PROLETAREC
5TEV.-N0. 823
Štorom k* Glasile Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 21. JUNIJA (June 21st), 1923
LETO—VOL. XVIII.
<««••> Mil warr m* rr„ oboam, t^imm *«**«■ m«4.
"Tretja" stranka in ameriško delavstvo.
Drugo leto bodo predsedniške volitve. De-mokratje in republikanci se že šedaj pripra-jajo na volilno kampanjo, pravzaprav jo že 'me. V obeh strankah so tudi takozvani progresivni bloki, ki dajejo stari gardi v prvi in drugi stranki kolikor toliko skrbi. Ti progre-sivci nimajo enotne politike; oni so enostavno itelji in zagovorniki ljudskih interesov, ka-[or trdijo sami, in sovražniki trustov, kakor radi naglašajo, toda vsaki izmed njih je nekaka stranka zase. In kakor pred vsakimi predsedniškimi volitvami, tako prihajajo iz vrst teh "progresivnih" elementov tudi sedaj glasovi o "tretji stranki".
Nekoč je poskušal z njo Roosevelt in pritegnil zanjo, oziroma zase, par miljonov .glasov. Potem se je vrnil nazaj v republikansko stranko in "tretja stranka" je razpadla. Stranka, ki obstoji radi ene osebe in za eno osebo, ni stranka,ampak le nekak meteor, ki odpade od večjega telesa in potem' zgori. Nekaj točk v programu, ki diše po naprednosti, nekaj zahtev za socialne reforme, to je razlika med "tretjo stranko" progresivcev in demokratsko ter republikansko stranko. Toda take točke denejo v volilne program sedaj tudi republikanska in demokratska stranka. Seveda jih v praksi ne izvajati, ampak ameriškim volilcem je menda I vseeno.
W. R. Hearst, ki se kljub svojemu številnemu časopisju ne more politično uveljaviti, poleg "Odbora 48-ih" menda najbolj želi, da bi se ustanovila "tretja stranka", pri kateri bi el on glavno besedo. Pri zadnjih predsedni-h volitvah je Hearstu pri akciji za ustanovitev nove stranke izpodletelo zato se je zavzel za "progresivca" Hiram W. Johnsona iz Californije, ki bi rad postal predsedniški kandidat na listi republikanske stranke. Hiram in Hearst sta pogorela. ■
J. A. Hopkins, načelnik "Komiteja 48-ih" hoče tretjo stranko, katere predsedniški kandidat naj bi bil senator William A. Borah. Borah pa ni navdušen za tretjo stranko in se počuti za sedaj popolnoma zadovoljnega v republikanski stranki. Robert M. La Follette je druga bilka, ob katero se opira megleni komet pro-pagatorjev tretje stranke. Ob zadnjih volitvah
je bilo isto, ampak Robert je ostal pri republikancih.
Najnovejši aspirant za predsedniškega kandidata je multimilijonar Henry Ford. Tudi Hearst je pripravljen delati zanj. Ampak Henry bi bil najrajše "neodvisen" kandidat, zanj pa naj bi agitirali "odvisni" Fordovi agentje, katerih je nebroj po deželi. Ako se bo spustil v igro, bo prizadejal stari gardi obeh strank precej skrbi, posebno še, če se bo Henrijevi kampanji udinjalo Hearstovo časopisje.
Mnogi poveličujejo Henrija. Mnogi vidijo v njemu genija, ki bo prinesel tej deželi pravo blagostanje, ako bo izvoljen. Zato agitirajo zanj. Toda Ford ni nikak genij, ne politik, niti mu ne gre toliko zaslug za razvoj njegovih podjetij, kakor mu jih nekateri pripisujejo. Ampak ljudje ga slave raditega, ker ima miljone, in ti so čislani in "vplivni". Henry Ford tak kot je danes, toda brez miljonov dolarjev, kdo bi se brigal zanj? Ker ima tako ogromno premoženje, ker je menda najbogatejši človek na svetu, je prominenten, imeniten, mogočen stvaritelj in po mnenju nekaterih dobrih ljudi, tudi pravičen.
Kaj pa ameriško delavstvo? Ali se razni komiteji, progresivni senatorji, Ford, Hearst itd., kaj ozirajo na delavske mase? Niti najmanj ! Vsem tem progresivcem je za sedeže, za čast, za politične pridobitve, zato so jim delavci zadnja briga. "Tretja stranka", ki ne propagira nič drugega kakor kontrolo nad trusti, progresivno zakonodajo in take reči, ne more spremeniti razmer na bolje, ker ne zagovarja in propagira sistema, ki bi odpravil privatno lastništvo produktivnih in distributivnih sredstev in jih socializiral.
Še eno vprašanje. Ali se ameriško delavstvo kaj briga za te predigre? Zelo malo. Kajti ako bi se, bi časopisje pisalo še o kom drugem kakor o Fordu, Hearstu, progresivnih senatorjih, stari gardi in o vprašanju "moče in suše".
Ameriško delavstvo ima "tretjo stranko", in ta je socialistična stranka. Edino potom stranke s socialističnim programom se bo ameriško delavstvo uveljavilo, edino potom izvajanja socialističnega programa bo doseglo trajna izboljšanja in končno socializem.
Sedaj, ko so tako vztrajno na delu progresivne in neprogresivne sile, če jih že hočemo tako imenovati, bi se moralo tudi ameriško delavstvo zganiti in stopiti v akcijo. Kampanja za predsedniške volitve nudi dobro priliko za socialistično propagando. Farsa, ki se igra za kulisami kapitalističnih politikov vseh kovov, se mora razgrniti delavskim masam.
Ljudstvo zelo rado pozablja. Tudi ameriško delavstvo je pozabilo, da je bilo v prošlosti mnogo industrialnih kriz, kakor se jih imenuje v kapitalističnem svetu, ki pomenijo brezposelnost in radi tega pomanjkanje med ljudstvom, ki je odvisno od vsakdanjega zaslužka za svoje preživljanje. Take krize se bodo ponavljale. Prihodnja ni več daleč in delavstvo naj nanjo računa sedaj, ne šele potem, ko je kriza že v hiši.
Medtem, ko se politiki višje zgoraj prepirajo in posvetujejo, kdo bo kontroliral prihodnjo administracijo neoziraje se na delavstvo, naj gre tudi ameriški proletariat na delo za svojo "tretjo stranko". Socialistična stranka mora postati sila! Da jo napravimo, je naša naloga!
t^®
Akcija za enotno fronto strokovno organiziranega delavstva.
V zadnji številki smo poročali, da se vrše pregovori med zastopniki amsterdamske inter-nacionale strokovnih unij in med moskovsko rdečo internacionalo strokovnih unij, da se stvori enotna fronta proti svetovni reakciji, fašizmu in vojnim nevarnostim. Ti pregovori so se vršili v eni ali drugi obliki že večkrat, toda so se končali večinoma z neuspehom.
Na konferenci v Amsterdamu, kjer sta zastopala moskovsko organizacijo Kalenin in Lo-sovski, se je prišlo že bližje sporazuma, toda dosežen še ni. Sporazum pa je dosežen med Mednarodno zvezo transportnih delavcev (železničarji, mornarji in drugi prometni delavci), ki pripada amsterdamski internacionali, in rusko zvezo transportnih delavcev, ki spada k moskovski internacionali. Konferenca teh delavcev se je vršila v Berlinu. Predsedoval ji je Robert Williams iz Anglije. Od strani amsterdamske internacionale je bil med drugim navzoč njen tajnik Edo Fimmen, ki je tudi tajnik Mednarodne zveze transportnih delavcev. Ruske transportne unije je zastopal Losovski, tajnik Rdeče internacionale strokovnih unij. Oba sta podala po konferenci izjavo, da sta popolnoma zadovoljna z izidom pogajanj. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta od zastopnikov obeh mednarodnih zvez, poziva transportno delavstvo v enotno fronto proti fašizmu in novim voj-
nim nevarnostim. Ustanovljen je bil tudi stala odbor enotne fronte transportnih delavcev, ki bo imel svoj urad v Berlinu. Ta odbor ima nalogo paziti na aktivnosti fašistov, na prevažanje municije in čet ter o vsem gibanju delavskih sovražnikov sporočati prizadetim delavskim organizacijam. Odbor ima nadalje nalogo voditi propagando proti fašizmu in militarizmu ter delati načrte za obrambo delavstvi proti fašistom. Konferenca se je zedinila za načelo da se direktne napade fašistov odbijaj direktno akcijo delavcev in da napram oboroženim napadom fašistov nastopa delavstvo i oboroženo obrambo.
Odbor ima velike naloge, pri katerih mu pomagajo vse unije transportnih delavcev, ne-glede kateri internacionali so pridružene. Podoben poskus je bil že enkrat narejen, posebno v blokadi napram Ogrski, katero je objel beli teror po padcu Kunove komunistične vlade. Delegatje berlinske konference za enotno fronto so prepričani, da je bil z njo narejen veli korak k zbližan ju in da bo imel dobre posledice tudi na druge unije, ki radi pripadanja I dvem internacionalam niso enotne. Prihodnja konferenca enotne fronte se bo vršila v jeseni
Ruski delegatje na konferenci v Berlinu so obljubili, da njihovi pristaši ne bodo razdirali unij, ki pripadajo amsterdamski Internacionali in delegatje Mednarodne zveze transportnih delavcev so podali izjavo, da se komunističnih skupin ne bo izključevalo. Nadalje je bil narejen med obema zvezama sporazum, da se v. prihodnje ne bo več razdvajalo delavstvo ene stroke v eni deželi na dve uniji, kakor je slučaj v Franciji, kjer je delavstvo razdeljeno na dve unijske zveze, amsterdamsko in moskovsko, kar seveda slabi njihove vrste in jača pozicijo kapitalistov. Na konferenci se je naglašalo, da je potrebno privesti razdvojene unije v enotno\ centralo, ki naj pripada tisti internacionali, za katero se izreče večina članstva. Toda večinai potem ne sme izključiti manjšine.
Prave enotne fronte ne more biti, dokler-bosta obstajali dve internacionale. Akojev j zvezi strokovnih unij ene dežele večina članstva na strani amsterdamske internacionale, vodi manjšina boj, da postane večina, ali pa izvede ločitev in ustanovi svojo federacijo ter prične z bojem proti amsterdamski skupini. A- J ko sedaj priznavajo voditelji v Moskvi kakor v Amsterdamu, da je enotna fronta potrebna, , morajo tudi priznati, da so dve internacionale i nepotrebne. Isto velja za politično gibanje de- i lavstva.
Delavstvo nima enotne fronte in je ne bol imelo v pravem smislu besede, dokler bodo delavski sindikati razdeljeni na nasprotujoče si skupine in dokler bomo imeli nasprotujoče si politične stranke delavstva, pridružene dvem j nasprotujočim si internacionalam.
Treznost se vrača — zelo počasi sicer, ampak vendar se vrača. Frakcijskega boja bo še veliko —pravzaprav ne bo nikdar izginil. Toda priti mora čas, ko bo velika večina delavstva zedinjena v eni mednarodni organizaciji, medsebojne diference pa bo reševala v organizaciji. Enotna fronta je potrebna ne samo za boj proti kapitalizmu, ampak še veliko bolj za izvedbo socializma. Vsakdo, ki jo ruši, škoduje delavski stvari; vsakdo, ki pod krinko propagande za enotno fronto ruši še to enotnost, ki jo imamo, vrši zločin nad proletariatom. Tisti, ki potom tolerance, medsebojnega razumevanja in vzgojevanja delavstva delujejo za strnitev delavskih sil, so pravi graditelji enotne fronte.
Uredniškim gizdalinom.
