# /      Svoboda medijev, njihova neodvisnost, vmešavanje politike v medijske vsebine, na- kupi medijev in posegi lastnikov v njih, cen- zura, boj zoper cenzuro, vse in še veè je od- mevalo v slovenskem medijskem prostoru v zadnjih dveh letih. Prav zato so bile še toli- ko bolj presenetljive besede predsednika vlade Boruta Pahorja na letošnjem novoletnem spre- jemu za novinarje, ki je dejal, da mu je veèina udele`encev sprejema zagotovila, da so “od- lièno“, èe pa bi to morali izraziti s številkami od 1 do 5, jih je veèina svoja obèutja uvrsti- la med 4 in 5. Ta visoka ocena je nenavadna, kajti novinarji bi predsedniku vlade kveèje- mu lahko povedali to, kar so govorili najmanj zadnji dve leti: da v Sloveniji ni pluralizma, da lastniki povsem v nasprotju z logiko kapi- tala posegajo v medije in njihove vsebine, ki se izrabljajo ne v smislu kritike oblasti in is- kanja resnice, ampak kot politièna propagan- da. Morda številnim “novinarjem“, ki bolj kot na naèela novinarske etike in svobode prisegajo na zmago svoje politiène opcije, to stanje celo ustreza. Takšni “novinarski” kolegi bodo ved- no zadovoljni, èe bo na oblasti njihova poli- tièna opcija, ter vedno nezadovoljni, èe bo na oblasti opcija, ki ni po njihovem okusu. Toda to ni novinarstvo in tudi taki ko- legi, pa èetudi imajo mednarodne novinarske izkaznice, v svojem bistvu niso novinarji. Os- novna intelektualna poštenost, ki bi jo moral imeti vsak novinar, mora nujno presegati ozke strankarske delitve, pa tudi ozke svetov- nonazorske opredelitve. Podobno pa bi mo- ralo veljati tudi za vse znanstvenike, ki se z novinarstvom ukvarjajo tako ali drugaèe. Ni 8(18 "    /     namreè intelektualno pošteno, da je nekdo, ki se z mediji ukvarja profesionalno, izpo- stavljal problematiènost brezplaènikov, kot sta Slovenski tednik in Ekspres, problema- tiziral profesionalnost Reporterja in Demo- kracije, povsem pa spregledal Delo, Dnev- nik, Slovenske novince, Indirekt, Mladino in s temi mediji povezane èlanke, ki bi jih bolj kot med novinarske zvrsti lahko uvrstili v odlièna oglaševalska sporoèila za eno ali drugo politièno opcijo. Kot novinar, ki intenzivno spremljam vse relevantne medije, lahko reèem, da med kva- liteto prispevkov, ki jih je objavljal Ekspres, in med kvaliteto prispevkov, ki jih objavlja Mla- dina, pogosto `al ni bilo opaziti bistvene raz- like. Èe je bil v Ekspresu Janez Janša slikan kot svetnik, so ga v Mladini prikazovali kot demo- na. In èe je bil v Ekspresu Gregor Golobiè slikan kot demon, je bil za Mladino svetnik. Toda ne eno ne drugo ni v skladu z no- vinarskimi standardi. Sam kot primer dobre- ga èasopisa navajam rimsko “La Repubbli- ca“, ki v Italiji velja sicer za levosredinski èa- sopis. Èe bi podoben èasopis z enakimi vse- binami in filozofskim pogledom na svet iz- hajal v Sloveniji, bi ga morali glede na slo- venski medijski kontekst uvrstiti niti med sre- dinske niti ne desnosredinske èasopise; bojim se, da bi ga veèina aktualnih medijev uvrstila med radikalno desne èasopise. In tukaj je problem, ki ima daljšo brado. )    $<<$ V nekem smislu je bilo najveè medijske svobode v Sloveniji konec 80-ih in v zaèet-     /      ku 90-ih let. Ne glede na to, da je konec 80- ih let vse pore dru`benega `ivljenja še ved- no obvladovala partija, pa je bil upor zoper partijo in pisanje zoper tedanjo oblast v dru`- beni zavesti pojmovano kot nekaj napredne- ga, nekaj, kar vodi naprej. To se je odra`a- lo predvsem pri tedniku Mladina, ki je pri