SVOBODNA SLOVENIJA
fiSšš- '
AÑO XXXIII (27).
štev. (No/.) 11
Solženicin
Sovjetski pisatelj Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je v tem trenutku gotovo ena najimenitnejših imen na svetu, o katerem govori vsa svetovna javnost in se živo zanima za njegovo usodo že vsa ta dva meseca po novem letu. Francoski pisatelj Malraux je odločno napisal: „Je eden največjih sodobnih ljudi, ki ga moramo občudovati.“ Zanimivo pa je, da je slovenski publicist D. Rupel napisal besede, da je doba, ki jo zdaj živimo naravnost: Tisočletje Solženicina! Zanimivo zato, ker je ta oznaka zadela na odpor v Ljubljani sami in se je Zagreb postavil z Vjesnikom celo v vrsto tistih, ki Solženicina obrekujejo kot .brezznačajnega pamfletista“ (pač zelo brihten ta novinarski napadač Željko Brista!- ter je pričakovati, da se bo Beograd oficielno postavil v tej zadevi celo na stran Sov-jetije! Postal je tako „svetovno znamenje, kateremu se bo nasprotovalo,“ pa seveda ga tudi občudovalo.
Zdaj ko ga je Sovjetska zveza pognala nasilno za meje domovine v izgnanstvo, ga vabijo na vse strani, da bi se udomil pri njih: norveška vlada ga vabi k sebi, Amerika mu ponuja profesorsko mesto na univerzi, drugi v knjižnjicah, v Venezueli so javno manifestirali zanj, Švica pa si šteje v čast, da si je izbral njo za sedanje bivanje. In zakaj vse to? Zato ker je Solženicin postavil s svojim nezlomnim značajem in svojo nepodkupljivo resnicoljubnostjo ter svojo veliko literarno umetnostjo lik junaka resničnega „heroja današnjih dni“, kot jih ni veliko. Morda še njegov prijatelj in soborec sovjetski akademik Saharov, „oče sovjetske hidrogene bombe“, s katerim stojita v isti vrsti borcev za pravice človeka v deželi največje protičloveške tiranije, ki pa ima namen zajeti ves svet in ga podjarmiti nasilju nad svobodo vesti, mišljenja in človeškega dostojanstva.
Solženicin je oktobra 1973 zapisal, ko je pričakoval napada na svojo fizično osebo: „Če pade odkod udarec name in ostanem živ, zagotavljam vam, da bom ostanek življenja in svoje pero posvetil temu, da bi morilci ne trium-firali, temveč propadli.“ Pa to ne misli samo na nameravane morilce svoje lastne osebe, temveč cilj njegove borbe je, ne pustiti triumfirati morilcem ruskega naroda ne drugih narodov, ki jim je marksizem pripravil v zadnjem pol stoletjem hekatombe genocidov. Vsi njegovi romani od Ivana Denisoviča preko Rakastega oddelka, Prvega kroga, 14 avgusta do Otočja GULAG, ízislega v Parizu zadnje dni lanskega decembra, imajo za vsebino, odkriti svetu nečloveško ravnanje s pripadniki drugačnega mišljenja in z nasprotniki sovjetskega komunizma v Stalinovi dobi koncentracijskih taborišč.
Zadnja njegova knjiga Otočje GULAG je opis živih dogodivščin prič iz koncentracijskih taborišč v 1- 1930 po vsej Sovjetiji, ko je bilo 129 „lagerjev in je bilo v njih do 15 milijonov „sužnjev“. Ko se je režim polastil enega rokopisa, ki ga je imela tajnica, katera si je potem sama vzela življenje, se je pisatelj takoj odločil, da izda drugi primer v ' Parizu. Še prej pa je napisal pismo ruskim pisateljem in občinstvu, '„naj ne sodeluje z režimom na katerem temelji sovjetski sistem. Istočasno pa je napisal pismo tud, najvi-šjim sovjetskim vodjem, ki je prišlo šele te dni v javnost, v katerem najprej predstavi režimu, da je bilo 66 mi ljo-nov ljudi iztrebljenih v Sovjetski zvezi iz razrednih, ekonomskih in političnih vzrokov od triumfa revolucije 1917 do zdaj.“ Torej ne zaradi vojne, temveč .zaradi komunističnega sistema, ki je uničeval načrtno buržoazijo, kulake m Dolitične nasprotnike. Zadnji Vestnik slovenskih protikomunističnih borcev prinaša opis dveh takih genocidov v Ukrajini v 1. 1931—34, ko je samo zaradi kolektivizacije podeželja do 8 milijonov dobro stoječih kmetov-gruntar-
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
14. marca 1974
DUHOVŠČINA NAS OVIRA“
M
Prijatelj iz Nemčije mi je poslal izrezek iz ljubljanskega „Tovariša“ z dne 10. decembra lanskega leta, v katerem je objavljena reportaža o zdomcih. Sredi dolgoveznega članka se nahaja slika režimskega agenta med izseljenci, nekega Gerjoviča, in pod to sliko so zapisane naslednje njegove besede: „Slovenska duhovščina nas ovira pri delu.“
Prijatelj mi v zvezi s tem pismom piše, da je zvečer v gostilni pri večerji slovenskim sezonskim delavcem pokazal članek s sliko Gerjoviča in njegovo izjavo o duhovščini, ki da ovira režimske agente pri njihovem delu. Tedaj je eden izmed prisotnih sezonskih delavcev vzkliknil: „Le kako je mogoče ovirati pri delu nekoga, ki nič ne dela? Ali je morda kdo kaj slišal, da deluje med izseljenci neki Gerjovič?“ Te in podobne opazke so padale na račun Gerjoviča in dragih režimskih agentov, ki se med delavci sploh ne prikažejo, ampak obstoja vse njihovo delo samo v pobiranju mastnih dnevnic in obiskovanju zabavišč.
Nato — nadaljuje prijatelj — se je med prisotnimi razvil razgovor, kdo v resnici dela za zdomce in kdo koga ovira pri tem delu. Mladi delavci, vzgojeni doma s predsodki zoper duhovščino, so priznali in poudarili, da je edini, ki prihaja med sezonske delavce in druge izseljence — duhovnik“. Redno prihaja, — je dejal eden izmed navzočih — naj bo lepo ali grdo vreme, govori nam v našem jeziku, prinaša tolažbo, nas poroča, krsti naše otroke in tudi spremlja na zadnji poti. Je edini, ki nam pripravlja lepe prireditve, tudi družabne, da se poveselimo in pridemo skupaj z rojaki iz bližnjih in daljnih krajev. Je tudi edini, ki nam prinese kako lepo knjigo in razdeli med nas „Našo luč“.
Pa se je — piše prijatelj — oglasil
starejši rojak, politično razgledan, in je pripovedoval navzočim, kako v resnici jugoslovanski komunistični režim ovira duhovščino pri njenem delu ne samo v domovini, kar je itak vsem znano, ampak tudi izven meja Jugoslavije. Poslužuje se vseh mogočih načinov, da bi nasprotoval z duhovščino, če le morejo organizirajo režimske organizacije v tistem času, ko je oznanjena slovenska maša, kak izlet ali piknik — navadno z zelo klavrnim uspehom. Na nekatere duhovnike, zlasti redovnike, pritiskajo, da bi sodelovali z domačimi komunističnimi oblastmi.
Ob branju tega pisma sem pomislil, kdo vse je v zgodovini oviral slovenskega duhovnika pri njegovem verskem, kulturnem, političnem, socialnem in gospodarskem delu. Bilo je to tuje plemstvo, verski reformatorji, ki so nam hoteli vsiliti tujo vero, razni tuji dežel-n' in mestni stanovi nemški, italijanski in madžarski šovinisti, liberalizem prejšnjega stoletja, razne protikatoliško usmerjene vlade in nazadnje najhujši nasprotnik vere in duhovščine-komuni-zem. Kljub vsem viharjem je slovensko ljudstvo ostalo zvesto veri, zaupalo svojim duhovnikom in se znalo reševati umetnih ovir, ki so jih gradili nasprotniki vernega slovenskega ljudstva.
Vsa starejša slovenska izseljenska zgodovina je tesno povezana z imeni duhovnikov: Kastelica, Grimsa, p. Ambrožiča, p. Zakrajška, Janeza Hladnika in neštetih drugih zvestih in požrtvovalnih prijateljev slovenskih izseljencev. Tudi danes v zdomstvu je med političnimi emigranti kakor med sezonskimi delavci naravnost izgledno aktivna slovenska duhovščina, kar bo morala priznati vsaka objektivna zgodovina.
Sm. R.
jev prišlo ob življenje. To je nečloveški sistem, ki se ne ozira na človeka in ga pohodi kot mravljo, če ne gre v njegov račun. Zdaj je Solženicin imel pogum vreči to v obraz odgovornim za usodo Sovjetske zveze, ter jim je odločno zavpil: „Odvrzite že s sebe to marksistično srajco, potno, namočeno s krvjo, srajco, ki ne pusti našemu narodu dihati, kajti pomeni mu kri teh 66 milijonov oseb!“ Tudi to jim pove: „Kremelj more rešiti Rusijo, če dovoli ljudem državljanske svobode, svobodo tiska in vere, vesti ter svobodne volitve, v katerih kandidati ne bi bili komunisti . . . Naj puste komunizem Ki-taicem, ki grozi Sovjetiji z ideološko vojno, ki bi bila najdaljša in najbolj krvava v človeštvu. Trajala bi 10 do 15 let, katere konec bi pomenil tudi konec ruskega naroda. In to samo zaradi ideologije, ki je že zdaj mrtva. Zaradi ideologije, ki je bila prenesena k nam od zahoda (Marx je bil Nemec) in je vzburkala in izmučila naš narod“ Konča pa pismo: „Sem prepričan da se bo naš narod naglo opomogel od te bolezni in zaupam, da se bo to zgodilo prej, kakor pa hi bilo prepozno.“ Zahteva še prekinitev kolhoz-nega sistema (prav tistega, za katerega vpeljavo je Stalin žrtvoval milijone življenj!), ker se je izkazalo, da ni uspel, kajti ,,v 46 letih ko nam vlada, mar-sizem imamo sedaj pomanjkanja 20 milijonov ton žita.“
Kar je povedal v teh pismih, je u-metnostno opisal v dokumentiranem romanu o „koncentracijskih taboričih“ za časa tik pred drugo svetovno vojno. In s takim tiranom se je povezala zahodna demokracija, ki sta jo vodila Churchill in Roosevelt, o katerima pravi, da so iu ti zaporniki imenovali naravnost „budali“. Zavzel se je za generala Vlasova, ki je hotel osvoboditi Rusijo te tiranije, pa so ga AA vrnili „krvniku“. S tem je — lahko bi rekel — dal priznanje tudi našim domobrancem, ki so jim za borbo proti komunistični tiraniji prav takšno usodo določili zahodni nespametni državniki. Vsem je znano, da je pozneje Churchill priznal, da je napravil največjo napako s pod-
La tumba cambiada
Cuando el joven estudiante de filosofía Jan Palach (21 años) sacrificara su vida por la libertad, inmolándose el 20 de enero de 1969 en signo de protesta contra la invasión de su patria, Checoslovaquia, por las tropas soviéticas, y fuera enterrado en el cementerio de Olshany (en Praga), su tumba se convirtió pronto en un verdadero santuario donde convergían multitudes de pa-' triotas eslovacos y checos, especialmente jóvenes, para encender velas y formular votos de servir hasta el sacrificio de sus vidas, como hiciera el joven Jan, por la libertad de su oprimida patria.