Newyorški socialistični dnevnik Call je priobčil pod naslovom "To the Editorial Dandies" članek, v katerem biča urednike liberalnih listov, ki kritizirajo stališče socialistov napram razdiralcem delavskega gabanja v Ameriki, ki so si nadeli ime "komunisti" in kot taki rujejo v prvi vrsti proti socialistični stranki in napadajo njene liste. Članek se glasi:
"Pearson's Magazine (mesečna revija) se v svoji junijski izdaji zaletava v Call radi njegovega stališča napram super-revolucionarjem v delavskem gibanju. V svojem članku piše med drugim: "Število splošnoznanih oseb, katerim so komunistične teorije in taktike zadnja briga, se dviga vsepovsod v obrambo osebnih svobod-ščin. ki jih kratijo nekateri vladni uradniki vodilnim članom stranke dela (workers' party)."
Da, ampak tudi socialistična stranka je ravno tako trpela od preganjanj ako ne še več, in Call je neustrašeno protestiral proti vsem tem persekucijam. Call ni nikdar pozabil dvigniti svojega glasu za obrambo preganjanih, tudi če je bil z njimi v fundamentalnem nesoglasju.
Pri tem se ravnamo po izkušnjah zgodovine, ki so naša vodnica. Mi vemo, kaj se je zgodilo, kadar so nadljudje dobili večje število pristašev v delavskem gibanju. Zrušenje delavskega gibanja je bila posledica. Seveda, to ne zanima uredniške gizdaline. Razvalina se nikdar ne nakupiči okoli njihovih glav. Nanje ne pade naloga pričeti graditi z nova. Oni žive izven borbe delavskega razreda.
Pearsonov gizdalin bi rajše da bi mi ne kritizirali razdiračev delavskega gibanja. Če bi Pearsonovi in drugi uredniki njihovega kalibra šli v ruševino in si vzeli nalogo pričeti graditi strukturo, ki so jo nadljudje zrušili, tedaj bi jim mi priznali pravico dajati nasvete. Ampak dokler bodo zadovoljni piti njihovo sodo in se ogibati vsakega dela, niso njihova mnenja za nas nič večjega pomena kakor ona ki jih ima ndy Gump."
SEMINTJA.
Spomenik cenzurirani nezgodi. — Potresi. — Človeški "material". — Slika iz Španije. — Nesmiselna dokazovanja. — Dve nevarnosti. — Zmage socialistov v Minneapolisu.
V	Perziji, v Italiji in drugod so se pred nekaj dnevi dogodili veliki potresi. Več tisoč ljudi je bilo ubitih, na tisoče jih je brez strehe. Strah med prebivalstvom je nepopisen. Glad se oglaša, kakor navadno po vsaki taki in podobni katastrofi. Prebivalstvo kliče na pomoč bogove in jih prosi, naj odvrnejo take nesreče. Filan-tropi so dobili zopet priložnost za dobrodelnost in učeni ljudje priliko za študiranje vzrokov praznoverja, ki je v glavnem samo eden, in ta je nevednost.
* * •
Zelo malo rudarjev (drugi delavci še manj) se zanima za katastrofo v premogovniku v Tsaochuangu na Kitajskem. Vladni vojaki, ki love roparje, so baje pokvarili elektrarno, in sesalke v rovih so prenehale delovati. 300 pre-mogarjev je utonilo, 2,200 se jih je rešilo. Človeški maiterijal v Ameriki je poceni, najnižjo ceno pa ima na Kitajskem. "Človeški material" bo dražji, kadar ljudske mase prenehajo biti material in postanejo človeška bitja. To se zgodi, kadar postane povprečen človek-res misleče bitje.
* * #
V	Bilbao, Španija, so se vršile okrajne volitve, katerih so se udeležili poleg drugih strank tudi socialisti in komunisti. Reakcionarji so zmagali, kakor se je v Španiji dosedaj vedno dogajalo. Komunisti in socialisti so posvetili največ energije medsebojnemu boju. Ernesto Garcia, voditelj tamošnjih socialistov, kakor poročajo časnikarske vesti, je bil od komunistov ubit. Nazadnjaška Španija bo še dolgo v rokah klerikalnih in drugih reakcionarjev, kajti še tiste male napredne struje. ki tam obstoje, ne morejo nastopati skupno niti v najkritičnejših časih. Človek si lahko nadene naziv "komunist" ali karkoli že, toda naziv sam na sebi mu ne pripomore do možganske revolucije. V dosego te se je treba učiti in veliko misliti.
* # »
Poleg Perzije ima tudi Nemčija potrese, samo da so prve povzročili naravni elementi, druge pa ljudje sami. Francija hoče, da pade Nemčija pred njo na kolena in se ukloni njenim diktatom. Nemci se branijo, toda sila je na strani francoske vlade. Kljub temu bo Francija izgubila igro, ako ne danes, pozneje gotovo. Kar posebno zanima nekatere ljudi, je pa-
danje nemške marke. Dne 18. junija ste jih lahko kupili 165,000 za dolar. Po premirju so nekateri ameriški delavci investirali svoje skromne prihranke v nemške marke. Danes nimajo ne mark ne dolarjev. Tudi francoski
frank gre počasi navzdol.
* * «
American Telegraph & Telephone Company je trustjanska kombinacija, ki si je pridobila monopol nad brzojavnimi napravami v Zed. državah. Tudi razne tovarne za izdelovanje telefonskih in drugih brzojavnih aparatov kontrolira, oziroma lastuje, med njimi eno največjih tova-ren te vrste, Western Electric Company v Ch!-cagi. Sedaj se vrše pred illinoisko komercialno komisijo zaslišavanja, na katerih dokazujejo odvetniki čikaške mestne občine, da je omenjena tovarna res v posesti trusty, ki ima mo-> nopol nad brzojavnimi napravami, človek, ki pozna situacijo, se vprašuje, čemu je treba take reči sploh dokazovati? Jasno je, da so gospodarji ameriške telegrafske in telefonske družbe tudi gospodarji, čeprav indirektno, čikaške Western Electric kompanije. Ampak živimo v kapitalistični državi, s kapitalistično zakonodajo, ki prikroža zakone tako, da služijo tru-stom. Sodnik, ali v tem slučaju komisija, je lahko prepričana, da ta in ta trust res kontrolira ta in ta stranska podjetja, ampak to je treba legalno dokazati. In če trust dokaže, da teh in teh podjetij ne lastuje, kar mu ni težko, Je stvar za komisijo jasna. "Dokazano je bilo!"
•	* m
V	St. Michaelen-Maurienne v Franciji je vojni minister francoske vlade odkril zadnjo nedeljo spomenik, ki pripoveduje, da se je v tem kraju med vojno smrtno ponesrečilo 350 vojakov v vlaku, ki je zdrčal po klancu. 500 vojakov na dopustu je šlo 12. nov. 1917 v Modane na Savojskem na vlak, da se odpeljejo na svoje domove. Strojevodja je protestiral in zatrjeval, da je vlak s tolikimi vojaki pretežak, da bi mogel voziti z njim preko goratih krajev ne da bi bil izpostavljen vedni nevarnosti in je odklonil iti na lokomotivo. Častniki so ga prisilili in vožnja je pričela. Njegovo domnevanje se je uresničilo. Lokomotiva ni zmogla teže in vlak je zdrčal v dolino. Vsi, razun 150 vojakov, so zgoreli v razvalinah vlaka. Tudi onih 150 je dobilo večje ali manjše poškodbe. O tej nesreč! je vedelo samo prebivalstvo dotičnega okraja, v katerem se je dogodila. Cenzura je skrbela, da drugi niso izvedeli o nji ničesar do konca vojne. Vojaki, ki so izgubili življenje radi nadutosti in brezbrižnosti svojih predpostavljenih, imajo sedaj lep spomenik, ampak ta jih ne prikliče iz groba. Conan Doyle bi morda vedel povedati, kaj pravijo njih duhovi o ceremoniji.
*	* *
V	Franciji postaja rojalistično gibanje vsa-> ki dan bolj drzno. Republikanci se boje pre-
vrata in so prisilili ministerskega predsednika Poincareja podati zbornici izjavo. Poincare jih je potolažil, da bo vlada z vso strogostjo zatrla! vse netitelje nemirov, najsibo socialiste alimo-j narhiste, kadar prekoračijo mejo zakonov. Ko je bila debata v parlamentu končana, so poslanci glasovali o zaupnici in nezaupnici vladi. Večina je bila z vlado in Poincare ni "padel". William E. Nash, poročevalec amerških dnevnikov,; brzojavlja iz Pariza: "Četudi je Poincare zagotavljal, da bo zatrl z enako energijo vsake prevratne poizkuse najsibo socialistov ali monar-histov, je bilo iz njegovega govora vendar jasno, da zavzema napram prvim veliko strožje stališče kakor napram drugim."
# * *
To je razumljivo. Če pridejo na krmilo rojalisti, ne bodo odpravili sedanjega družabnega reda, torej niso sovražniki civilizacije. Socialisti propagirajo odpravo sedanjega ekonomskega sistema, socialistično družbo narodov to take reči, torej so nevarni civilizaciji in zato je treba nastopati napram njim strožje kakor proti monarhistom.
• • •
Francoska vlada potrebuje pomoči monar-' histične struje, kakor potrebuje pomoči drugi5 reakcionarnih strank, katere se razlikujejo od monarhistov le v toliko, da prisegajo na republikansko zastavo in na program ločitve cerkve od države. V ostalem ni med njimi nobene razlike,
* # #
Pri občinskih volitvah v Minneapolisu Je i bilo vseh sedem socialističnih mestnih odbor- i nikov ponovno izvoljenih. Poleg socialistov Je j bilo izvoljenih še 14 občinskih odbornikov na I listi "Nestrankarske politične lige delovnega] ljudstva", katero so podpirali tudi socialisti. De- I lavska-socialistična kombinacija ima v novem j mestnem svetu večino in dobila bi lahko tudi j župana, ako bi bilo med krogi prej imenovane lige malo več soglasnosti pri iskanju županske- ] ga kandidata. Liga je podpirala socialiste v j sedmih okrajih in socialisti ligine (unijske) ] kandidate v vseh ostalih okrajih. Minneapolske j volitve dokazujejo, da socialistična stranka živi . in zmaguje celo v krajih, kjer so jo razkoli naj- I bolj pobili na tla. Zedinjeno delavstvo v Min-nesoti ima priliko dne 16. julija dobiti še enze- j lo važen mandat — novega zastopnika v zvez- j zin senat. Take zmage so veliko večjega pome- j na, kakor stresanje fraz besednih revolucionar- j
Socialistično časopisje je faktor, ki je kapitalizmu najnevarnejši. Socialistični tisk kaže nevednim masam gnilobo sistema, ki izkorišča ljudske množice, in kaže mu pot iz tega sistema v socialistični družabni red.
Sveto pismo in načelnik jeklarskega trusta.
V Proletarcu je bilo svoječasno poročano, je predsednik Harding povabil kralje ameriške jeklarske industrije k sebi na obed, kjer p je priporočil odpravo 12-urnega delavnika v jeklarski industriji. Magnatje so obljubili, da do skušali ustreči njegovi želji in imenovali potem posebno komisijo, ki bi imela pronajti možnosti za skrajšanje delavnika. Dne 25. maje dala svoje poročilo, v katerem pravi, da takih možnostih sedaj ni. Potem našteva, da jeklarski delavci ne zahtevajo skrajšanje delavnika, torej so zadovoljni z razmerami kakršne , drugič, če bi se skrajšalo delavnik na osem ur, bi bilo treba mnogo novih delavcev, katerih kje dobiti, ker je naseljevanje v Ameriko omejeno, tretjič, delavci v jeklarski industriji imajo toliko počitka med delom, da dolge delavne ure niso prav nič škodljive njihovemu zdravju. To so v glavnem argumenti Garyjeve komisije.