spremembah gotovo odigrala zelo pomem- bno vlogo, odra`alo pa se je tudi v anga`i- ranosti ljudi ob aretaciji JBTZ. V zaèetku 90-ih se je ta avantgardni duh še vedno èutil, kljub vsemu pa se je zaèel poèasi uveljavljati duh nazadnjaštva in vraèanja k sta- remu. Mediji so bili vse manj kritièni do ob- lasti in vse bolj kritièni do tistih, ki so se kakor koli drznili nasprotovati vladavini LDS. Ne- koliko se je situacija popravila le za èasa Ba- jukove vlade, ko so bili mediji v resnici to, kar morajo biti, torej “psi èuvaji“, enako pa tudi za èasa Janševe vlade. Proces, ki se odvija v zad- njem èasu, pa je ponovno nekaj posebnega. Mediji so kritièni le do tistih potez Boruta Pa- horja, iz katerih bi se dalo kakor koli sklepati, da se predsednik vlade tako ali drugaèe po- vezuje z desnim polom politike, pa èetudi gre samo za simbolna ali celo navidezna dejanja. O (ne)kvaliteti gospodarskih, kadrovskih in drugih potezah sedanje vlade pa izvemo bolj malo ali niè. Prav zato situacija danes v medijskem pro- storu nikakor ne more biti odlièna. Glavne medije obvladujeta preko lastniških dele`ev v zadnjem letu nièkolikokrat omenjena Boš- ko Šrot (Veèer, Delo, Slovenske novice) in Bojan Petan (Dnevnik, Indirekt, Nedeljski dnevnik). Sam sicer nimam niè tako proti Šrotu kot tudi proti Petanu, èe bi njuni me- diji zasledovali novinarske standarde in se- veda prièakovanja bralcev v zvezi s tem. Da temu ni tako, prièajo tudi precejšnji padci naklad posameznih medijev. Kot primer izrazite neprofesionalnosti re- snih medijev naj tukaj navedem afero Patria. Jasno je, da za novinarja ni lepšega, kot èe ujame politika pri korupciji. Vrhunska zgod- ba. Prve strani. Udarni naslovi. Toda ni bolj `alostnega za novinarja, èe njegova zgodba nima nobenega dokaza. Potem sta mo`no- sti samo dve: ali si je zgodbo preprosto iz- mislil ali pa je bil kot novinar izrabljen in zlo- rabljen. V obeh primerih lahko svojo kariero zakljuèi. Tudi mene je zgodba pritegnila. Toda ker takšnih ali drugaènih dokazov za podkupo- vanje ni bilo, me je zaèelo zanimati, kdo stoji v ozadju. In ko nam je šef protikorupcijske komisije Drago Kos potrdil, da je finskega novinarja k njemu pripeljal Bla` Zgaga, je zgodba s Patrio dobila povsem drugaène raz- se`nosti. Bla` Zgaga namreè velja glede na predhodne primere, o katerih je pisal, za izra- zito nekredibilno novinarsko pero. Prav zato tudi ni bilo èudno, zakaj svojega vodièa po Sloveniji — Bla`a Zgago — ni `elel razkriti fin- ski novinar. Prièakoval bi, da bo ozadje afere Patria zanimivo za veèino novinarjev. Toda ravno nasprotno. Novinar Dnevnika je v svojem komentarju napadel tiste redke medije, ki so pisali tudi o Bla`u Zgagi, èeš da svoje novinarske kolege valjajo po blatu. Ome- njenega Dnevnikovega novinarja ni zani- malo ozadje afere, niso ga zanimali avtorji afere, zanimali pa ga niso oèitno niti do- kazi. Èe bi dokazi namreè bili, potem z no- vinarskega stališèa ne bi bilo pomembno, kdo je “globoko grlo“. Ker pa dokazov ni bilo in jih še danes ni, je z novinarskega stališèa predvsem zanimivo, kdo je v ozadju afere, ki je — kako pomenljivo — izbruhnila tik pred volitvami. Delno k takšnemu stanju in novinarske- mu (ne)razmišljanju prispeva slaba medijska konkurenca na podroèju vsebin. Èe bi imeli omenjeni dnevniki solidno konkurenco, po- tem bi se po vsej verjetnosti obnašali precej bolj tr`no in v vsaki stvari iskali to, kar je z novinarskega, ne pa politiènega stališèa naj-  # bolj zanimivo. Vsebinske konkurence ni ozi- roma je zelo slaba, vzrok za to pa lahko iš- èemo v sistemu, iz katerega je Slovenija izšla, še bolj pa v situaciji, ki nas je spremljala zad- njih osemnajst let. .          