Ante el cariz que iban tomando estas manifestaciones, los ocupantes rusos y sus lacayos locales urdieron una estratagema para eliminar esos eventos urticantes. Primero se empleó la fuerza pública para impedir las concentraciones masivas; pero las refriegas que se producían daban mayores bríos a los jóvenes y creaban nuevos motivos de irritación. Ese no era el camino indicado. Por ello comenzaron a estudiar el ejemplo de otros medios o estratagemas. Después de unas semanas de análisis hallaron finalmente, al parecer, la solución ideal. Al amparo de la noche fue exhumado el cadáver de Jan Palach, el cual fue trasladado a un lugar desconocido, y el 22 de octubre de 1973 fueron enterrados en el lugar de la antigua tumba los restos de una mujer llamada María Jedliczkova.
Es así que los peregrinos que desde entonces intentan rendir su homenaje a Jan Palach se encuentran con la tumba de la virtualmente desconocida Jelicz-kova, no obteniendo de las autoridades del cementerio ninguna información sobre el lugar donde fueran trasladados los restos del joven héroe checo. Más aún, existen serias sospechas de que dichos restos habrían sido destruidos y diseminados para que nunca más puedan ser localizados.
De esta manera los ocupantes rusos y sus esbirros locales pretenden desterrar vanamente el recuerdo de uno de los más queridos héroes modernos del pueblo checoslovaco.
Slovencev naj bi bilo čim manj
ŠIVALNI STROJ NAMESTO OTROKA
piranjem Tita in njegovega sistema, ki je bil v vsem kopija teh Stalinovih genocidov, tako drastično in dokumentarno odkritih sedaj pred vso svetovno javnostjo.
Kdaj bodo naši Stalinovi opričniki iz tega časa priznali svojo veliko zmoto, ko so zakrivili, da so njih zapeljanci „umirali s Stalinovim imenom na ustnah“ in si želeli — po Kardeljevi ponudbi — samo eno veliko izpolnitev: popolno in dokončno vključitev Slovenije v to in_tako Stalinovo Sovjetsko zvezo? To zmoto je priznal Djilas. Nekaj takega je priznal v pesniški obliki Kocbek, ko opisuje kako z navdušenjem je preskakoval revolucionarne ovire, zdaj pa, ko se je čas revolucije unesel, se „ne more več spomniti, kaj je tedaj iskal?“ Morda, se spominja kaj je našel? To Stalinovo nečlovečansko tiranijo, ki jo obsoja Solženicin v tako dokumentiranih romanih in svojih poslanicah in z vsem svojim občudovanja vrednim zadržanjem.
Solženicin je s svojim pogumom v Sovjetiji postavil resničnega „heroja“, kakor ne pokaže.: vsak obtoženec zločina „izdaje, domovine“ pod komunizmom. Da ga ni zadela sm-rr že tam, je vzrok tudi svetovna solidarnost s tem velikim pisateljem, kajti — predstavniki severnih evropskih držav.¡so izjavili, da bodo zapustili pogajanja^za Evropsko varnost, ki si jih Sovjeti ja tako želi, v primeru, če se Solženicinu kaj zgodi. Ubili ga niso, pač so ga ranili bolj kot bi ga s smrtjo. Toda kakor je Solženicin preziral smrt pod zavestjo svojega poslanstva, tako bo tudi prenesel izgnanstvo, ki mu p0 sedanjih izjavah pomeni „po urah dela doma silencijum“, kajti njegovo globoko prepričanje je:
„Lahko me ubijejo, ne morejo pa ubiti resnice“.
In ta stoji v vsej jasnosti pred nami, za večnost postavljena v knjige po zaslugi Solženičinega peresa heroizma.
Če ne tisočletje, vsaj letošnje leto stoji doslej na vsem svetu v znamenju Aleksandra Solženicina, njegovega boja Človeka proti tiraniji nečloveškega komunističnega sistema, duha proti nasilju.	Tine Debeljak
Leto 1974 je bilo proglašeno za leto mednarodnih posvetov o vprašanjih rasti oz. omejevanja rasti prebivalstva. Temu se reče s tujko „populacijska politika“. Kdor je študiral latinščino ali zna italijanščino, bo že vedel, da besedi „populus“ in „popolo“ pomenita narod, ljudstvo, prebivalstvo na sploh.
V Sloveniji, kjer so tujke zelo v modi, bodo zato imeli, kakor poroča ljubljansko „Delo“ (9. 2. 1974, str. 17) prihodnji mesec v Ljubljani „velik slovenski posvet o populacijski politiki prebivalstva“. „Delo“ nadalje napoveduje, da „bo ta posvet poskušal na znanstveni ravni izoblikovati predloge za slovensko populacijsko politiko, o kateri doslej skoro ne moremo govoriti“.
Za kakšno „znanstveno“ raven gre, lahke slutimo, če preberemo izvajanja inž. Staneta Kraševca v isti številki „Dela“. V pogovoru z Delovim poročevalcem omeni najprej Marxa in Engelsa, ki da sta se že v svojih zgodniih delih bavila z vprašanjem prebivalstva in ugotovila, da „če bo zemlia nekoč prenaseljena, bo samo socialistična družba sposobna zavestno omejiti rast prebivalstva, in to po zaslugi visoke zavesti in kulture ter zato, ker je ne bo oviral kapitalistični sistem konkurence.“
Potem se je inž. Kraševec obširno razgovoril o buržuaziji, kapitalu, načrtovanju družine, kontroli rojstev. Nazadnje pa se je povrnil k temi o slovenskih vprašanjih in se spravil na gre-. snega lcožla, ki je komunizmu tako drag na slovensko duhovščino seveda. Deial je:
„Šttominiam se čaša. ko je tudi naša duhovščina s prižnic rohnela zoper „belo kiivo“ abortusov in ko so vladarii: hodil1 "a; botrčke dvajsetemu (pravilno desete-"ni ep. n-jv) otroku iz preprostih družin.“
če so duhovniki „rohneli“ zoper splav, so storili le svojo dolžnost božle-ga glasnika; če pa so vladarji kot krati Aleksander T. bili za botra desetemu otroku, tudi niso storili nič slabega. Gotovo ie bolj častno dati priznanje materi, ki ie rodila deset otrok, kot pa materi, 'ki iih je deset že pred rojstvom v svojem telesu umorila.
Inž, Kraševec nato na prav svojski način prikaže akcijo za številne otroke. Takole pravi:
„Vsi imperialisti in fašisti so bili vedno in povsod zagrizeni apostoli čim številnejših porodov, ker so hoteli povečati prebivalstvo matične dežele in ker so potrebovali topovsko krmo in ceneno
delovno silo. Z dvigom življenjskega standarda in prosvete se je začel širiti po Evropi zavesten prehod na maloštevilno družino (Einkindersystem). Cerkvene ovire za ljudsko kontrolo rojstev so začele izgubljati učinkovitost. Zato je začela buržuazija prehajati na vedno ostrejše zakonske in policijske ukrepe. V Prusiji so hudo kaznovali že samo poskus splava, čeprav se ni posrečil. V Franciji, Italiji in Nemčiji sta bila splav in celo kontracepcija, „smrtni greh“ zoper boga (z malo pisano! op. ur.) in državo... Ker je taka zakonodaja tepla samo delovno in revnejše prebivalstvo, so jo socialisti žigosali za socialno krivično, ženam in družinam škodljivo ter v bistvu diskriminacijsko.“
Po vsem sklicevanju na „dialog“ in vsem protokolom navkljub si inž. Kraševec ne pusti vzeti priložnosti, da ne bi slovenske duhovščine postavil ob stran vseh imperialistov in fašistov, ki da so bili zagrizeni apostoli čim bolj številnih porodov, zato da bi bilo dovolj topovske krme in cenene delovne sile. Ta boj po njegovem v Sloveniji še vedno ni končan, saj prihaja še vedno do „reakcionarnega pridiganja zoper abortus“.
Potem pa na ganljivo preprost način reši vsa zapletena vprašanja rasti prebivalstva z ugotovitvijo: „Ni v prid ne matere ne družine in ne umrlih otrok samih, da mati radi sedem otrok, od katerih ji štirje umrjejo. Ko uvidi, da je rodila otroke in zaman trpela in da bi z denarjem, ki je šel za „angelčke“ (!) lahke kupila šivalni stroj, bo za načrtovanje družine. Zato gredo tako Indija kot Kitajska in celo Indonezija (zakaj ta „celo“?, op. ur.) na omejevanje rojstev.
„Šivalni stroj“ pove vse. Pove, da tiči inž. Kraševec še vedno nerešljivo v predvojnih razmerah, ko je šivalni stroj res dosti pomenil. Pove pa tudi. kako potrošniško gleda na človeško življenje in na človeško osebnost. Štirje otroci manj, en šivalni stroj več, to je njegova magična formula, s katero naj bi se rešilo vse probleme rasti prebivalstva.
Če bo mišljenje inž. Kraševca prihodnji mesec prevladovalo na „velikem slovenskem posvetu o populacijski politiki“ v Ljubljani, bo res ta posvet na „izredno visoki znanstveni ravni“. Če drugega ne, bo dosegel vsaj to, da bo Slovencev še mam' kot jih je že sedaj. Na veliko veselje sosedov Jugoslavije seveda.
m	I. S.



