letos poleti začela pripravljalna dela za dom ob nakupovalnem centru in kot je povedal tajnik SSS Peter Cesar na sestanku KO društev upokojencev občine Krško, naj bi bil do konca leta že pod streho. Celotna investicija je bila konec oktobra ocenjena na 28 tisoč starih milijard. Lastna udeležba znaša 11.200 milijard din in vanjo je vštet tudi denar od prodaje sedanjega doma podjetju Videm, preostali del pa bo prispevala SPIZ Slovenije. V krškem domu upokojencev, ki je bil zgrajen za 85 oskrbovancev, imajo sedaj že preko 100 postelj in povrhu še 15 nerešenih prošenj samoplačnikov. Interesentov pa je še znatno več, saj se zaradi informacije, da ni prostora, niti ne oglašajo s prošnjami. Iz zagate so si pomagali tudi tako, da so nekaj oskrbovancev namestili po domovih v Beli krajini. Podobno kot v krški je v obeh sosednih občinah: v sevniški manjka prostora za 15 prosilcev, približno toliko tudi v brežiški. Ob vsem tem lahko samo upamo, da bo novi dom s 186 ležišči lahko vzel pod streho vsaj vse tiste občane, ki tovrstno oskrbo neizogibno potrebujejo. 18 Naš glas 12. 8. december 1989 l 81 X\ OBČINSKA KONFERENCA KRŠKO CJCŽ.14, 68270 KRŠKO, TEL: 0608 31-297 ZSMS - OaŽMSlUt KOfTOUHCA »t5X0. CJlJ. M. M270 KRLXO. mH MM »-247; ZSMS - OaČttSM KOMTOCHCA KRŠKO. CM70. CJCi 14. t*270 KRŠKO T $ nfl ** igra se končuje, na vrsti je odločilna partija Ne bomo spreminjali imen mest, ulic in trgov, na novo pisali poglavij v zgodovinah in leksikonih, rušili spomenikov, retuširoli iologrohi, skrivali filmov in zožtgoli knjig. Tujo sla nam loko čaščenje podob kol njihovo razbijanje. Hočemo le skupaj z vsakim in z vsemi gradili človeka vredno, bogolo življenje. Pod tem sloganom je 3., 4. in 5. novembra 1989 potekal v Portorožu 13. kongres ZSMS, kije odprl veliko vprašanj ter sprejel tudi konkretne pobude za reševanje nekaterih vprašanj npr.: s področja varstva okolja, kmetijske politike, gospodarstva, zunanje politike, obrambe itd. Sprejet pa je bil tudi novi Statut ZSMS. Če želite sodelovati v naši novi organizaciji ZSMS lahko postanete NJEN ČLAN. Vse potrebne informacije in Statut dobite na OK ZSMS Krško; PRISTOPNE IZJAVE pa lahko podpišete tudi na LB TPB Krško in sicer od 4. do 9. decembra 1989 od 16. do 17. ure. Seveda pa je možno PRISTOPNO IZJAVO dobiti tudi na OK ZSMS Krško. V torek, 28. novembra 1989 je s člani Predsedstva OK ZSMS Krško ter predsed- V Litiji o Valvasorju: Krški učenci so pričakovali boljše tekmo vanje Tekmovanje o Valvasorju in njegovem delu, ki gaje organizirala OK ZSMS Litija, je v Litiji 17. novembra sicer bilo, vendar je celotno krško zastopstvo nad njim precej razočarano. Kviza naj bi se bile namreč udeležile šole iz vseh slovenskih krajev, ki so kakorkoli povezani z Valvasorjem, a so od srednješolcev prišli le Krčani (z dvema ekipama) in Zagorjani, pri osnovnošolcih pa so poleg naših nastopili še domačini in učenci iz ljubljanske občine Center. Predstavniki obeh krških šol so povedali, da so to tekmovanje vzeli zares, zato so se nanj dlje časa vestno pripravljali. Na srednji šoli so imeli kar pet ekip in so pred odhodom v Litijo opravili izločilno šolsko tekmovanje ter za nastop odbrali dve ekipi; ti sta se v Litiji uvrstili na prvo in drugo mesto. Podobno je bilo pri krških osnovnošolcih, le da so oni svoje zastopnike - na tekmovanju so se uvrstili na drugo mesto, za litijsko ekipo - izbrali izmed treh ekip. Se o nagradah: prvouvrščena ekipa SS Krško je dobila 