črvi so se lotili bisera Strah pred pobeglima pripornikoma SiFIGr Si.Ter d.O.o,, .pnvcevn roje n.r. Rr-rirev.i 7, . P.f:. !.....f.'T.'.' '■.:.:<.•■ (((ÜÜ) / CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hikrati vaš prostor prezročevan tudi l<>rnska šk. s prawino m mnoge zdra 10 rabo zrfrai/il t» laHte precrečili »ne težave povezane z zdravili in zmanjšali obseg neporabljenih in zavrženih zdravH. Tako bi lahKo težkim bolnikom tiitreje zagotovW dostop do najsodobn^ biološl^ zdravil, skrajšali številne čakalne dobe v zdravstvu in bolnikom omogočili boljk^covostno zdravljenje. Zato premišljeno z zdravili: zmanjšajmo obseg nepravilno uporabljeniti in zavrženih zdra/il. ZAVAROVANiE SLOVEMJE I amn RS. Zitavnäia doiKa Slcwni«. LelanSKa jevanie. AB :i in tuji pesniki, Med barokom in vinogradi Na Sladki Gori z nekaj grenkobe - Živahno družabno življenje vinogradniškega kraja v akan NOVI TEDNIK v VASEM KRAJU Ijompobh skah KOMPOLE Na%ga novmai^abosteBaŠli vpcH . nedeljek, 23:: oktobra, ob :. i7.;un v obänskem prosto- -lu takoimenovane zelene ; ht5e v središču Kompol, kier . mu boste , lahko : zau- . pali zanimivo 2gQdbo alj-problem. Ce želite, da pri-demo tudj.'V vaš kr^, nam pišite all me' polUifiite! Izjemna baročna cerkev s slikovitimi vinogradi v ozadju. Podoba Sladke Gore je takšna, da so jo in jo še bodo opevali pesniki, tako kot jo je avstrijski pesnik sladko-gorskih korenin Alois Her-gouth ali domača ljudska pesnica Šteflta Majcen. Kljub idilični podobi Imajo Sladka Gora in njeni Slad-kogord kar nekaj težav, pa tudi prednosti, s katerimi se lahko ponašajo pred drugimi. Tako predsednik KS Vili Novak kot podpredsednik Gorazd Močnik ter župnik Rok Met-ličar menijo, daje največja težava demografska ogroženost, Taje posebej očitna vpodruž-ničniosnovmšoli.kjerjevtreli razredih vse^ devet ourok. Na Sladki Gori je ourok v resnici malo več, vendar jih starši vpisujejo v drugih krajih, tam, kjer so zaposleni, zato grozijo šoli zaprta vrata. Zaradi dejstva, da odhajajo nekateri slad-kogorski otroci v vrtec in šolo v druge kraje, si Sladkogorča-ni želijo oddelek vrtca. Župnik je lahko bolj zadovoljen, saj prihaja k verou- ku osemdeset učencev, vendar gre tudi za otroke iz sosednjih KS Lemberg, Mesti-nje in Dolga Gora. Omenjeni kraji namreč spadajo k sladkogorski župniji, ki ni neka naravna celota, arnpak posledica zgodovinskih oko-hščin. Dolgčasa ni župnija Sladka Gora je v bistvu središče tamkajšnjega dogajanja, še posebej po zaslugi župnika Roka Metličar-ja, ki so ga bralci v akciji Novega tednika (pred tremi leti) izbrali za četrtega najbolj priljubljenega duhovnika. Metličar je iz bližnje okolice Šmarja pri Jelšah ter je najprej delal pet let kot trgovec v šmarski in celjski semenarni s cvetličarno. Potem ko je med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski dozorela njegova odločitev za duhovniški poklic, je zaključil študij na teološki fakuhe-ti. V župniji Sladka Gora ima na skrbi nič manj kot pet cerkva, na kulturnem področju deluje celo kot režiser, pri zelo V vašem kraju obiskovani sladkogorski cerkvi je uredil cvetlične nasade po lastni zamisli... Med drugim je uredil [in delno napisal) knjigo Skriti biser - Zbornik župnije Sladka Gora, na dobrih tristo straneh, ki je ugledala luč sveta lani. V njem so opisane različne teme, od umetnosti in župnijskih dogodkov do kulturnega področja in društvenega življenja. Župnik, ki Sladkogorčane krščuje in pokopava, najbolj opazi demografsko ogroženost. Na Sladki Gori je višji odstotek starejšega prebivalstva kot drugod po šmarski občini. V župniji tako pripravljajo vsakoletna srečanja ovdovelih. Zadnje je bilo pretekli konec tedna, ko seje zbralo več kot sedemdeset ovdovelih, v veliki večini ženskega spola. Pri maši so zapele Ljudske pevke s Sladke Gore, ki so nato pripravile krajši kon- V župniji Sladica Gora je vsč občanovv i tedna je bilo na Sladki Gori vsak Sladkogorskižupnil(,RokMa1ličar,j je bi v odmevni akciji Novega cert, zunaj so nastopili Rifl godci iz Mestinja, ki igrajo na glasbila iz