AOV ZAPLET NA BLIŽNJEM VZHDDIT
SIRIJA OBTOŽUJE EGIPT
Močno razočaranje so doživeli v Washingtonu, ko so ugotovili, da Kis-singerjeva pomirjevalna politika na Bližnjem vzhodu ni uspela s Sirijo, ki spet grozi z vojnim spopadom z Izraelom.
V arabskih vrstah je- prišlo do resnega razkola v zvezi s petrolejskim bojkotom Severne Amerike. Kissingerju je uspelo pregovoriti egipčanskega diktatorja Sadata, da je pristal na to, da bo vplival na druge arabske države, naj prekinejo petrolejski bojkot ZDA. V ta namen je Sadat vztrajal, naj bi bila zadevna konferenca arabskih držav v Kairu, namesto v Tripoliju v Libiji, da bi lažje kontroliral potek razgovorov. Do konference med Arabci je prišlo, toda se je ni udeležila Libija in še nekatere druge arabske države, ki so enako odklonilno razpoložene do ZDA. Zaradi odsotnosti omenjenih arabskih držav ni v Kairu prišlo do nobenega sklepa ter so nov sestanek napovedali za sredo, 13. t. m., tokrat v Libiji.
Opazovalcem je bil takoj razvidno, da gre za poseg, ki ga je v razmere na Bližnjem vzhodu ,o>sebno napravil so-
vjetski zun. minister Gromiko, da bi Kissingerju prekrižal načrte o izraelsko-sirijskem premirju. Položaj med Sirijo in Izraelom se je tako zaostril, da je Izrael poslal težke tanke na višavje Golan nasproti Siriji, na točko, ki je najbližja Damasku. Izraelski zun. minister Eban pa je odletel v Washington na posvetovanje.
Sirija je medtem obtožila egipčanskega diktatorja Sadata, da ji je preprečil zmago nad Izraelom, ko je svojevoljno pristal na premirje z Izraelom. Istočasno je sirijski obrambni minister iziavil, da Siriji ne preostaje drugega, kakor nov spopad in poraz Izraela.
Ves svet, zlasti pa Zahodna Evropa :n ZDA, pozorno zasledujejo nov zaplet razvoja na Bližnjem vzhodu. Upajo pa, da je neenotnost med Arabci garancija, da do splošne vojne na Bližnjem vzhodu tokrat ne bo prišlo. Brez opore Egipta, ki ima oči že uprte v ponovno odprtje sueškega prekopa in milijone dolarjev, ki mu jih prekop lahko nudi, je vsak spopad na tem področju za Arabce obsojen na neuspeh.
„Šala“ za 200-letnico ZDA v Washington«
ALI JE TO AMERIKA?
V	ZDA se že sedaj živahno pripravljajo, da bodo čim bolj slovesno praznovali 200-letničo ustanovitve Združenih držav Amerike, ki bo leta 1976. V večjih mestih so mestni župani že postavili posebne odbore uglednih ljudi in predstavnikov organizacij in tudi katoliška hierarhija je že sestavila posebni odbor za čim bolj slovesno praznovanje 200-letnice ustanovitve Združenih držav Amerike.
Predsednik (Nlixon je minulo nedeljo pozval Amerikance, naj svojo državo prihodnje leto spremenijo v „oder ro-doljubnosti in narodne zavednosti“, da bodo proslave „potrditev naše moči in potenciala svobodnih ljudi, ki sodelujejo v doseganju velikih ciljev, ne samo zase temveč za ljudstva vsega sveta.“
Nixon je tudi objavil, da so bila razposlana vabila 130 državam za udeležbo na proslavah.
Sovražniki svobode pa so tudi v ZDA kakor kjer koli drugje na svetu, pridno na delu. Da tega mnogi Amerikanci ne spoznajo, je najboljši dokaz dogodek, ki se je pripetil nedavno v Washingtonu in na katerega doslej še ni reagiral noben ameriški senator ali poslanec.
V	Washingtonu, so 14. januarja 1974 slovesno odprli centralno pisarno, ki naj pripravlja slovesno praznovanje 200-letnice ustanovitve ZDA v glavnem mestu Washingtonu in okolici. Uradno se ta osrednja pisarna imenuje „Bicentennial Center for the District of Columbia“. Pri slovesnosti je bil navzoč župan mesta Washington, navzoči so bili zastopniki Bele hiše in še nekaj odličnih predstavnikov.
Umetniški slikar H. H. Brooker II., je naslikal na steno te osrednje pisarne
Konec 1973 je v založbi severnoameriške Rutgers University Press, New Brunswick, New Jersey, izšla izpod peresa Walterja Robertsa, direktorja USIA (United State'3 Information Abency — Ameriška informativna agencija) knjiga z naslovom „Tito, Mi-hajlovic in zavezniki, 1941-1945“, ki neizpodbitno Ugotavlja, da so imeli jugoslovanski komunistični diktator Tito in njegovi partizani direktne zveze z nacističnimi Nemci.
Walter Roberts je bil v dobi 1960 do 1966 svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu ter ga je posebej zanimalo dejstvo, da v komunistični zgodovinski literaturi ni našel nobene omembe o kakršnem koli partizanskem stiku z okupatorjem. Ker pozna medvojne razmere v Evropi, je Walter Roberts pravilno sklepal, da gre za uradno potvorbo dejanskega razvoja na področju Jugoslavije med 2. svetovno vojno ter se je potrudil in poiskal vrsto dokumentov, s katerimi sedaj odkriva kolaboracijo Tita in njegovih partizanov z okupatorji.
Knjigo je silovito napadla beograj-
za slovesno praznovanje 200—letnice ZDA v Washingtonu veliko sliko. Ko so na slovesen način posvečali Center za 20-letnieo Amerike, so na zbrane ameriške predstavnike s stene gledali upodobljeni Karl Marks, oče komunizma, Friedrich Engels, njegov ožji sodelavec, Josip Stalin, bivši komunistični diktator Sovjetske zveze in Mao Tse-Tung, sedanji voditelj kitajskih komunistov.
K tem lepo in normalno upodobljenim komunističnim voditeljem pa je sli-, kar še narisal karikaturo predsednika ZDA Nixona, z brkami in kot ameriškega gangsterja. Poleg Nixona je naslikal tudi njegovo hčerko Tricijo Cox z afriško frizuro, zraven pa lep in naraven portret Angele Davis.
Nekateri so le- začeli zmajevati z glavo in se vpraševati: ALI JE TO AMERIKA?!
Ko je neki navzoči časnikar vprašal uradnika odbora „District of Columbia Bicentennial Commission“, kakšen pomen naj imajo ti naslikani komunistični voditelji pri praznovanju 20-letnice u-stanovitve ZDA mu je dotični uradnik odgovoril, da so popolnoma upravičeno naslikani, „ker so vsi na en ali drug način povezani z razvojem Amerike v preteklih 200 letih“.
Ko je častnikar nato vprašal slikarja, zakaj je na steno osrednje pisarne naslikal prav te ljudi, ki nimajo nobene zveze z ameriško zgodovino, je slikar iziavil, da je narisal te obraze kot „zelo nosrečeno šalo.“
Če bosta ameriško ljudstvo in ameriška oblast mirno prenesla to „posrečeno šalo“, se bodo ob 200-letnici ameriške neodvisnosti že uresničevale grožnje Hruščeva: „Mi vas bomo pokopali!“
■ ■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBaBBaaBi;;aaaaaaaaaaaa||BBBBBBBBB|||B|
ska Borba, glasilo jugoslovanske KP ter jo označuje za „falzifikacijo“. Pripisuje Robertsu namen „vreči dvom na resnico o Osvobodilni fronti in rehabilitirati Dražo Mihajloviča in njegove četnike“. V članku, ki ga je v Borbi napisal neki Bogdan Dečermič pa jugoslovansko partijsko glasilo ne zavrača dejstev, zaradi katerih je partija ukazala napasti knjigo.
Walter Roberts je v svojih raziskavah odkril brzojavko, ki jo je medvojni nacistični poslanik v Zagrebu Siegfried Kasche poslal Hitlerjevemu zunanjemu ministru Ribbentropu o nemško-parti-zanskih razgovorih s sporočilom, da „bodo Tito in njegovi pristaši ustavili boj nroti Nemčiji, Italiji in (Paveličevi) Hrvatski ter se umaknili v Sandžak, da bodo lahko pokončali Mihajlovičeve četnike. . .“
V začetku 1943, piše Roberts, je Tito poslal tri odposlance v bosansko mestece Gornji Vakuf pri Sarajevu, da bi se z Nemci pogajali o izmenjavi ujetnikov, „toda, kar je še važnejše, o prenehanju sovražnosti med nemškimi silami in partizani“.
Mednarodni teden
BRITANSKA LABURISTIČNA VLADA, ki je pretekli teden prevzela vodstvo Anglije, je objavila, da bo ustavila „vso britansko pomoč čilski fašistični vladi“. Britanski laburisti ponavljajo staro komunistično geslo o „fašističnih“ vladah kot koristne budale moskovskega marksističnega imperializma, v lastne državi pa ne oni ne kon-zervativci niso znali ustaviti gospodarskega propadanja Anglije. Angleški rudarji so ustavili svojo stavko, ker so jim laburisti obljubili zvišanje dnevnic, opazovalci pa ugotavljajo, da bo imela Wilsonova vlada kratko življenje, kar so konservativci in liberalni poslanci nameravajo zoperstaviti laburističnim načrtom o zopetnem podržavljenju različnih industrij.
DEVET ZDRAVNIC IN PET ZDRAVNIKOV v Zahodnem Berlinu je filmalo splav, ki si ga ,'e dala povzročiti neka 34 letna žena, mati treh otrok. Film so pokazali na televiziji po Zahodni Nemčiji, „v protest proti zahodno-nerpškim zakonom o splavu“, pravi omenjena skupina zdravnikov morilcev. Daši so v Zahodni Nemčiji zdravniki in pacijenti, ki si dajo napraviti splav, težko kaznovani, opazovalci ugotavljajo, da ie dnevno v Zahodni Nemčiji 2000 do 3000 zdravniških splavov. Strahovita morija otrok!
PAT NIXON, žena severnoameriškega predsednika, je odpotovala v Caracas, kjer bo zastopala predsednika Nixona na inavguraciji nove venezuelske vlade. Od tam bo odletela v Brazilijo na inavguracijo nove brazilske vlade.
