427
Politični pregled.
Odprava izjemnega stanja v Pragi. — V nedeljo se je v Pragi odpravilo izjemno stanje. Trpelo je nekaj nad dve leti. Upeljalo se je bilo dne 12. septenoibra 189B leta pod Taaffejevo vlado Povod so bile dale neke protidinastične demonstracije na cesarjev rojstni dan, zaradi katerih je nekaj mladih Ijudij bilo obsojenih Pravi namen temu izjemnemu stanju je pa bil uničiti mladočeško stranko, ki posebno pra&keniu namestniku grofu Thunu ni po volji. Ta namen se ni dosegel, kajti MladoČehi so sedaj silnejši, nego so bili pred izjemnim stanjem. Govori se, da se je grof Thun močno upiral odpravi izjemnega stanja, a Badeni ga ni poslušal, ker noče popolnoma MladoČehov poriniti od sebe, ker ne ve katere stranke bode pri vladanji potreboval Grof Thun je celo pretil, da odstopi od namestnistva, ako bi se izjemno stanje odpravilo cehi ne bodo žalovali po njem, ako to stori. Politična nasprotja so se bas pod njegovo upravo posebno poostrila. Kazal je pri vsaki priliki svoja nasprotstva do MladoČehov. Vidilo se mu je pa tudi, da češkemu narodu sploh ni bil naklonjen.
Izgredi v Zagrebu. — Proti dijakom, ki so demon-strovali proti madjarski zastavi v Zagrebu, se jako hudo postopa. Izročili so jih sodišču in se bodo morali zagovarjati zaradi rušenja javnega reda in miru. Dvombe ni, da jih bode več kaznovanih, ker je ban silno nevoljen zaradi tega dogodka. Poročal je vedno na Dunaj, da se mu je posrečilo napraviti najugodnejše razmere mej Madjari in Hrvati, a sedaj se je nakrat ob navzočnosti cesarjevi pokazalo staro sovraštvo. Budimpestanski listi so jako osorno pisali proti banu in so napovedovali, da odstopi. Vlada ogerska pa vendar ne misli odstraniti bana, ker ve, da bi njega naslednik bolje ne zastopal na Hrvatskem madjarskih koristi j. Opozicija se pa pripravlja, da bode izrabila zagrebške dogodbe proti vladi. Poslala je bila v Zagreb posebne zaupnike, da so vse poizve-deli in nabrali gradiva za interpelacije.
Vitez Rinaldini in Badeni. — Vitez Einaldini je tudi bil pri Badeniji na Dunaji. Opravičeval je zopet ireden-tovce, a pri novem ministerskem predsedniku ni imel sreče. Badeni je naravnost od njega zahteval, da naj proti ire-denti odločneje postopa in se bolj ozira na Slovane. Einaldi-niju taki nasveti niso ugajali. Izvrševal jih strogo pač ne bode. Nekateri mislijo da bode Rin aldini rajše odstopil. Poslednje se nam ne zdi popolnoma verojetno. Rinaldini je vnet Italijan in nasprotnik Slovanov, ki pa dobro ve, da njegov naslednik, ki si ga bode izbral Badeni, ne bode tak. Zaradi tega se bode skušal obdržati, dokler bode le moč. Na videz bode najbrž tudi kaj storil proti iredenti, a v resnici pa ne bode Italijanom lasu skrivil. Seveda iredentovskih demonstracij ne bode smel trpeti, ker s tem bi le sebi popolnoma izpodkopal stališče. Sicer bodo pa Italijani tudi takoj nekoliko manj poguma imeli, če bodo videli, da z Dunaja več ne veje zanje ugodna sapa, in bodo že gledali, da ne bodo preveč oteževali stališča Rinaldiniju.