100 starih milijonov in knjigo Gradovi na Slovenskem, osnovnošolci pa za osvojeno drugo mesto ničesar. Ob razočaranju, ki ga nad celotno organizacijo čutijo vsi skupaj, nam ostane le upanje, da bo te mlade ljudi mogoče še kdaj pridobiti za podobno delo. niki osnovnih organizacij o novi organiziranosti, članstvu, načrtih potekal razgovor s predsednikom RK ZSMS Jožetom Školčem, kije istega dne govoril tudi na proslavi Srednje šole Krško, v počastitev dneva republike. Iz govora: »... Jugoslavija, up narodov, je postala bleda mati, odvečna in nadležna vsakemu posebej in vsem skupaj. Ali torej praznujemo rojstvni dan, ali stojimo ob smrtni postelji? Kje torej iskati izziv, ki bi se lahko navezoval na čas nastanka nove Jugoslavije. Zdi se, da je le neka podobnost s časi izpred 40 in več let. Evropa hladne vojne se stresa v smrtnih krčih. Železna razmerja se spreminjajo. Vizija skupne Evrope, ki je bila videti še pred enim letom stvar daljne prihodnosti, danes postaja vse bolj realna. Kaj je resnica ponujenega mitinga? Resnica je agonija sistema, ki ne more preživeti drugače, kot da išče sovražnike povsod, danes v Sloveniji, jutri na Hrvaškem, ki izganja di ugače misleče v Gradec, ki zahteva smrt za Albance. Miting resnice je dobro ime, treba ga je vzeti dobesedno. Tovrstni mitingi so resnica današnje Jugoslavije in upira se nam, če nam jo kdo ponuja kot odrešitev...« Vsakoletno šolsko proslavo za dan republike so tudi letos pripravili učenci sami pod vodstvom tovarišic: Majde Kolšek, Elice Šunta in Danice Pozvek. Prav poseben pečat so dali učenici, člani pihalnih orkestrov, s katerimi je prof. Drago Gradišek pripravil poseben program in igralec (domačin) Rajko Stupar. Tekmovalci iz SŠKrško z mentorico Jožico Černelič - v zgornji vrsti: Tomi Samardžija, Dušan Vdovi in Rudi Jonozovič (J. ekipa j; v spodnji vrsti Primož Cvelbar, Robert Rostohar in Aleš Kukovica (2. ekipa). Ekipa OŠ Jurij Dalmatin: Darlen Končina, Ksenija Žnideršič, Marko Planine in mentorica Zorica Kerin. Naš glas 12, 8. december 1989 19 Strelske vaje v Rorah Sredi novembra je krška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin v sodelovanju s štabom teritorialne obrambe pripravila vsakoletne strelske vaje za vse predstojnike občinske uprave in vodstva DPO ter za člane svojega predsedstva. Žal je bil odziv vabljenih skromen, nas pa preganja občutek krivde, ker smo obljubili, da bomo v Našem glasu objavili najslabši doseženi rezultat. Organizator se zaveda, da letošnje leto vsem prinaša obilico načrtovanega dela in nepričakovanih dodatnih obveznosti Mi smo pa vendar prepričani, da se velikost človeka vidi ravno v tem, da ne zanemarja tistega, na videz najbolj nepomembnega in neznatnega - človeka ali dolžnosti, ne pa da se pokori samo tistemu, čemur se nujno mora. Nekaj nas hodi v Rore boljpreoravat zemljo, nekaj pa je resnično dobrih strelcev! Od leve:ErnestBreznikar(OŠ TO), Branko Zu-ber in Josip Bostič (OS LO). Organizatorska ekipa (spodaj od leve): Matjaž Mavsar (OŠTO) in Dušan Vladič (OK ZRVS), Emest Breznikar (OŠ TO), ki nesebično pomaga s svojim znanjem in izkušnjami komurkoli, A. Podgoršek in Martin Škorc (namestnik komandanta OŠ TO). Krški plavalni podmladek prvič na preizkušnji Vsaj za polovico udeležencev iz Krškega je bilo plavalno tekmovanje v Trbovljah (v soboto, 25. novembra) ognjeni krst V 25-metrskem bazenu so se pomerili z vrstniki iz Trbovelj in Plavalne šole. Zagreb. Seveda niso pobrali samih prvih mest, so se pa zalo Mitja, Miha, Alenka, Tina, Samo, Mojca, Matjaž pa še mnogi drugi dečki in deklice t najmlajših vrst krškega Celulozarja borili do zadnjih moči in prav tako goreče navijali drug za drugega. 