SKUPNI EVROPSKI TRG IN ARABCI so v veliko presenečenje zlasti Washingtona sklenili, da se bodo razgovarjali o možnosti dolgoročnega sodelovanja na industrijskem, gospodarskem, energetskem in drugih področjih. V razgovore bo predvidoma pritegnjenih 20 arabskih držav.
VIKTOR HAUSTOV, ki je že tri leta odsedel v sovjetskih ječah zaradi protestiranja proti procesom proti drugim svobodnjakom v ZSSR, je bil na sodišču v Orelu znova obsojen na na-dajnja štiri leta ječe „zaradi proitidr-žavnega delovanja“. Fizik Saharov je protestiral proti obsodbi in istočasno še proti premestitvi Vladimirja Bukovske-ga iz sibirskega taborišča v moskovske ječe, „kjer mu bo grozila sigurna smrt“. Bukovsky je zbral in objavil dokumente o postopanju sovjetskih oblasti s političnimi jetniki v umobolnicah ter je bil leta 1961 obsojen na 2 leti ječe, zatem na 5 let prisilnega dela in nato še na 5 let taborišča v Sibiriji.
ŠPANSKEMU DIKTATORJU gen. Francu odn. njegovi okolici se čudi ves zahodni svet, da se ne zna ali noče izvleči iz večnega problema z Baski, ki jih kot manjšino zatira in preganja, kakor delaj'o Avstrijci s Slovenci na Koroškem in Italijani z Avstrijci na Tirolskem in Slovenci na Primorskem. Franco se je sedaj spustil še tako da-
Omenjeni Titovi odposlanci ki so se pogajali z nemškim generalom Benig-nusom Dippoldom, so bili: Milovan Dji-las, takrat z imenom Miloš Markovič, Vladimir Velebit, takrat z imenom Vladimir Petrovič in general Koča Popovič, ki je nastopal s pravim imenom. Djilas je izstopil iz partije leta 1954, Koča Popovič je padel v nemilost pri Titu oktobra 1972, Vladimir pa je sedaj Jugoslovanski delegat pri ILO (International Labour Organization — Mednarodna delavska organizacija) v Ženevi v Švici.
Djilas in Velebit sta nato s posebnim nemškim letalom odletala iz Sarajeva v Zagreb na nadaljnja poganjanja z Nemci, da bi ustavili medsebojne sovražnosti. Ribbentropov odklonilni odgovor Kascheju je Titu preprečil načrt, da bi dobil proste roke za uničevanje četnikov in drugih protikomunističnih edinic na jugoslovanskem ozemlju, med njimi slovenskih domobrancev.
Roberts ugotavlja, da jugoslovanska partija ta dejstva prikriva jugoslovanskim narodom in ostalemu svetu skozi 30 let. Dokazni material, zbran v tej knjigi, je hud udarec uradnim partijskim zgodovinarjem in Titovi partiji sploh, ker iluzijo o partizanski „čistosti“ glede kolaboracije z nacističnimi Nemci dokončno razblinja v nič.
Titova kolaboracija z okupatorjem
NEIZPODBITNI DOKAZI
O slast molčečih ur, ur brez imena,
slast mirujočih ur, ko za vse malo zdaj duša je osamljeno zrcalo, ki ga ne moti nepokoja pena.
Alojz Gradnik, Molčeče ure
Sz življenja in dogajanja v Argentini
Rešitev ccrdobske ustavne krize (ali bolje afere) se je zavlekla dlje, kot je bilo mišljeno od trenutka, ko je posegla vmes zvezna vlada. To zavlačevanje je trajalo do torka 12. t. m., ko je bil končno imenovan zvezni komisar, in s tem vsaj začasno rešen problem provin-cijske vlade. Za komisarja je bil imenovan prof. Duilio Brunello tajnik drž. tajništva za koordinacijo pri ministrstvu za Socialno skrbstvo.
Postopek zvezne intervencije v kongresu je bil nov dokaz, kako je, vlada v tej krizi neokretno postopala. Spričo težkega položaja v provinci bi bilo bolj umestno, da bi vlada intervenirala „ad referendum“, in potem celotno zadevo nredložila kongresu. Tako pa je osnutek o intervenciji naletel na težave že v senatu. Odpor je bil opažen zlasti, ker so načinu postopanja ugovarjali tudi senatorji koalicijskih strank iusticia-listične fronte, katerih najvidnejši glasnik je bil v tej zadevi kordobski senator, poslovodeči podpredsednik zbornice demokristjan dr. José Antonio Allende.
Še huje je bilo v poslanski zbornici. Vladni blok nikakor ni mogel doseči dveh tretjin, da bi razprava imela hitri postopek (sobre tablas). V tem primeru bi osnutek moral ležati sedem dni po odloku zadevne komisije, kriza pa je postajala vedno bolj globoka in zahtevala hiter poseg. Rešitev je prišla v nenavadni obliki: iz Cordobe sta prišla dotedanja guverner in podguverner, ter v poslanski zbornici, po posredovanju njenega predsednika, bivšega začasnega predsednika države dr. Lastirija, predstavila svoje ostavke. V soglasju z radikalnim blokom je bila nato potrjena zvezna intervencija, zbornica pa je izdala tudi izjavo, v kateri obsoja šefa cordobske policije upora, in zahteva proti njemu sodnijski postopek. S tem naj bi bila kriza rešena.
Vendar poglejmo še druge odtenke. V svoji ostavki bivši guverner D. Obre-gon Cano napade in vrže krivdo za cor-dobsko krizo na notranjega ministra, (Dr. Llambi) in na ministra za delo (Sr. Otero). Zaradi tega je vlada proti dr. Canu upeljala 'sodnijski postopek. Atilio Lopez, bivši podgoverner, pa je izjavil, da se vrača na vodstvo svojega
leč, da je- dal „consilium abeundi“ škofu iz Bilbao, ker se je ta v nedeljski pridigi zavzel za preganjane Baske. Škof Anoveros je izjavil, da ne bo zapustil Španije, dokler mu tega ne ukaže papež Pavel VI.
NA VOLITVAH V BELGIJI so minulo nedeljo zmagali krščanski demokrati, ki bodo sestavili 22. belgijsko vlado po drugi svetovni vojni. Zaradi proporcionalnega sistema bo tudi ta vlada morala biti koalicija med demokristjani, liberali in socialisti.
transportnega sindikata, s katerega bo nadaljeval boj, in da ne priznava vodstva provincijske CGT, ki da je bilo izvoljeno na potvorjenih volitvah (o tem smo pisali v prejšnji številki). Poleg tega pa je osporavani. šef kordobske policije, polkovnik Navarro, kljub ukoru kongresa, ostal na svojem mestu še ob imenovanju zveznlega interventjoirjla. Kordobski problem je globoko pretresel argentinsko ustavno življenje, in vsaj postavil nove činltelje, katerih vpliv bo kmalu viden. Po mnenju opazovalcev, je z intervencijo rešena komaj prva faza te krize.
Ob kordobski krizi pa je prišlo tudi do različnih sestankov med ostalimi političnimi strankami. Ob tem so opazovalci zabeležili sličnost pozicij med Revolucionarno ljudsko povezavo (Iltran-sigenti, revolucionarni demokristjani, UDELPA) in levim radikalnim krilom, ki ga vodi dr. Alfonsin. Se s tem zbli-žanjem poraja nova srednje-levicarska stranka? Treba bo paziti na razvoj.
SLOVENSKA PARTIJSKA VZGOJA
Novi zakonski osnutek o razvoju vzgoje in izobraževanja obravnava predvsem socialistično vzgojno izobraževalne smotre, ki temeljijo na osnovah marksizma. Poudarek je predvsem, da bodo mladi in stari šolarji „z materialistično dialektično metodo spoznali in preučevali zakonitosti in vzročne zveze v razvoju narave, družbe in človeka ter si pridobivali marksistični svetovni nazor; razvijali bodo kritično in ustvarjalno mišljenje, ki samoupravljalcu omogoča bistvo stvari in pojavo, da odkriva resnico, da razume protislovja sodobnega sveta, da se svobodno opredeljuje“ in seveda tudi ,svobodno* vključuje v fronto socialističnih sil za izgradnjo komunistične družbe...“
ZAČETEK UKRAJINSKE KATOLIŠKE UNIVERZE PAPEŽA SV. KLI-M EN "PA (s slovenskim oddelkom) bo v ncdelj0 24. t. m. ob 1 h popoldan v dvoranici univerze pri uniatski cerkvi na Ramón Falconu 4.600. Ob inauguraciji novega šolskega lelta bo tudi izročena diploma slovenskemu diplomantu lic. Stanku Jerebiču. Vsi Slovenci vabljeni1. Slivenski slušatelji naj se udeleže, ker se bo p« inauguracijil določil dan z Ukrajinskimi slušatelji za polaganje skupnih izpitov. Redni šolski pouk pa se bo začel 19. aprila t. 1. Vpisovanje v nolvo šhlsk® leto je odprto do konca aprila v Slovenski hiši. Pogoji brez ozira na. starost: dovršitev srednje šole (tudi učiteljišča) doma, v taborišču ali v Argentini. Na slovenskem, oddelku poučujejo univ. profesorji Dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, dr. Franc Gnidovec in dr. Marko Kremžar. Ohranimo ta slovenski izseljenski privilegij!
Izjava slovenske skupnosti
OB REZULTATIH ŠTETJA V ITALIJI
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ie na svoji seji dne 20. februarja obravnaval rezultate ljudskega štetja v tržaški pokrajini katerih Slovenska 'skupnost ne more sprejeti zaradi že ugotovljenih dejstev; zato je odbor. Slovenske skupnosti ponovno odklonil vsakršno veljavnost takemu načinu ljudskega štetja, ki je dejansko diskriminiralo slovensko narodno skupnost v Ttaliii. S tem v zvezi je odbor Slovenske skupnosti izrazil željo, da bi prišlo do skupnega stališča vseh političnih in kulturnih sil v okviru slovenske narodne skupnosti, ki naj odločno zavrnejo veljavnost zadnjega ljudskega štetja.
Odbor Slovenske skupnosti je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje resolucijo, ki jo je 19. februarja izglasoval tržaški občinski svet in ki obvezuje župana in občinski odbor za učinkovite korake v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo poseg predstavnika Slovenske skupnosti dr. Dolharja, ki se je zavzel za pravico uporabe slovenskega jezika v javnopravnih organih, imel
pozitiven odmev v občinskem svetu samem kot izven njega.
