List m v * 1 eca LIV. i Jzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,.Novic". V ljublj ani 7. februvarija 1896. Politiški oddelek. *dališču, kakor zborovanju parlamenta. Pa tudi skoro vsa zbornica je govorniku pritrjevala. Deželni glavar je Spadoniju odgovoril, da tudi on občuduje italijanske junake, kakor jih občuduje ves svet. Na galeriji se je zopet zaslišalo glasno odobravanje in Iredentizem v Trstu. Tržaški Italijani nikakor ne prikrivajo svojega po- rokoploskanje. Nadaljujoč je deželni glavar obžaloval, da litičnega mišljenja. Pri vsaki priliki pokažejo, da teže po stvari ne more postaviti na dnevni red, ker po poslovnem zjedinjenju z Itali jo. Tržaški italijanski listi o vseh do- redu ne spada v področje deželnega zbora. Na galeriji se je sedaj zaslišalo neko mrmranje. Poslanec Spadoni je dočim le na kratko omenjajo, kar se godi na Dunaju ali pa vstal in izjavil, da je z glavarjevim pojasnilom zado- pa v drugih kronovinah naše države. Ves svet že vidi, voljen. Obžaluje pa, da ima poslovni red določbe, ki za- kam meri vsa politika tržaških Italijanov, samo avstrijska branjujejo razpravljanje o tacih stvareh. godkih v blaženi Italiji na dolgo in široko poročajo, vlada to še vedno za vse šlepa in gluha. Zanjo velja tej seji se je prečital Cambonijev predlog da se kar jej poroča vitez Rinaldini, ta gospod pa vedno potegne deželni odbor v mejah svojega delokroga za var-prikriva delovanje Italijanov in tržaško mesto slika za stvo osebne svobodě, da se ne bode kratila kot se je na najzvestejše v državi. Tržaški deželni zbor se je te dni zakljačil. Zase predvečer 20. septembra lanskega leta. Kakor je znano, so dne 20. septembra lanskega leta • • danje ni bilo tako burno, kakor je v isterskem deželnem proslavljali v Italiji petindvajsetletnico, od kar se je Rim zboru, ker se Slovenci zborovanja ne udeležujejo. Itali- pridružil Italiji. Ta veliki dan so hoteli tudi Tržačanje mestnem zboru se hotel sta- jani so bili lepo mej seboj, le vládni zastopnik je včasih dostojno prazno vati. malo kvaril njih veselje, če tudi je rad marsikaj preslišal viti predlog, da izrazi svoje veselje tem povodom central-in prizanesel. Mnogim italijanskim poslancem se narav- nemu odboru v Rimu oziroma italijanski vladi. Vlada je nost vidi, da bi mnogo rajše videli da v deželnem pa izjavila, da se takoj mestni zbor razpusti i ako se zboru zastopnik italijanske vlade, kakor avstrijske. Mej zasedanjem so iredentovci bili še precej mirni. Očitno se je videlo, da se boje, da ne bi jih razgnala vlada. Le Spadoni je stavil neki predlog, ki je pokazal da v njegovih prsih ne bije avstrijsko srce. Odločneje so pa barvo pokazali v poslednji seji. Pri posvetoval o taki stvari. To je mestne očete malo poparilo. Mnogi vedo, da bi se marsikaj premenilo v Trstu, ako i vlada z odločno roko vmes posegla. Italijani so bili silno razdraženi, da ne morejo v mestnem zastopu svojih simpatij izraziti za Zjedinjeno Italijo. Priredili so velike pouličně demonstracije v dan tej seji je bilo opaziti, da je na galeriji več ljudij, kot pred 20. septembrom. Pri teh demonstracijah se je pro-je navada. Le kadar hočejo iredentovci prirediti kako slavljala Italija in zasramovala Avstrija. Seveda policija demonstracijo, poprej to po mestu raztrobijo, in zbere se ni mogla stvari mirno gledati. Nekaj razsajačev za tropa iredentovcev na galeriji. Poslanec Spadoni je v tej seji vprašal najprej deželnega glavarja, zakaj da ni postavil na dnevni red nje- Italijani bi menda radi, da bi policija take dogodbe mirno pria in bili so obsojeni na denarno globo ali pa v zapor. To je dalo povod, da je Camboni stavil omenjeni predlog. govega predloga, da se izreka simpatije hrabri italijanski gledala Seveda potem bi ložje kazali svoje srčne simpa vojski, ki se v Afriki bori za civilizacijo. Galerija se je tije za Italijo in pa svoje nasprotstvo Avstriji. odzvala govorniku z glasnim odobravanjem in rokoplo tem predlogu se je vnela živahna debata. Po- skanjem. Prizor je bil bolj podoben kaki komediji v gle- sebno poslanca Rascovich in Venezian sta huđo napadala vlado. Galerija in poslanci so pa jim pritrjevali. Vladni se pa mora reci, da v letošnjem zasedanju je mnogo prediogov, zastopnik je večkrat posegel v debato, da je bránil po- a se bode malo sklenilo. stopanje vlade. Predlog se je izročil deželnemu odboru, Volilna reforma v dolenjeavstrijskem deželnem Protisemitje mislijo v dolenjeavstrijskem deželnem da ga dobro prouči in po tem o njem poroča v drugem zasedanju. Posledic ta predlog ne bode sicer nobenih ijina pravica v dosedanjih kurijah, zboru. zboru predlagati, da naj se za deželni zbor vpelje občna vo na] se pa začenja se imel, pokazal je mišljenje Italijanov. Pomenljiv je pa za tržaške razmere še jeden do s 30 letom Predlog sam na sebi bi ne bil se napaćen, a godek. Ko bil končan dnevni red, izginila je večina poslancev, posebno glavni politični voditelji Venezian, zakon pa vendar ne bode postal, ker ne gre, da bi se mnogim volilna pravica jemaia, ki jo že sedaj imajo. Opravičuje se to s tem, da tudi pasivna volilna pravica se začeuja še le s 30. letom in ni umestno delati razlike mej obema volilnima Spadoni, Camboni in Rascovich so bežali kot bi jim bilo pravicama glede starosti Mi se v tem oziru seveda s proti-gorelo za petami. za Zakaj pač tak beg? V Trstu je, kakor drugod navada, da se deželni zbor zaključi z evviva (živio) klicem na cesarja. Tega pa večina italijanskih deželnih poslancev semiti ne moremo strinjati. Gotovo je treba več skušenj tistega, ki hoče druge zastopati, kakor za volilca samega. Zato je Čisto naravno, da se za pasivno volilno pravico zahteva visjo starost. Če so protisemitje za občno volilno pravico, za-htevajo naj jo za vse polnoletne moške. Seveda v tem slučaju ne more slišati, ker jih jezi, da tako dolgo ne pride čas, ZgUbe nekaj mandatov na socijalne demokrate. da bi deželni glavar lahko zaklical v začetku in sklepu zborovanja „evviva italijanskemu kralju " Ti dogodki v deželnem zboru, torej od zrelih mož, so pač dovolj jasno Će pokazali, kakšen je avstrijski patrijotizem Italijanov. Volilna reforma v moravském deželnem zboru, V moravském deželnem zboru predlagal poslanec Zacek naj se volilcev pravica raztegne na vse davkoplačevalce in ob činske volitve ter naj se okraj razdele po narodnosti in vpe vlada še sedaj ne spozna slabega sadu Rinaldinijeve po- kajti boje se za večino direktne volitve. Nemci pa niso prijazni temu predlogu Predlog se izročil odseku litike, jej ni pomagati. najbrž tudi ostane Solnograški deželni zbor je sklenil razširiti volilno Politični pregled. Deželni mir na Koroškem škof Kahn izrekel željo, da jedni zadnjih sej se zboljšali odnošaji mej na to vstal in škof obema narodnostima. Deželni predsednik rekel, da se na Koroškem mir lahko hitro napravi naj v svojem delokrogu da potrebne ukaze. Schmidt-Zabierow si gotovo ni pri tem druzega mislil, kakor da naj škof pre-pove slovenski duhovščini buditi slovenski narod. Skof je na to molčal, da si bi bilo potrebno, da bi se bil oglasil v duhovščine, katero je deželni predsednik dolžil, da obrambo kali deželni mir To značilno za razmere n«i Koroškem Nekateri ljudje celo trdijo, da sta deželni predsednik in škof bila zgovorjena. Koroški deželni zbor je te dni sklenil premembo