Èe se je demokracija uspela uveljaviti na strankarskem podroèju, pa “razliènost idej in perspektiv” nikakor ni uspela prodreti v medijski prostor. Še veè, da je danes situa- cija slabša kot pred osemnajstimi leti, ka`e tudi dejstvo, da prispevkov odmevnih avtor- jev, kot sta @arko Petan ali Drago Janèar, v dnevnih èasopisih ne zasledimo veè. Izjema so seveda tuji èasopisi. 25. junija 1991 je sicer nastal prvi poskus desnosredinskega èasopisa, `al pa je imel po- skus toliko “politiènih babic“, da je mora- lo biti tudi dete bolj kilavo. Èe se izrazim drugaèe: podobno kot Ame- rièani poskušajo izva`ati svojo demokracijo v nekatere nedemokratiène sisteme, tako so politiki Demosa poskušali izva`ati demokra- cijo v medijski prostor. Toda èe so s pomoèjo politike lahko uspeli èasopisi v nekdanjem totalitarnem sistemu, je bilo utopièno pri- èakovati, da bi lahko na podoben naèin uspel èasopis v demokratiènem sistemu. /      Jo`ef Muhoviè: Jakobova lestev, 2004, olje na platnu, 120 x 90 cm.     Slovenec je bil prvi poskus uveljavljanja desnosredinskega èasopisa. Tako med poten- cialnimi bralci kot finanèno je imel solidno podlago. Èustveni naboj, ki je obstajal ob osamosvojitvi, je namreè omogoèal, da so se ljudje mno`ièno in brez veèjih dilem navdu- ševali nad novim demokratiènim medijem. Prav zato ni èudno, da se je naklada Slovenca v najboljših èasih gibala okrog 35.000 izvo- dov. Finanèno je dobršen del sredstev pris- pevala dr`ava, del sredstev pa izseljenci in Cerkev. Na podlagi vseh teh kazalcev bi èa- sopis skoraj moral pre`iveti. V uvodniku 25. 6. 1991 glavni urednik An- drej Rot zapiše, da je “naèrtovanje novega dnevnika dokaz, da obstojeèe èasopisje, dnevniki in druga periodika, pa tudi druga sredstva ob- vešèanja — ne zajemajo vseh te`enj, ki tlijo med Slovenci. /.../ Dnevnik ne bo zastopal intere- sov tega ali onega dela dru`be, te ali one stran- ke, tega ali onega preprièanja. Spodbudili so ga ljudje in njim je tudi namenjen. Slovenec po eni strani zapolnjuje vrzel, ki je zevala nekaj desetletij, hkrati pa nalaga odgovornost za ce- lovito formacijsko in informacijsko dejavnost tiskane besede. Ta celovit zajem se paè ne more enaèiti s stranko, slojem, stanom ali subjektiv- nim oz. osebnim pogledom; s svojim objektiv- nim stremljenjem se opredeljuje za èloveštvo, slovenstvo in kršèanski etos.“ Problem, ki se je pokazal pri Slovencu `e v prvi številki, je bila kadrovska podhranje- nost medija in nekompetentnost tistih, ki so ga vodili. To pa je formula za neuspeh. Kljub navdušenju ob nastanku èasopisa je zaradi profesionalnih napak, napaènih odloèitev, nesposobnosti “neodvisnega” uredniškega od- loèanja, posegov politike, gospodarstva in Cerkve èasopisu zaèela padati naklada. Naj tukaj samo omenim znameniti plaèani interv- ju z direktorjem Hita Danilom Kovaèièem v eni zadnjih številk Slovenca. Intervju, ki je `elel prikazati Kovaèièa kot brezmade`nega direktorja, je bil skregan z vsako logiko raz- mišljanja. Urednikom bi moralo biti jasno, da bo to odvrnilo še tiste najbolj zveste bralce. V nobenem primeru noben èasopis ne more zagovarjati evidentno sprevr`enih dejanj ka- tere koli opcije, še najbolj katastrofalno pa je, èe èasopis brani sprevr`ena dejanja nas- protne opcije. Prav pri Slovencu se jasno vidi, da èasopis ni samo