20 Naš glas 12, 8. december 1989 Razgovor o smereh (pre)vrednotenja naše zunanje politike »Resnično bi se morali zahvaliti prav vsem organizatorjem, da je do tega srečanja sploh prišlo. Smo v času, ko v Jugoslaviji zaradi notranjih problemov o zunanji politiki skoraj več ne govorimo. Če nas sploh še kaj okupira, je to kvečjemu priključitev k Evropi, vso drugo zunanjepolitično dejavnost (tudi gibanje neuvrščenih) pa gledajo naši ljudje bolj kot nekakšno eksotiko.« Nekako tako je začel svoje razmišljanje eden izmed udeležencev okrogle mize, ki je bila 27. novembra v krškem Delavskem domu, Vlado Janžič. Soorganizatorji razgovora z Vladom Janžičem, Ivom Vajglom, tovarišema Požar-jem (CK ZKS) in hartmanom (RK SZDL) in Milanom Jazbecom so bile Podjetje Videm, posavske medobčinske inštitudije ZK, SZDL ter Medobčinsko študijsko središče CK. Ne kaže namreč zanemarjati pomena vključitve v Evropo, le zavedati se moramo, daje gibanje neuvrščenih nastalo v trenutku najglobje razklanosti sveta, ko je jez med su-persilama bil zelo globok, in ko so iz Beograda potovala pisma neuvrščenih, ki so pozivala k strpnmosti, sodelovanju... Danes potujejo pisma v obratni smeri. Svet ni več razdeljen na dva dela, ker je centrov moči 4 ali 6, ni več tako silovitih antagonizmov... Kljub temu pa se prepad med razvitimi in revnimi (praviloma neuvrščenimi) poglablja. Vloga Jugoslavije je, da se vključi v Evropo in skuša biti most med tema dvema svetovoma. V Jugoslaviji smo prvi začeli govoriti o socializmu, kot o svetovnem procesu in tudi voditelji razvitih držav so prihajali k nam nabirat izkušnje. Danes so to idejo sprejele levo usmerjene politične stranke na zapadu, ki so daleč od tega, da bi bile komunistične. Ideja sama seje pokazala kot univerzalno uporab- na„ Zal pa se je pri nas pod parolo lepih idej skrival voluntarizem in etatizem, nič boljši kot tisti v deželah realnega socializma. Danes, ko to vemo, moramo nekaj storiti za to, da te (sicer dobre) zamisli uresničimo. Morda je lahko v oporo pristop, ki ga je izbral Mihail Gorbačov. Sama ideja perestrojke bi gotovo ostala zgolj v parolah in na papirju, če je ne bi podprla glasnost, če se ne bi zarila med množice. Te lahko edine preprečijo, da bi perestrojko zaustavili aparatčiki, ki so doslej živeli preveč udobno, da bi si želeli sprememb. Da, tudi to trditev smo slišali: glavne sile, ki v Jugoslaviji zavirajo reformo, so v vrstah članov ZK. Upajmo le, da se ne bo vse skupaj, po naši lepi navadi kampanjskih udarniških akcij, spremenilo v lov na komunistične čarovnice. S tem se bomo namreč samo ognili uresničitvi pravega cilja gospodarske, družbene in politične reforme: bogati, humani družbi, ki bo dajala večje pravice vsakemu posamezniku in skupnosti Servisna služba za zgrajeni sistem KATV Krško — levi breg Vse občane, lastnike individualnih hiš in stanovalce v družbenih stanovanjskih objektih na področju mesta Krško — levi breg obveščamo, daje pooblaščeni serviser za vzdrževanje sistema KATV od 21. 8. 