Mr. Gary se je nahajal dalj časa na potovanju po obrežnih deželah Sredozemskega morja inznjim je bila večja družba drugih denarnih kraljev. Ko se je vrnil, je imel dne 25. maja v hotelu Commodore v New Yorku predavanje o utiskih svojega potovanja s posebnim ozirom na mednarodno situacijo.
Zelo veliko je govoril o svetom pismu in ga priporočal vsem, naj ga čitajo, kdor pa ga je že čital, naj ga prečita še enkrat. Opisoval je dežele, in kraje ki so se mu posebno dopadli, je priporočal v poset tudi drugim.
Gary je najel posebni parnik zase in svojo družbo, kar je stalo precej stotisočakov. Ko se je vrnil, je šel v hotel in podal v imenu omenjene komisije najdbe o možnosti odprave burnega delavnika, katerega ni mogoče odpraviti. Potem je predaval, in njegov govor je bil poslan vsem ameriškim časopisom zaeno s poročilom njegove komisije.
Ampak, kar se zdi Mr. Garyju nemogoče, postane enega dne mogoče. Delavstvo jeklarske industrje bo dobilo krajši delavnik, ne sicer, če bo čakalo milosti, ampak izvojevati si ga bo moralo. Garyju, ki ne ve kaj je borba za vsakdanji kruh, je lahko čitati in se diviti svetemu pismu, ampak jeklarski delavci ne morejo živeti od same božje besede, in Gary ve tudi to. Delati morajo, delati od 10 do 12 ur, da si more Gary in drugi magnati najemati barke, potovati po svetu in pronajti na morju, da so jeklarski delavci popolnoma zadovoljni. Ampak delavci v jeklarnah niso zadovoljni, ker ne morejo biti zadovoljni v razmerah, v kakršnih žive. Industrialna in politična organizacija jeklarskega delavstva je Garyju in drugim finančnim kraljem najboljši odgovor. On naj ima
svoje sveto pismo, delavci pa hočejo živeti kot ljudje, zato hočejo več kakor pa iztis biblije.
v?®
Zgodovina socializma v Srbiji.
Spisal Fran Erjavec.
(Nadaljevanje.)
Vse Markovičevo delo karakterizuje predvsem ena značilna črta, namreč ta, da je znal v svojih brezobzirnih kritikah vedno navesti tudi pozitivne predloge in skušal te predloge tudi realizirati, zato ni bil toliko teoretik kot mož neutrudnega dela, tako da gledata v njem svojega duševnega očeta kar dve stranki, namreč socialistična in radikalna.
V prvi dobi njegovega javnega delovanja opažamo pri njem še močan vpliv ruskih *'na-rodnikov", iz katerih so izšli Bakunin, marksistična ruska socialna demokracija in ruski socialni revolucionarji. Najjasnije se vidi ta vpliv v poročilu, ki ga je predložil Markovič ruski sekciji internacionale o "političnem in gospodarskem položaju delavskega razreda v Srbiji". V tem poročilu ugotavlja, da je Srbija brez vsake industrije, da sta trgovina in sploh kapitalizem nerazvita in da je razred eksploatatorjev inteligenca. "Ves narod ... se deli na razred, ki vlada — inteligenca, in na razred, ki je vla-dan — preprosto ljudstvo". Dalje pripoveduje, da je mogoče videti po vseh srbskih trgovinah produkte najnovejše pariške mode, ki si jih izmišlja v službi režima stoječa inteligenca, do-čim nikjer v Srbiji ne izdelujejo najpotrebnejšega kmetskega orodja. V deželi, kjer se peča narod samo s kmetijstvom, ni niti ene kmetijske šole. Potem popisuje, kako srbski kmet gospodarsko leto za letom bolj propada in kako se tudi v Srbiji polagoma obrazuje proletariat v zapadnem pomenu besede, katerega edina rešitev je — internacionalna zveza delavstva.
Kritični Markovičev duh je pa kmalu spoznal, da gesel ruskih "narodnikov" ni, mogoče enostavno prenesti na kulturno in gospodarsko zaostala tla, zato se je hitro osvobodil njih vpliva in v naslednjih spisih je precej revidiral in korigiral misli, ki jih je razvijal v tem poročilu. V Curihu se je namreč seznanil pobliže z modernim socializmom in tedaj je kot trezen realist tudi za vedno zapustil romantične ideologije ruskih "narodnikov". Že v naslednjih spisih vzklika: "Pri nas nimajo one razdelitve na kapitaliste in delavce kot na zapadu, naš delavec še ni v masi proletarec", a razvoj pojde gotovo v isti smeri.
S tem se je začela druga doba Markovičeve-ga javnega delovanja, ki je popolnoma pod vplivom naukov modernega znanstvenega socializma, zlasti Marksa in Englsa. To je jasno videti iz vseh neštevilnih člankov, ki jih je napisal v
teh letih, kakor n. pr. "Poraz pariške komune", "Beli teror", "Delavsko vprašanje" (napisano po "Komunističnem manifestu") itd. Njegovo nasprotje do pristašev ruskih "narodnikov" je postalo tako ostro, da so ga izključili celo iz "Srbske socialistične stranke", ki so jo osnovali 1. 1877. v Curihu nekateri mladi srbski bakuni-sti, pozneje zvesti hlapci vladajoče reakcije. Oborožen z znanstveno metodo modernega socializma se je vrgel potem z vsem ognjem v'boj in vzel pod svoj kritični nož vse panoge tedanjega srbskega javnega, zlasti pa političnega življenja. Videč nizko gospodarsko stopnjo, na kateri je bila tedanja Srbija, in pomanjkanje kapitala, se je zavzel za snovanje zadrug, strokovnih šol in denarnih zavodov, ki bi deželo gospodarsko dvignili, le žal, da tedanja srbska javnost še od daleč ni bila zrela za uresničenje njegovih idej, zato so ga proglašali eni za utopista, drugi pa za oportunistaj dočim je bil Markovič samo dosleden marksist in socialist.
Takoj po prvem svojem nastopu je pa opazil, da je eden prvih pogojev za gospodarski napredek dežele — politična svoboda ljudstva. Z vso silo se je zavzel zato za politično samoupravo ljudstva in vzklika celo: "Vprašanje samouprave — to je vprašanje kruha." Ostro žigosa centralistični birokratizem, ki ovira ves napredek, ter kaže na velike zapadne demokracije, ki se tudi gospodarsko neprestano dvigajo. Zahteva, da se uvedejo okrožne skupščine z obširnimi kompetencami in da se da občinam kakor tudi srezom popolna samouprava. Politična svoboda in samouprava bi vodili, kakor rečeno, do gospodarskega napredka, ki bi rodil kapitalizem, oblikoval delavski razred in njegova razredna organizacija bi konsekventno pripravljala socialno revolucijo, ne z nasiljem in bajoneti, temveč s tem, da bi ji večina naroda sama poverila oblast. Vzporedno z gospodarskim, političnim in kulturnim napredkom naroda bo pa treba urediti tudi razmerje do sosednih narodov in državic. Markovič se izjavlja v tem pogledu za federativno državno zvezo vseh balkanskih narodov, ker smatra, da je samo taka politična tvorba zmožna trajnega življenja.
To so na kratko glavne misli Markovičeve-ga programa. Da bi te svoje ideje razširil, je iskal zvez s somišljeniki po Srbiji, Vojvodini, Bosni, Dalmaciji in Bolgarski. Že zgodaj je nameraval osnovati posebno socialistično stranko, a kot trezen in realen duh je dobro vedel, da more biti ta šele plod smotrenega vzgojnega dela. V to svrho je posvetil glavno pažnjo socialističnemu tisku, nato pa gospodarskim organizacijam. Ker proletarijata v zapadnem pomenu besede tedanja patriarhalna in kmetiška Srbija še ni imela, se je naslonil Markovič najbolj na mlado izobraženstvo, med katerim mu je prebil led že Ž. Žujovič. Stoječ pod silnim vtis-kom Internacionale je začel izdajati že sredi 1.
1871. popolnoma socialističnega "Radnika", ki je bil naravnost vzorno pisan in urejevan. Jasno je pa, da se tak drzen poizkus še ni mogel obnesti, zato je list že naslednje leto vsled materialnih težkoč propadel. V naslednjih letih je izdajal potem v Kragujevcu še "Javnost", "Glas javnosti", "Osvobojenje" in "Staro osvoboje-nje", a v kolikor ga niso trle materialne težko-če, mu je delala neprilike policija, tako dani mogel izhajati nobeden dolgo.
Glede na čitajočo publiko in gmotno stran listov so marali biti ti časopisi pisani čim bolj poljudno ter razpravljati predvsem o konkretnih dnevnih zahtevah (n. pr. o suvereni narodni skupščini; o občinski, sreski in okrožni samoupravi; svoboda tiska, zborovanja in združevanja itd.), dočim sta prinašali čiste in načelne socialistične razprave reviji "Rad" (1875 in 1876) in pozneje "Straža" (1877 in 1878). s
Kakor je bil Markovič ustanovitelj srbskega socialističnega tiska, tako je bil tudi ustanovitelj prvih srbskih gospodarskih organizacij, ki naj bi pripravljale obenem pot političnim organizacijam srbskih socialistov Res je, da v zemlji brez industrije še ni mogel z njimi ustanoviti socialistične stranke, a vzbudil in dvignil, je smisel za organizirano politično in gospodarsko življenje, ki je priborilo potem radikalcem take triumfalne zmage. Ker ni bilo delavstva, je zbral in organiziral 1. 1870. v Belgradu siromašne male obrtnike, jim predaval in vodil v njih zadrugi pisarniške posle. Tako je osnoval takoj po svojem prihodu v Srbijo dve produktivni in eno konsumno zadrugo, v poznejših letih pa še več drugih. Umevno je, da je bilo potrebno za tako delo silne potrpežljivosti, požrt--vovalnosti in vere, kajti povsod je že prv3 mesece naletel na nepremagljive težkoče in razočaranja. Nzmožnost članov na eni strani in prevelika njih lakomnost na drugi strani sta pokopali mnogo lepih ustanov in načrtov, vendar je bila s tem zadružena ideja prinesena tudi v Srbijo, kjer se je potem polagoma vendarle razvijala in porajala svoje lepe sadove.
Več sreče je imel Markovič s snovanjem delavskih podpornih društev za slučaj bolezni in smrti. Najprej sta bili osnovani "Društvo tipografskih delavcev" in "Društvo krojaških delavcev," ki obstojita še danes; več drugih podobnih društev se je pa polagoma razšlo, oziroma preosnovalo. Vsa ta društva je ustanavljal Markovič kot pripravo za sindikalne delavske organizacije, na katere je mislil že tedaj. Z njimi je položil temelj razrednim bojnim delavskim organizacijam v Srbiji.
(Dalje prihodnjič. )
j« ji j«
Pričelo se je! Prebujenje slovenskih naselbin v Ameriki je tukaj. Dokaz: novi klubi, reorganizirani klubi, več zastopnikov in več naročnikov na Prole-, tarča.
LEONID ANDREJEV:
I TEM A.
Poslovenil Jos. Vidmar.
(Nadaljevanje.)
—	Rajše bi jo oddali v pisarni. Pri nas se vse pusti v pisarni.
-Zakaj? — toda pogledal je na dekle in je zmedeno umaknil pogled. — Ah, da, da. To je malenkost.
—	Ali veste, koliko imate denarja? Zato, ker nekateri ne vedo, potem pa . . .
—	Vem, vem. Da se vam le ljubi . . .