Glede položaja v devinsko-nabrežin-ski občini je vodstvo Slovenske skupnosti izrazilo ponovno svoje nasprotovanje komisarski upravi in sklenilo napraviti nadaljnje korake za rešitev nastale krize. Izvršni odbor je odobril v tej zvezi delo krajevnega vodstva Slovenske skupnosti.
Ob koncu je izvršni odbor z zadovoljstvom ugotovil, da je posebna komisija sveta Slovenske skupnosti izdelala pomenben predlog glede preureditve slovenske tržaške radijske postaje in uvedbe televizijskega programa v slovenskem jeziku. Predlog, ki ga je izdelala omenjena komisija, je Slovenska skupnost vložila kot zakonski osnutek v deželnem svetu, in sicer na odlagi
26.	člena deželnega statuta, ki daje možnost deželi proučitve vprašanj, ki sicer ne spadajo v njeno pristojnost, a ki pobliže zadevajo deželo samo. Odbor ie izrazil upanje, da bo deželni svet čimprej obravnaval ta zakonski predlog in ga nato poslal v dokončno odobritev rimskemu parlamentu.
»a Slcwcrijc
LJUBLJANA — V koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev je pianist Janez Lovše pripravil prav zanimiv in uspešen koncert. Zaigral je Ci-glilevo Malo suito op. 7, Villalobosov ciklus Otrokoma družina, Potočnikovo Suito za klavir op. 9, Osterčeve Arabeske, imenitne Fragmente Borkowskega, Intermittences Janeza Matičiča, za konec pa Ravelove Valses nobles et senti-mentales.
MARIBOR — V Mariboru je nekdo pošiljal državljanom anonimna pisma z državi in socialistični uredbi sovražnim besedilom. Tega „nekdo,, je policija po notici objavljeni v „Delu“ 16. februarja prijela. Storilca so po zadnjem kaznivem dejanju odkrili, kakor piše „Delo“, predvsem „zaradi strokovnega pristopa in zaradi vsestranskega sodelovanja in razumevanja občanov v okviru družbene samozaščite“. Imena pisca teh pisem pa niso objavili, pač pa so rekli, da je storilec „kaznivo dejanje storil sam“.
LJUBLJANA — Po dokončnih podatkih je bilo lani kakih 1000 prometnih nesreč manj kot predlanskim. Toda — povečalo se je število nesreč, v katerih je kdo umrl ali pa se ranil. Teh pa je bilo kar 8.500. Z enim ali več mrtvimi se je končalo 617 nesreč, skupno je umrlo na slovenskih cestah leta 1973 701 človek, kar je za 11,5% več kot predlanskim. Prav tako se je povečalo tudi število hudo ranjenih od 3932 na 4211; število laže ranjenih se je zmanjšalo za 138 na 7023.
LJUBLJANA — Na republiški kandidacijski konferenci — bila je 15. fe: bruarja — so „pregledali in ocenili dosedanjo politično aktivnost družbenopolitičnih organizacij in drugih faktorjev v pripravah za nove volitve“. Ugotovili so, da so ugotovitve kar spodbudne in da se je evidentiranje možnih kandidatov za delegate precej povečalo. Po zadnjih podatkih jih je že kar 52.563. Seveda niso bili še popolnoma zadovoljni s stanjem v nekaterih krajih, pa tudi pravijo, da so med kandidati za delegate preveč zapostavljene ženske in pa mladi do 27 leta. Drugače kandidati v glavnem ustrezajo „dogovoru družbenopolitičnih organizacij o merilu in oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije“. Sicer pa imajo še dovolj časa, da bodo tudi posamezni neprimerni kandidati izbrisani na seveda popolnoma demokratičen način iz volilnih list. Saj niso pozabili navesti na konferenci, da pri organizaciji kandidacijskih postopkov in volitev ne gre samo za formalno izvedbo, temveč za idejno in razredno bitko, za razvijanje samoupravnih in socialističnih odnosov na vseh področjih in na vseh ravneh družbenega delovanja, seveda pod edino zveličanim vodstvom komunistične partije.
CELJE — Predstavniki raznih poslovnih združenj so se v Celju dogovarjali o načrtih za zgraditev slovenskega plinovodskega omrežja, ki naj bi ga zgradili do leta 1977. Za to omrežje bi dobivali plin iz Sovjetske zveze in sicer 750 kubičnih metrov letno. Ta številka je seveda posledica tiskarskega škrata
v „Delu“ z dne 15. februarja, vendar nehote ponazoruje „velikodušno“ sodelovanje Sovjetske zveze.
LJUBLJANA — Violinist Tomaž Lorenz je v koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev (čudno da društva še niso prekrstili v Društvo skladateljev Slovenije!) 29. januarja izvajal oh spremstvu pianistov Pavla Šivica, in Primoža Lorenza ter kitarista Antona čareta dela Kogoja, Osterca, Kelterborna, žebreta, Štuhca in šivica. Pred koncertom je bila odprta razstava akademskega slikarja Lada Pengova.
LJUBLJANA — Zadružna zveza je sklicala sestanek, na katerem naj bi ugotovili, zakaj primanjkuje umetnih gnojil. No, na tem sestanku so proizvajalci gnojil povedali, da so poleg objektivnih“ razlogov še „subjektivni“. Objektivni razlogi so pač huda energetska kriza v jeseni in zimi, sedaj pa manjše dobave zemeljskega plina in pa pomanjkanje surovin. Subjektivni razlogi pa so seveda predvsem vprašanja ustreznega zvišanja cen surovinam na mednarodnem trgu. če bi dosegli proizvajalci umetnih gnojil povišek za 60%, pa bi vsi „objektivni“ razlogi menda kar odpadli.
ŠKOFLJICA — Po glasovanju oddelka Klinične bolnice za psihiatrijo, je delavski svet „razrešil“ dr. Janeza Ruglja dolžnosti predstojnika Centra za zdravljenje alkoholikov v Škofljici. Pacienti Centra pa so drugačnega mnenja: Sprva so kar hoteli demonstrativno zapustiti Škofljico, potem so se nekoliko pomirili, toda protesti proti odločitvi „delavskega sveta“ se nadaljujejo. V Škofljici so se 14. februarja zbrali predstavniki 91 klubov zdravljenih alkoholikov iz vse Slovenije in sklenili, da bodo nadaljevali z akcijo za rehabilitacijo dr. Ruglja. Dr. Ruglja so odstranili s centra za zdravljenje alkoholikov menda „zaradi neustreznih terapevtskih metod“, tako so vsaj rekli nekateri strokovnjaki, seveda če ti niso „strokovnjaki“ politične vrste.
KRANJ — Po navadi so bile v starih časih zimske šolske počitnice med božičnimi in novoletnimi prazniki. Sedaj pa so ponekod v gorenjskih krajih šole premestile počitnice na čas, ko bo dovolj snega. Toda do konča januarja ni bilo s snegom še nič in tako so šolarji v Železnikih, Davči, Sorici, Dražgošah, Martinj vrhu in Selcah še bolj nestrpno pričakovali snega. Najbolj pa so se seveda bali, če bi sploh ne zapadel!
MURSKA SOBOTA — Pet vodilnih funkcionarjev prekmurske lovske zveze si je privoščilo lov na srne v prepovedanem času. Uradno so šli lovci po no-'vem letu pod vodstvom predsednika Janeza Drvariča na lov divje prašiče, podrli pa so tri srne, katerih eno so podarili upravniku podjetja Pomurske v Morvarjevcih kot odškodnino za škodo, ki naj bi jo povzročili kmetijstvu divji prašiči. Ostali dve srni so prodali poslovalnici podjetja „Perutnina“ v Murski Soboti, kjer so nagovorili uslužbenca, da je napisal na odkupni račun datum 30. decembra. Policija je poslala
Meddobje XIII/3
V založbi Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu je izšla, kot njena 88. publikacija, tretja številka trinajstega letnika splošnokuliurne revije Meddob-je.
Kot običajno (po zahtevi argentinskega zakona) se tvarina pričenja s španskim člankom; to pot spis Franceta Papeža „Un libro.“
„Stanko Premrl, cerkveni glasbenik“, je naslov obširni študiji, katere avtor je Edo Škulj, in obdeluje življenje in delo pokojnega skladatelja. Življenje in skladbe, „Regens Chori“, profesor in vzgojitelj, urednik Cerkvenega glasbenika, organist in skladatelj, se poglavja študije, ki avtorja pripeljeta do zaključka, da je „Stanko Premrl glasbena osebnost velikega kova, mimo katere ne more nobena zgodovina slovenske glasbe našega stoletja.“
Sledi kratek esej Franceta Papeža „Utelešena poezija Franceta Goršeta“, ki razpravlja o kiparstvu našega umet-
nika, ob priliki njegove ponesrečene razstave v Kostanjevici.
France Papež je tudi avtor članka „Poetični svet Vinka Beličiča“, v katerem preučuje antologijo Beličičeve poe-"ne „Bližine in Daljave“, ki je izšla v Trstu o veliki noči 1973.
Ob priliki smo že omenili, da je ena značilnosti Mevldobja zadnjih časov, pomanjkanje originalnih literarnih stvaritev. Tako tudi ob tej številki. Edini literarni rispevek je poezija Milene Merlak „Camutum ali smrt imperatorja na tujem“.
V zaglavju Sporočila se oglaša F. Bukvič, da posreduje in analizira roman Sinjhvskega „Lenja Tihomilovh Privlačen po tematiki in osvajajoč po stilu, se nam predstavlja Sinjavski v odlomkih tega romana.
Zanimiva je študija Leva Detele: „Dva. sodobna slovenska krščanska pesnika“, v kateri sooča poezijo Karla Vladimirja Truhlarja in Rafka Vodeba,
Pater Lovro Tomžin odšel
SREČANJE Z MLADINO
sijon, in tako tudi gmotno podprli „svojega misijonarja“. V cerkvi Marije Pomagaj so rojaki za njegov misijon zbrali 670.— pesov; v Moronu 278.—; v San Justu 1360.— v San Martinu 650.—; v Ramos Meji ji 1500.— v Slovenski vasi pri predavanju 500.—; v Berazateguiju 278.—; v Mendozi 930.—. Še več pa so darovali posamezniki osebno iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa in Mendoze.