Stojalovski. — Te dni je prišel iz ječe duhovnik Sto-jalovski. Bil je več mesecev zaprt, ker je v svojem listu pisal proti poljski žlahti. Stojalovski je bil krščanski soeijalist in vodja kmetske stranke v Galiciji.   Plemenitaši in višja du-
hovščina so ga posebno sovražili. Gahški nadškofje so bili izdali proti njemu poseben pastirski list, v katerem so bili prepovedali vernikom čitanje njegovega glasila. Imel je pa že poprej mnogo neprijetnosti s svojim škofom. Jedenkrat so mu bili že vzeli pravico maSevati, a Stojalovski je bil šel v Rim, in ondu so se prepričali, da kazen ni opravičena. Razveljavili so jo, a njega vendar pridelili oddaljeni škofiji v Baru. Papež je še nedavno njegovemu listu dal blagoslov. To ga pa vendar ni rešilo daljšega preganjanja. Gališki škofje in pa novi ministerski predsednik so porabili svoj upliv pri papeževem nunciji na Dunaji in dosegli, da se je Stojalovskemu ukazalo v 8 dneh odpotovati v svojo škofijo in posebno karakteristično je, da je ta ukaz se mu izročil potom policije. Pregnanje se utemeljuje s cerkveno disciplino Krščanski soci-jalni listi so poprej ga hvalili, a sedaj pa nobeden nima poguma, da bi obsojal to preganjanje. To kaže strahopetnost krščanskosocijalne stranke.
Jezik isterskega deželnega zbora. — Isterski deželni zbor je bil vl^ni sklenil, da se ima rabiti v njem je-dino italijanski jezik in se tudi interpelacije in predlogi morajo staviti jedino v italijanščini Italijanski poslanci so obračali, vlada je pa obrnila. Te dni je isterski deželni odbor dobil z Dunaja obvestilo, da njegov sklep ni veljaven. Za to bi bilo treba skleniti poseben zakon. Za to se bode pa v isterskem deželnem zboru še nadalje slovansko govorilo, — Italijani so tembolj potrti, ker se boje, da jim Badenijeva vlada ne bode šla tako na roke, kakor so jim šle dosedanje. Seveda pri drugačni vladni sapi bi utegnili zgubiti še večino v isterskem deželnem zboru. Zanjo se imajo zahvaliti tako le vladni naklonjenosti.   Stališče Rinaldinijevo baje ni več trdno.
Premeščenje ogerskega obratnega železniškega vodstva iz Zagreba. — V finančnem odseku ogerske zbornice poslancev je poslanec Pazmandj zahteval, da se zaradi znanih dogodkov v Zagrebu premesti kam drugam železniško obratno vodstvo iz Zagreba. Trgovski minister Daniel je pa odgovoril, da zato ni povoda. Pri snovanji obratnih vodstev so merodajni jedino prometni oziri, ne pa politični. V Zagrebu je obratno vodstvo potrebno in ondu ostane. Vlada bode pa že gledala, da se ogerskim uradnikom v Zagrebu ne bode krivica godila. — Zanimivo je pa, da nekateri gospodje v Oseku na Hrvatskem se že resno prizadevajo, da bi obratno vodstvo se tja premestilo. Posebno je v tem oziru delaven tajnik ta-mošnje trgovske zbornice Plavšič, kateri je pri ogerski vladi priljubljen, ker se poganja posebno za osnovo madjarske šole v Oseku. Osečani bi bili pripravljeni zastonj odstopiti svet za zgradbo potrebnih poslopij, da celo poslopja bi sami zgradili, ako bi le ogersko trgovsko ministerstvo se hotelo ozirati na njih želje.
Konec cerkvenopolitičnih reform na Ogerskem. — Vsprejeta je tudi zadnja cerkvenopolitična predloga v ogerski gospodski zbornici. Sedaj je ua Ogerskem tudi brez-verstvo dovoljeno in požidil se bode lahko, kogar bode veselilo. Dolgo časa je trajal boj. Ko so prvič bile odklonjene cerkvenopolitične predloge, so vsa klerikalna glasila veliko slavo pelo ogerskim magnatom. Sedaj se je pa pokazalo, da so katoliški magnatje igrali povse le komedijo. Vrgli so We-kerleja, ker jim ni ugajal, ker ni bil plemenitaš. Banffyju se pa niso upali več tako po robu postavljati. Ko so ti hrabri plemenitaši videli, da ima vlada resno voljo dognati cerkvenopolitične zakone, in da bi bilo le mogoče, da se njih pravice malo pristrižejo, ako ne odjenjajo, je jim minul pogum. Pri obravnavah o raznih predlogah je baš toliko konservativnih pl-^menitašev manjkalo, da je dotična predloga bila vsprejeta. Nalašč se jih je toliko odtegnilo, da je vlada imela majhno večino. To se je zgodilo tudi pri poslednji predlogi o svobodnem bogoslužji.
