___ 91 ___ Naši dopisi. Iz €fnovic V Bukovini 12. marca. — Tudi pri nas je vladala ostra zima. Se zdaj imamo snega do 4 čevlje, mraza pa smo imeli te dni do 24 stopinj; včeraj pa danes pihljd mlačen veter, tako, da se je bati, da ne bi Crnoviee splavale po snežnici. Koliko blata in vode stoji včasih po naših ulicah, sodite lahko iz tega, da je preteklo jesen utonil deček iz druge realke o deževnem vremenu v grabnu na mestni ulici v blatu in deževnici. — Dragina je takošnja kakor na Dunaji; obrt-nije malo; kupčija je vsa v židovskih rokah; kaj pa je žid, to ve ves svet. *) V Gorici 13. marca. — Včeraj smo izvedeli po telegramu g. grofa Coronini-a (dež. poslanca), da pride svetli cesar tudi v Gorico, in sicer 4. aprila. — Danes imamo najlepše spomladansko vreme. — Morilca nesrečnega Lašic-a iz Renč (umorjenega Božični večer 1. 1.) so predvčeranjim na 8 let ječe obsodili; to varuše njegove pa na 2 leti 1/2 leta in 3 tedne. Morilcu je priimek Petrin. Obnašal se je pri obravnavi surovo in predrzno. Iz Materijske okolice na Notranjskem 4. sušca. **) {Vprašanje na Materijskega župana.) „ Vsaka reč ima dve strani, tako je tudi letošnja 03tra zima Materijcem naklonila precejšen dobiček s tem, da so veliko ledu prodali v Trst. Pridno so ga nakladali na vozove svoje in ga v Prestranek na železnico vozili; tudi Matenjski župan se je s kravo in konjem enmalo pa prav malo opiral z vožnjo ledu; ko pa so iz Trsta pridnim Ma-tenjcem došli lepi denarci, je župan tebi nič meni nič kar 200 gold. v svoj žep utaknil. Vse se je čudilo, po katerem računu si je on odštel celih 200 gold., in ko je nekdo nekaj malega o tem čudnem računu županovem besedoval, dal ga je menda za 48 ur zapreti ! Mi pa iz tega zapori nismo še prepričani, da je županu res šlo 200 gld. plače za led; zato ga očitno vprašamo: kako je on računal, da je v svoj žep vtaknil toliki znesek? le ko nam očitno dokaže, kako je on sebi in drugim račun delal, boderao razsodili, ali ]e onih 200 gold. po pravici ali krivici si prilastil. Zato, gospod župan, opravičite se očitno pred svetom! Iz Idrije 15. febr. — V „Laib. Ztg." se nahaja od tod dopis, ki sicer ne zagovarja naravnost Samassovih zvonov, iz katerega je pa vendar razvidna jeza zarad tega, kar so „Novice" o njih pisale. In vendar smo „Novicam'; še premalo poročili, lahko bi bili popisali več pol o nevoiji in razdraženosti prebivalcev zavoljo takih zvonov. Toda če „Laib. Zeitg." že g. Samasso pod svoje krilo jemlje, zakaj ne pove, kako je z onimi zvonovi, o katerih je nedavno poročala, da so bili nekam na Poljsko naročeni, češ, „uašega Samassa zvonar-ska slava sega že čez meje naših dežel, celo na Poljsko." Ali so ti zvonovi Poljakom po volji? Kako spričalo je dobil gosp. Samassa od njih? Ali bi ne hotel priobčiti ga?