Pater Lovro Tomažin se je mislil že prej vrniti na svoj misijon, pa je prestavil svoj odhod z namenom, da se sestane še s slovensko mladino v Argentini. Saj je bil pred svojo odločitvijo za duhovniško službo predsednik Slovenske fantovske zveze. Zato je imel mladinski sestanek, ki je bil v nedeljo, 3. marca, še poseben prizvok.
Lepa vrsta mladih, deklet in fantov, iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa, je napolnila slovensko cerkev Marije Pomagaj, kjer je bila mladinska sv. maša. Msgr. Anton Orehar je v pridigi razvil misli, kako naj mladi prežive postni čas in v zmedi idej ohranijo močno vero.
SLOVENCI V
Osebne novice
Škofijsko imenovanje slovenskega duhovnika. Koadjutor buenosaireške nadškofije msgr. J. Carlos Aramburu, ja imenoval slovenskega dušnega pastirja g. Jureta Rodeta za škofijskega notarja. Po kanoničnih pravilih mora oseba, ki je imenovana na to mesto uživati „perfekten ugled in biti nad vsako su-mnjo“. K izredno važnemu imenovanju g. Juretu Rodetu iskreno čestitam^ prijatelji in znanci, pa tudi Svobodna. Slovenija.
Krst. V soboto' 2. marca je bil krščen v Villa Adelina Andrej Kogovšek, sin Franca in ge. Branke r. Jerneje. Krstil je p. A. Kukoviča. Srečnim staršem naše iskrene čestitke.	,
Obletnice. ¡Srebrno poroko sta .obhajala, z zahvalno mašo v cerkv; Marije Pomagaj, Bogo Urbančič in ga. Marica roj. Skvarča iz San Justa. .Sv. mašo je opravil 9. februarja zvečer msgr. Orehar.
Zlato poroko sta obhajala Franc Močnik in ga. Katarina roj. Klemen. Zahvalna sv. maša je bila v slov. cerkvi Marije Pomagaj v ®obot„ 23, februarja zvečer. 0’bk ®ta še trdna v krogu svojih 8 otrok in 40 vnukov. ,
Obema paroma, ki sta praznovala veselju lepe obletnice, v krogu sorodnikov in prijatejev. iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija.
To?.!«»BS «’Iraittatičiaih borb na simsoiisali v FalaiMii
Skoki na 90 m — skakalnici: 1. Aschenbach DDR, 2. Wossifivo DDR, 3. Hohnl ČSR: Slovenci: 35. Jurman, 36.
Po sv. maši so dekleta in fantje dobesedno napolnili malo dvorano. Martina Koprivnikar, nova predsednica SDO, je pozdravila vse’ navzoče, nato pa je stopil pred mladino misijonar Lovro Tomažin, nekdanji predsednik SFZ. V enournem kramljanju je pokazal mladini delo misijonarjev v Indiji, in zlasti v Afriki, v Zambiji, kjer je deloval že šest let. Ob telesni in duhovni bedi Zambijcev je g. misijonar vse pozval k zanimanju in delu za Cerkev v misijonih.
Franci Žnidar, predsednik SFZ, se je g. misijonarju zahvalil za klene besede in mu v imenu vse slovenske mladine v Argentini obljubil moralno in gmotno pomoč.
Po tem zadnjem javnem stiku z argentinskimi Slovenci in našo mladino, je pater Tomažin dva dni zatem zapustil Argentino. Njegov obisk je med nami pustil globoke sledove, saj smo pobliže spoznali njegovo delo, in dobili zavest o naši dolžnosti, da ga kot misijonarja, ki je izšel iz naše srede, podpiramo. V to se je skupnost tudi zaobljubila, da bo naš zastopnik v Kristusovem vinogradu lahko uspešno vršil svojo službo Bogu, in s tem delal v božjo čast in našemu narodu v ponos. Dragi misijonar: Bog te živi!
ARGENTINI
BUENOS AIRES
Otvoritvena proslava slovenskih osnovnih šol, ki je bila v nedeljo, 10. marca, je zelo lepo uspela. Poročilo o njej bomo prinesli v prihodnji številki.
MAKS OSOJNIK — NAGRAJENEC CELOVŠKE DRUŽBE
Ob 25-letnici Mohorjeve založbe je Družba sv. Mohorja v Celovcu razpisala „Literarne nagrade“.
Za pravljično igro „Zaklad“ je Maks Osojnik dobil tretjo nagrado.
Igra „Zaklad“ je Slovencem v Argentini znana, saj je bila njena krstna predstava v Našem domu v San Justo v novembru 1962, onovitev pa na odru Slovenske hiše, kot prva igra na novem odru za začetek šolskega leta 1963.
Našemu koroškemu rojaku in pridnemu javnemu delavcu slovenske skupnosti prav iz srca čestitamo in mu želimo še veliko uspehov pri njegovem literarnem prizadevanju.
Slovenski misijonar iz Argentine, ki se je od konca lanskega leta mudil med nami, je v torek, 5. marca, odletel preko ZDA v Rim in nato zopet na novo misijonsko postajo, kjer bo zopet znova oral ledino. Večkrat smo na naših straneh omenjali ogromno delo, ki ga opravlja pater Tomažin v daljni Afriki, zlasti še njegovo navdušeno zidanje cerkva (kar šest). Sedaj pa nas je po dolgih letih obiskal in smo lahko v osebnem razgovoru zvedeli o njegovem misijonskem življenju.
Misijonar je obiskal v času svojega bivanja med nami skoraj vse slovenske naselbine v Argentini. Povsod so tudi rojaki radi darovali za njegov mi-
sodišču 25. januarja obtežilni material in sedaj se bodo uradni „divji lovci“ morali zagovarjati zaradi kršenja lovskega zakona, poleg tega pa se bo tudi Lovska zveza Slovenije bavila z zadevo.
Uyirli so od 9 februarja do 15. februarja 1974
LJUBLJANA — Ana Sotelšek, 85 Franc Blatnik up. šofer; Franc KaJ stelic; Marko Javornik; Anton Troha, komisijonar; Ivan Kovačič, mizar; An-to.n Vidmar. Franc Snoj, posestnik in prevoznik, 61; Anton Pregled, up. šofer; Marija Komat r. Perovšek; Amalija Novak r. Urbič; Frančiška Lovšin, up.; Mara Pristov r. čuk, up. učit.: Tilka Maletin r. Cvelbar; Frančiška Podobnik r. Tukač; Štefka Plevnik: Ivana Bajec r. Vidrih, 87; Jože Dolžan, inž. agronomije, 46; Štefan Skubic, 65 up.; Franc Jezovšek, up. žel. prometnik, 76; Blaž Kuhar, borec za sev. mejo; Cvetko Peric, up. brusilec; Luka Kramolc, up. prof. in skladatelj; Gabrijel Furlan, up.; dr. Silvan Vodopivec, univ. profesor; Jakob Rutar, up.; Anton Fe-stin; Emil Merlak, up.; Kajetan Juvančič, up., 74; Alojz Culkar, žel. up.. Franc Bogel, up. klep. mojster; Terezija Velenšek r. Kežman; Alojzija Dečman r. Gioahim; Ana Vatovec; Leopol-dina Metlika r. Merala, up. učit.; Ernest Janežič, up.; Janez Debevec; Terezija Gajšek r. Mežek; Pavel Podobnikar, up. učitelj, 84; Ante Gnidovec, 82; Terezija Turenšek r. Kolar, 76; Ivana Svetek r. Žerjav, 80; Terezija Sotošek r. Marinček, 82; Mira Petrin r. Vahen.
ivu^iNi a BAj i — Ana Perko r. -oauuiK, 6u, ura vije; VmKo Rojniic, Jesenice; uusti ivunstler, Uitija; i\iezKa Uampič r. Lenček, Črnuče; Hilda Kopriva r. vvouzettei, Riran; Marica ¡Sadar r. Pirc, Celje; Natalija Skok r. j. icsincar. Uomžale; Mira Bernard, Ro-gasica Slatina; Manja Ambrožič r. Li-Kar, Kranj; Anton Bajt, Maribor(prom. nesreča); Dušan Gala, up., Trbovlje; Marija Dolinar r. Pleško, Razori; Ljudmila Novak r. Zupan, Dole; Irena Emeršič r. Skok, učiteljica, Maribor; Janko Štamberger, kmet in Maistrov borec, Središče ob Dravi; Vinko Cerar, Krašnja; Jože Piki, rudarski jamski nadzornik, Rečica pri Laškem, obratna nesreča); Franc Tišlarič, Gorenje pri Stari cerkvi; dr. Matej Justin, up. sanitetni polkovnik, Vižmarje; Božidar Kolman, Cattolica (Italija); Ivan Tratnik. Domžale; Marija Serjančič, up. gostilničar, Beltinci; Herman Gregorič, Nova Gorica; Stanislav Premk, up. gostilničar, Gorica; Stanislav Premk, u. Šmartno pod Šmartno goro; Ivan Arzenšek, up., Cr.lje; Anton Premože, 74, Videm. Jože Kostanjevec, šofer, Stojnci pri Ptuju, pr. n.; Alojz Brečko, žel. up., Loka pri Zidanem mostu; Bojan Kekec, Novo mesto; Jože Matjašič, Kidričevo; Neža Cunk r. Kotar, Kranj; A. Smrajc, Janezova mama, Tomačevo; Elizabeta Otrin r. Strugar, Radovljica; Štefan Rozman, 65, Bohinjska Bistrica, delovna nesreča; Alojz Praznik, Novo mesto; Štefan Anžur, Zadobrova; Jožica Gra-dišar, 52, med. sestra, Kranj; Jožefa Pirnar r. Strgar, 70, Zbure; Anton Novak pek. mojster, Ribnica; Ivan Pu-reber, Žabja vas; Marija Jakomin, 92. Kubed; Ivanka Omerzo r. Richly, Krško.
kot „predstavnika slovenske duhovniške poezije“ o katerih avtor meni, da „sta živ dokaz, da je tudi ta zvrst poezije naredila v zadnjih letih lep, pozitiven razvoj.“
Vladimir Kos se oglaša z Japonske in v zaglavju Glose objavlja „Japonsko jesensko kramljanje z Med-dob-jem“, v katerem glosira na Dolenčevo knjigo „Moia rast“.
V Zapiskih piše dr. Tine Debeliak „Ob poljskem jezikoslovcu Baudouinu de Courtenayu“, ob stoletnici kar je ta kot mlad jezikoslovec-slavist priše v Benečijo, ter se posvetil rezijanskim in terskim Slovencem.