Legel je in yljudno pustil mesto pri zidu. lnvzhičeni spanec se je široko nasmejal, prile-gel s poraščenim licom, k njegovemu licu, — k enemu, k drugemu — ga mehko objel, požge-ckal kolena, položil mehko, puhovito glavo na njegova prsa in blaženo zamrl. Zasmejal se je.
—Zakaj se smejete? — se je nehote nasmehnilo dekle.
—	Tako. Zelo prijetno mi je. Kako mehke blazine imate! Sedaj lahko tudi malo pogovoriva. Zakaj ne pijete?
—Ali si lahko slečem bluzo? Dovolite? Kajti sedeti bo menda treba dolgo časa! — V njenem glasu je zvenela lahna porogljivost. Ko pa je srečala njegove zaupljive oči in uslužni: "seveda, prosim!" — je resno in preprosto pojasnila:
—	Zelo tesen korset imam. Na telesu se potem poznajo udrtine.
—	Seveda, seveda, prosim.
Okrenil se je nekoliko v stran in je zopet zardel. In ali mu je bedenje tako zapletalo misli, ali pa je bil pri svojih 26 letih resnično naiven — kaiti tudi ta "lahko" se mu je zdel naraven v hiši, kjer je bilo vse dovoljeno in ni nihče nikogar prosil dovoljenja.
Bilo je slišati, kako je šumelo svila in kako so pri odpenjanju pokale zaponke. Nato vprašanje:
—	Ali niste pisatelj ?
—	Kaj ? Pisatelj ? Ne, pisatelj nisem. Zakaj ? Ali imate radi pisatelje?
—	Ne, ne maram jih.
-Zakaj ne? Čisto dobri ... — sladko in zaleglo je zazeval — ljudje so.
—	Kako vam je pa ime?
Molk in zaspani odgovor.
—	Kličite me I ... ne Peter, Peter.
In še vprašanje:
-Kaj pa ste? Kdo ste?
Dekle je spraševalo tiho, toda oprezno in I trdo in njen glas je napravil vtis, kot da se je ; vsa naenkrat vspela k ležečemu. Toda on je ni I. več slišal, zadremal je. Za trenutek je blisnila ■ugašajoča misel in je v eni sliki, v kateri sta se [ čas in prostranstvo zlila v eno samo pestro gru-f do senc, mraka in svetlobe, gibanja in nepre-| mičnosti, ljudi in neskončnih ulic in neskončno
vrtečih se koles, izrisala cela ta dva dneva in dve noči besne gonje. Naenkrat pa je vse utihnilo, potemnelo, izginilo — in v mehki pol-svetlobi se mu je prikazala v globoki tišini neka dvorana v galeriji slik, kjer je včeraj za celi dve uri našel mir pred detektivi. Kakor da sedi v rdečem žametnem nenavadno mehkem diva-nu in gleda nepremično neko veliko črno sliko; in tak mir veje od te stare, črne, razpokane slike, in tako se odpočivajo oči in tako mehko postaja mislim, da se je že v dremoti nekoliko minut začel protiviti spancu in se ga je nejasno zbal, kot neznanega nemira.
Toda v salonu je zaigrala muzika. Začeli so poskakovati sunkoviti, kratki, pogosti zvoki z golimi, brezlasimi glavicami, pa je pomislil: "sedaj lahko spim" — in je takoj krepko zaspal. Zmagoslavno je zacvilil mili, mahoviti spanec, ga vroče objel — zadržala sta sapo in zletela v globokem molku v prozorno, raztapljaj očo se globino.
Tako je spal eno uro, dve, leže na hrbtu v oni vljudni pozi, ki jo je bil navzel pred spanjem, in desno roko je imel v žepu, kjer sta ležala ključ in revolver. Ona pa mu j&:sedela z golimi rokami in vratom nasproti, kadila, pila polagoma konjak in ga nepremično opazovala; da bi ga bolje ogledala, je včasih stegovala tenki gibčni vrat in obenem s to kretnjo sta ji na koncu ustnic vzrasli dve globoki, napeti gubi. Pozabil je ugasniti zgornjo žarnico in v močni njeni svetlobi ni bil niti star, niti mlad, ne tuj, ne blizek, temveč ves nekako neznan; neznana lica, neznan nos, upogjen ftakor ptičji kljun, neznano, enakomerno, krepko, silno dihanje. Gosti črni lasje na glavi so bili po soldaško kratko ostriženi; in na levem sencu je imel bližje k o-česu majhno belo brazgotino od kakega starega udarca. Križca ni imel na vratu.
Muzika v salonu je včasih utihala in se znova razlegala v zvokih klavirja in gosli, petja in teptanja plešočih nog, ona pa je sedela in sedela, kadila cigarete in ogledovala njegovo levo roko, ki mu je ležala na prsih: imela je široko dlan z debelimi mirnimi prsti — na prsih je vzbujala vtis teže, nečesa tlačečega do bolečine; dvignila jo je s previdno kretnjo in položila poleg telesa na posteljo. Potem je hitro in z ropotom vstala in s silo ugasnila vrhnjo luč, kot da bi hotela zlomiti zažigalo, in prižgala spodnjo, pod rdečim senčnikom.
Toda tudi sedaj se ni zganil in njegov rdečkasto osvetljeni obraz je ostal prav tako n,eznan in vznemirljiv v svoji nepremičnosti in mirnosti. Dekle se je okrenilo v stran, objelo kolena z golimi nežno pordelimi rokami, vrglo glavo nazaj in se mirno zastrmelo v strop s črnimi jamami nepremičnih oči. In v njenih zobeh se je ohladila krepko stisnjena, nepokajena, ugasla cigareta.
(Dalje prihodnjič. )
DOPISI.
O Debsovem shodu v Clevelandu.
CLEVELAND, O. — V nedeljo 10. junija se je vršil v Clevelandskem mestnem Auditoriumu impozanten shod, ki bo ostal tudi slovenskemu delavstvu v trajnem spominu. Udeležilo se ga je okoli 8,000 oseb.
Poseben organizator soc. stranke iz New Yorka se je mudil tukaj par tednov pred shodom in vodil zanj kampanjo. Z njim so prvič sodelovale tukajšnje unije in tako je bil shod zelo dobro organiziran. Glavno delo se je seveda vodilo pod okriljem clevelandske socialistične organizacije.
" Naš socialistični klub št. 27, JiSZ., se je z vso svojo energijo podal na delo in mnogo pripomogel k boljšemu izpadu shoda. Naši zastopniki so se udeleževali vseh sej pripravljalnega odbora centralne organizacije. Člani kluba so marljivo prodajali vstopnice v pred-prodaji in posebni odbor je dal tiskati agitacijske letake v ta namen, katerih se je razposlalo na tisoč naslovov slovenskih delavcev. Uspeh je bil velik in lah ko se trdi, da je bilo na shodu nad pet sto slovenskih delavcev.
Shodu je predsedoval Geo. H. Goebel iz Newarka, N. J. Krajše govore so i'tneli Max Hayes, urednik delavskega lista "Citizen" in Peter Witt, bivši komisar pouličnih železnic.
Pred pričetkom govorov sta nastopila slovenska pevska zbora Jadran in Zarja s himno Internacionala, ki jo je zapel skupni moški zbor v angleščini. Pevci so želi po odpevu te himne burno odobravanje. Zatem je zapel mešan zbor, broječ sedemdeset pevcev in pevk, "Nazaj v planinski raj" in "Na goro". Vse tri pesmi so bile dobro izvajane. Tisoče glav broječa množica je poslušala slovensko pesem in iz burnega aplavdira-nja je bilo sklepati, da ji je nastop naših zborov zelo uigajal. Tako sta tudi ta zbora poskrbela, da je shod čim veličastnejše uspel.
Ko je stopil na oder sodrug Debs, je trajala ova-cija okoli osem minut. Deklice in dekleta so mu dale v pozdrav cvetlic. V imenu slovenskega delavstva sta izročili šopek rdečih nagelnov v obliki baklje hčerka družine Frank Kovačič in Miss Stalfa.
Debs, ki je nastopil zadnji izmed govornikov, je govoril malo nad eno uro. Poznalo se je staremu bojevniku, da je fizično nekoliko opešal, toda še vedno je njegov glas zelo čist, posebno v začetku govora, in čuje se ga tudi v ozadju velikih dvoran, kakor je n. pr. tukajšnji Auditorium.
Kadar se Debs razvnaime in prepoji svoj govor z ognjevitostjo, tedaj bi se z njim težko kosal marsikak mlajši govornik.
Ko je začel govoriti, je dejal, da bo v Clevelandu nadaljeval govor, katerega je pričel pred petimi leti v Cantonu, Ohio. Radi tistega govora je bil aretiran, tiran na sodišče v tem mestu in obsojen. Dotični Deb-sov govor je bil preveden na dvanajst jezikov.
V svojem govoru je žigosal Wilsoma in sedanjega predsednika Hardinga. Zahteval je v imenu zavednega delavstva, da se odpokliče načelnika vrhovnega sodišča W. H. Tafta, kateremu je dokazano, da je na plačilni listi Carnegijeve ustanove, ki mu daje $10,000
na leto; to vsoto ne prejema radi svojih zaslug zadH lavstvo, ker jih nima, ampak radi svojih del za Car-negijevo jeklarsko korporacijo in za kapitalizei sploh.
Kakor povsod, tako je tudi na našem shodu povzdignil svoj glas za osvoboditev političnih jetnikov.: "Dokler se nahaja zadnji izmed njih v ječi, se ne počutim jaz prostega, kajti nihče njih ni storil drugega pregreška kakor sem ga storil jaz," je dejal Debs. j
Nastopil je za priznanje sovjetske Rusije in dal, čast vladi ruskih delavcev in kmetov. Ruska revolucija živi in njena vlada je utrjena. In sledile ji bodo druge dežele, dokler ne bomo imeli vlado delavsko« ljudstva za delavsko ljudstvo po vsem širnem svetuj je dejal Debs.
Apeliral je na mnoižico delavcev, ki ga je pozorno poslušala, naj pristopi v socialistično stranko in*] v njenih vrstah bori za strmoglavljenje sedanjega sistema in za socializem, ki bo prinesel, ako ne nam,pi našim zanamcem resnično človeško družbo.
Auditorium, v katerem se je vršilo zborovanje, jt mestna dvorana, zgrajena pred nedolgim časom. A® riška legija je pošiljala županu Kohlerju proteste t: zahtevo, da mora odpovedati dvorano socialist«. Koehler je držal svojo besedo in ni odpovedal dro-< rane.
Shod je bil v vseh ozirih uspešen in to je v zadoščenj e vsem, ki so bili aktivni v predpripravah a shod in na dan zborovanja. Ampak, naše delo se ni pričelo s tom shodom, niti končalo.
Slovenski delavci, ki ste bili na Debsovem shodi in čuli njegov glas in njegove apele, sledite jim! S dovolj, da se človek navduši samo nekaj trenutkov, potem pa zopet pade v brezbrižnost. Pridružite se» cialistični stranki, in v njenih vrstah se bojujte a strmoglavljenje kapitalizma in pomagajte pri ustvarjanju novega družabnega reda, ki bo prinesel če»: nam, pa bodočim generacijam boljšo bodočnost.
Vsi, ki ste že bili člani kluba št. 27, JSZ., ali ki ie-lite pristopiti, pridite v nedeljo dopoldne dne 8. lija v klubove prostore v Slov. nar. domu. — J. 1. i
Peročilo o slavnosti društva št. 400, SNPJ,, v Rentonu, Pa.