lilnega reda, kakor jo je predlagal deželni odbor. Število poslancev kmetskih občin se je za jednega pomnožilo, ravno tako število poslancev mest in trgov. Slovenska poslanca sta ugo-varjala, ker se volilni okraji niso razdelili po narodnosti, ker se niso bolj pomnožili poslanci kmetskih občin, ker se niso vpeljale občine za volilne krajt znala vsem občinskim volilcem ker volilna pravica ni pri Isterski deželni zbor je volil samo Italijane v deželni odbor. Gospodje se boje, da bi kak Slovan jih v odboru ne ). Njih gospodarstvo namreč je nadzoroval, kako gospodarijo. vse prej kakor vzorno. Češki deželni zbor. da naj se razveljavi ministerská naredba, po kateri se dělilo nadsodišče v češki in nemški senat in po kateri pravico na vse osebe, ki plačajo 5 gld. davka. Tudi zacasno nastavljenim učiteljem in duhovnikom jo je priznai, kateri je dosedaj niso imeli. Vladni zastopnik je ugovarjal razširjenju volilne pravice. Treba ie počakati, da državni zbor resi volilno reformo. Bolgarija Knez Ferdinand se kamor se šel papežů vrnil iz Rim posvetovat zaradi popravoslavlj svojega sina. Njegova pot ni imela zaželenega vspeha. Sicer bil pa knez že preje lahko vedel, da mu papež ne more privoliti v prestop Borisov k pravoslavni veri. Nekateri listi so vedeli celo povedati da papež zapretil knezu Ferdinandu da ga izključi iz sv. katoliške cerkve, če da svojega sina prekrstiti. Na vse te ovire je pa knez na prigovarjanje minister-skega predsednika Stojlova vendar le se odločil za prestop Borisov k pravoslavju. Določil se je za prestop dan 14 bruvarija. Dotični knežev manifest se je že objavil. V tem ma nifestu se poudarjajo ovire in težave pri tej stvari, vendar se pa knez žrtvu;e in napoveduje prekrst Borisov. — Mati Bo- risova princezinja Marija se je do zadnjega ustavljala prestopu Tudi je knez le na njeno željo potoval v Rim. Poroča se tudi, da namerava kneginja vstopiti v kak samostan, ako bi papež Koburžana izobčil iz katoliške cerkve. se pa zatrj da odstopi Koburžan Po nekaterih poročilih Italijani v Afriki Italijanski časopisi proslavlj italijansko vojsko zaradi njene hrabrosti, katero je pokazala v Afriki, vendar se pa v resnici odhod Italijanov iz Makale ne more najčastneji imenovati. Da se jim je odhod posrečil, je slučaj pripisovati Trij abesinski princi prišli so slučajno Poslanec Vašaty je predlagal, v italijanske roke. Zvabil jih je neki italijanski zdravnik v raz- so Italijo in tu so jih přijeli in zdaj so jih pod tem pogoj em spustili, da so Abesinci laški vojski dovolili z orožjem vred lahko pri češkem oddelku pri nadsodišču in pri okrajnih so- oditi iz trdnjave Makale. Sploh pa iz vseh še tako pretiranih diščih v nemških okrajih češčine nevešči sodniki. Čehi so proti in olepšanih poročil iz Afrike odseva, da se Italijanom ondi naredbi, ker zahtevajo, da mora vsak uradnik na češkem ne godi dobro, in da tudi nič dobrega nimajo pričakovati. Kube prihajajo ne baš ugodna poročila znati oba deželna jezika. Nemci so ugovarjali temu predlogu kajti to je po njih mnenju najmanj, kar morejo Nemci zahte- Nemci zahtevali, naj se kar odkloni voljni Kuba za niso bili zadnji čas Spanj nikj Predlog se je pa izročil odseku v pretres, če tudi so po drugi strani se za Spanjce itvar ondi slabo obrača tepeni a Spa Nemci so jako ne- nija je v veliki denarni stiski. Da si opomore, išče tudi pri da jih vlada ne podpira glede predloga o osnovi na- Kubancih dohodkov. Hoče namreč naložiti poseben davek in rodnih kurij. Nadejali so se, da bode grof Badeni zastavil veliko carino na blago ves svoj upliv, a so se zmotili. rajo sedaj Čehe, sedaj Nemce, kakor jim ravno kaže se s Kube na Spanjsko izvaža To Veleposestniki pa podpi- in okoliščina, da je španjska vlada sklenila Kubancem nobenih Sploh koncesij dati močno razburilo in celo kro o so do 53 sedaj bili za špansko vlado, so vsled tega v nasprotni tabor prestopili. Posebno dobro ne kaže torej Španjcem ondi, posebno, če se Še pomisli, da se vstaši dobro organizujejo in dobivajo vedno več pomoci od svojih skrivnih in javnih za- veznikov. Turčija. — Po Armeniji sedaj pač nekoliko mirujejo duhovi. Toda, kakor hitro mine zima, se je bati novih rabuk. Turčija je na to tudi pripravljena in vojake le še pomnožuje. Odnošaji Turčije napram Rusiji so najboljši, če tudi se zani-kava, da bi se bila mej obema državama sklenila zveza. Poroča se celo, da bo Turčija dc volila Eusiji, da ta s svojimi vojaki naredi mir v Auneniji, ko bi pomladi zopet buknil kak resen vstanek ondi. nm.......mu..........umi...............................................................................^ j.. i Obrtnija. ) ^^fil^ft \t Regulacijski nacrt za Ljubljano. I. Kakor je našim čitateljem že znano, ođobril je občinski svet v pcslednji svoji seji po mestnem stavbinskem uradu izdelani splošni regulacijski načrt za Ljubljano. Ker bode ta načrt dolgo vrsto let me-rodajen za razvoj našega mesta, naj podamo v sle-dečih vrsticah našim čitateljem najvažnejše točke tega regulacijskega načrta. Takoj po grozni katastrofi, ki je lansko veliko-nočno nedeljo bila zadela belo Ljubljano, sklenil je občinski svet, da je preskrbeti splošni regulacijski načrt mesta Ljubljane. Po dovršeni konkurenci se je naprava regulacijskega načrta oddala vladnemu svet-niku in ravnatelju državne obrtne šole na Dunaju g. Kamilu Sitteju. Dalje je iz lastnega nagiba zasebni arhitekt g. Maksimilijan Fabiani na Dunaju izročil mestnemu magistratu svoje náčrte, tište tiskati dal in jih priobčil. Dalje bavil se je pozneje stavbinski vodja kranjske stavbinske družbe gosp. A. Wolf z napravo načrta, katerega je izročil mestnemu magistratu. Dasiravno obseza vsak iz predloženih načrtov marsikatere dobre ideje, vendar nobeden ni popolnoma ustrezal krajevnim razmeram. Vsled tega izdelal je mestni stavbinski urad poseben načrt, katerega je tudi stavbinski odsek občnega sveta presodil in občinski svet za podlago daljšim obravnavam sprejel ter sklenil, da je še pred definitivnim odobrenjem zaslišati mnenje enkete, katera se je sklicala v zmislu sklepa občinskega sveta na dan 10. decembra 1895. V šestih sejah posvetovala se je enketa o predlo-ženem náčrtu ter ga odobrila z neznatnimi spremem-bami. V seji dne 23. januvarija 1896. odobril je občinski svet konečno predločeni regulacijski načrt. Največja prometna črta bodoče Ljubljane je tako zvana okrožna cesta (ring), katere širina je vse-skozi določena na 20 metrov ; na levi in desni okrožne ceste ima se napraviti pot za pešce ter zasaditi s JL senčnatim drevjem. Ta okrožna cesta vodila bode od južnega kolodvora do Dunajské ceste, potem na se verni strani Gorupove hiše tik tira južne železnice do Marije Terezije ceste, odtod po přeloženi Tržaški cesti do Rimske ceste ter nadalje navpik na regulirano Gradašico do Nušakove vojašnice v Trnovém in do Opekarske ceste ter po isti do Ljubljanice, katero bo treba premostiti; od mostu vodi okrožna cesta po regulacijski črti Prul do Gruberjevega prekopa in odtod tik prekopa do domobranske vojašnice ter v ravni črti za št. petersko vojašnico in št. petersko cerkvijo do južne železnice in vzdolž ograje južne železnice do južnega kolodvora. V enketi se je pač bilo nasvetovalo, naj se okrožna cesta podaljša še čez Udmat, ker bode preje ali pozneje tudi le ta mestu utelovljen, in naj se omogoči