Običajna umetniška priloga pa je to pot posvečena temi „Slovenski glasbeniki v svetu“. V njiej je podana partitura „občutje za bariton, solo, mešani zbor in orgle“ Sveti Večer Eda Škulja, na besede Vincencije Breznik.
Meddobje urejuje France Papež, ki je tudi pripravil zunanjo opremo številke. Diagramacije so arh. Marjana Eiletza. Odgovorni urednik pa je dr. Tine Debeljak. Cena izvoda (izven redne naročnine) je 30 novih pesov.
Kljub pomanjkanju snega, je prireditelj do vseh potankosti pripravil tekmovalne proge in skakalnice in ob napovedanem času so se oglasile fanfare ter pozvale na slovanostni vhod v smučarski stadion. Smučarji tridesetih narodov iz vseh petih kontinentov so se po abecednem vrstnem redu, ob navdušenem pozdravljanju množice, začeli pomikati ©d zbirališča proti areni, mimo častne tribune, kjer se je med drugimi odličnimi zastopniki, nahajal tudi švedski kralj.
Po kratkih oficielnih pozdravih in nagovorih, je nato kralj otvoril igre in topovski streli so dali znak za start prve tekme: skoki na mali skakalnici.
Verjetno ste rezultate prvenstva več ali manj že čitali. V naslednjem pa vam navajam prve tri zmagovalce vsake discipline, nato plasiranje rfaših argentinskih smučarjev in za boljšo ilustracijo še uspeh jugoslovanskih, oziroma slovenskih tekmovalcev:
Skoki na 70 m ■— skakalnici — 64 tekmovalcev. 1. Aschenbach DDR, 2. Kampf DDR, 3. Borovitin SOV. Slovenci: 36. Morčič, 52. Stefančič, 53, Prelovšek, 54. Jurman.
Tek na 30 Km — 70 tekmovalcev
1.	Mapunsson SVE, 2. Mieto FIN, 3. Staszel POL; Argentinci: 64. Velazquez; Slovenci: 38. Kalan, 50. Dornik, 56. Jelenc.
Nordijska kombinacija (tek in skoki i —• 43 tekmovalcev. 1. Weliling DDlR, 2. Deckert DDR, 3. Hula POL; Slovenci:
29.	Gorjanc.
Tek na 5 km — dame: 1. Kulakota SOV, 2. Paulii ČSR, 3. Smetanina SOV.
Tek na 10 km. — dame: 1. Kulakova,
2.	Petzold DDR, 3. Takalo FIN.
Tek na 15 km — moški — 80 tekmovalcev. 1. Myrmo NOR, 2. Grimmer DDR, 3. Rocher SOV; Argentinci: 73. Velazquez, 78 Jerman. 79. Salas; Slovenci: 55. Dornik, 56. Kalan, 57. Jelenc.
Šta.feta iY.10 km. — moški: 1. DDR. 2. SOV, 3. NOR.
Štafeta 4x5 Km —• dame: 1. SOV, 2. DDR, 3. ČSR.
Tek na 50 Km — 55 tekmovalcev. 1, Grimmer DDR, 2. Henych ČSR. 3. Magnussom SVE. Slovenci: 41. Jelelc.
Morčič, 42. Stefanic.
Vsaka tekma nosebej, je bil dogodek zase, polna napetosti, borbe, veselja in razočaranj. Pri nekaterih pa se je tekmovanje razvijalo naravnost dramatične. Posebno moška štafeta na 4x10, bo ostala zapisana v športni zgodovini. Že samo na sebi le start štafete, nekaj posebnega, a štafetni štart smučarjev, kjer se gre za svetovno prvenstvo na belih stezah in ob prisotnosti 35 tisoe-glave množice, je to edinstveno. Ob takem vzdušju in mislim, da ob večii nervozi publike, kot onih skakačev, ki so v startni liniji čakali na strel, sc veljali tedaj za favorite Norvežani, Švedi. Rusi in Nemci (Vzhodni). Bil je sicer delavnik, a Švedi so pozaprli trgovine in podjetja ter se zbrali v areni in vzdolž cele proge, da s svojim značilnim: „heja, heja“ podprejo svoje fante v tej težki tekmi, kjer sicer borba traja 40 km, a se po navadi odloča v zadnii sekundi. Strel je padel in tekmovalci so jo kot puščice urezali po svojih stezah ob burnem pozdravu množice, ki pa je na mah utihnila — kaj se ie zgodilo? Po desetih metrih je-Šved izgubil smučko — zmeda, predno si nesrečni sta.rter pripne dilc,o(, so vsi ostali žr izginili izpred oči a se z 35“ zamude vseeno požene za ostalimi. Za Švede je tekma izgubljena. Pri prvi predaji preseneti Švicar, DDR za njim, nato NOR, a Rusija šele na 5. mestu za FIN. Pri naslednjih predajah so se zrinili v ospredje Nemci, medtem ko so se ostali menjavali, dokler se ni Rus Skobov v zadnji predaji prerinil od 3. mesta ‘n na Rm-<9 že ujel pobeglega Nemca. Že smo pričakovali dramatične borbe v zadnjem Km, ko iz zvočnika zaslišimo, da je Skobov padel in trenutek za tem se na mostičku pri vhodu v stadion že pojavi Nemec — šele kakih 50 m zadaj oa Skobov, ki je is padcem izgubil borbr, in zlato.
(Nad. na 4. str.)
RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI
1	— Vršila se bo oktobra tega leta.
2	— Na primernem kraju bodo na razpolago odprti in pokriti prostori.
3	— Razstaviti bo mogoče vse, kar je rezultat naše podjetnosti:
industrijske izdelke — umske izdelke — ročne izdelke — pridelke — makete — fotografije — risbe — tiskovine — poročila itd.
4	— Od števila prijavljencev in značilnosti razstavnih predmetov je
odvisno:
a)	kje bo razstavni prostor;
b)	koliko časa bo razstava odprta;
c)	kolikšni bodo stroški;
d)	koga iz tukajšnjih krogov bomo povabili na obisk;
e)	v koliko bo razstava mogočna manifestacija nase podjetnosti.
In ker je marsikdo omenil, da ni imel časa pogovoriti se o stvari z diu-žabnikom ki je bil te tedne na počitnicah, podaljšujemo rok za prijavo do 15. aprila t. 1, kajti posebno med družabniki velja dejstvo, da:
V SLOGI JE MOC!
OBVESTILA
TEDEN DRAMATIČNIH BORB NA SMUČINAH V FALUNU
(Nad. s 3. str.)
Tudi zadnja tekma, to je skoki na velikanki, je imela svoje dramatične trenutke. To je bila edina tekma vsega prvenstva, ki se je začela z zamudo. Zaradi toplega sončnega popoldneva se je skakalnica preveč ojužila. Morali so jo zmrzniti s soljo in to je privedlo do raznih nevšečnosti. Takoj v prvi seriji je bilo v začetku zabeleženih nekaj nepričakovano dolgih skokov: Wossizivo je pristal ha 101,5 m, Rus na 98, Nemec je potegnil na 99 m in ko skoči št. 16 Slovenec Jurman (ne Jerman), je množica osupnila in takoj nato zagrmela z aplavzom — 109 m, najdaljši skok vseh dni. Na elektronski deski zasede 1. mesto Jurman s 120.3 točkami — a takoj nato se oglasi zvočnik. Vodja tekmovanja skliče vse FlS-zastop-nike na posvet. Množica kriči in žvižga, po zvočnikih pa se oglasi pomirjevalni valček in pol ure nato je razveljavljena 1. serija skokov. Vzrok -— komisija je ugotovila, da je nalet prehiter in bi bilo za nadaljnje skakače nevarno, da skočijo predaleč.
Torej zopet je Slovenec s svojim skokom daleč preko kritične točke skakalnice (103.5 m) preskrbel za senzacijo.
Nedelja popoldne. Sedim na tribuni v zaprtem stadionu. Godba igra lahek marš, vse je praznično, arena je obdana s pisanimi narodnimi nošami in v sredino so pravkar prikorakali zastavonoše nastopajočih narodov. Tudi Marko.je-me), njimi s sinje modro belo
zhstavo. Zaprem oči in to praznično razpoloženje podarim Bogu kot molitev, saj je vse to tudi po Njegovi volji. Naj bi ta slavospev zmagi ne bil samo oboževanje telesne moči in dosežene slave, temveč naj bi to praznično razpoloženje poplemenitilo duha te množice, ki se danes tu veseli skupaj s športniki, ovenčanimi z lovorjem! venci. To so trenutki, ki človeku globoko sežejo v srce, kajti malo je izvoljenih, da so lahko prisotni na tem slavnostnem aktu svetovnih iger. Nehote se človek spomni svojih mladostnih prijateljev enakih misli in enakih želja. Le redkim so se te sanje izpolnile, drugi so ostali doma, veliko pa jih ni več med nami. To je res trenutek, najprimernejši, da se z zvoki godbe ter plapolanjem zastav zahvalimo Bogu za zdravje, zaklad brez katerega ni mogoča pot do zmage.
Poleg mene sedi osivela, 65 let stara Čehinja, pred mnogimi leti je tudi ona, kot nagrajenke danes, s Srebrno medaljo okrog vratu in šopom nageljnov v roki, ginjena mahala množici v pozdrav. Danes obuja spomine in preko zgrbančenih lic ji drse solze, gotovo je' srečna. Življenje je pestro, kot danes ta arena, kjer se vrši zaključna ceremonija iger in kjer so zablestela nova imena, novi junaki. Drugi se zopet počasi umikajo — nekateri pa odhajamo in prav to je lepo.
Pa naj na zaključku omenim še to, da so bili danes med zastavonošami kar trije slovenski fantje: Jurman za Jugoslavijo, k'roški ¡Slovenec Mililonig za Avstrijo ter naš Marko za Argentino —• tudi svojevrsten rekord.
F. Jerman
SOBOTA, 16- marca 1974:
V	Slovenski hiši ob 19.30 sestanek SKAD-a. Lepo vabljeni.
NEDELJA, 17. marca 1974:
Tradicionalna tombola v ¡Slomškovem domu.	,
V	Slovenski vasi oib 15.30 občni zbor društva „/Slovenska vas“.