RENTON, PA. — Dne 30. maja je bil velik dana našo naselbino. Ta dan smo namreč imeli slavnostno razvitje zastave našega društva "Nova doba", št, 1QU SNPJ. Prireditev je bila nekaj veličastnega, nekaj kar naša naselbina do danes še ni videla. Slavnosti se je udeležilo več društev iz okoliških naselbin kakor tudi posameznikov. Vsem skupaj iskrena hvala! Ob enaki priliki tudi mi drage volje povrnemo.
Program se je začel razvijati ob 9. dopoldne i sprejemanjem bratskih društev in posameznikov, nikar smo Skupno odkorakali na prostor kjer je sledili razvitje zastave s kratkimi nagovori, nakar je bil obhod po naselbini, ki se je polagoma zaokrenil nazajv dvorano kjer se je vršil ostali del slavnosti.
Ob dveh popoldne so nastopili razni govorniki Iz Chicage smo povabili sodr. Chas. Pogorelca, upravnika Proletarca, ki je bil glavni govornik tega dne. T svojem govoru nam je na kratko očrtal zgodovino uj ših naprednih slov. podpornih organizacij,
k S.VPJ. in boje, katere je imela z nazadnjaškimi elementi, ki so tedaj imeli našo javnost pod svojo kontrolo, Na to je prešel na točko o potrebi strokovne in .politične organizacije in tolmačil zakaj se mora delav-Uvo organizirati poleg podpornih in strokovnih organizacijah tudi politično, v svoji lastni stranki, in delovati za razširjenje socialističnih idej. Dalje je omenjal velikansko vlogo, ki jo danes igra v javnem življenju časopisje. Ako hočemo, da bodo naši boji proti kapitalističnemu izkoriščanju uspešnejši, mora de-livski razred posnemati ravno kapitaliste, to je, razvi-'lisi mora samo svoje časopisje, ki bo zagovarjalo delavske interese, kajti časopisje je najjačje orožje v boju u boljšo bodočnost, je izvajal govornik. Apeliral je na navzoče, da naročajo socialistično časopisje, pred nem Proletarca, ki je glasilo slovenskega socialističnega delavstva v tej deželi. Slikal je boje in žrtve, katere je doprineslo delavstvo, kalkor jih doprinaša še danes, da si ustvari boljše pogoje za svoj obstanek. Pravil je kako so padali junaki na industrialnem boj-km polju, bili mnogokrat poraženi, toda dvignili so mopetin nadaljevali z bojem za osvoboditev iz mezdne suhosti. Boj, katerega vodi razredno zavedno delavstvo, se bo nadaljeval vse dotlej, dokler ne pridobi nase ljudstva na svojo stran in ga vsposobi da bo zrelo za preobrat iz kapitalistične v socialistično družbo. Občinstvo je pazno poslušalo njegova izvajanja in večkrat prekinilo govornika s ploskanjem. Za njim je 'lastopil g. Bolte iz Library, Pa., ki nam je na kratko ! očrtal boje, ki so jih imeli revolucionarni očetje te de-lele za svobodo in neodvisnost Amerike. G. Bolte ima r kljub svoji mladosti zelo dober nastop. Kot nam je po-meje povedal, je -prišel v to deželo v spremstvu stari-iev, koje bil star 10 let, pohajal šole tukaj, vendar pa govori dobro slovensko. Sedaj je v Pittsburghu, kjer itudira zdravniško vedo. Želeti bi bilo, da bi se bolj zanima! za delavska vprašanja, za boje med delom in kapitalom in se tako utrdil v socialističnih naukih. Tudi njegov govor je občinstvo nagradilo s ploskanjem.
1 Ob koncu govorov je bila kolekta v podporo socia-[ liitiinemu glasilu Proletarcu ,ki je znašala $24.38. Za ta je sledila prosta zabava, ples, sreokanje itd. Po-strežba je bila izvrstna.
i	Pri obhodu po naselbini, kakor tudi v dvorani, je igrala slovenska godba iz Canonsburga. Priznati se ji mora, da ima dobro izvežbane moči, in kar je zelo razveseljivo, precejšnje število mladine, ki obeta, da bo postala naša slovenska godba v Canonsburgu ena najboljših v Penni. Vsa slavnost je izpadla izvrstno, moralno kakor finančno.
K Pozabili tudi nismo agitacije za pridobivanje naročnikov Proletarcu, in kot mi je pozneje s. Pogorelec omenil, se je število Proletarčevih naročnikev v naši naselbini pomnožilo za 14, kar je vsekakor lepo število.
Naj še omenim, da naš socialistični klub, katerega smo ustanovili pred par meseci, prav dobro napreduje, Sedaj šteje že nad 40 članov, in kakor je razvideti
ii	mnenja rojakov v naselbini, ima socialistična ideja hftaj plodno polje, upati je, da se bo klub še pojačal in di bo Proletarec pridobil še več naročnikov, kar vse
^ dokazuje, daje naše delavstvo napredno ne samo z besedami, pač pa da to pokaže tudi v dejanju. Želeti je, di dobimo obilo posnemalcev tudi po drugih naselbinah, Naša stvar mora naprej! Delavci v vrste, orga-talzirajte socialistične klube, kjer jih še ni. Pridobile nove naročnike našemu glasilu Proletarcu. Vsi na ielo za socializem! — Poročevalec.
Akcija za reorganiziranjega socialističnega kluba v Girardu, O.
NILES, O. — Socialistični klub št. 222, JSZ„ v Girardu, Ohio, je radi raznih, delavstvu znanih vzrokov, prenehal že pred dalj časom z aktivnostmi. Ker pa hočemo, da stopi tukajšnje zavedno slovensko delavstvo v akcijo, se vrši v nedeljo 24. junija ob 2. popoldne v Slovenskem domu na Girardu sestanek za re-organiziranje socialističnega kluba št. 222.
Tisiti, ki ste bili že prej člani tega kluba, kakor vsi drugi zavedni delavci, so vabljeni,- da pridejo na ta sestanek. Agitirajte, da bo udeležba čim večja in uspeh sestanka tirn boljši..
Na svidenje v nedeljo 24. junija v Girardu! FRANK KOGOVŠEK, prejšnji tajnik kluba št. 222, JSZ,
Piknik socialistične stranke v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 17. junija so imeli čikaški klubi soc. stranke velik piknik, o katerem se lahko reče, da je bil res velik. Udeležba je bila večja kakor katerokoli leto od progonov in razdorov sem.
Program je bi za tako priredbo bogat. Glavni govornik je bil August Claessens iz New Yorka. Morris Bubin in Madame Bassami sta zapela nekaj opernih skladb. Nastopilo je več delavskih zborov narodnostnih federacij. Glasbene točke so izvajali tamburaški zbori in orkester.
Priredbo je posetilo okoli osem tisoč oseb.
Člani kluba št. 1 so vzeli v svoje področje vhod, ki jim je dal radi velike udeležbe obilo dela. Nekaj članov našega kluba pa je prodajalo vstopnice. Moralen in gmoten uspeh priredbe je bil dober in tudi naš klub je dobil nad $100 v blagajno. Ako bi bilo več članov pripravljenih delati pri takih priredbah, bi bil u-speh za naš klub še boljši.
Leta nazaj se je na piknikih soc. stranke v Chicagi nabralo polno agentov eselpistov, I. W. W. in drugih podobnih organizacij, ki so prodajali svoje brošure ,in liste ter nabirali prispevke v svoje fonde. Izkazalo se je, da tako dopuščanje agitacije v prid drugih organizacij škoduje soc. stranki. Trudila se je dobiti skupaj maso, drugi pa so vršili mednjo stranki škodljivo propagando.
Zadnjih par let naša stranka ne dopušča agitatorjem in agentom drugih organizacij prodajati literaturo in nabirati prispevke za njihovo agitacijo na svojih priredbah, kar je popolnoma pošteno in prav. Soc. stranka ima dovolj svoje literature in članstvo se trudi, da dobi skupaj maso raditega, da se vrši imednjo socialistična agitacija. — c.
Sodrugpm v Springfieldu, 111., na znanje.
SPRINGFIELD, ILL. — članstvo kluba št. 47, J. S. Z., naj se polnoštevilno udeleži seje, ki se vrši 24. junija (četrto nedeljo v mesecu) ob 2. popoldne v dvorani Slov. nar. doma. Poleg drugih važnih točk bo na dnevnem redu tudi poročilo delegata o poteku četrte konvencije J. S. Z., ki se je vršila koncem meseca maja v Chicagi.
Somišljeniki, čitatelji Proletarca, pridite na to sejo tudi vi in pristopite k naši organizaciji.
Tukajšnjo javnost obveščamo, da priredi n,aš klub v soboto dne 30. :unija veselico v S. N. Domu. Podrobnosti bodo sporočene pozneje. Ves prebitek se bo porabil v prid socialistične agitacije. — Tajnik.

O shodu in koncertu v Waukeganu, ki ga ni bilo.
NORTH CHICAGO, ILL. — Dne 3. junija bi se imel tukaj vršiti nekak shod in koncert. Vse skupaj so aranžirali Hrvatje, bivši komunisti, sedaj pristaši stranke dela (W. P.) Za govornika so pozvali nekega Papata, o katerem je dejal neki naš sodrug iz Minnesote, da je škoda vsake črke v našib listih za omenjanje "papata", ker ne dela s svojim obnašanjem časti niti pristašem stranke, za katero propagira. Vseeno ga bom nekoliko omenil, iza kar naj mi naši sodrugi oproste.
Torej mož se je pripravil na shodu v Waukeganu razkrinkati socialiste. Prinesel je en "cekar" dokumentov s seboj in celo pravila J. R. Z. Za ob 3. popoldne je bila naznanjena vsa stvar na tiketih in na velikih plakatih; koncem konca nii bilo ne shoda in ne koncerta.
Hrvatski delavci, ki pretakajo solze nad "zapeljanim slovenskim delavstvom," so s to akcijo nameravali ustanoviti slovenski klub njihove stranke. Tega niso naravnost povedali, ampak namen so imeli tak, ker bi se jim drugače ne izplačalo delati stroškov.
Nekaj naših sodrugov in somišljenikov je prišlo na zborovanje ob treh, kakor je bilo naznanjeno da se prične. Tudi Papa je prišel. Ker za shod ni bilo ljudi, se je vršilo prerekanje do 8. zvečer kar v salunu. Potem se je vseeno odločil govoriti dvajset minut, toda ker so ga sodrugi že prej dobro obdelali z argumenti, je bil v svojih izvajanjih miren in ni "razkrinkaval", kakor se je prej pripravil. Udeležencev je bilo petdeset z otroci vred. Polovica je bilo Hrvatov, nekaj deklet in fantov, ki so prišli na ples, ostali so bili naši sodrugi in somišljeniki. Nam je bilo prav po godu, da smo se s tem fantom pogovorili iz obraza v obraz. V računanju je Papa slab, kakor Indijanci. Dejal je, da ima socialistična stranka samo 2,000 članov. Zmotil se je za dobrih deset tisoč, ampak kaj je deset tisoč med brati 1
Tudi prerok je, in tako nam je povedal, kako bo v Evropi čez deset let. Morda je bral v svetem pismu, kako bo na svetu čez toliko časa.
Socialisti so mu že prej povedali, da sedaj ni doba razdiranja, ampak da je treba delavstvo združevati, ne pa ga begati vsaki dan z novo stranko in "novimi" taktikami. — Poročevalec.
Mr. Pogačnik odgovarja.
Well, well, človek ne bi mislil, da imamo med seboj tako bistroumne zagovornike in zaščitnike zadev, ki se jim pravi "jamstvo politične in verske svobode" med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. In vendar je tako. Mr. Pogačnik se je izkazal za takega po njego-
vi lastni izjavi, ko je prišla pri društvu Grozd št. D SNPJ. v Virdenu, 111., zadeva "Izobraževalne akcije! S. Z."