tudi do tja napraviti tramvaj, vendar ta nasvet ni obveljal. Za Dunajsko cesto kot glavno prometno cesto določila se je širina na 23 metrov, za Šelenburgove ulice in Gradišče, ki se ima podaljšati od Rimske ceste do Gradašice, pa širina 20 metrov. Bethovenove ulice (širina 14 metrov) podaljšajo se čez svet voja-škega preskrbovališča do Marije Terezije ceste in dalje do na zapadni strani Dunajské ceste do okrožne ceste podaljšanih Predilnih ulic, isto tako tudi cesta pred gledališčem severno do predilnih ulic, južno pa do podaljšanih Hilšerjevih ulic in paralelno k podalj-šanemu Gradišču do Gradašice. Paralelno z Dunajsko cesto ima se otvoriti 16 metrov široka nova cesta od Marijinega trga mimo Frančiškanske cerkve čez Piklovo in Zeschkovih de-dičev posestvo do okrožne ceste; druga, 14 metrov široka cesta vezala bode Predilne ulice z novo cesto, ki ima mej Burgerjevo in Mathianovo hišo vezati Dunajsko cesto s Kolodvorskimi ulicami. Kolodvorske ulice (14 metrov) podaljšale se bodo čez gospe Balti- čeve posestvo do Ljubljanice. Tako zvano „ajdovo zrno", t. j. hiše mej Kolodvorskimi in Prečnimi ulicami ter Št. Petersko cesto se imajo podreti ter na onem prostoru napraviti javni nasad. Sv. Petra cesta razširila se bode v vsi sedanji dolžini na 12 metrov. Znatno premenjene bodo gledališke ulice (14 metrov), ki dobijo ravno smer od Kongresnega trga do Slonovih ulic; merodajna za smer bode nova Fri-scheva hiša na Marijinem trgu in pa fronta na meji Wittove in Krejčijeve hiše. Židovske ulice morajo, žal, ostati v sedanjem stanu, Čevljarske ulice pa se raz-širijo od zapadne ulične fronte do Ljubljanice ter se imajo v to svrho podreti Žitnikova, Jegličeva, Černy-jeva, Naglasova in Obrezova hiša. Na obeh straneh Ljubljanice pa se bode napravilo vsaj 8 metrov ši-roko nabrežje. Dolge ulice, ki zadobe vsled zgradbe justičnega poslopja na Zeschkovih dedičev posestvu večjo važnost, razširijo se na 18 metrov; ob severnem čelu bivše deželne bolnice pa se otvori nova 16 metrov široka cesta na vzhod do Kravje doline, na zahod pa 54 mimo Međijatove hiše do ceste na državno železnico. deli v dvojnati. 5.) Se prodajajo take jednote, po katerih Čez sedanje vojaško preskrbovališče otvori se nova pride jedna kmetija po nákupu v višjo, druga po pro- cesta od „Narodnega doma" do Dunajské ceste in daji v nižjo vrsto. 6.) Ko se posestva po nakupih zaokro- sicer v smeri projektovanega novega gimnazijskega žujejo in priraste cela jednota, se ima na drugi strani poslopja in navpik na Dunajsko cesto. Slonove ulice odcepiti nova jednota iste vrednosti. razširijo se na 12 metrov; za smer bode merodajno novo poštno poslopje. III. če se iz katerega koli uzroka razprodajo večje skupine posestev, zlasti take, ki so nastale po nakupu Šubičeve ulice (mej deželnim muzejem in Zhub- manjših kmetskih posestev, potem veljaj za ravnilo 1.) rovo ter Zupančičevo hišo) podaljšajo se zapadno do da se ohrani prvotno veliko posestvo zaokroženo v roči južne železnice, vzhodno pa čez nunski vrt do Kon- jednega posestnika in lastnika; drugi deli naj preidejo gresnega trga. Knežje ulice (mej knežjim dvorcem in po jednotah na samostojne kmetske posestnike in lastnike. se prostovoljno zopet uredijo od velikih posest- banko „Slavijo") razširijo se na 15 metrov, Židovska 2.) Če steza pa se podaljša v sedanji smeri do Vegovih ulic. nikov kmetska posestva, potem naj se onim, ki jih ku Tam, kjer stoji sedaj Gerberjeva hiša, napravijo se pijo, dovoli v sledečem členu dovoljena podpora. stopnice s Kongresnega trga do Ljubljanice, a vezala bode levo obrežje Ljubljanice z desnim. brv IV. Vsakokratni deželni odbor se po natančnejih postavnih določbah pooblaščuje, da pri predstojećih pre Obrtnijske raznoterosti. Za osnovo plavžev pri Trstu osnuje se posebno delniška družba in delo se baje začne že letosnjo jesen. Dolo- bodeta izde- ali čeno pa še ni, če se postavita le dva plavža, lala na leto 500.000 meterskih centov surovega železa se pa podjetje še kaj razširi. poslednjem slučaju se bode moral plačevati popolen davek od večjega proizvajanja Volněni jopiči i se nosijo na životu, se najbolje membah posestva in lastništva s pomočjo dež. hipotecne banke: 1.) dovoljuje daljša posojila z anuitetami; 2.) po- sreduje s tem najem. i da nakupuje posestva in jih oddaje v V. Pri predstojećih izpremembah naj poslujejo v pomoc dež. odboru v posameznih slučajih komisije > ob stojeće iz: dveh razboritih kmetov i komisarja de želnega odbora, c) komisarja c. kr. deželne vlade. 2.) Za opero omenjene premembe naj se prosi za primerne davčne olajšave. Zdela naj to postavo gospodarski odsek v zvezi z juridično-političnim. Postavni načrt naj se predloži še v tem zasedanju". Določbe tega predloga so gotovo dobre in izvirajo Kmetijstvo. \ = » iz dobrega namena ohraniti kmetski stan. Narodna stranka če se denejo v srednje mo£no ogljikovokislo kalijevo raz-stopljino, potem se izpero, ko se pridene nekaj gorke vode in amonjaka in naposled izplaknejo v gorki vodi. Sodaa razstop-ljina volnene stvari naredi rumene in trde. ^vfiífiířiílft ííiá&áfetfe íftrfc . áfe £fe & iti d&áfe f*ft ítiítiííi dteti^ítií&ítuti ítu&áfcítwti i& » wwwpwwwwwwwwwwwwwwww je na Kranjskem vedno bila za to, da se omeji razkosa Ohranjenje kmetskega stanu. sedanjem zasedanju deželnega zbora se v je več deželnih zastopih naglašalo da se mora kaj storiti za ohranjenje kmetskega stanu. V raznih deželnih zastopih so se predlagali razni nasveti. Da se je pri tem poka- zalo » da tudi stranke niso jedine v tem vprašanju » je razumljivo samo po sebi. Sicer so pa razmere v raznih deželah drugačne in se zatorej tudi to vprašanje v vseh deželah ne da rešiti po jednem kopitu. Za nas je posebno zanimivo, kar je v tem oziru predlagal v 16. seji koroškega deželnega zbora knezoškof dr. J. Kahn. Njegov predlog se glasi : » Visoki deželni zbor naj sklene zakon po teh načelih : . Sedaj obstoječa kmetska posestva se imajo ohraniti za vso bodočnost; 1.) ta posestva se imajo ceniti in določiti kot cele. pol itd. kmetije. 2.) Sedanja po vanje zemljišč. Več poslancev je v koroškem deželnem zboru uporekalo, da bi razkosavanje zemljišč bilo že toliko škodovalo kmetskemu stanu. Gospodje imajo glede Koroške morda popolnoma prav. Ondu se je to škodljivo početje še pričelo » a na Kranjskem pa že mnogo bolje napredovalo. Na Notranjskem in Dolenjskem so zemljišča tako razkosana j da ni misliti, da bi na njih pa da mogla izhajati jedna kmetska rodbina. Dobro so se na Koroškem našli možje, da hočejo začasno raz kosa van ju postaviti jez. Več govornikov je pa v deželnem zboru opozarjalo, t __ kako veleposestniki nakupujejo kmetije. Proti temu zlu pa žal predlog koroškega knezoškofa ne nasvetuje nobe- nega meje take mu počenjanju, kakor je uganja baš baron Born v kranjski deželi. Tudi tukaj je treba kaj storiti, dru-gače bodo vsi zakoni v varstvo kmeta brez koristi. sredstva, da si bi bilo potrebno, da se postavijo sestva se ne smejo siloma spremeniti. II. Radovoljno se sme v bodoče samo v sledečih slučajih spreminjati: 1.) Jednota (puša) se sme kupcu samo tedaj prepustiti, ako jo kot samostojni jedini po- Kmetijske raznoterosti. Kaljivost žita. Skušnje so pokazale, da žito takoj po žetvi nima popolne kaljivosti, ječmen jo dobi še pšenica čez rž čez sestnik obdeluje. 