izdelek, ampak so tudi èustva. Slo- venec je zaradi izigranih èustev bralcev (po- sledica popolne odsotnosti profesionalnega novinarstva) propadel. V zvezi s kadrovskim potencialom Slovenca naj dodam še naslednje: le redki novinarji z zahodnoevropsko-konzervativnimi pogledi na svet so v prejšnjem sistemu lahko ustvarjali v medijih. Dejstvo pa je, da pri novinarskih pris- pevkih ni resnièna ta poanta, ki so jo nekoè izpostavili nekateri novinarji Dela: èe `elite, lahko zaènemo pisati tudi desni èasopis. No- vinar namreè ni delavec, ki danes izdeluje Ople, jutri pa Nissane. In izkušenih novinarjev z drugaènimi filozofskimi naèeli v zaèetku 90- ih let enostavno ni bilo in jih ni moglo biti. Leta 1998 je ekipa okoli tedanjega Maga zaèela z dnevnikom Jutranjik. Toda poskus drugega desnega èasopisa se je po mesecu dni konèal. Za razliko od Slovenca so se pri Ju- tranjiku prviè pojavili profesionalni novinarji, ki so imeli tako ali drugaèe veèletne izkuš- nje. Prav zato je Jutranjik imel dobre pers- pektive, da bi postal resen desnosredinski èa- sopis. @al so precenili dve stvari: a) napaèna finanèna konstrukcija, kajti pri- èakovali so, da se bo naklada na zaèetku gibala okrog 20.000 izvodov, dejansko pa se je gibala okrog 15.000 izvodov; b) dostava: ker èasopis ni imel takoj svoje mre`e za jutranjo dostavo, se jim je do- gajalo, da bralci èasopisa niso dobili ob jutranji kavi. Pošta je namreè za dostavo èasopisa prepozna. Prav tako je imel Jutranjik glede na Slo- venca precej slabši izhodišèni polo`aj. Èus- /       # tvena vrenja ob osamosvojitvi so poniknila, nekega moènega dejavnika, ki bi ljudi v tre- nutku nagovoril, da se naroèijo na èasopis, pa tudi ni bilo. Verjetno pa je k (pre)niz- ki nakladi pripomogla tudi slaba izbira za- èetka izdajanja èasopisa, saj predpoèitniš- ki èas res ni obdobje, ko bi se èlovek naroèil na nek èasopis, potem pa za mesec dni odšel na dopust. V uvodniku prve številke Jutranjika Da- nilo Slivnik zapiše, kaj je temeljna orienta- cija èasopisa. Glede na uvodnik iz Sloven- ca lahko opazimo, da za Slivnika niso bili po- membni ideološki temelji, temveè predvsem profesionalni kriteriji, ki bi jih moral po nje- govem zasledovati vsak èasopis. Poudari pa, da bo v Jutranjiku mo`no prebrati tudi ‘dru- gaèno mnenje’, s tem pa seveda posredno okrca vse ostale èasopise, v katerih oèitno ni mogoèe prebrati tega ‘drugaènega mnenja’. Jutranjik po njegovem “ne poskuša biti ne levi ne desni, ampak profesionalen in natanèen. Na medijskem trgu namreè manjka kritièen in do- sleden èasopis in Jutranjik naj bi zapolnil to vrzel. Gre preprosto za bolj strog nadzor nad upravljalci slovenske dr`ave, ne glede na to, kak- šne politiène barve so in h kakšnim ideologi- jam se prištevajo. Da v dr`avi ni vse v redu in da je treba te (upravljalce) nadzirati, pa se ver- jetno vsi strinjamo. Jutranjik seveda ne misli nikogar preprièevati ali anatemizirati, ampak `eli bralce (in javnost) predvsem seznanjati s pomembnimi dogodki v dr`avi in s silnicami, ki se pojavljajo v ozadju le-teh. Drugo oziro- ma nekoliko drugaèno mnenje je za vsakogar zmeraj koristna stvar.” V zadnji številki pa Slivnik pojasni raz- loge za neuspeh, samokritièno pa prizna, da so bili vèasih videti prav ‘èeški’: “Prodali smo ga namreè premalo, da bi lahko z njim vztrajali v polo`aju neodvisnih in samostojnih zalo`ni- kov. Zdaj bodo seveda mnogi pametni, vendar je vse zastonj: dr`ati se moramo ekonomike. V nasprotnem bi ogrozili tudi izhajanje tedni- ka