1989 dalje (zaenkrat do 1.6.1990) po pogodbi dipl. inž. Franc Dobrave, Dolenja vas, tel. 77-290 (Krško). Po sklenjeni in podpisani pogodbi in po obstoječem predpisanem pravilniku, kije bil uradno objavljen, je pooblaščeni serviser dolžan večje sistemske napake na omrežju odpraviti v 24 urah po prijavi, manjše okvare pa v 48 urah po prijavi oziroma prvi delovni dan. Vse okvare lahko prijavite od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure na sedež krajevne skupnosti Krško, tel. 31 -029, in se bodo vpisovale v knjigo okvar, ob sobotah in nedeljah pa lahko okvare — vendar samo večje — izjemoma prijavite direktno na telefon inž. Dobravca. Menimo, da bo tak način mogoče ustvariti najboljšo evidenco o prijavi in odpravi okvar. Vse občane, lastnike individualnih hiš in vse stanovalce v družbenih stanovanjih vljudno naprošamo, da v primeru okvare najprej preverijo, ali imajo okvaro tudi sosedje oziroma ostali bližnji stanovalci. To pomeni, naj se najprej prepričajo, ali je njihov TV sprejemnik brezhiben, šele potem naj prijavijo okvaro serviserju. Želimo, da bi bilo čim manj okvar ter da bi bili z našo akcijo vsi kar najbolj zadovoljni! Za odbor KATV KrSko: Ivan Glogovšek Nas glas 12, 8. december 1989 21 Zastavili servis obnavljajo za boljše delo in dejavnosti V bližini avtomobilskega servisa v Krškem smo vsakodnevno priča gradbenim aktivnostim, ki bodo tudi ta delček mesta olepšale in posodobile. Kaj se pravzaprav dogaja in čemu bo prenova služila, smo izvedeli od vodje tehničnih pregledov. Kljub temu da obnova, gradnja prizidkov ter zemeljskih betonskih ograj še niso pri koncu, že lahko vidimo obrise nove razporeditve dovozne ceste, ki bo pripeljala voznike pred servisne delavnice ter pred prostor za opravljanje rednih in preventivnih tehničnih pregledov motornih vozil. Smeri vožnje in prometni režim bodo povsem spremenjeni, in sicer tako, da bo vsakomur omogočen neoviran dostop, kar v tem primeru pomeni bistveno izboljšanje prometnega režima ter konec prerivanja za vrstni red tako pri pregledih kakor pri servisu. Poleg že zgrajenih objektov so zgradili še večji pokrit, sicer pa odprt parkirni prostor, ki bo služil predvsem novi dejavnosti naše avtotrgovine, to je trgovini po principu »staro za novo«. Poleg tega bi želeli še povečati komisijsko prodajo rabljenih avtomobilskih delov in druge opreme za avtomobile. Da pa bi prodajno delo dobro potekalo, bodo svojo trgovino preselili s CKZ v obnovljene prostore trgovine z živili, sedaj last M-Agokombinata Krško. Ti pa naj bi se preselili v nasproti ležeče nove prostore pravkar nastajajočega nekajnadstropnega stanovanjskega bloka. Vsi, ki bomo v bodoče, ko bodo dela zaključena, koristili njihove usluge, bomo lažje parkirali svoja vozila, saj bo v bližnji okolici tudi bistveno več parkirnih prostorov. Drago Buč ar 22 Naš glas 12, 8. december 1989 Borke in borci slovenskega bataljona 1. krajiške brigade so zborovali v Leskovcu Srečanja bork in borcev slovenskega bataljona I. krajiške udarne proletarske brigade vsakokrat izžarevajo posebno vzdušje. To je bilo čutiti tudi ob tokratnem srečanju, ki so ga imenovali 2. zbor skupnosti borcev in so ga tako kot prvega organizirali na OŠ heroji-nje Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem (28.10.1989). Ob tem je potrebno povedati, da slovenski krajišniki tudi sicer gojijo pristne stike z ljudmi in kraji, kjer so leta 1945 potekale odločilne bitke za osvoboditev domovine. Vsako leto se namreč predstavniki bataljona srečujejo s krajani krajevne skupnosti iz Lovasa (občina Vukovar) na prizorišču zadnjih bojev. Leskovec pri Krškem, ki je pobraten z Lovasom, je drugo