V njegovih očeh je to tista "Velika reč," na kateri mora paziti slovensko delavstvo v Ameriki, da ne h potom nije izkoriščano. Z drugimi besedami: razred« boj ima veljati JSZ., ne pa ameriškemu kapitalna« Ne smejte se, kajti Mr. Pogačnik je od sile resen vek. Mr. Pogačnik je bil vreden "finfar" čikašken Zakrajšku, ko je nastopil na dotični seji proti J. S,i v znamenju "verske svobode"; drugi finfar jebillk Pogačnik vreden republikanskemu Mr. Garyu, pra sedniku jeklarskega trusta, in tretji finfar demokratk nemu bosu O. Sullivanu; kajti obadva sta za absdm neomejeno politično svobodo in sovražnika socif stov, kot je Mr. Pogačnik! Mr. Pogačnik! Fina loj gigura! Vstopite pred ogledalo in se priklonite o^ novejšemu našemu "čuvaju politične in verske swi de med Jugoslovani v Ameriki."
Še vedno tisti, ki je šel skozi Virda.
Prihodnja seja eksekutive JSZ.
bo v petek dne 29. junija v navadnih prostorih. Na lij seji bo določeno, kdaj se ima vršiti konferenca fit ških klubov, na kateri se postavijo kandidati za i litve članov v novo eksekutivo J. S. Z.
Člani eksekutive bodo obveščeni za to sejo, lukfi po navadi, s posebnimi dopisnicami. Ta}. J, S. I
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca so poslali: (izven ko| testa)
Frances A. Tauchar, na agitaciji v Wyomingu......tj
Joseph Koenig, ,San Francisco, Calif..............1
Adolph Mišja, Chicago, 111......................Ji
Anton Zalar, Lloydell, Pa.......................I
Frank štempihar, Virden, 111.....................ij
Sodrugom v Clevelandu.
Slov. soc. klub št. 27, JSZ. je na zadnji seji zaključil, da skozi poletno sezono suspendira drugo klubovo sejo v mesecu. To velja za mesece junij, julij, august in september. Torej klubove seje se bodo obdržavale v teh mesecih samo vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne v navadnih prostorih. Sodrugi so naprošeni da ta sklep uvažujejo in prihajajo na redne seje. Prihodnja seja se vrši 8. julija ob 9:30 dopoldne.
Klubov piknik bo 29. julija na Reharjevi farmi v Euclidu, O. Ta piknik bi se bil imel obdržavati 10. t. m., ker se je pa na ta dan obdržaval Debsov shod, se ni mogel vršiti na ta dan in se ga je odložilo kot že omenjeno. — Tajnik.
LISTU V PODPORO.
RLANRENBURN, B. C. CANADA: Jack Tomažin * 4
CANONSBURG, PA.: John Chesnik.......;i..M
LLOYDELL, PA.: Soc. klub št. 181 ..........Iti
ONNALINDA, PA.: Jos. Petelin............. 1
-WAUKEGAN, ILL.: Soc. klub št. 45 .......... jfl
Skupaj ...............................mg
Prejšnji izkaz .........................ftlfl
Skupaj...................... ....$23tf|
LAWRENCE, PA.	J)
Seje socialističnega kluba št. 184,	JSZ., se iifc
vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.	popoldne i Lawrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
Sodruginja Frances A. Tauchar
se mudi na agitaciji za Proletarca in J. S. Z. po i nih državah. Obiskala je naselbine po Wyoming] sedaj se nahaja v Montani. Potem se poda na: v Utah in v Colorado. Nazaj grede obišče še na: v Kansasu.
Sodrugi in somišljeniki v teh krajih naj ji gredj? na roko pri njenem težkem delu. Kjenkoli mogob naj skličejo v sporazumu z njo sestanek ah shodi organiziranje socialističnega kluba.


Tekma za razširjenje "Proletarca".
lik naročnin poslanih do 19. junija v tekmi za razširjenje "Proletarca!'.
Število Celoletne naročnikov naročnine.
k klub St. 1, Chicago, 111.........101............83%
k klub št. 27, Cleveland, 0......... 74............59 %
ar, Sheboygan, Wis......... 65............47%
J,R. Sprohar, Pursglove, W. Va....... 20............19
tej Kokelj, Penna .................27............17%
Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va... 21............14
Lutas Butya, Moon Run, Pa........... 12............12
k klub št. 47, Springfield, 111.....14............10 Vi
Mon ZorniSk, Herminie, Pa......... 13......10
tadv Bertl, Harwick, Pa............. 15...... 9%
Joseph Ule, Chisholm, Minn.........10...... 9%
lasMartz, Buhl, Minn.............12...... 9U
Louis Gorsioh, Renton, Pa..........10...... 9%
Krasna, Conemaugh, Pa. . ...... 13...... 9
l J. Lazar, Homer City, Pa......... 10...... 9
Joseph Korsic, Carlinville, 111........ 8...... 8
M, Laharnar, Delmont, Pa.........12...... 6%
■k Ravnikar, Lorain, 0.......... 8...... 6
iota Ban, Pittsburgh, Pa........... 6...... 6
Won Pečnik, Barberton, 0.......... 5...... 5
Mon Mravlje, Clinton, Ind.......... 8...... 4
Peter Bukovec, Johnstown, Pa...... 4...... 3 Vi
Joseph Sterle, Chisholm, Minn...... 4...... 2 Vi
Frank Klim, Chisholm, Minn........ 3...... 2 Vi
Jack Kotar, Warren, 0............ 4...... 2
Joseph Kocjan, Brooklyn, N. Y....... 3...... 2
Paul Les, Spangl-er, Pa.............. 2...... 2
Martin Kavčič, Avella, Pa.......... 3>...... I Vi
talis Sterle, Dunlo, Pa.............. 1...... 1
Paul Šubic, Stockett, Mont.......... 1...... 1
Frank Modic, Glencoe, 0............ 1...... 1
Frank Ludvick, Pittsburhg, Pa....... 1...... xn
Skupaj.....................491......3S5 %
I Klub št. i. — Posamezni člani dobili naročnin: Ghas. Pogorelec, 37-31 V2; Frances A. Tauchar, 29-22; Frank Benchina, 14-12; Mary Oven, 9-7 Vi; Frank Florjancieh, 4-4; F. Z. 4-3 %; Mary Udovich, 3-2 John Vogrich, 1-%.) i Klub št. 27. — Lawrence Gorjup, 26-23 %; John Ij, 29-23; A. Komar, 13-9 y2; Jos. Volk, 3>-2; John [Jradach, 2-1; Yin. Jurman, 1-1.)
(Klub št. 47. — Joseph Ovca, 7-6; Joseph Shum, H 'i, - Opomba: Druga številka v seznamu agitatorjev znači celoletne naročnine.)
Tudi posamezni kontestantje so precej pomnožili svoje številke. Tako je poskočil sodrug Zornik iz Herminie, Pa., od zadnjega poročila iz predzadnje vrste na 9. vrsto. J. R. Sprohar iz 5. na 4. vrsto, Jernej Kokelj iz 6. na 5., L. Gorsich iz 17. na 13.; tudi W. J. Lazar se je pomaknil za eno vrsto višje, L. Rutya pa kar za 4 vrste. Naj še omenimo, da se vsi naši agitatorji trudiijo kolikor jim pač dopuščajo razmere za čim boljši izpad tekme. Kontest se sicer približuje koncu, toda kot se čuje od strani upravnega odbora Proletarca, se najbrž podaljša za nadaljne tri mesece, toda o tem bomo spregovorili prihodnjič.
Sodrugi v zapadni Pennsylvaniji bodo imeli 24. junija konferenco, kjer bodo imeli na dnevnem redu tudi vprašanje kako poživeti agitacijo za pridobivanje naročnikov na Proletarca. Sodrugi v iPenni so bili še vedno v prvih vrstah v socialističnem gibanju in pričakujemo, da bo rezultat njihove konference ugoden najsibo za pojačanje in organiziranje klubov, kakor za pridobivanje naročnikov njihovemu glasilu Proletar-cu. Upravništvo jim želi uspeh pri delu za pojačanje našega gibanja v njihovem okrožju.
Kampanja socialistične stranke kot celote se poživlja in uspehi so razveseljivi. Pridobiva na članstvu, organizirajo se novi kluibi vsepovsod in shodi, ki jih obdržuje naš stari veteran sodrug Debs so obiskani kot še niso bili nikdar v zgodovini socialističnega gibanja v Ameriki. Na tisoče delavcev prihaja v dvorane kjer jim govori, kot jim zna edino le naš stari bojevnik in v mnogih slučajih jih je na tisoče ki ne morejo dobiti prostora v dvoranah.
Kakor se poživlja skupna stranka, tako gre naprej tudi naša JSZ. Zadnje čase se je ustanovilo več novih klubov in iz raznih krajev prihajajo razveseljiva poročila o zanimanju za socializem, kar je znamenje, da so teški časi skozi katere je šla socialistična stranka zadnja leta, za nami in da smo na potu reorganizacije, ki je sedaj v polnem zamahu. Le tako naprej sodrugi, borci! JV bojevne linije vsepovsod, kajti bodočnost pripada nam! Naprej za socializem! — Upravništvo.
NAŠA KAMPANJA.	v
Od zadnje objave se je število naročnin, pridobljenih v tekočem kontestu, pomnožilo za 61 naročnikov. Sodrugi kluba št. 1. (Chicago) se ne dajo poriniti u drugo mesto, in hočejo ostati na prvem. V Cleve-i se pošteno trudijo da bi došli Čikažane, toda dodanes še niso uspeli, pomnožili pa so število tekmecev in poleg tega se pripravljajo na piknik, ki ga priredi klub št. 27 prihodnji mesec, kjer se jim bo zopet idila prilika za agitacijo.
Tudi pri klubu št. 47 so pomnožili število naroč-in kakor poroča tajnik kluba sodrug Ovca, so še na delu. Pri agitaciji jih največ ovirajo slabe e razmere, ki vladajo sedaj v južnem Illinoisu.
Sodrug E. V. Debs odzdravi j a delegatom IV. zbora J. S. Z. in tajniku J. S. Z.
Dne 29. maja je bil na zboru JiSZ. sprejet predlog, naj se sporoči pismeno potom sodruga Wm. H. Hen-rya našemu neustrašenemu borcu za delavsko stvar v Ameriki, sodrugu E. V. Debsu, bratski pozdrav in izraz priznanja za njegovo neumorno delo kot socialistični agitator prvega reda.
Povodom tega je naslovil tajnik JSZ. sodrugu Debsu pismo, ki se v originalu glasi:
"Hon. Eugene Victor Debs, Terre Haute, Indiana. Dear Comrade:
The 4th convention of the Jugo-Slav Federation of the Socialist party .of America, meeting in Chicago, 111., sends you, through our good Comrade Wm. H. Henry, who was addressing this convention, its sinoerest good wishes and fraternal greetings!
The delegates of the convention are happy, knowin that your health is so much improved as to allow you to accept the posit as chairman
of the new executive committee of the Socialist party.
Knowing the tremendous importance of the work you will be engaged in, and knowing also the difficulties that are connected with reorganization and upbuilding of the party, the delegates of this convention solemnly pledge themselves to help you and your associates in this important work to their best ability.
Thanking you from the bottom of our hearts, de.ar Comrade, for your untired, unselfish and noble work you are doing for the working class and all humanity in order that a new social order be established wherein hands and brains will not be subject to industrial slavery, we are Faithfully yours: The fourth convention of the Jugo-Slav (Socialist Federation of the Socialist party of America. Anton Blasich, Ghairman, Frank Benchina, Vice-Chairman. Signed: Frank Petrich, Secretary Jugo-Slav Socialist Federation, ,S. P. Chicago, 111., Kafka's Hall, May 28, 1923.