Mag. V njem pa lahko vseeno pišemo, kar mislimo, da je treba pisati. Jutranjik vsekakor ni bil idealen èasopis (vèasih je bil zaradi slabih barv — to `e moramo priznati — videti prav “èeš- ki”), a bil je vsebinsko toliko konsistenten, da je zagotavljal temeljno informiranost. Upamo, da najbolj zvestih bralcev ni razoèaral.” Da je na slovenskem medijskem trgu mo`nost uspeha za resen dnevni èasopis zelo majhna, se je pokazalo tudi pri levo- sredinskem dnevniku Republika. Èasopis sicer po moji oceni ni bil perspektiven iz dveh razlogov: a) nagovarjal je bolj ali manj levo usmerjene bralce, ki pa so imeli `e vrsto drugih èa- sopisov. V osnovi torej niso imeli bralcev, ki bi bili tako ali drugaèe na medij èus- tveno navezani. b) tako kot desnosredinski èasopisi niso imeli urejene dostave, kar je pomenilo na koncu eden izmed razlogov, zakaj so propadli. Ne glede na to so projekt zastavili precej ambiciozno in bili prvi dnevni èasopis, ki je zaèel izhajati v barvah. Uspešen pa se je izkazal projekt Financ. Èasopis je eden redkih v Sloveniji, ki nas s svojimi vsebinami lahko še preseneti v smislu, da se za kritiko posameznih dejanj oblasti oèitno ne odloèajo po principu, kdo je na ob- lasti, ampak po naèelu, kaj tisti, ki je na ob- lasti, dela. Prav zato lahko danes v njem pre- beremo ostro kritiko na opozicijskega prvaka Janeza Janše, jutri pa kritiko, ki leti na na- paène poteze Boruta Pahorja. In prav to je po moji oceni tisto, kar je najbli`je pojmu avtonomnega in neodvisnega novinarstva, novinarstva, ki je v prvi vrsti odvisno od krea- tivnosti tistih, ki pišejo, ter od napak tistih, o katerih pišejo. V tem kontekstu ne anali- ziram verodostojnosti vseh informacij, ki jih objavljajo, ampak predvsem odnos, ki ga ima èasopis do ene ali druge politiène opcije, in vprašanje, ali do vseh uporablja vsaj pribli`no podobna merila. /          /      Problem, ki ga imajo Finance, pa je sicer podoben problemu, s katerim se sooèa še eden izmed novejših medijskih projektov — Primorske novice. Èe je pri Financah pub- lika bolj ali manj omejena na svet politike in financ, so Primorske novice omejene re- gionalno. Prav zato oba èasopisa nikakor ne moreta doseèi naklad, ki jih dosegajo Delo, Dnevnik in Veèer. Naklade omenjenih treh èasopisov pa si- cer presega najnovejši izmed dnevnih èasopi- sov, to je @urnal24, ki izhaja kot brezplaènik, kar pomeni, da je `ivljenjsko odvisen od og- laševanja. Glede na slovenski oglaševalski kolaè je zato vprašanje, koliko oglasi posameznih podjetij vplivajo na vsebino èasopisa. Velja pa seveda tudi obratno — koliko vsebina èasopisa vpliva na podjetja, da oglašujejo v @urnalu24. Ne glede na kritike ene ali druge politiène opcije lahko reèem, da je v slovenskem me- dijskem prostoru glede na nepredvidljivost vsebine bralec lahko prijetno oz. neprijetno preseneèen najpogosteje pri Financah in del- no @urnalu24. In to je s stališèa bralca morda najbolje, kar se mu lahko zgodi pri branju èasopisov — da v njem najde tekst, ki ga ne pusti ravnodušnega. Tako lastniki Financ kot @urnala24 so tuj- ci. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev torej ni potrebno odgovarjati na vprašanje, kdo je boljši lastnik medijev v Sloveniji in kdo novinarjem dopušèa veèjo svobodo. Prepri- èan pa sem, da bolj kot so novinarji avtonom- ni pri svojem delu, bolj so kreativni. In bolj kot so kreativni, bolj je èasopis zanimiv za bralce. Jo`ef Muhoviè: Antigona, 2001-2007, olje in lak na ponjavi, 274 x 390 cm.