prizorišče medsebojnih srečanj. Na njihov drugi zbor je prišlo preko sto udeležencev. Učenci in učitelji OŠ Leskovec I Borci so v imenu slovenskih knjižnih založb uročili knjige krožku slovenskega jezika iz Lovasa. (Folo: Janko So(ošek) so kot gostitelji pripravili kulturni program, v katerem je sodelovalo kar 30 učencev OŠ Mladost iz Lovasa. Njihova posebnost je bil nastop recitatorjev, ki imajo za izbirni predmet spoznavanje slovenskega jezika. Tako so predstavili Prešerna, Župančiča, Gregorčiča, Kosovela in Kovica v slovenščini. S posebnim užitkom smo sledili tudi njihovim folklornim nastopom, saj so poleg madžarskega in ciganskega plesa predstavili tudi slovenske ljudske plese. Udeležence zbora je po končani proslavi povabila na kosilo občinska skupščina, saj ima ta skupnost borcev domicil v naši občini. Učenci in učitelji OŠ Leskovec pa so na svoje domove povabili učence in učitelje iz Lovasa. Tako smo imeli priložnost, da se stkejo pristnejši osebni stiki. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti krajevne skupnosti Krško in odbora za izgradnjo K A TV sistema v KS Krško in širšem območju občine Krško V januarju leta 1988 (nekateri občani v oktobru 1987) smo podpisali pogodbo z investitorjem Krajevno skupnostjo Krško in Odborom za izgradnjo KATV z obveznostmi za oba podpisnika pogodbe. Medtem ko smo mi svoje obveznosti izpolnili, jih investitor niti približno ni, saj je predvideni rok za zaključek pogodbenih obveznosti 31. 12. 1988 oziroma 30. 6. 1988 že zdavnaj potekel. Zelo nas moti samohvala investitorja, ki v Dolenjskem listu. Našem glasu in verjetno še kje publicira svoje uspehe pri izgradnji KATV sistema, čeprav neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti že kar presega meje normalnega okusa. Tudi zadnji objavljeni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti do krajanov desnega brega KS Krško 29. II. 1989 ni bil izpolnjen. Vzroki za takšne kasnitve so zanesljivo v nesposobnosti investitorja za načrtovanje tako zahtevnega projekta, kar še enkrat potrjuje znana dejstva, da se lahko določenih strokovnih nalog lotijo le primerno izobraženi in usposobljeni kadri v za to registriranih institucijah. Osnove investicijske izgradnje so glede na rezultate izpolnjevanja obveznosti iz pogodb investitorju popolnoma neznane. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti projekta KATV sistema v Krškem je še eden od dokazov, daje volonterstvo pri izvajanju in načrtovanju tako zahtevnega projekta ena sama zmeda. Ne moremo se sprijazniti z dejstvi, da seje z. našimi sredstvi dokončal projekt v določenih družbenih stanovanjih, KS Brestanica in KS Senovo, čeprav to ob podpisu pogodb sploh ni bilo predvideno. Ni nam razumljivo, kako je možno, da je projekt KATV v KS Brestanica in KS Senovo zaključen ali blizu zaključka, čeprav so bile pogodbe s sofinancerji podpisane tam precej kasneje kot naše (marec, april 1989). Razlog si lahko z veliko verjetnostjo najdemo v dejstvu, da so tisti, ki so pri »k....«, kljub nekaterim demokratičnim spremembam v naši družbi še vedno precej na boljšem. Možni tolažbi investitorja, da bomo za vložen denar nekoč le imeli sistem KATV v lastni hiši, oporekamo že v naprej z dejstvom, da skupinski sistemi doma in na senčni strani Alp povsem odtehtajo naša vložena sredstva. Ker je pogodba za investitorja zelo »mehka«, si lahko pač pomagamo samo zjavno izraženim nezadovoljstvom v smislu povratnih informacij s ciljem, da se v prihodnje podobni nesmisli ne bodo dogajali. Krško, 1. 