2.) Da se menjajo jednake jednote. 3.) Da se dvojnata kmetija razdeli v dve kmetiji z dvema posestnikoma in lastnikoma. 4.) Da se cela kmetija raz- po tem mnogo hitreje rasto čez in oves tudi čez tedne Apna je včasih potreba pripeljati na vrt, kajti rastline » 55 Vse suhe in bolne veje naj se pri sadnem drevju so bili veseli in srežni, ker so viděli in slišali znameni odstranijo po zimi, in sicer naj se prav pri deblu. Če se rane po tem še obřeže z nožem in pomaže z drevesnim voskom, se hitreje zarasto. tega, velikega Zulkovskega Kjer on zajutrkoval ali kavo pil, napravili so lep dobiček in dobro , kosil je jim ^Éfcftžfc^^ iti rffc dřtí tí íti íftífe ífi ífe áfe ítidfeifc Poučni in zabavni del. izplačalo zbadljivec to 5 kar je zastonj pojedel veliki komik in Seveda si je s tem, da je povsod in neprestano ......................................................................'.........tako glasno zbadal in smešil častito občinstvo, zadel in qtytyi X^^Jr^jp ty ty W Wtyty ty ^W^^WWWWWW ® Varšavski spomini iz 1830 (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. . (Dalje.) . Prebrisanec. leta Jeden prvih znamenitostij te dobe v Varšavi je bil gledališki igralec Žulkovski. Bil je izvrsten komik in poleg tega dramaturg, napisavši množino dram in ku- pletov v poljščini, to je bil najprebrisanejši člověk, kdaj kje živel na svetu. Njegove drame niso imele posebne vrednosti, držale so se na repertuarju samo zaradi izbornega igranja pisateljevega. Bistroumnost Zulkovskega je bila tako neizcerpljiva, da je slednji dan njegovega življenja bil zaznamovan z množino zbadlic, smešnic, pušic in šalivk, katere je povsod spuščal., na odru, v gle-dališču, doma, na gostijah, na ulicah in na vseh javnih mestih. Nekaj let izdaj al list „Mamuš" ki je izhajal tri krat na teden, in je imel štiri strani v četvrtki velikega formata. Ta list je prinašal razne zabavne in bistroumne smešnice, novice, pripovedke o tekočih zanimivih in zabavnih dogodkihin kratke članke humoristične, satirične, karikaturne ali zbadljive vsebine. Na poslednji strani vsake številke je bilo šest do deset zbadlic, naj več jako dobrih. Ta list je izdajal Žulkovski sam brez vsacih so-delavcev in naročnikov, razprodaval se je, ko je izšel po ulicah, po tri kopejke izvod in prodalo se ga je veliko število. Žulkovski je bil jakorejen, velik sladkosned in po žeruh, jako dobrega želodca in vedno židane volje. Nikdo ga nikoli ni videi žalostnega in zamišljenega Če tudi toliko pojedel in popil, vendar so ga po vseh gostilnah, vinskih kletih, kavarnah in konditorijah zastonj krmili in napajali. Žulkovski nikoli ni bil sam. Jedva se je pokazal na ulici, že se je zbralo spremstvo okrog njega, ki ga je hodil in vedno se raz- povsod spremljala. Žulkovski govarjal s svojimi spremljevalci, se šalil, sipal zbadlice in pušice na desno in levo ; če je šel v kavarno, gostilno ali konditorijo, valila se je za njim tolpa petdesetih ali še več ljudij. Žulkovski je ukazal sebi prinesti, kar si bodi, ter jedel in pil. Spremljevalci njegovi so tudi na-ročili jedi in pijače, plačevali, poseli po divanih, stolih in zofah, zlezli na okna in vedno gledali Zulkovskega, ter z največjo pazljivostjo ga poslušali. On je jedel na vso moč, a vendar ne prenehal razgovarjati se z okro- , odgovarjal, pripovedoval žujočo ga tolpo in zbadal popraševal vsi bili kmalu popokali od smeha, vsi žalil samoljubje mnogih veljavnih in mogočnih tedanjih varšavskih oseb, in nakopal si mnogo sovražnikov. Večkrat jo je skupil za svoje zbadlice, pušice in smešnice. Pa navadno je njegova bistroumnost mu pomagala izmotati se iz vseh težav, neprijetnosti začasnih zadreg, preganjanj in viharjev, katere je prouzročil s svojim zbadanjem. njimi lahko Žulkovskem znano toliko anekdot, da napolnil celo knjigo. Vselej ? kadar on igral v kaki igri je SVOJI vlogi přistavil gotovo kaj svojega in vselej kaj jako ostro-umnega in prilegajočega se; vselej kaj novega, kar je vzbujalo smeh gledalcev, a nekatere ježilo, ker je malo nanje cikalo. Naposled se je moral zavezati, da igram ne bode dodajal nobenih pristavkov, ker so načelstvu pri-hajale pritožbe od ljudij, ki so bili žaljeni in zadeti. Kmalu po tej prepovedi moral je v neki igri Žul- Konju igri ni kovski jahati na konju, obrněn k repu čez oder. je pa nakrat prišlo na misel nekaj storiti, kar V spadalo. Žulkovski ga je začel biti s pestjo in kričal: Dostavkov ni treba, ni treba; dostavki so pre- povedani. častito občinstvo ! Oprostite, ta dostavek ni bil posebno bistroumen, a ni bil moj, meni je prepovedano delati dostavke. Kakor smo že povedali, so javna zbadanja Žulkov-skemu nakopale razne neprijetnosti in bede. Večkrat so ga zaprli in sicer vselej na isti glavni straži, ki je na Saksonskem trgu. Minul je redko kak mesec i da ne bil zaprt jedno ali dve noči. Naposled se je približeval tej glavni straži nekega lepega jutra cel voz s hišno opravo, posodo in raznim domačim orodjem. Na tem vozu v bil Žulkovski in njegova rodbina. Voz se je ustavil pred hišo in on je šel v častniško sobo in obrnil se je častniku, ki je imel službo, s sledečimi besedami: Gospod častnik ! Ker me tako pogosto zapro na tej glavni strážnici, sklenil sem priti semkaj z vsem svojim premoženjem in družino. To bode jako prijetno zame in za načelstvo; jaz bodem ob jednem doma in zaprt. Do- volíte silil 5 stvu da se tukaj naselim. Seveda častnik tega ni dovolil. Pa Žulkovski je le prosil častnika, naj o tem naznani višjemu načel-drugače on ne gre proč. Ničesa ni bilo storiti. napisal poročilo o tem, kar se je zgodilo, in Častnik odposlal ga višjemu načelstvu, od katerega je hitro přišel odgovor. Ukazali so Žulkovskega za jeden dan zapreti na glavni straži, pa brez hišne oprave in rodbine, katera se vrnila v njegovo stanovanje. \ 56 Někdo je zaradi neke zbadlice poklical Žulkovskeg pridite meni zajutrkovat. Jutranji sprehod je vzbudil v na dvoboj. Protivnika sta se sešla v gozdiču (sprehaja- meni slast do jedi. Jaz mislim, da vi tudi to čutite. lišču za mestom na bregu Visle, kaki dve vrsti od Var- Zajutrku se še nikoli nisem odrekel » rekel Žul- šave). Protivnik Žulkovskega se je strašno ústil in več- kovski. Naša dvobojevnika s sekundantoma vrnila sta se krat ponavljal: Milostljivi gospod! Jeden iz mej naj u v Varšavo naravnost v najboljo gostilno, kjer je Žulkov 4 mora skega protivnik vse izvrstno pogostil. % « tukaj ostati, gotovo ostane! Slišite? Vi ali jaz gotovo tukaj ostanem. (Dalje sledi.) Će tako, pa vi ostanite tukaj. Za vas vse jedno ker niste oženjeni. Mene čaka žena s kosilom. Poučni in zabavni drobiž. Hrvatski plemenitaši. Deželni arhivar v Zagrebu dr. ' I. Vojničič-Kninski je sestavil zapisnik vseh 1587. do 1848. v hrvatskem saboru naznanjenih povišanj v plemski stan. Ta Žulkovskega nasprotnik se je zasmejal in komik je seznam je važen za zgodovino, pa tudi nekaterim rodovinam Sedaj je ura dve in je čas kositi, gorje, če se zamudim moja žena je grozno huda. Torej, zdravi ostanite. šel domu. S tem je bil končan dvoboj. njim ustreženo, ker lahko dokažejo svoje plemstvo, V ce v Drugi pot je zopet nekdo Žulkovskega poklical na dvoboj. Dobro, že sprejmem odgovoril je komik Pa zapomnite se, jaz sem pozvan in imam pravico iz-birati orožje. Jaz se tudi poslužim te pravice, izbral si bodem orožje, kakšno, videli bodete jutri. Zato pa vam red z odliko, 121 prvi red in 5 učenk pa nezadostno. svetujem, da se preskrbite z vsakovrstnim orožjem, da se tega je šola imela še 18 izrednih učenk bode so tudi zgubile plemska pisma To je posebno velikega po-imena za nekatere rudovine vojaške granice, katerih plemska pisma so se ob svojem Času uradno uničila. Ogerska galaobleka aristokratskih dam. Na predlog grofiuje Festetics so sklenile vse ogerske plemenite dame ude-ležiti se dvornih slavnostij v ogerskih galaoblekah. Zagrebška višja dekliška šola. Koncem prvega pol-letja je na višji dekliški šoli v Zagrebu 265 rednih učenk, od katerih jedna ni bila blasifikovana. 