Na to pismo je odgovoril sodrug Debs tajništvu J. S. Z. sledeče:
"Terre Haute, Ind., June 12th, 1923. My dear Comrade Petrich:
A thousand thanks! Your letter is filled with most generous appreciation and is indeed an inspiration to me. Please extend my thanks to all of the members of you:f splendid Jugo-Slav Federation and assure* them for me that I am with them heart and hand and that we shall work together with all our energy and enthusiasm to rebuild the Socialist party that it may fulfill its mighty mission in redeeming the workers from slavery and giving to humanity a sane and civilized world.
With love and best wishes to you and all I am,	Yours faithfully,
Eugene V. Debs".
V slovenskem se tajnikovo pismo sodrugu Deb-su glasi:
"Čast. Eugene Victor Debs, Terre Haute, Indiana. Dragi sodrug:
IV. konvencija Jugoslovanske socialistične zveze socialistične stranke v Ameriki, zborujoča v Chicagi, 111., Vam pošilja po sodrugu Wm. H. Henryu, ki je pozdravil konvencijo, bratske pozdrave in Vam najiskreneje želi vse najbolje!
Delegate prav veseli vest, da se Vam je zdravje obrnilo toliko na bolje, in Vam je dovolilo prevzeti mesto predsednika nove eksekuti-ve socialistične stranke.
Poznavajoči velikansko važnost, ki je zapo-padena v delu, ki ga boste vršili, in poznavajoči ob enem tudi težave, ki so zvezane z reorgani-ziranjem in povzdigo stranke, se delegati te konvencije slovesno zavezujejo, da bodo šli pri tem delu Vam in vašim kolegom po svoji najbolji zmožnosti na roke.
Zahvaljujoči se Vam, dragi sodrug, za Vaše neumorno, nesebično in plemenito delo, ki ga vršiteža delavski razred in za vse človeštvo, da se uvede nov družaben red, v katerem roke in
možgani ne bodo predmet gole industrials nosti, smo
4 Vam zvesti:
IV. Konvencija J. S. Z. i Debsov odgovor v slovenskem jeziku se
"Terre Haute, Ind., 12. junija, 1! vMoj dragi Petrich:
Tisočkrat hvala! Vaš list je napolnjeni likodušnim priznanjem in je vsekakor s] da za me. Prosim sporočite mojo hvalo vse nam dične Jugoslovanske socialistične jih uverite, da sem ž njimi s srcem in z i in da bomo delali skupno z vsemi našimi i in entuziazmom, da obnovimo Socialisti stranko, da bo mogla izvršiti tisto mogočno sij o — osvoboditi delavstvo iz sužnosti in človeštvu zdrav in civiliziran svet.
Z ljubeznijo in najboljimi željami Van vsem vašim sem
Vaš zvesti Eugene V. Debs'.
Brez naslova.
Ako se hočeš kaj naučiti, poslušaj nauke, mnenja je tudi Marko Kaurloto iz Providence. 1 "Providenca" je postavila našega dragega Marki no na pravi kraj, od kjer daje nasvete E. V. katere je priobčil v "Radniku", kakor se sedaj i je. Škoda, da Debs ne zna hrvatski. Sicer je Marti hrvaščina slaba, ampak vseeno bi se jo izplačalo učiti.
Marko opisuje Debsov shod v Providenci, i rean pravi med drugim: "Odmah u početku su se kazali žute boje. Infantry Hall je bila puna. Ula su bile po 55c i $1.10."
Kadar greste na shod v teh blaženih časih' ne" fronte, boste takoj opazili, kdo je "žute" in "crvene" boje. Markoti imajo rdeče kravate, i srajce kakor Sokoli, rdeče "pankelce" na klobuki pljujejo rdeče. "Žuti" pa imajo rumene srajce, r ne kravate in pljujejo rumeno. Samo po teh njih se lahko "odmah u početku" spozna, kdo je in kdo "crven".
Kaurlotu, oziroma tistemu, ki je prepisal i dopis, bi verjel da je crvene boje, ako bi pisal 1 pravici. Za primero prečitajte to: "Kad je prec nik otvorio sikupštinu, on izvadi iz džepa no-počne čitati narodu: 'Debs dde da govori u Proridi R. I. kako mu je uročeno iz Moskve, da pravi a itd.' Svakako da toga nije bilo. Ali to je nori i da se bore protiv Treče Internacijonale." Ta in daljni Markovi stavki hočejo prikazati, kako se s listična stranka "bori proti tretji Internacionali". pak vsakdo, ki ni zaslepljen in zna čitati, la vidi tole: Predsednik je vzel iz žepa en kapifc list (Marko bi moral vsekakor navesti ime listi pa ni storil), iz katerega je čital nekaj podobne; kor omenja Marko in hotel navzočim prikazati, I sredstev se poslužujejo kapitalistični žurnali Debsu, soc. stranki in delavskemu gibanju vobie.1 pak Marko hoče napadati "žuto socijalističko i zato piše na tak način. To je seveda njegova"
prava taktika" za enotno fronto.
•
O Debsovem govoru pravi, da ni bil slab (' sov govor ni j 6 bio loš"). Ampak v slabi družbi s
Nil "Debsovo mesto ni v S. P.," pravi Kaurloto. "On N moral otresti "socializem" iS. P. s svojega hrbta in iijti svoje mesto pred smrtjo, ako želi, da .ga bo re-pcijonarni proletariat spoštoval po smrti." Marko Bdaljuje: "Ena stvar mora biti jasno vsakemu, pa tuli Debsu, in to je, da on ne more služiti reakciji in mladji, komunistični stranki in socialistični (ko-isaistitne v Ameriki ni več. — Op. pisca.), proleta-liila in buržvaziji, črni prošlosti in svetli bodočnosti." Kako lepo in učeno! Debs je sicer že nekaj storil v Bavskem gibanju, tudi naučil se je nekoliko, ampak Marko vsekakor "bita".
*
"Radnička Borba", glasilo jugoslovanskih eselpi-jov, ki so ob enem glavni del S. L. P., je priobčila poilo o konvenciji jugoslovanskih "pseudosociali-iiv". Spodtika se ob resolucije, ki bi bile sicer dobre tihi jih sprejeli oni, in ob enem po svoji -stari super-Irolueionarni navadi laže. "Borba" pravi, da so oni le, mi pa voda, in ti dve stvari ne gresta skupaj. Pa jijbodo olje! Saj ga je malo; vsako leto, od kar eksi-Irajo, ga je enaka merica. Menda niti za solato ni
#ro, drugače bi ga že porabili.
*
i V isti izdaji "Borbe" (dne 14. junija) je priobčen ■nek iz kapitalističnega dnevnika "The New York Sorld", v katerem se napada Debsa in socialistično Inko. Prostituirani urednik Worlda pravi, da go-»ori Debs leta 1923 iste fraze, katere se je naučil leta 13,0 socialistični stranki pravi, da je "intelektualni ■krot, da nima nikakega programa, nobenih idej in »bene teorije. Ameriško socialistično gibanje ni pod psom ae politična stranka in ne delavsko gibanje." Tako piše med drugim World, ki je list enake baže ka-Ir Chicago Tribune. Urednik edino zveličavne "Bor-Je"pravi: "Zaključke in komentarje prepuščamo čita-tiljtm,"
H Vidite, kako so se srečali? Kapitalistični dnevniki, ttlpisti in "najnovejši taktičarji" rabijo v boju proti »cialistični stranki skoro enake argumente. Dobra mia!
*
Se malo k "Borbi". V omenjeni izdaj je dopis iz ittsburgha, v katerem neki eselpisltični "Marko" opi-pje shod S. P., na katerem je govoril Debs. Esel-jeti nimajo v vsi Ameriki toliko pristašev, kolikor je Bo udeležencev na Debsovem shodu v Pittsburghu. ,Ampak esclpisti imajo na tisoče letakov v angleščini, »katerih so opisane "razlike med S. P. in S. L. P." pgoslovanski odsek eselpistov v Pittsburghu si je na-lll nalogo razdeliti ta pojasnila udeležencem Debsove-ji shoda. Enako "pojasnjevanje" vrše tudi pristaši W. I, Socialistična stranka gradi in vodi propagando bed maso, "edino revolucionarne" stranke pa revo-pionariio razdirajo njeno delo. Uspeha pa ne morejo
doseči, ker Markoti nimajo sreče.
*
i Skoda prostora, da bi navedel čitateljem nekaj platov iz dotičnega dopisa. Rečeni samo, da so kapitalistični elementi lahko veseli svojih zavednih in Mavednih zaveznikov. Kar se tiče ljudi, ki take done čitajo, so vredni pomilovanja. Ako bi molitve kaj pagale, bi dodal v litanije še prošnjo: "Bog nas kraj sektašev v delavskem gibanju. Nezmotljivih pretokov reši nas, o Gospod!"—K.
L-,
Ne kritiziraj, ako ničesar ne ustvarjaš. Ne obso-
kar ne poznaš.
Na eni strani morate biti. Za kam se odločite?
EUGENE V. DEBS.
Ako vam je več za svobodo kakor za suženjstvo, ako imate rajše mir kakor vojno, če bi rajše, da bi vi, jaz in vsi drugi stali skupaj rama ob rami, v pravem duhu človečanstva, če verujete v ljubezen namesto v sovraštva, v konstrukcijo namesto v destrukcijo, če imate vero
v	boljšo bodočnost človeškega rodu, ako bi radi, da bi bilo to ljudstvo in vsi drugi narodi trans-formirani, človeštvo humanizirano in civilizacija civilizirana, tako da bi pričeli korakati v višjo družbo, v višjo in plemenitejšo civilizacijo kakršne svet še ni videl, boste pristopili v naše gibanje in napravili svoj del da čim prej napoči dan ko bomo dosegli popolen triumf. Na tiste, ki ste z nami, ki soglašate z našimi načeli, ki sledite našim idealom, ki resnično verujete da je ljudstvo sposobno za samovlado, ki ste uver-jeni da smo vredni družbe svobode in da smo mi sami tisti ki moramo zadati odločilni udarec za dosego teh ciljev, na vas apeliram v imenu socialistične stranke, da se nam pridružite. Ne čakajte, da postanemo popularni. Potem vas ne bomo rabili in svet ne bo nikoli vedel, da ste
vi	sploh živeli.
Le človek, ki ima pogum biti v bojnih vrstah in se vojevati za pravico, ki je pošten napram drugim in s tem napram sebi, tak človek naleti na opozicijo.
Njegovo delo za pravično stvar mu morda nakoplje sovražnikov, toda v vsaki uri preizkušnje stoji z jasnim čelom, ponosen na svojo možatost; pogleda si lahko v obraz, ne da bi zardel; zvečer gre k počitku s samospoštovanjem in zjutraj se dvigne kot značaj než.
Ne čakajte, vam pravim, dokler ne postanemo večina. Sedaj je čas, da se pridružite armadi tistih, ki imajo to prepričanje in pogum stati ob njemu in zanj!
Sedaj je čas, da stopite v emancipacijsko gibanje in pomagate s tem pomnožiti naše čete, povečati in in razviti našo moč in s tem približati čas prihajajoče zmage.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1N1E, PA. Socialistični klub št. 69,,JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani druStva/ Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
DETROITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št 114, J&Z., s t vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—-Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo reSiti. Udeležujte se teh sej poInošteviLno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo ipostoianko s tem, da JI pridobivamo novih članov. — Organizator.
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL
TAJNIŠTVO.