12. 1989 Občani KS Krško — desni breg. sofinancerji KATV sistema v KS Krško in ne po lastni volji v KS Brestanica, KS Senovo in v družbenih stanovanjih KS Krško NAS GLAS Odgovor predsednika gradbenega odbora 1. Za izgradnjo KATV Krško — desni breg smo z izvajalcem — Lesnino letos jeseni podpisali pogodbo, s katero je določeno, da morajo biti dela končana do 29. decembra 1989 in ne do 29. novembra 1989. Če bo datum prekoračen, pogodba izvajalca zavezuje k plačilu odškodnine investitorju za vsak zamujeni dan. 2. Dodatna zamuda bi lahko nastala, če bi se temperatura zraka spustila pod minus 5 stopinj Celzija. Ob tem moramo priznati, da tudi odbor za izgradnjo ni povsem zadovoljen z izvajalcem, sajje njegovo delo premalo Naš glas 12, 8. december 1989 23 Krška K A TV se uspešno širi: Do novega leta na desnem bregu, po novem letu tudi v Dolenji vasi Na zadnji seji gradbenega odbora za izgradnjo KATV smo uvodoma izvedeli, da so vsa glavna dela za Krško - levi breg končana. Mimo je tudi tehnični pregled. Nerešeno je ostalo še ogrevanje skupne antene (parabole), kajti v zimskem času lahko sneg in žled zelo poslabšata sliko, poiskati pa je treba tudi rešitev za področje Sotelskega, ki še nima kabelskega TV signala. Napajanje sistema z energijo zaenkrat še ni enakomerno, zato bodo potrebne razbremenitve. Znano je, da je potreben čas, da se KRS uravnoteži. Atest bodo priskrbeli proizvajalci sistema, za atestiranje pa je pooblaščena RTV Ljubljana. Poudarjeno je bilo tudi, da naš sistem gradimo z vsemi potrebnimi soglasji in v skladu z zakonskimi določili. In kako napredujejo dela? Krajani ste gotovo opazili, daje polaganje kabla na desnem bregu že končano. Sledi montaža priključnih omaric in ustrezne elektronike. Izvajalec del je Lesnina s svojimi podizvajalci, ki so podpisali pogodbeni rok izgradnje — 29. december 1989. Uspešno potekajo tudi dela na relaciji proti Dolenji vasi, kjer je izvajalska dela prevzel inž. Franc Dobrave, saj je bil najugodnejši ponudnik. V pogodbi je zapisano, da bodo dela končana do 15. januarja 1990, če bo na voljo 60 dni, ugodnih za zunanja dela. Prišel je tudi čas, ko je potrebno določiti prispevek neposrednih uporabnikov za vzdrževanje KRS. Najbrž bodo uporabniki razumeli, da se noben sistem ne more vzdrževati sam. Tak prispevek je predviden že v pogodbi, ki jo je podpisal vsak uporabnik KRS. Tam, kjer KATV deluje že dalj časa (npr. v Mariboru), tak prispevek že plačujejo, vendar povsod iščejo drugačne rešitve. Vsekakor ažurno. Na vse načine si prizadevamo, da bi čim prej končali tudi to fazo izgradnje (desni breg). 3. Akcija krajanov Brestanice in Senovega je njihova lastna akcija, saj je ne vodi krški gradbeni odbor. Če so se priključili na skupno sprejemno postajo (Sremič), je to povsem razumljivo, saj je bila zgrajena s sredstvi občinskega sklada. 4. Ne želimo se braniti pred pikrimi pripombami na račun strokovnosti oziroma nestrokovnosti članov odbora. Rečemo lahko le to, daje za ocenjevanje rezultatov nekega dela vedno treba pozna in upoštevati tudi pogoje (subjektivne in objektivne), v katerih smo našo akcijo do sedaj vodili. Kritika, ki bi te pogoje upoštevala, bi pridobila na teži. Ivan Glogovšek bomo morali tudi v Krškem redno zbirati sredstva za servis, rezervne dele, električni tok, zavarovanje itd. Posebno informacijo pa smo dolžni vsem tistim, ki niso