138 učenk je dobilo prav Poleg bodete mogli biti z menoj. Torej jutri se vidimo na Be ljanah j koder bodem ravno ob jednajstih. Pozvatelj na 3IL ítiíhrh ífc .'tiJÍi^íÝl^Ýwfcj&řfc dvoboj je obhodil vse orožarje in izposodil vse mogoče orožje. Drugi dan ob polu jednajstih je Žulkovski že bil na naznačenem městu in se je sprehajal ob kraju gozda. 0 Deželni zbor kranjski. Ob tri četi ti na jednajst se je na potu od Varšavě po- dnai sti sej i dne 31 januvarija stavijo posl kazal velik voz, in na vozu je sedel nasprotnik Žulkov Grlobočnik in tovariši nastopni nujni predio g 1 Deželni skega s svojim sekundantom in za njima je bil cel kup zbor vojvodine Kranjske izieka, da bi bilo za olajšanj in orožja. Kaj pa tukaj ni bilo ? Bile so puške, sablje, meči, železnici zelo potrebno povzdigo lokalnega osobnega prometa in gorenjski c. kr. drž če se na progi Ljubij ana-Trbiž ali handžari, kopje > jedno besedo i sulice tu y navadni lovski noži in sekire. vsaj na progi Ljubljana-Jesenice upeljala dva osobna vlaka bilo vse mogoče novo in staro od katerih jeden vsak dan odhajal iz Ljublj okoli orožje. ure zvečer, drugi pa prihajal z Grorenjskega v Ljublj No, imate li dosti orožja ? vprašal je Žulkovski, okoli roča. do ure zjutraj deželnemu odboru se na- da nemudoma odpošlje v smislu sklepa ad sestav ko je podal roko svojemu nasprotniku, ko je ta přišel ljeni prošnji na visoko c. kr. železnicno ministerstvo na Du na kraj gozda in stopil z voza. naju in na c. kr. železnično ravnateljstvo v Beljaku Posl Mislim, da tukaj vse. Globočnik utemelj nujnost poudarjajoc prikladnost tako Žulkovski je pogledal na voz in rekel: Oprostíte, glavnega mojega orožja ni tukaj. zvanega Ljubljai] potresnega vlaka vozil lánsko polletj mej Kakšno je vaše orožje? mo in Lescami in ustrezal popolnoma zahtevam pre bivalstva. Sedanji železniški vozni red na tej progi je ne ugoden lokalni promet. Uvedba predlaganih vlakov Takoj bode tukaj, k vašim uslugam. gospod odpomogla. Nujnosti predloga se pritrdi Posl Ážm temu pod- bombardir! Le semkaj, zakričal je Žulkovski obrněn v gozdič. In iz gozda se je pripeljal top s potrebnim mo-štvom in postavil se na bregu Visle. To je moje orožje, milostní gospcd! Sedaj pa blagovolite iti v Varšavo po jeden top in vrniti se semkaj ž njim. Jaz vas počakam. Jeden top ukažen po žrebu pira predlog. Na nasvet posl. Hribarja se predlog sprejme, Posl. Mur nik poroča imenom dež. odbora glede izločitve davčnih občin Oajnarje, ne da bi se přeje odkazal odseku Jeršiče, Kranjce, Kremenica, Osredek Otave Ravne, pri Vidu Žilce in Struklova vas in občine Bloke in ustanovitve samostojne selske občine Žilce ter glede priklopitve občine nove spraviti na oni breg Visle i potem nabašemo oba topa, teh občin za priklopitev odnemu okrajů cerkniškemu. Poročevalec predlaga izločitev. Dotični zakon ce potrdi in sklene priporočati prošnjo sodnému okrajů Cerkniškemu sama ostaneva pri njiju, pomeriva drug na drugega in lsti poslanec poroča glede izločitve davčnih občin Unec in si damo znamenje, da drug na drugega ustreliva. zadovoljeni s tem? Ste Eakek iz selske občine Planina ustanovitve istih kot samo Zadovoljen, odgovoril je Žulkovskega nasprotnik in mu podal roko; pa ne sedaj, temveč drugi pot. Sedaj stojna sehka občina Rakek in priklopitev k sodnému okrajů cerkniškemu. Dotični zakonski načrt glede izločitve in ustanovitve občine obvelja in zbor sklene priporočati prošnjo glede Isti poslanec priklopitve k sodnému okrajů cerkniškemu 5? poroča glede izločitve davčnih občin Leskovec in Senuče iz Sprejeto. Posl. Lenarčič poroča o prošnji županstev v selske občine krške, potem glede izločitve davčnih občin Der- Idriji, Dolih in Rovtah za uvrstitev občinske ceste Idrija-Dole-novo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter združitve Rovte med okrajne ceste in predlaga, da se zadeva izroči de-teli štrih davčnih občin s selsko občino Leskovec Poročevalec želnemu odboru v rešitev. Predlog se sprejme — Poslanec predlaga dotični načrt zakona, se odobri. Isti poslanec Kersnik poroča o prošnji županstva v Dolu za uravnavo poroča glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Sele iz Kamniške Bistrice pri Dolu in predlaga naj se deželnemu občine Kočevje. Tudi náčrtu zakona glede te izločitve se pri- odboru naroči, da skrbno stvar preišče in potrebno pripravi trdi Lani skleneni zakon o zadevi se pa umakne. ter v prihodnjem zasedanju o tem poroča. Posl. Kajdiž prise deželni tehnik cr p» naj Posl. dr. Tavčar poroča imenom upravnega odseka o vládni poroča prošnjo in dostavi še predio predlogi z nacrtom zakona, s katerim se dopolnuje § 13. za- odpošlje, da preišče bistriško strugo od domžalskega mostu 1888. do iztoka v Savo. Predlog upravnega odseka in dodatni predio kona z dne 26. oklobra 1887 drž zak. št iz o razdelbi skupnih zemljišČ in or o O uredbi dotičnih skupnih posl. Kajdiža se sprej meta. Posl. Po vše poroča glede pravic do uživanja in oskrbovanja Poročevalec predlaga na- podpore živinozdravniku v Radoljici za službena pota v Bohinj Za krajne komisarje se smejo in predlaga naj se odstopi priporocilno deželnemu odboru v slednji zakonski načrt: § 1. razven oseb, zaznamenovanih v 1887. osebe, dež zak. št. 2 iz 13. zakona z dne 1888, okt. rešitev. Sprejeto. Isti poslanec poroča o prošnji občine postaviti tudi takšne Lokvice, okraj Črnomelj, da bi deželni hidrotehnik izdelal na so v smislu ukaza poljedelskega ministerstva z dne črte za napravo vodovoda in predlaga naj se izroči priporo 18. nov. 1895. kakšnega z IX drž zak. št. 175. usposobljene v dosego čilno deželnemu odboru v rešitev. Posl. Schweiger pripo Činovnim razredom združenega mesta v stanu roča prošnjo in prosi da bi se hitrotehnik še leto 5 poslal Isti poslanec po- pravoslovno upravnih uradnikov pri upravi državnih in za- Predlog upravnega odseka se sprejme. kladnih posestev ter imajo za razdelbeno in uredbeno posto- roca o prošnji občine Lokvice, okraj Črnomelj, da bi deželni panje potrebno zemljedeljske znanosti. § 2. Mojim ministrom hidrotehnik izdelal nacrte za napravo vodovoda in predlaga, naj za poljedelstvo, notranje stvari in za pravosodje naročeno se izroči priporočilno deželnemu odboru v rešitev. Poslanec izvršiti ta zakon. Zakonu se pritrdi. Imenom iinančnega Schweiger priporoča prošnjo in prosi, da bi se hidrotehnik odseka poročajo: Posl. Klun o prošnji ljudskih učiteljev za še letos poslal. Predlog upravnega odseka se sprejme. Isti potresne podpore in predlaga : Učiteljskemu osobju mestnih poslanec poroča o prošnji podobčin Stulor in Stare Fužine za javnih ljudskih šol ljubljanskih s šolskim slugo vred, kakor zboljšanje planin Udičenvrh, Grintojca in Tost ter o prošnji tudi učit. osobju pri sv. Petru v Ljubljani in v Šiški dovo- podobčine Srednja vas v Bohinji za zboljšanje planin Konj-Ijuje se iz dež. zak. za . 