***) *) Radostni sprejmemo drugi pot kaj veČ. Vred. **) Ta dopis pod adreso „Slov. Novicam v Ibljani'' je bil, kakor poštni pečat kaže, 5. dne t, m. v Postojni na pošto dan: al pošta Postojnska ne pozna ,,Ibljaneu, zato je pismo romalo na Reko, kakor pečat Reške pošte od 5. dne t. m. kaže. Ker pa na Reškem nimajo ,,Ibljane", zato so pismo napotili v Senj v Dalmacijo, kamor je došlo 7. t. m.; tu še le so vedeli, da Ljubljano prosto ljudstvo tudi imenuje „Ibljanou , in odposlali so pismo le-sem , kamor je po petdnevnem romarstvu 10. dne t. m. srečno prišlo — na čast pošti Postojnski! Vred. ***) Težko! Kakor smo zvedeli, so tudi po „Laib. Ztg." toliko hvaljeni zvonovi skaženi. Vred. 92 Iz Bukovšee na Gorenjskem 12. febr. (Samassovi zvonovi.) Ker ste, drage „Novice", gotovo na korist cerkvenim predstojništvom, že mnogo pisale o g. Samasai in njegovih zvonovih in s tem zaslužile si splošno za hvalo, izvolite priobčiti ob kratkem tudi to-le: Pri nas smo mislili leta 1872 za cerkev naroČiti nove zvonove in se obrnili do g. Samasse , pa tudi do g. Hilzerja v Dunajskem Novem mestu. Oba sta nam poslala svoje pogoje. Gosp. Samassa je rekel, da za glas Es mora imeti veliki zvon 19 centov; za cent je zahteval 95 gold., pri naročenji 10% denarja naprej, pa tudi stare zvonove, predno bi se iili novi, kar bi se zgodilo v treh mesecih. Gosp. Hilzerjevi pogoji pa so bili: Veliki zvon mora tehtati 18 centov, cent po 85 gold., nič denarja naprej in stari zvonovi utegnejo ostati v zvoniku, dokler ne pridejo novi, ki bodo v 6 do 8 tednih vliti. Lahko se razumi, da smo si naročili zvonove potem pri g. Hilzerju, ker smo po vsem tem prihranili si samo pri velikem zvonu 275 gold., ni bilo treba denarja in starih zvonov naprej dati in so novi zvonovi bili v odločenem času gotovi. Ko so nam došli, smo jih bili vsi res veseli. Imajo čist, jasen glas in lepo vnanjo obliko, tako da je treba enacih daleč okrog iskati. Ce bi bili pa dobili jih od g. Sam as se, Bog ve, kaki bi bili! In vendar koliko dražje bi jih bili plačali možu, ki ob našem denarju živeč in bogateč vendar drži z najhujšimi nasprotniki našimi. — Iz Bohinjske Bistrice sem zvedel, da so tam naročili pred nekoliko leti pri g. Sa-massi zvon. Ko jim je došel, ni imel naročenega glasu, pač pa več spok, tako da so mu ga nazaj poslali — ne celega, ampak po prošnji g. Samasse razbitega v zaboju. Po vsem tem pač lahko vsak previdi, pri čem smo z g. Samasso in njegovimi zvonovi. Iz Dol 13. sušca. (Očitna zahvala,) V dolžnost si štejem v imenu vseh druzih iz celega srca se zahvaliti al. kmetijski družbi v Ljubljani, ki je tudi nam Dola-nom in Lažanom blagovolila podeliti iz subvencijskega zaklada 100 gold. podpore za napravo kali, katera je res pri nas živa potreba. Prvo polovico smo že prejeli; kakor hitro nam vreme privoli, hočemo delo pričeti in v svoj prid tudi dobro izvršiti. In zakaj bi ne? saj si bomo dostikrat vročo žejo ugasili in našo živinico napojili. Se enkrat tedaj , hvala vsim gospodom c. kr. kmetijske družbe! Janez Borštnik. Iz Dol 13. sušca. (Srčno zahvalo) izrekam si. kmetijski družbi za mojo uslišano prošnjo, da mi je blagovolila dati brezplačno nekoliko sadnih dreves; zahva-lujem se pa ob enem tudi vsem istim gospodom, ki so podpirali mojo prošnjo. Bog daj srečo v vseh ozirih si. kmetijski družbi, ki ima preblagi namen dobrote deliti kmetijstvu; Bog daj pa tudi že boljše in ugodnejše vreme nam kmetom, da bomo mogli drevesca saditi in po njih dobrote vživati. Ivan Borštnik. Iz LJubljane. (Razglas svilorejcem!) Kmetijska družba Kranjska je od c. kr. svilorejnega zavoda v Gorici po naročilu svojem ravnokar prejela seme svilnih črvi če v, ki je bilo po celični sistemi od najzanesljivejših