SREDA, 20. marca 1974:
V.	Slovenskem domu v San Martinu bo ob 18.30 redni sestanek Lige Žena-Mati. Govoril bo č. g. Jure Rode o sv.o-jih doživljajih med Indijanci. Vabljena tudi moški!
SOBOTA, 23. marca 1974:
Začetek pouka v srednješolskem tečaju.	,	■_
NEDELJA, 24. marca 1974:
Ob 1. popoldne inavguracija filozofske humanistične fakultete ukrajinske univerze (s slovenskim oddelkom). Slavnost bn pri uniatski cerkvi na Ramen Falconu (2 kvadra ©d slovenske hiše).
NEDELJA, 21. aprila 1974:
Slavonski dan v Slomškovem domu, združen s proslav.-» 25-letnice slovenske srenje v Ramos Mejia.
DRUŠTVENI OGLASNIK Občni zbor Zedinjen« Slovenije bo 24.
marca po slovenski sveti maši_ v Slovenski hiši. Vsi člani lepo vabljeni!
V slovenski radijski oddaji se bomo spomnili 80-letnice dr. Valentina Maršala — nedeljo, 17. marca. Vsi se še dobro spominjamo njegove velike in odločilne vloge na Vetrinjskem polju v letu 1945- Slovenska ura je na radio Antártida vsako nedeljo ob 14.30 uri.
Seja Medorganizacijskega sveta bo v petek, 29. marca ob 20. uri.
Sovenski dan bo letos 21. aprila m sicer v Slomlškem domu v Ramos Mejia.
Zveza Slov. Mater in žena sporoča, da bomo pričele z letošnjimi predavanji v četrtek 28. t.m. ob 18 v mali dvorani Sllov. hiše. Govorila nam bo že vsem poznana predavateljica gospa Mira Ecker. Vse gospe in gospodične lepo vabljene! P|rvb redna sejo- ph borni imele v sredo 20 t. m. ob 17,30.
O d v s e p. o v s o d
ESLOVENA UB
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.149.713	
Naročnina Svobodne Slovenije za L 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaoi Unidos 425. Buenes Aires. T. E. 33-72
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. Jobč E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
„Duhovi pišejo v revijo“. Glasilo francoskih špiritistov „Gazzete des Es-pr-its", ki pa izhaja v Milanu v Italiji, .o. praznovala petindvajsetletnico izha-janja. Urejajo jo pa — kot piše v glasih: — pokojniki, ki na špiritističruh seiah dajejo navodila in sporočajo vsebino sestavkov. Glavni urednik je Platon, gledališke kritike piše Shakespeare, za '■ vojaške komentarje je odgovoren Napoleon, ocene pesniških zbirk so Petra rcove, za modo pa skrbi Kleopatra. . . Reviia mora biti vsekakor zelo duhovita, ko tako veliki „duhovi" skrbe za vsebino.
Živalske vrste izumirajo. Strokovnjaki so ugotovili, da je od leta 1600 dalje pa do sedaj izumrlo že 225 živalskih vrst, sedaj pa je v nevarnosti že okrog 900 sesalcev in ptičev.
Tekoči vodik in letala. Ob nastopu nepričakovanih povišic v cenah petroleja in drugih naftnih derivatov, po vsem svetu iščejo nova goriva. V Za hodni Nemčiji so objavili, da bodo do leta 1980 izdelali reaktivno letalo na tekoči vodik. Najti morajo samo še cenejši postopek za proizvodnjo tega goriva, ki je trikrat močnejši kot bencin, zaenkrat pa je predrag.
„Zloraba poklica“.. Skupščina beograjske univerze je na seji 14. januarja „ugotovila, da je skupina osmih predavateljev filozofske univerze idejnopolitično in moralno nesposobna za nadaljnje opravljanje svojega poklica." Takoj so sprožili formalno-zakonski postopek za ugotovitev „nesposobnosti". Zakon o visokem šolstvu namreč zahteva, da morajo imeti predavatelji marksističen svetovni nazor, da morajo sprejeti program, politiko ter vodilno vlogo Zveze komunistov ter se boriti proti vsakemu konformizmu in nenačelnosti. „Zloraba poklica" je pač dovoljena in ukazana marksističnim predavateljem samo v remarksističnih državah.
Nevesta vsaj Uj let. Po novem zakonu bo madžarska nevesta morala imeti vsaj 14 let, doslej le 12, ženin pa mora ob sklenitvi poroke dopolniti vsa.i 16 let. Sicer pa ima Madžarska tudi rekord o razporokah. Po statistiki poleg rekorda o samomorilcih menja se na Madžarskem razbije vsaka četrta zakonska zveza. Novi zakon ima tudi nekaj določil, ki otežkočajo razvezo zakona.
Neki župnik v Litvi je bil kaznovan zato, ker so otroci pri procesiji, ki ■ ie on vodil, trosili rože in nosili zastave. Sodbo so komunistični sodniki utemeljili s tem, da je župnik zaposlil nedorasle otroke, kar je v Sovjetski zvezi prepovedano.
KOLIKO ZA NAFTO? — Zahodne države, ki uvažajo nafto, bodo letos izdale za uvoz nafte 115 milijard dolarjev ali 70 milijard več kot lani. Strokovnjaki sodijo, da bodo polovico tega zneska dobili arabski proizvajalci. Ocene so izdelali na podlagi uvoza iz leta 1973 in na podlagi današnjih cen.
Po poročilu vlade ZDA bodo glavne zahodne industrializirane države izdale v letu 1974 za u/oz nafte:
—	Združene države Amerike 25 milijard (lani 5,2 milijarde); Francija 10,7 milijarde (3,9 milijarde); Italija 9,1 milijarde (3,4); Japonska 18 milijard (6,6) in Kanada 4 milijarde (1,3).
Nadalje je v poročilu rečeno, da bo ta znesek takole razdeljen:
—	Saudska Arabija bo dobila 20 miliiard (lani 5 milijard) ;
—	Iran 18 milijard (4 milijarde):
—	Venezuela 11 milijard (3);
— Kuvajt 8 milijard (2);
—	Nigerija 8 miliiard (3) ;
—	Irak 6 miliiard (2) ;
—	Indonezija 4 milijarde (2) ;
—	Alžirija 3 milijarde (1):
—	drugi arabski proizvajalci 7 milijard (3) ;
—	drugi proizvajalci v svetu 3 milijarde (1).
Ppispevaitp v tiskovni skladi! ?*r!íl©l»ífp nam nove noroeoike!
Po športnem svetu
Ljubljanska Olimpija je na državnem prvenstvu v košarki po dolgem času spet zaigrala v veliki formi in dosegla sedmo zmago v 15 kolih. Premagala je drugouvrščeno Jugoplastiko iz Splita s 110:90. Kaj posebnega pa s: ne more obetati na tem prvenstvu, zaostanek za vodečo Zvezdo je prevelik. Prav tako so v pokalnem prvenst /u Evrope doživeli polom v Lyonu, kjer so izubili ljubljanski košarkarji proti As-velu s 85:100. Razliko 15 košev bo težko popraviti na povratnem srečanju v Ljubljani.
Jeseniški hokejisti niso mogli 14. februarja na tekmo z ljubljansko Olimpijo za hokejski pokal zaradi odpora jeseniških prebivalcev. Na eni tekem za državno prvenstvo je prišlo do prekinitve zaradi neredov in tekmovalna komisija je tekmo prisodila Olimpiji s 5:0. Jeseničani so zahtevali, naj se dobro preišče, kdo je kriv prekinitve. Ker 4o tega ni prišlo, je množica obkrožila avtobus, ki naj bi peljal hokej isto v Ljubljano in ni pustila, da hi avtobus odpeljal.
NEDELJA, 7. aprila 1974:
Na Pristavi v Castelarju tombola.
Zn dobro voljo
Lončene pipe .
„Zakaj imajo Črnogorci lončene pipe?"
„Zato, da se jim ni treba skloniti, če jim pade na tla."
Komu je bolje?
Prijatelj sreča prijatelja in ga vpraša: „Kako je s tvojimi brati?"
„Eden se je oženil, ostali pa še kar dobro živijo."
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
6. TOMBOLA
Pristava v Castelarju Nedelja, 7. aprila
Priporočamo se za dobitke ali pa za denar.
V primeru slabega vremena bo tombola preložena na nedeljo, 9. junija 1974.
Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM BO NA PRISTAVI tudi
OTROŠKI VRTEC
Sprejemamo otroke od izpolnjenega tretjega leta. Vpisovanje 16. marca ©b 8.30
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
A LMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „MARKA BAJUKA“ V SLOVENSKI HIŠI
® Začetek prtdka: v so bobi, 23. marca, cb 18, sv. maša na čast sv. Duhu in zbor vseh študentoiv.
•	Vsem staršem, domovom, organizacijam in študentom spprojčamo šolski koledar za leto 1974. Pouk bo/ 6. in 20. aprila; 4. in 18. maja; 1. in 15. junija; 29. junija in 6- julija ter 27. julija; 10. in 24. avgusta, 7. in 21. septembra; 5. in 19. oktobra; 2. in 16. novembra; 23. novembra bo sklep.
•	Opozarjamo, da zadnja ura vsakokratnega pouka ob sobotah ne bomo; dovoljevali dijakom odhoda zaradi kakršne koli prireditve isti večer ali naslednji dan.
XXVII. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXVII. redni (bbčni zbor v nedeljo, 24. marca 1974, ob 9.30 v mali dvorani Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevalcev glasov.
2.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje 0 njih.
4.	Slučajnosti.
Po določilu 16. čllena društvenih pravil b0 občni zb©r sklepčen ob vsaki udeležbi eno uppi pozneje, kot je sklican.
Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci ter starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ©vira bolezen ali službena zaposlitev. Pooblaščenci se m(o*rajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v kapeli Slovenske hiše sveta maša.
SLOMŠKOV DOM, nedelja, 17. marca
TOMBOLA
Nad 500 bogatih dobithov !
Klicanje številk od 15 dalje
Slovenski dom v Carapacbayu sobota, 30. marca	ob 20
SPOMINSKO KRESOVANJE
ob tridesetletnici tragične smrti FRANCETA BALANTIČA
Ob kresu bosta nastopila zb(<*ra:
Mladina iz Carapachaya (g. Pirc) in „Karantanija" (ga. M. Fink-Geržiničeva)
Govori b0 g. dr. Srečko Baraga ob prikazanju 70 originalnih slik iz tistih časov.
Deklamacije in recitacje Balantičeve poezije-