1896. se jednokratna potresna šica in Praprotnica. Poročevalec predlaga, naj se deželnemu podpora, ki naj znaša pri učiteljstvu, katero dobiva stanarino odboru naroči, da prosilcem nakaže podporo iz svote, dovo-po 50 % njegove zakonom določene stanarine, pri onih pa, ljene v to svrho, ob jednem pa tudi poljedehko ministerstvo ki stanarine ne dobivajo, po 30 gld. za vsakega. II. Razun prosi podpore. prihodnje pa naj dež. odbor za zboljšanje tega se dovoljuje še za preteklo leto nadučitelju Ant. Javor- planin vstavi primerno svoto v deželni proračun. Posl. Ažman šeku v Siški potresna doklada 20 % akt. užitkov v znesku priporoča te predloge, se sprejmo. Na to se je vršila Iz skupnine veleposestnikov je bil 39 gld. III S tem so rečene vse prošnje učiteljskega osobja izvoljen deželnim odbornikom posl. dr. S chaffer njegovim 83 gld., učiteljici Frančiški Wruss v Šiški pa 15°/0 v znesku volitev deželnega odbora. glede podelitve ali podaljšanja potresnih doklad. Posl. Grlo- namestnikom posl. baron Wurzbach. Poslanci mest in trguv bočnik predlaga, da naj se dovoli potresna podpora tudi ter trgovske in obrtniške zbornice so volili deželnim odbor učiteljskemu osobju v Kranju in Skoti i Loki. Posl. Hřib ar nikom poslanca Murnik a in njegovim namestnikom posl. poudarja, da se za učitelje skrbi preveč mačehovsko. Vredni Kersnik a. skupini poslancev kmetskih občin se je izvolil so večje podpore. Govornik želi, da se vsaj v prihodnje bolj deželnim odbornikom posl. Povše njegovim namestnikom posl. ozira na nje. Pri glasovanju se sprejmo predlogi iinančnega dr. Žitnik. Cela zbornica je izvolila deželnim odbornikom odseka. GloboČnikov predlog se je odklonil Isti poslanec posl. dr. TavČarja in njegovim namestnikom posl. dr. Ma poroča o prošnji učiteljske vdove Kmet Ane za zvišanje odgo- jarona, ki sta dobila po 19 glasov. Posl. dr. Papež je jilnih doneskov, oziroma pokojnine in predlaga, naj se prošnja ostal s 15 glasovi v manjšini. odkloni. Sprejeto. Posl. dr. Papež poroča o prošnji žu- dvanajsti seji dne februvarija stavijo posl. L e panstva v Motniku glede podpore za napravo vodovoda in narčič in tovariši nastopni samostalni predlog: n povspe predlaga, naj se izroči dež. odboru v rešitev. Sprejeto. ševanje industrije in trgovine po deželi Kranjski osnuje se Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji mlinarja Janeza Adamiča urad naslonjen na trgovinsko in obrtno zbornico Kranjsko, ka v Ponikvah glede podpore za iztrebljevanje požiralnikov in teri ima stopiti v z vezo s trgovskim muzej em dunajskim in predlaga, naj deželni odbor kakor hitro mogoče odpošlje v kateri ima nalog : X. dajati nepristranske strokovne podatke Ponikve deželnega inženirja, naj preišče poškodbe ter pri- onim, kateri se za kako stroko industrije ali trgovine zani- merno nasvetuje, deželni odbor pa primerno reši prošnjo, majo; preučiti sedanjo industrijo kranjsko ter nje zastop- Obvelja. Posl. dr. Papež poroča o prošnji katol. politič- nikom pomagati s tem da jih seznanja s potřebami v cesarstvu nega društva v Vipavi za pospeševanje uravnave Vipavščice kakor tudi v inozemstvu ter je seznanjati z raznimi trgi ; oziroma za podaljšanje v to dovoljenega kredita. Poročevalec Preučiti naravne in gmotne pogoje po deželi Kranj ski 3. za predlaga več resolucij, merijo na preiskavo razmer in osnovo novih industrijalnih podjetij. Urad je vezan redno uravnavo Vipavščice in nasvetuje, naj se podaljša v svrho do- poročati dež. odboru o svojem delovanju. V pokritje stroškov voljeni kredit 15.000 gld. za tekoče leto. Poročevalčevim postaviti je v proračun dež zaklada primeren znesek kot predlogom se pritrdi. Posl. Lenarčič poroča imenom redna potrebščina. Dež. odboru se naroča, da za osnovanje upravnega odseka o cestni zgradbi iz Rovt v Ziri in predlaga, tega urada nemudoma potrebno ukrene". naj se stvar za toliko časa odgodi, da bode vse dognano, se postavi na dnevni red prihodnje seje. Utemeljevanje Posl. dr. Žitnik Predlogu se pritrdi. — Posl. Jelovšek poroča o uvrstitvi poroča o prošnji županstva tv Trebnjem glede brezobrestnega v cestnem okrajů Ribniškem v vasi Breg se nahajajočega čez posojila 3000 gld. za nakup hiše za stanovanje učitelja in potok Bistrico držečega mostů med stavbene objekte krajnih predlaga, da se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev «est. nekega Predlogu se pritrdi. Posl. Loy poroča o uvrstitvi Posl. Košak podpira prošnjo. Predlog iinančnega odseka se občinskega pota v kočevskem cestnem okraj u med sprejme Posl. Klun poroča o prošnji učiteljeve vdove ^krajne ceste in predlaga da se pot uvrsti mej okrajne ceste. Pirnat Jožefe za zvišanje pokojnine, oziroma milosčine in pred- 58 laga naj se odkloni. Sprejeto. Posl. dr. Žitni k poroča o Cesar je potrdil od kranjskega deželnega zbora prošnji Mihaela Hladnika, posestnika v Vadičah pri Kovorju vsprejeti zakon o pospeševanju zgradbe železnic nižje vrste. glede podpore za nakup živine in predlaga, naj se priporocilno Razstava odstopi dež. odboru. Sprejeto. angleških in francoskih mebljev* Posl Po vše poroča o proš- C. kr avstrijski kupčijski muzej na Dunaju priredi v prostorih nji glede podpore za napravo vodnjaka na šolskem vrtu v tukajšnih c. kr. obrtnih strokovnih šol (Sv. Jakoba trg, Vi- rantova hiša) razstavo originalnih angleških in Šturiji in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. Isti poslanec poroča o prošnji kmet podružnice v Logatcu za mebljev (večinoma stolov) Razstava je odprta od srede, podaljšanje podpore 500 gld. za razstavo. Prošnji se ustreže francoskih dne februvarija do vštete srede, dne 12. februvarija, izimši z dostavkom, da se podpora izplača, ko bode razstava izvr- nedeljo, dne 9. februvarija, in sicer vsak dan od 10 12. šena Posl Langer poroča o uvrščenju obč. pota od ure zjutraj in od ure popoludne, za interesente pa Kostanjevice do okr. ceste poleg Zameškega med okr. ceste in tudi ob drugih urah, če se zglase pri ravnateljstvu. Vstop predlaga, da naj dež. inženir pregleda cesto in da naj dež. brezplačan, a dovoljen samo odraslim. Od razstavljenih odbor v prihodnjem zasedanju stavi primeren predlog Obvelja. predmetov je dopustno delati skice in detajle. Posl. Kersnik poroča o prošnji županstva v Rafolčah glede naprave vodovoda v Vrhovljah in predlaga, da naj se s pripoiočilom izroči deželnemu odboru. Sprejeto Posl. Petindvajsetletnico svojega delovanja kot kapelnik na beligrajskem gledališču je praznoval minole dni naš rojafc in slovenski skladatelj g. Davorin Jenko. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« na- okiaju za uvrstitev obČinske ceste od sv. Lorenca do vasi merava si na primernem prostoru v obližju mesta zgraditi Stranje mej okrajne ceste in predlaga, naj se odstopi dež. svoje dirkališče. Jelovšek poroča o prošnji županstva v Praprečah v litijskem odboru. Sprejeto. Posl. Len arci č poroča o ugovoru več Novo šolsko poslopje bodo gradili letošnje leta posestnikov iz Gorij zaradi odklonitve zgradbe ceste iz Re- na Viču pri Ljubljani. Dosedaj so pohajali otroci viške občine Čice v Spod. Gorje in predlaga, naj zbor ostane pri svojem v ljubljanske mestne šole. s klepu. Predlogu se pritrdi. Posl. Jelovšek poroča o cestno Kmetijska razstava v Logatcu se na jesen tekočega eventuvalno prihodnjega lota. preložila prošnji občine Velike Lipljene in Videm za boljšo zvezo z okrajno cesto pri Ponikvah, oziroma s kolodvorom v Dobrepoljah in predlaga, naj se odstopi dež odboru. Sprejeto. nočevalo meseca januvarija 1326. Tujcev je po ljubljanskih hotelih in gostilnah pre Imenom upravnega odseka konečno poroča posl. Po vše Vojaški nabori se vrše letos za mesto Ljubljana o poročilu glede delovanja deželnega odbora in sicer o točki dne 17. in 18. marca, za ljubljansko okolico dne 10., 11. n deželna kultura". poročilu glede uravnave Save v progi 12. in 13. marca. Senožet-RibČe nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor glede prodaje prodov, Nova naborna kraja. Določilo se je, da se za se pridobe pri uravnavi Save, ničesar ne naprej vrše vojaški nabori tudi v Žužemperku in Trebnjem. ukrene, dokler se ne bo v tem odloČila c. kr. vlada. Dež. Efektno tombolo je dovolilo finančno ministerstvo predsednik baron Hein izjavlja, da je vlada principijelno prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mokronogu proti zahtevi resolucije. Posl. Kersnik priporoča, da deželni tombola Ednaka se je dovolila tudi gasilnemu društvu v Bohinjski odbor prizanesljivo postopa s prebivalstvom pri prodaji prodov. Bistrici. Resolucija se na to sprejme. Posl. Hribar poudarja poluletje se zaključi letos na ljubljanskih ljud- toČkam, govore o vodovodih, da dežela sama ne more s skih in srednjih šolah v četrtek dne 13 februvarija, drugo svojimi tehniškimi močmi zmagovati obilih del za napravo poluletje pa se prične v pondeljek dne 17. februvarija. vodovodov. Pomagati mora tudi država in predlaga v tem Samomora. Minolo nedeljo opoludne ustřelil se je smislu resolucijo. Dež. inženirju Hraskemu predlaga, naj se v svojem stanovanju trgovski pomoćnik tukajšnje tvrdke Kenda, podeli naslov višjega inženirja. Dež predsednik baron Hein Dragotin Pisačic Mladeneč je bil še 18 let star in je poudarja, inženirji komaj sami zmagujejo svoje delo, da toraj ta Čin doprinesel vsled nesrečne ljubezni. — Istega dne zvečer ne morejo deželi pomagati. Oba Hribarjeva predloga se na ta je skočil na južnem kolodvoru pod mešan vlak nek laški de- na predlog posl. dr. Schafferja izročita finanČnemu odseku, lavec. Nesrečneža je vlak popolnoma razmrcvaril Posl. Modic poudarja nujno potrebo nekaterih vodovodov na — Požar je bil dne 2. februvarija zvečer v Žerovnici Notranjskem in stavi primer* n predlog, se odkáže íinanč- na Gorenjskem. Zgorele so tri hiše s hlevi. Dekla Marija nemu odseku. Posl. Hribar priporoča, da se skoro zgradi Legat se je tako opekla, da je drugi dan umrla. Na lice po vodovod v Cerknici. Posl. Pakiž priporoča rešitev nekih vo- žara so prihitela gasilna društva iz Begunj, Radoljice in Bleda dovodnih razmer na Dolenjskem poroča, da se že skoro zgradi Po o dr. Tavčar toplo pri- Roparski napaden je bil dne 21. januvarija ži- to potrebni vodovod v No- vinski kupee Mati ja Fajdiga iz Dorfarjev pri Žabnici, ko se je vemmestu. Poslanec Hribar želi skorajšnje premestitve bo- vrača! iz Stare Loke domov. Na potu proti Sv. Duhu napal taničnega vrta in da se zdaj, dokler se ne premesti, bolj skrbi za sedanji botanični vrt. Poslanec Schweiger pripo- roča, da naj se oddajajo dobre in krepke trtne sadike, bodi ga je neznan člověk, ga pobil z debelim kamnom na tla ia mu je vzel listnico. Fajdiga je še tišti večer naznanil stvar škofjeloški žandarmeriji, ki je napadalca tudi ulovila še tisto si da so brezplačne ali jih je treba kupovati. ostalem se noč. Napadalec malopriden kmetski fant iz dobre hiše v letno poročilo deželnega odbora glede deželne kulture sprejme starološki okolici. brez opomb in debate. Prihodnja seja je bila včeraj dne februvarija. Glavni dobitek italijanskih srečk Rudečega križa v znesku 100.000 lir Vladika Strossmayr praznoval je dne dobil reven brivec v neki moravski febru- vasi. 16.000 volov so pobili v Bologni, da njih meso. denejo v pušice in ga pošljejo vojni v Afriko. varija svoj 81. rojstni dan. Velikemu slovanskému vladiki Bog daj še mnogo let ! Kapitularnim vikarjem tižaške škofije je vsled od- • w v stopa škofa dr. Glavine izvoljen kapiteljski prošt dr. Iv. Sust. trgal divji mrjasec Dekega Rudolfa Simoderja, ki ga je dva- Nesreča na lovu. Gurahumori je na lovu raz krat streljal, a slabo zadel. Ćastnim občanom je volila obeina črnuška dež. predsednika barona Heina in okr. glavarja markiza Go-zani-ja, in to za zasluge, katere sta si pridobila povodom po- Benetkah pogorela velika tovarna za flanelo. Poškodovanih je Pogorela tovarna. V noči od na 4. t. m. je v tresne katastrofe za občino. bilo deset oseb, mej njimi dva gasilca jako težko. 5» — Vztrajen požigalec. V podstrešju pri grobarju je na vinohradském pokopališcu pri Pragi minoli teden štirikrat jelo goreti. Vselej so ogenj pravočasno pogasili. Kdo pa za -žiga, temu pa niso mogli priti na sled — Požar v predilnici. Dne 28. m. m. je gorelo v predilnici v Rothersteinu. Ogenj je nastal, ker se je preveč razgrel jeden dobro namazan stroj. Škode je ogenj napravil kacih 40.000 gld. — Nesreća v premogovniku. V Tylorstownu so v premogovniku se vneli plini. Nad 50 delavcev je ubilo. — Mož s třemi zimskimi suknjami. Na Dunaju je te dni neki gostilničar si kupil jako lep kožuh, katerega je oběsil v salonu, kateri se je držal sobe za boljše goste. Ko je hotel to novo zimsko suknjo stalnim svojim gostom pokazati, je opazil, ne malo prestrašivši se, da suknje ni več. Vse iskanje je bilo zastonj Drugi dan dobi priporoceno pismo, v katerem mu neka ženska naznanja, kako jej je težko, ko njen mož nosi ukradeno suknjo. Soprog njen namreč boleha za kleptomanijo. GostilniČarja prosi, naj ne ovadi njenega moža. On pride vsak ^cas lahko po suknjo v IX. okraj Lazarethgasse št. 14. Od samega veselja, da dobi lepo s kožuhovino podloženo suknjo nazaj, je nekemu natakarju podařil zimsko suknjo, katero je bil tačas kupil, ki je pa bila seveda mnogo ceneja. Sedaj posije v hišo v pismu omenjeno natakarja, naj mu prinese suknjo. Natakar se je vrnil brez suknje in naznanil, da je ondu blaznica. Gostilničar je sedaj spoznal, da ni dosti, da je tat mu suknjo odnesel, temveč pišoč mu še iz njega norce brije. Kaj je hotel, kupiti je moral tretjo zimsko suknjo. — Iz knežjega rodu. Nedavno je bil v Budimpešti obsojen neki mož, ki se je napak zglasil za barona. Preiskava je pa pokazala, da sicer ni baron, temveč knez iz rodu Wo-ronieckih. On je poslednji potomec te rodbine in je zadnji čas pod imenom baron Emerih Felkay pisaril v Budimpešti. Po poljski vstaji sta dva Woroniecka prišla na Ogersko in se udeležila vstaje 1848. 