svilorejcev pridelano in od imenovanega Goriškega po-skuševališča preiskano ter za popolnoma zdravo spoznano. — To seme oddaja kmetijska družba domačim svilorejcem za polovico kupne cene, namreč 1 lot po 3 gold. 50 kr.; učitelji ljudskih šol pa, kateri po spričalu krajnega šolskega sveta dokažejo, da šolsko mladino v sviloreji podučujejo, dobijo */4 lota tega semena brezplačno. — Kdor ga tedaj želi dobiti, naj se z besedo ali pismom do 15. aprila t. J. obrne na pisar-nico družbe kmetijske (v Salendrove ulice št. 195.) Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 16. sušca 1875. — (Iz seje deželnega odbora 12, marca.) Posvetovalo se je o predlogih vodstva sadje- in vinorejske šole na Slapu zaradi pomnoženja dijaških štipendij za to šolo in zaradi nekaterih pozicij šolskega proračuna za leto 1876. — Sklenilo se je, sklicati enketno komisijo ob času deželnega zborovanja v posvetovanje o načrtu nove občinske postave v dotiki z vpeljavo glavnih občin. — Na dopis deželnega šolskega sveta zaradi podelitve učiteljske službe v Zireh učitelju Leop. Božiču je deželni odbor pritrdil predlogu dotičnega krajnega in okrajnega šolskega sveta. — Prošnja županstva občine Mirna za pomoč, da bi se občini naklonila štant-nina od 2 letnih sejmov, katero zdaj Mirnska graj-ščina za-se pobira, izroči se, ker ne spada v področje deželnega odbora, deželni vladi v kompetentno obravnavo. — Dopis deželne vlade, da se je obrnila na mi-nisterstvo za napravo žandarmerijske postaje v Bledu, vzel se je na znanje. — Kakor se zdaj kaže, vendar starodavne pritožbe Idrijčanov zarad strupenega sopara, ki se od živega srebra vlega po okolici, ne bodo brez vspeha, kajti dva strokovnjaka kemikarja sta naša , da vkljub vsem prenaredbam Lipoldovim pri ondašnjem rudniku vendar vsak dan blizo do 4 funte živega srebra izpuhti po okolici in ostrupeni rastlinstvo in vodo. Pač čudno je to , da leta in leta preteko , predno svitloba resnice predere meglo nasprotovanja in birokratične trme ! — [Društvo za hrambo živali) se je lansko leto osnovalo v Gradcu, ki ima podružnico tudi na Kranjskem, kateri načelnik je gosp. France Miiller, vrednik ,,Laib. Ztg." in ki sprejema vstopnino v to društvo po 50 kr. in letni donesek po 1 gld. Namen tega društva, zabranjevati trpinčenje živali, je gotovo dober, zato smo Slovenci blizo pred 30 leti v ta namen izdajali na tisuče koristnih knjižic brez podob in s podobami, česar se gotovo dobro spominjajo tudi bralci „Novicu, ki so videli doklade takošnje; oni pa tudi vedo, kako neutrud-ljiv je bil naš ranjki Val. Stanik v Gorici. — (Gosp. J. Zelen iz Senožeč) nam piše, da dozdaj niti ustmeno niti pismeno ni agitiral in tudi ne bo za poslanstvo, — da pa, ker je v deželnem zboru tudi na narodni strani dovolj juristov, ki so gotovo toliko zmožni kot juristi na nenarodni strani, bilo bi potrebno, da bi si Notranjci izmed sebe poslanca izbrali, ki pozna nadloge kmetijskega stanu in se zanj poteguje. — Gotovo nihče ne bo trdil, da v gosp. Zelen o vi h besedah ni zrna resnice; al od druge strani nam pa tudi on ne bode odrekel tega, da deželni zastop ni specijalni občinski zastop, — da v sklepih postav itd. gre za celo deželo, — da narodni poslanci, pa tudi nenarodni, dobro poznajo