Bolgarija. — Neki bolgarski list ve povedati, da je Rusija stavila naslednje pogoje za spravo z Bolgarijo: Odpoved
428
princa Ferdinanda, prestop prestolonaslednika Borisa k prav^o-slavju še pred odpovedjo cčetovo, imenovanje treh sovladarjev mlademu Borisu, katerega mora odgojevati ruski duhovnik, imenovanje ruskega generala bolgarskim vojnim ministrom. Zatrjuje se, da je knez Ferdinand vsprejel te pogoje. Koliko je na vsem tem resnice, pokazala bo prihodnjost, vendar se smelo reči, da je se vsa ta vest glasi neverjetno.
Azija. — Nasledki velike vojne mej Kitajsko in Japonsko se pokazujejo naj razno vrstneje. Ne-le, da še zdaj ni ondi popolnoma mirno, utegnejo prej ali slej nastati ondi velike homatije. Japonci si izkoriščajo zmago nad Kitajci na razne načine. Sedaj se poroča, da se je z japonsko vednostjo umorila kraljica na Koreji. Japonci hočejo dobiti Korejo popolnoma zase, zato so naroČili usmrčenje njim neprijazne kraljice. Na otoku vladajo menda sedaj sami japonski privrženci. Eusija, ki že tako Japoncem močno na prste gleda in ne pripusti nikakor, da bi si ti svoj vpliv v vzhodni Aziji vedno večali, posebno ne bo trpela, da bi si Japonci Korejo prisvojili. Eusija hoče za svojo trgovino ondi proste roke. Ker sama gleda, da bi si pridobila kaj ozemlja, ne bo trpela, da bi si Japonci brezobzirno vse podjarmili. Mogoče je, da Rusija ravno tem povodom zasede Korejo in vojska je na to neizogibna. Bodo pa Japonci tako pometali z Rusi kakor s Kitajci, to ni gotovo.
Turčija. — Turška vlada se je vdala pritisku Anglije, Francije in Rusije in dovolila preosnovo v Armeniji, kakor so jo te velevlasti zahtevale. Sultan se je jel za svojo kožo bati. Ne-le imenovanih velevlastij se je bal, tudi so ga jeli skrbeti njegovi rodni mohamedanci. Ti so bili tako razburjeni po izgredi in meritvah v Carigradu in okolici, da se je bilo bati, da nastopijo proti sultanu. Nekaj takih nastopov se je pojasnilo. Z reformami v Armeniji odločiti se imajo kristjanom ednake pravice kakor mohamedancem. Ednako kristjani kakor mohamedanci se bodo nastavljali za uradnike. Sploh ednako-pravnost obeh plemen se mora povsod uvesti. Uredi se uprava, primerno se preuredi pobiranje davkov itd. Tako bi bil tudi mogoč mir ondi. Se bodo pa li te reforme že tako kmalu izvele, je dvomljivo. Turčija je pač to obljubila, a izvesti se bo upirala. Bo že vedla najti ovire. Morale jo bodo k temn zopet prisiliti velevlasti. Recimo pa, da se reforme enkrat srečno izvedejo, je še dvomljivo, če bodo Turčini nepristranski. Najbrže bodo še vedno pritiskali na kristjane. Mir in red bo v vzhodni Evropi pač še-le, ko Turčija ne bo imela tu nič več zapovedovati in da temu ni več tako dolgo. pokazali so zadnji dogodki.
Kuba. — Španija se bori z ustaši na amerikanskem otoku Kuba. Vkljub velikim žrtvam je španjska vlada že sama jela obupavati nad vspehom. Ustaši dobivajo jako znatne pomoči od Amerikancev. Celo države amerikanske podpirajo na skrivnem ustaše. Posebno braziljska vlada je močno naklonjena ustašem Vse države amerikanske so namreč v tem edine, da je evropski vpliv in gospodarstvo popolnoma izpodriniti iz Amerike. Ni čuda, če odobravajo napore, odtegniti Španjcem gospodarstvo na Kubi. Konec ustaje bo slednjič res neugoden za Španijo, katero bo to tembolj zadelo, ker bo s Kubo zgubila dober vir dohodkov, katere to-li potrebuje za svoje že itak slabe finančne razmere.