1. Miecislava Woronieckega so usmrtili dne 26. oktobra 1849. Njegov brat je pa bežal po bitvi pri Vilagosu s potnim listom na ime baron Felkaya in to ime je po tem ves čas on imel in tudi njegov sin, sedaj obsojeni pisar. Mladi mož se spominja, da se je njegov oče ustřelil, mati pa zastrupila. Imel je brata in sestro, ki sta pa že umrla. Brat Albert se je brez posla klatil po svetu, včasih dobro živel, včasih stradal in umri. Naš baron Emerih Felkay je ostal kot zadnji potomec knežje rodbine. Vzgojen je v Stolnem Belem-gradu pri baron Mikou. Živel je po tem pri baron Felknerju, naposled si je pa na razne načine služil kruh v Budimpešti. — Bolezen črnogorskega kneza, črnogorski knez Nikita nekaj boleha. Zdravi ga neki zdravnik iz Kutera. Av-strijski césar in turški sultan sta naročila, da se ima jima vsak dan poročati o knežev em zdravju. — Podzemeljski harem. Ob rumunski mej i je neka lovska družba si dala zgraditi lep opravljen podzemeljski grad in ga jako potratno opravila. Družba rumunskih gospodov je navadno pohaj ala ta grad v spremstvu lepih gospej in gospo-dičen, a vselej so se le gospodje vračali. Notri so po sili pri-drŽali 18 lepih Žensk. Po zimi so gospodje v tem podzemelj-skem gradu imeli večkrat razne zabave z zaprtimi ženskami. Ženske so se naveličale podzemeljske ječe. Dobile so na nekak način dinamit in razstrelile podzemeljski grad. Ravno tedaj je v tem podzemeljskem gradu bilo vec pijanih gospodov. 28 ljudij je bilo nbitih. — Zbláznil je ravnatelj ogerske narodne galerije dr. Karol Pulzky. Posl?ti so ga morali v bolnico. Ta blaznost pa Ogersko že precej drago stane. Državni zbor je bil dovolil 400.000 gld. za nakup raznih slik, da se osnuje poseben umetnostnozgodovinski muzej. Te slike je kupoval Pulzky in je skoro ves ta denár porabil. Nakupil je veliko množino podob, j>a naj več tacih, ki nimajo najmanjše vrednosti. — Razžaljenje nemškega cesarja. Nemški césar je iz Anglije dobil kacih 150 jako razžalivih pisem, ker je pozdravil brzojavno predsednika tranvalske republike povodom zmage proti Angliji. Cesar pa ni ukazal, da bi se proti ža-livcem kázeňsko postopalo, ker ve, da bi v Angliji ne bili obsojeni. Naročil je pa, naj se iz Anglije došla pisma več ne odpirajo. — Umri je bivši brnski župan in dvorni svetnik vitez dElvert v 91. letu svoje starosti. Pokojnik je bil dvakrat župan brnski in sicer od 1861 do 1864. in 1870. do 1876. leta Že v štiridesetih letih je bil komisar pri brnskem kre-sijskem uradu, in je mnogo storil za šolstvo in izvel ureditev Svitavě, ki je poprej velik del predmestij poplavljala. 1848. leta je bil prvi pot voljen v moravski deželni zbor, prihodnje leto v frankobrodski državni zbor, 1850. 1. pa v brnski ob-Činski zastop On je prvi sprožil misel, da se osnuje v Brnu tehnična visoka šola. Več kakor deset let je bil državni poslanec in je pri otvorjenju državnega zbora 1873. 1. bil sta-rostni predsednik. Pokojnik je bil znan zgodovinar in je mnogo storil za napredek moravske in šleške zgodovine. — Umor in samomor. V Dardi na Hrvatskem je pastir Čedo Kovačevič živil z osemnajstletno Marijo Počo v divjem zakonu. Cedova ljubimka je pa dopala tudi njegovemu očetu in jo je večkrat nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami. Minolo soboto je zjutraj čedo Kovačevič šel v hlev, oče njegov in njegova ljubimka sta pa še ostala v postelji. V tem je oče hotel posiliti Marijo. Ko se je ta branila jo je z nožem za-klal. Sedaj je zažgal hišno opravo in potem pa še sam sebe zaklal. Mislil je, da bode hiša zgorela in potem ljudje ne bodo veleli, če se je sam umoril, temveč bodo mislili, da sta s sinovo ljubimko po nesreči zgorela. — Ži vinska kuga. V Ten ju na Hrvatskem je mej prašiči neka kužna bolezen, katero so pa ljndje prikrivali. Te dni je umrlo sedem ljudij in cele rodbine zbolele, ker so jedle bolnih živalij. — Iz ljubosumnosti. Kovač Ivan Benzan je na ulici v Reki zaklal svojo ženo iz ljubosumnosti. — Samomor davčnega uradnika. V Velikem Varaždinu na Ogerskem se je ustřelil davčni uradnik Josip Kikay, ker je poneveril 350 gld. Denar je zaigral pri kartah. — Snežni plaz. Velik snežni plaz na Severniku je podsul neko drvarsko kočo. Drvarja Jurij a Loipla so mrtvega izvlekli. Spal je v koči. Plaz je kočo strl in streha je drvarja ubila. — Stekle lesice. V dunajskonovomeškem okraju se posebno prikazujejo stekle lesice. Ogrizle so že nekaj ljudij in živalij. Prihajajo namreč v vasi. — Princ pod kuratelom. Dunajsko deželno sodišče je princa Auersperga dalo pod kuratelstvo zaradi zapravljivosti. — Grof Mirafjeri umri. V Nervi je umri v dvain-dvajsetem letu grof Mirafjeri, ki je bil unuk kralja Viktorja Emanuela iz njegovega morganitičnega zakona z grofinjo Mirafjeri. — Krvava davčna eksekucija. Pred nekaterimi dnevi so kmetu Loriču v Cvijanovičem brdu na Hrvatskem zaradi tega, ker ni hotel plačati davkov, zarubili nekaj stvarij. Občinski blagajnik je přišel k rubežni z žandarji. Kmet se je pa ustavil z gnoj nimi vilami. Žandar je braneč se naj prej Lo-riča zabodel v nogo z bajonetom, potem ga je pa ustřelil, da se je mrtev zgrudil. V tem se je zbralo kacih 100 kmetov, ki so vsi bili jako razdraženi. Le s težavo so jih pregovorili, da ni prišlo do velicega pobijanja. Loterijske srećke. V Lineu dne 1. febr. t. 1. : 36, 83, 32, 6, 31. V Trstu dne 1. febr. t. 1.: 38, 30, 83, 45, 14. V Pragi dne 5. febr. t. 1.: 74, 17, 41, 43, 49. 60 i ' V/ CM mvoju 25 kr. (."jO rinar) aoo gtt \jirciMK primes je kot bobovi kavi edino zdrava • 'tPo*.« spolnih irnih Kathreiner* MalzMee Fabriken Ounaj- Mi c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednili po-narejtiiih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: tCathreiner Tržne cene. V Ljubljani dne 29. jan. 1896. Pšenica gld. kr., rž gld 7-50 kr., ječmen gld. 6*30 kr., oves gld. 6 80 kr ajda gld. 7'50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5 50 kr leča gld. 12 — kr., grah gld. 12*— kr., fižol gld. 11-(Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. gentie kateri na deželi obiskujejo zasebne naročnike in gostilničarje, zamorejo z ponudbo lepih uzorcev za hišno porabo lahko prodajajoče robe si lep postranski zaslužek pridobiti. Agentji strojev in okenskih zagrinjal imajo prednost. Ponudbe sprejme pod naslovom „Holie Provision" postlagernd Graz, Steiermark. (2) Svoji svojim! tl^fîfnÏÏr mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: Kolesarji pozor i Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi přípravami, prodajajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- TRST y zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST (10) Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zeló močna, lepa, lehká in trpežna. Na zahtevanje pošlje se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se^ vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro- djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike. prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. Vsa zgoraj omenjena kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno Jakob Strukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu Kolesarji pozor *) Znižale so se cene ko le s om, radi novih in velikih pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. C. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teli preskušenih aparatov so dokazali ? da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj (20 lbin chtschin star- v Ljubljani Gledaliake ulice št. 8. Priznalno pismo: Ker imam Vaš aparat že eden mesec v porabi, Vam naznanim, da sem z njim posebno zadovoljen in ga morem vsakemu priporočiti. Ta aparat delà natančno, ga je lahko poslužiti in dobi pivo krasni izgled, tudi na okusu skozi več dni nič ne izgubi. , > Domžale dne oktobra 1895. spoštovanjem Janez Kovač Odgovorni urednik : Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi liasledniki