nadloge kmetijskega stanu, za katerega so že večkrat vse svoje moči napenjali, da pa niso oni krivi, ako niso dosegli, česar so želeli, — in da vsacemu rodoljubu Notranjskemu je v vsakem zboru pot odprta, s peticijami stopiti pred njega in mu razodcni nadloge No-tranjcev. — Te dni je nenadoma glas počil po mestu, da kanonik pl. Premerstein ima po smrti Zavašnikovi postati ud deželnega šolskega sveta. Čeravno je dandanes na svetu vse mogoče , vendar še na čast nekaterim, ki plačane ali častne službe oddajajo, misliti smemo, da pri tem gledajo na sposobnost in ne na osob-nost, in da gosp. kanonika, ki se nikjer, najmanj pa v Vinici, ni vkvarjal s šolstvom, o katerem imamo dandanes že cele foliante postav, nikakor ne žalimo, ako rečemo, da za deželno šolsko svetovalstvo on nima „vestes nuptiales" memo mnogo druzih mož, ki sijveči-del svojega življenja s šolstvom glavo ubijajo. Ce pa ___ 93 ___ ima deželni šolski svet zbornica biti le tacih zastopnikov cerkve in naroda našega, ki so sedanji vladni sistemi „persona grata", no, potem naj si jih pa izbere minister Strehmajer kar naravnost sam, in iz enega tvorila bodo soglasno tekli vsi sklepi šolskega sveta „ad majo-rem gloriani" sedanjega liberalizma, kateremu po vseh deželah Avstrije sta zdaj malika — le brezverstvo in pa nernščma! — {Štirje krasni novi zvonovi iz Hilzerjeve zvona-rije) so prišli v pondeijek po železnici iz Dunajskega ftovega mesta v Ljubljano, od kodar so jih ovenčane s slovenskimi zastavami in cvetlicami slovesno odpeljali k Mariji Devici v Polje. — (Kamnosek Peter Toman in pa minister Banhans.) Neki krčmar je te dni v Blatni vasi srečal krčmarja, o katerem je vedel, da tudi v njegovo krčmo zahaja Peter Toman, zdaj po milosti c. k. beričev tudi „Kammer-rath" kupčijsko-obrtnijske zbornice Ljubljanske, ter ga radoveden vpraša: naj mu pove, ali ga Peter tudi pri njem že več dni vselej polič manj spije, kakor je sicer njegova navada, in se v kot stisae, pa v enomer ponavlja besede: „meine Herren!" — „meine Herren!" — in pa le spet: ,smeine Herren!" — „meine Herren!", včasih pa tudi še vmes: „Herr Ministerialrath!" „Herr Ministerialrath v. Vesteneck!" tako, da ne jaz, ne natakarica vedela nisva, ali se Peter meša ali kaj ? — Res je taka — mu odgovori drug krčmar — tudi pri nas, kedar pride, ravno tako počenja; pa tudi jaz nisem vedel, kaj bi mislil od Petra; al predvčerajšnjem mi je prijatelj, ki bere pridno Dunajske časnike, uganil to zastavico rekoč: „Kaoirath" Peter Toman je slišal, da je neka Pemska kupčijska zbornica ministru Banhansu zaupnico poslala; zdaj pa študira in si glavo ubija, kako bi predlog stavil Ljubljanski handelskamri, da tudi ona ministru tako zaupnico pošlje; ker pa ni še v celem svojem življenji nobenega javnega govora imel, zato mu, kjer gre in sedi, zmirom po glavi roji, kako bi v zbornici začel svoj nagovor. Podoba je, da dozdaj še ni prišel čez besede „meine Herren", ker se mu beseda v nemškem jeziku opoteka, pa tudi ne ve, kaj bi rekel. — »Vsaj imate res prav — mu odgovori prvi krčmar — kaj tacega mora biti; nama obema je pa Petrov predlog na škodo zavoljo poliča, ki ga manj spije, zato mu želim, da bi se kmalu rešil svojih težav in bi mu „fix und fertigu iz glave skočila