priključeni na KATV in ki še vedno sprejemajo prvi program ljubljanske televizije na kanalu 8. Na tej frekvenci bo možno program sprejemati le do marca 1990. Tehniki RTV Ljubljana so namreč že uredili, da lahko ta program spremljate na mreži UHF (kanal 30) ali pa preko oddajnika Trdinov vrh (kanal 35). V ta namen je potrebno kupiti drugačno anteno («ribja kost«). Na to še posebej opozarjamo trgovine v Krškem, ki prodajajo TV antene, saj je potrebno občanom pravilno svetovati. V to spremembo smo bili prisiljeni, saj kanal 8 ni omogočal kvalitetne slike zaradi signala sosednjega kanala 9 (Sljeme), zato prosimo krajane za razumevanje. Ker je veliko gledalcev spraševalo, zakaj ni več programa FILMNET, naj pojasnimo, daje bil v okvari ustrezni dekoder. Upamo, da bo v času, ko to poročamo, odgovornim že uspelo dobiti nov element, saj spada omenjeni program med najbolj priljubljene. In ko je že beseda o programih, naj sporočimo, da bomo lahko spremljali tudi program CNN. To je t.i. poslovni kanal ameriške TV, ki 24 ur dnevno posreduje izključno informacije iz gospodarskega, političnega in družbenega življenja. Tudi sicer bomo lahko v bodoče še povečali programsko ponudbo, ki jo posredujeta satelita ASTRA in KOPERNICUS. O tem pa seveda kaj več, ko bo KRS deloval v celoti. Žal vam ne moremo sporočiti še nič konkretnega v zvezi z lokalnim kanalom, preko katerega naj bi krajani dobivali obvestila predvsem o tistem, kar se nanaša na ekološke obremenitve. Če bomo k temu znali pritegniti poslovni duh domačih podjetij, zavodov, ustanov, dejavnosti, potem bo občan dobil informacijo, ki jo potrebuje za svoj vsakdan. Potrebo po lokalnem obveščanju preko TV kanala pa narekujeta tudi prebujajoči se pluralizem in politični marketing, sicer nas bo čas gotovo povozil. Pričakujemo, da bodo nemudoma stekle vse potrebne priprave za začetek delovanja t.i. kanala 3. Pa še to! Odbor je oblikoval nove cene priključka za nove naročnike in pri tem upošteval dosedanje višine prispevkov v primerjavi z vrednostjo DEM. Nove cene navajamo v DEM, plačljive pa so v dinarski protivrednosti: za krajane na področju KATV Krško znaša prispevek 1000 DEM, za vrtce, šole, dom učencev, društva prav tako 1000 DEM, za obrtnike 2000 DEM, za podjetja in trgo-vine pa 3000 DEM. lvanMin Filmski spored za december 10.12., nedelja, ob 18.00: TIGER V AKCIJI, hongkonški karate 12.12., torek, ob 18.00: OSVAJALCI DŽUNGLE, ameriški akcijski 13.12., sreda, ob 17.00:35-MINUTNI PROGRAM RISANK — ob 18.00: DIVJI OTOK, ameriški avanturistični 14.12., četrtek, ob 20.00: SUPER LEPOTEC, italijanska komedija 15.12., petek, ob 22.00: NAJBOLJŠA UČITELJICA, am. trda erotika 17.12., nedelja, ob 18.00: NINJA III., ameriški akcijski 19.12., torek, ob 20.00: RUSH, italijanski akcijski 20.12., sreda, ob 17.00:35-MINUTNI PROGRAM RISANK — ob 18.00: GAD JE MATURIRAJO, francoska komedija 21.12., četrtek, ob 20.00: OSTANI OB MENI, ameriški avanturistični 22.12., petek, ob 22.00: NIKOLI NE SPI SAMA, ameriški erotični 24.12., nedelja, ob 18.00: PETERICA ZAZNAMOVANIH, ameriški akcijski 26.12., torek, ob 19.00: GUSARSKA PATRULJA, am.