Frank Petrich, 3639 W. 26th Street, Chicago, HL
EKSEKTJTIVA. Frank Alei, Marj Aucin, V. Oalnkar, Philip Godlna, F.
Zajec, C. Bojanovič, G. Maslač, Mitar Sekulič.
NADZORNI ODBOR.
F. B. Tauchar, Frank Udovich, M. Dlmlč In 8. Caklč.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-ae, Je naslavljati na tajništvo J8Z.
Bedne seje eksekutive JSZ. ae vrSe vsaki četrti petek ▼ meseca, Izredne po potrebi.
ODBOB SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Oodlna, tajnik; V. Oalnkar, blagajnik; F. Zajeo, za
planik ar. Frank Alesh In Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Oottllcher In Mary Udovich.
PROLETAREC,
glasilo In last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveae.
Upravni odbor Proletarca: Jofiko Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Oodlna, blagajnik; F. S. Tauchar in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Obas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na naslov Proletarca.
Opomba.—Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le aa tiste članke, prlobčene v listu, ki so spisani ▼ uredništvu. Za članke in dopise, ki Jih pošiljajo sotrudnlki, so odgovorni prispevateljl. Uredništvo sprejme sanje le tolike odgovornstl, kolikor zahteva zakon.
AKTIVNI KLUBI J. S. Z.
83, Jenny Lind, Ark.—Tajnik Frank Gorenc, R. 1, box 208, Bonanza, Ark.
1, Chicago, 111. — Tajnik Frank Zaitz, 3639 W. 26th St. 4, La Salle, 111. — Tajnik Frank Mershak, 1027—2nd St. 20, Chieago, 111.—Tajnik Geo. Maslach, 2250 Clybourn Av. 45, Waukegan, 111. — Tajnik Martin Judnieh, 830 Wads-worth Ave.
47, Springfield, 111.—Tajnik Jos. Ovca, 1841 So. 15th St. 60, Virden, 111. —Tajnik Frank Stempihar, B. F. D. 41, Bar W.
128, Nokomis, 111.—Tajnik Frank Cugmeister, E. 1. 213, Carlinville, 111.—Taj. Joe Korsic, 736 N. Broad ,224, Pullman,111.—Tajnik John Jereb, 216, E. ISC !"
231,	Johnston City, 111.—Tajnik John Shum, 704 W. 1" 41, Clinton, Ind. — Tajnik Frank Bregar, Box 441. 236, Terre Haute, Ind.—Tajnik Anton Kovachich, 2121
20th St.
217, Madrid, Iowa. — Tajnik Frank Omerza, B. 2, Boi
157, Gross, Kans. — Taj. John Kunstelj, Box 32. 114, Detroit, Mich. — Tajnik Frank Kuhovnik, 8971 wood Ave.
210, Detroit, Mich.—Tajnik Nick šestanovich, 1038 rie Ave. E.
22, Chisholm, Minn. — Tajnik Jos. Ule, Bx 814. 2, Glencoe, Ohio.—Tajnik Nace žlemberger, L. Boi I! Redne seje vsako 3. nedeljo dopoldne pri eodrnja Zlembergerju.
27, Cleveland, O. — Tajnik Leo. Poljšak, 6710 Blia Frank Mack, organizator. Seje vsako drugo S. N. Domu.
10, Forest City, Pa. — Tajnik Harry 8tanioh, Boi
232,	Barberton, Ohio. — Tajnik Ant. Pežnik, E. F. D. Box 8-a.
13, Syigan, Pa.—Taj. Frank Ursitz, Box 546, Pa.
32, W. Newton, Pa.—Tajnik Jos. Ju van, RFD. 2, 101 •
69, Herminie, Pa. — Tajnik Ant. Zornik, Box 20S.
167, South View, Pa. — Tajnik Martin Urbas.
175,	Moon Bnn, Pa.—Tajnik Lukas Butja, Box 263.
176,	Wick Haven, Pa. — Tajnik Frank Kolenc, Box 36.
181,	Lloydell, Pa. — Tajnik Tony Zalar, box 152.
182,	Meadowlands, Pa. — Tajnik Leonard Lena«®, Bi 184, Lawrence, Pa. — Tajnik John Terželj, Box 92,
dersonville, Pa. 191, Burgettstown, Pa. — Tajnik John Leskovec, Boi 198, Homer City, Pa. — Tajnik Frank M. Stopar, Boi 218, Luzerne, Pa. — Tajnik John Matiehieh, 37« IGU« 220, Bon-Air, Pa.—Taj. John Bizjak, R. D. 2, boi
Johnstown, Pa. 225, AveUa, Pa—Tajnik Frank Bregar, Bx 363. 230, Library, Pa. — Tajnik Ant.Kuna.
233,	Renton, Pa. — Tajnik Frank Segula, Box 25.
234,	Harwick, Pa.—Tajnik Andy Bertl, Box 157. 37, Milwaukee, Wis—Tajnik Alb. Hrast, 440 S. Pierei
235,	Sheboygan, Wis. — Tajnik Leo. Milostnik, 904 ' cky Ave.
228, Pursglove, W. Va. — Tajnik John Vitez, L. Boi 18,
POSAMEZNI ČLANI (at large):
John Petrich, Youngstown, O. Frank Lipar, Parsons, Pa. Frank Knafels, Edmond, Okla. Jno. Ban, box 214, Verona, Pa.
Paul Chesnik, Toronto, Ohio.
w
w
I
w
I
w w
I
w
I
Vabljeni ste na
VELIKI IZLET
ki ga priredi
Društvo štev. 1, S. S. P. Zveze
v nedeljo, 24. junija, 1923 V Alton Parku (VERDERBARJEVEM VRTU) v Willow Springs, III.
Izvrstna godba—Vrt odprt zgodaj vjutro
Na ražnju pečena svinjina. Vstopnina 35c
Kako priti tja: Archer Ave. kara do City Limits, potom Willow Springs ali Joliet kara do vrta. Cesta za avtomobile vodi ob teh progah.
■V
I
/■s
I
w
I
/■s
I
w
I
KJE JE? Sf"
posameznike prosimo, n vijo, ako zvedo, kje se: Matt Jurca. Od tu je o val meseca aprila in se; vrnil. Nekaj krati se je na v gl. uradu S. N. P. J., i je pritoževal, da ima gla Ker se je bati, da se mu; petilo kaj hudega, bi dr.'' Rožmarin", št. 388,S.N.f Star City, W. Va., rado delo, kje se nahaja. Kdor ve o njemu, naj sporoči naslov: JOS. MASLO, L.
48, Pursglove, W. Va.
Lovr. Selak, Star City, W. Va.
Eoeie Selak, Star City, W. Ya.
Ju Kogoj, Bed Oak j Okla.
Max Martz, Buhl, Minn.
Prani Cherne, Banock, OMo.
Frank Chemažar, Columibus, Kans.
Pauline Vogrich, Grand Rapids, Mich.
Jack Kotar, Warren, Ohio.
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vrše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
1,100,000,000,000,000,000,000,000,000.
V začetku tega stoletja smo govorili o naši "dobi tricrtete", in vendar je malo stvari v naravi, o ka-eribi vedeli tako malo. "Električni tok" je zvonil na-ivcmce, vlekel naše vlake, razsvetljeval naše sobe, nikdo ni vedel, kaj je ta tok. Sedaj mislimo, da je k le hitro premikanje elektronov po Židi ali kjerko-se nahaja ta tok. Elektron je atom elektrike, je zelo ijhen in vzame 1 oktilijon 100 septilijonov ali 1,100,-060,000,000,000,0000,000 elektronov da tehta en !8 gramov je ena unča). Ali si morete to pred-? Prav gotovo ne. Mnogi naših odjemalcev se ko čitajo, da je bilo več kot osem miljonov ienic Trinerjevega zdravilnega grenkega vina že dano. In to število bo rastlo čiimdalje bolj, ker popularno zdravilo, ki gotovo pomaga v slučajih teka, slabe prebave, plinov v črevah, glavobo-nervoraosti in s ličnih želodčnih neredih, si pri-vsak dan nove prijatelje. Kiupite steklenico da-in dobite pojasnilo tudi o drugih izvrstnih Triner-ili zdravilih in preparacijah od vašega lekarnarja trgovca % zdravili, ker se izplača vedeti o takih
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM socialističnega kluba št. 233, JSZ., v RENTONV, PA., naznanjamo, da se vrše redne klubove seje vsako četrto soboto v mesecu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika.
Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — LOUIS GORŠIČ, organizator.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Prečita jfe naš ik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih del.
Slovenska Brivnica
Anton Košmerlj,
lastnik
1948 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
Se priporoča rojakom.
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$ 1 ,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG.
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? D»-
bata............[...........24
ANGLEŠKO-SLO VENSKI BE-"
SEDNJAK. (Dr. J. P. Kern).. 5.0« DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......16
DRŽAVA PRIHODNJOSTI . .. .29 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
. (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.36
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM .................36
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik Eo-
gels)........................ JSO
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meaeej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fr. Dr-
tina), broš.................1.20
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .46
POGLED V NOVI SVET........10
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), vezana............90
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto
Bauer)......................80
PROLETARUAT.............15
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)........35
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditua)
broširana..................45
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica 8NPJ., 864
strani, vezana t platno ......2.06
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana ...................„ .56
SOCIALIZEM IN VERA, »piaal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana ..........................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) .......................10
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba.......„..........40
SRBSKA POCETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan) . . .. .\..........50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remee^, vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (paihe-logična analiza).............25
Nadaljevanje z 2. strani.
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZUE. (J. Howard Moore, preval I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec^ ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)......................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana . .............. 1.50
ZDRAVJE, jan., feb., marc, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V
SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV T2X SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
II. del....................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veean t platno, letnik
1919, 60c? letnik 1920 ........50
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1923, trdo vezan.. .75 CANKARJEVA SLIKA na do-
pianleah, 2 za 6c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka,) .................. .10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2-3.................25
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV..... .40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Damet. Bleiweis-TrateniSki) .. .10 PROLETAREC, vezan, letnik 1919, $5.00; vezan, letnik
1920 ...................... 5.00
PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno ............... 5.00
PROLETAREC, letnik 1922 v platno vezan................. 5.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, prva in druga številka .05 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .....................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (O. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane . . ............ 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolache), vezana......
EVOLUTION OF PROPEETY,
(Paul Lafargue), vezana.....
JOD AND MY NEIGHBOR, (Bob-
ert Blatchford), vezana .....
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 itn
ni, trda vezba .............
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ..................
KING COAL, (Upton 8ia«Iair), poveet iz aadnjega itrajka (1913) coloradskih premafujjT,
trda vezba ..................
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), rezana .....
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmamn), vezana .......
OUTLINE OF HISTOKY, (E G. Wells), vezana, 1171 etru PHYSICIAN IN THE HOdM, (J. H. Greer, D. D.) Donafi zdravnik, vezana . REPUBLIC OF PLATO, Ttiaai RIGHT TO BE LAZY, (P,ti Lafargue), vezana..........
ROBERTS RULES OP ORDtlB,
vezana....................
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), veaana........
SOCIAL REVOLUTION, (Jjrf
Kauteky), vezana.........
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND 8ITPEM13-TION, (A. M. Lewia), nm THEY CALL ME CARPENTER, (Upton Sinclair), trda rezbt.. THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ..............."J,
THE PROFITS OF RELIGION, Razprava o izrabljanju tm ia
privatne interese ..............
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Bhyj Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota .................
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A M. Lewie),
vezana................
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . ,.......
Naročilom priložite postni ali presni money order, ček ali Za manjša naročala lahke poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine sto. Klubom in čitalnieam, pri večjih naročilih liberalen popust
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.