zaupnica, ki mu kakor mora možgane tlači." — (Slovensko gledišče.) V poslednji predstavi smo videli tu igre. Prva „Perziški šawl" je prav angleško-dolgočasna malenkost, ki po prevodu v slovensko ni nič pridobila. Vkljub prizadevanji gospodičine Pod kraj-šekove in gosp. Schmidta t »raj ni mogla ogreti občinstva. Skoro isto sme se reči o drugi igri „Sklenica čaja", katere slovenski prevod je tako neizrečeno slab, da zginejo večidel vse šale originala. Gospod Kaj zel je bil vendar-le izvrstna komična figura, tudi gospodična Le d ar jeva je bila boljša nego navadno, in gosp. Ju-vančič je igral prav dobro; ko bi bil jezik prevoda boljši, bolj domač, bi bila mična igra gotovo občinstvo bolj ogrela. — Tem bolj so se pa ogreli poslušalci pri tretji igri, opereti ,,Mesečnica", v kateri so gospodične Piskarjeva, Namretova in Barnasova ter gosp. N o 11 i pevski del jako dobro izvršili, za kar gre — razen njim — še posebna hvala čitalničnemu pevovodji gosp. Stocklnu, s čegar trudom se je spravila opereta na oder. Vojaška godba je bila precizna. — Kaj hočemo pa reči o že znani izvrstni burki ,,Cevljar-baron" , po g. Aleš o v cu za naše razmere vstrojeni, katero smo slišali preteklo nedeljo ? Nič druzega, ko da je glavna naloga bila v g. Kaj zelje vi h rokah in da je g. Nolli poslušalce z osoljenimi zbadajočimi ku- pleti izneraadil. Kakor vselej je tudi zdaj tej burki sledil viharen plosk, vojaška godba pa je med akti storila svoje , da je bil z večerom vsak čez in čez zadovoljen , ker so tudi drugi igralci vrlo se obnašali. Gledišče je bilo pošteno polno, bolj ko zadnjikrat. — (Poslano.) Notica v ,,Laib. Tagblatt-u" od pretekle sobote si zopet prizadeva g. dr. Razlaga zoper nezaupnice braniti in pri tej priliki poleg različnih meni privoščenih psovk trdi: da sem uradno popotoval (Com-missionsreise) v Vipavo v zadevah zemljiškega davka, — vspeh pa da je bila zadnja dr. Razlagu iz Notranjskega došla nezaupnica; — nadalje trdi „Tagbl.", da sem Gorenskim soseskam za drag denar zoper preoblo-ženje z zemljiškim davkom izdelaval pritožbe po maniri zakotnih pisačev. —- Vse to je gola laž! Bil sem sicer iz Laškega, kamor sem na lastne stroške ia ne uradno popotoval, domii grede dve uri v Vipavi. Al o dr. Razlagu z nobeno živo dušo nisem spregovoril besedice, še cel6 mislil nisem na-nj. Izdelal sem pa za Radoljške in Bohinjske soseske res pritožbo zoper vrstilno tarifo, a ne za drag denar, ampak za tako ceno kakor brat bratu, in z dobro vestjo rečeno, ne s ,,frazami", ker bi sicer ne bilo mogoče , da je deželna komisija glavne točke moje pritožbe, načeloma za vso deželo za merodajne spoznala in ako bi bil v poljedelstvu res tako neizveden in tako nezmožen kakor ,,Tagblatt" trdi, bi menda deželna komisija, v kateri so z menoj vred znani izvrstni poljedelci: gospodje bar. Wurzbach, vit. Zavinšek, dr. Ahaci č in F. Košir, ne bila meni naložila, poročati o najvažnejšem in najobširnejšem oddelku, namreč o tarifi za njive. Ali je konečno g. dr. Razlagu „Tagblattovo" zagovarjanje na čast ali ne, tega presojati me ne briga; jaz za svojo osebo le to čutim, da bi mi nikakoršna nezaupnica ne bila hujša in razžaljivejša kakor hvala in zagovarjanje „Tagblattovou. V Ljubljani 15. marca 1875. Dr. Poklukar.