-hongk. avanturistični 27.12., sreda, ob 19.00: PREMLAD ZA SMRT, ameriški akcijski 28.12., četrtek, ob 19.00: POD UDARCEM ZAKONA, ameriška komedija 29.12., petek, ob 19.00: ASTERIX, francoska risanka CENE VSTOPNIC: 60.000 din, nočne predstave: 100.000 din, risanke: 20.000 din. Novoletni program 26.12., torek, ob 17.00: OBISK DEDKA MRAZA (KS Krško — desni breg) - ob 18.00: 35-MINUTNI PROGRAM RISANK 27.12., sreda, ob 17.00: OBISK DEDKA MRAZA (Dolenja vas, KS Krško — levi breg I južni del) — ob 18.00: 35-MINUTNI PROGRAM RISANK 28.12., četrtek, ob 17.00: OBISK DEDKA MRAZA (KS Krško - levi breg /severni del) — ob 18.00:35-MINUTNI PROGRAM RISANK 29.12., petek, ob 17.00: POZDRAV DEDKA MRAZA in pravljična igrica MALA ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA — ob 18.00: 35-MINUTNI PROGRAM RISANK 36.12., sobota, od 10. do 12.00inod 15. do 17.00: PROGRAM ZA SREČNO NOVO LETO 24 Naš glas 12, 8. december 1989 Začetki graditve sistema javne uprave Ustavni zakon za izvedbo amandmajev k ustavi SR Slovenije vsebuje prehodne rešitve, ki pomenijo nujne aktivnosti v okviru izhodišč za postopno graditev sistema tržno zasnovanega gospodarstva, sistema javne uprave, temelječega na konceptu sodobnih javnih financ in sodobne državne uprave. V upravnih organih SO Krško in strokovnih službah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so pripravili poročilo o izvajanju ustavnega zakona za izvedbo amandmajev k ustavi SR Slovenije. V njem so nakazane prehodne rešitve za organiziranost dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti v naši občini. Te skupnosti se namreč s 1.1.1990 ukinejo. Opravljanje njihovih nalog se prenese na izvršni svet občine oziroma republike, delovne skupnosti SIS pa preidejo v sestavo občinskih ali republiških upravnih organov. Hkrati s kadri prevzemejo upravni organi tudi sredstva za delo in financiranje. Iz sedanjih delegatskih skupščin se do 1. 1.1990 formirajo odbori, ki bodo imeli (po)-svetovalno in nadzorno funkcijo. Po reorganizaciji, opisani v poročilu o izvajanju ustavnega zakona, naj bi občinski izvršni svet prevzel dejavnost SIS družbenih dejavnosti (razen zdravstvene in skupnosti za zaposlovanje), skupnosti za komunalno dejavnost, stanovanjsko gospodarstvo, ceste ter delno za PTT promet, požarno varstvo in kmetijska zemljišča. Zdravstvena skupnost, skupnost za zaposlovanje in skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane pa bodo prešle v pristojnost republiškega izvršnega sveta. Po zbranih podatkih bo v sestavo občinskih upravnih organov prešlo 27—30 delavcev sedanjih SIS. V drugi fazi reorganizacije, ki bo prihodnje leto sledila zgoraj opisani prvi fazi, se ob sočasni reorganizaciji državne uprave vzpostavijo organizacijske oblike, ki bodo še s kasnejšo dodelavo omogočile vzpostavitev sistema javne uprave, kakršen je uveljavljen v razvitih družbah, omogoča pa zagotavljati uporabnikom tiste javne potrebe in dobrine, ki niso ali niso v celoti dostopne na trgu. Iz skupščinskega gradiva Smučarski klub Krško obvešča vse občane, da bo v nedeljo, 10.12.1989 ob 9. uri SMUČARSKI SEJEM na prostoru tržnice Krško v petek, 8.12.1989 od 17. do 20. ure bo sprejem rabljene opreme za komisijsko prodajo v prostorih Smučarskega kluba Krško. Vse zainteresirane za včlanitev v Smučarski klub obveščamo, daje Smučarska zveza Slovenije spremenila način včlanjevanja, povečala ugodnosti pri nakupu nove opreme v sklopu smučarskih klubov (do 50%), sam smučarski klub pa vam bo zagotovil ceneno smučanje v sezoni 1989/90. Priložnost je ugodna, izkoristite jo. Vse dodatne informacije dobite v informativnem centru na sejmu. Saj vem, da sem že tolikokrat obljubil, da pridem k vam, a kaj, ko ponekod ne bi zaleglo, tudi če bi vsak dan dvakrat ometeL. (Foto: Črt Cargo)