uporabnih kmečkih predmetov, zaključili pa so z družabnim srečanjem. Med župnijskimi prireditvami so odmevne tudi žive jaslice na prostem, z do petdeset nastopajočimi, Zanimivo je, da nastopi v vlogi svete družine vsako leto ena od domačih dnižin, ki je postala v zadnjem letu bogatejša za otroka. Med novembrom in marcem so v župnijskih prostorih zelo obiskane torkove delavnice, kjer župljan-ke izmenjujejo kidinarične izkušnje, izdelujejo advent-ne venčke in rože iz papirja, vezejo, pletejo ah kvačkajo, poslušajo razhčne goste... Krajevna skupnost Sladka Gora pripravlja tradicionalno pustovanje in praznovanje dneva žena, največja prireditev na Sladki Gori pa je za dan državnosti, ko je tradicionalno srečanje Od gorce do gor-ce. Udeleženci prireditve, od blizu in daleč, takrat obiskujejo različne vinske kleti na vodeni in označeni poti, pripravljajo pa jo občinski turistično informacijski center in Sladkogorčani, Na tej prireditvi želijo opozoriti na zanimivo turistično ponudbo Sladke Gore, ki jo predstavljajo znamenita Marijina baročna cerkev, tamkajšnji vinogradniki ter še kaj. Sladka Gora je že dolga leta zelo obiskana postojanka takoimenovanega romarskega turizma. Odlično vino Na Sladki Gori se pojavlja kar nekaj upoštevanih vinogradniških imen. med njimi Jože Čebulai, Slavko Smole, Janko Majcen, Franc Jančič, Jani Vreže in Andrej ■ftatenšek. Omeniti je treba tudi izletniško turistično kmetijo Smoletova gorca ter vinotoče, ki so del velike Šmarsko-virštanjske turistične ceste. Poleg znamenite cerkve in vinogradnikov je tam še marsikaj zanimivega, na primer podružnična cerkev sv. Mihaela. V tej cerkvi so ogleda vredne gotske freske in gotski zvon iz 14. stoletja, ki je v Sloveniji med najstarejšimi. Prav tako je zanimiva skromna hiša pokojnega avstrijskega pesnika Hergoutha, avtorja pesniške zbirke Sladka Gora (ter časmega šmar-skega občana), ki je kilta s slamo, brez elektrike in brez ceste. Hiša na Peäd, kjer so se zbirali kulturni veljaki, je v zasebni lasti, vendar so bila med prireditvijo Od gorce do gorce njena vrata odprta. Pesnik jo je podedoval po stricu Juriju ter je bil nanjo tako navezan, da so ga nazadnje prinesli do nje na nosilih. Na Sladki Gori je živel in ustvarjal slikar Milan Loren-čak, tam je tudi posebnost počitniška hišica slikaija Slavka Jeriča iz Rogaške Slatine, kjer so nevsakdanje slikarske razstave. Naj ne pozabuno omeniti izdelovalca starih glasbil, domačina Vladimir-ja Nunčiča, ki izdeluje med drugim opreklje in lajne. Sladkogorčani so nasploh ustvarjalni ljudje, ki so povezani tudi v prizadevnih gasilskem in športnem društvu. Gasilci pod vodstvom Stanislava Kampleta si zelo želijo nov gasilski dom, saj z dosedanjima niso imeli sreče. Obstoječi, ki kvari slovito vedu to Sladke Gore, je v zadnjega pol stoletja dru^ na isti lokaciji ter že dotrajan. Prvi se je, zaradi nepravilne postavitve ostrešja, preprosto zrušil. Na račun sladkogorskega športa v Medobčinski športni zvezi Šmarje pri Jelšah ne varčujejo s pohvalami, zgovorno pa je tudi, da je prejelo Športno društvo Sladka Gora pred tremi leti občinsko priznanje. V društvu pod vodstvom Ivana Škrablina se namreč posvečajo malemu nogometu, odbojki, tenisu, kolesarjenju, pohodništvu, namiznemu tenisu, streljanju z zračno puško, šahu... BRANE JERANKO 6 cetis Tehnopolis kot najbolj dodelan slovenski projekt bicioznih c v Strategiji razvoja Slovenije, mora država narediti temeljne strukturne spremembe, je kot uvod v predstavitev razvojnih projektov v Celju, ki jih je vlada sprejela v resoluciji o razvoju med letoma 2007 in 2023, dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem. Kot kaže, bo v očeh ministrstva temeljna strukturna sprememba vre-giji, z redkimi izjemami, le Tehnopolis. Tega je, kot je že nekaj časa znano, ministrstvo skorajda »posvojUo«. Da mu pripisujejo izjemen pomen, pove tudi, da bo prvo stavbo - tehnološki park - na najvišji ravni odprl sam predsednik vlade Janez Janša. »Res je to najbolj dodelan projekt ne samo v regiji, ampak tudi na ravni države,« je povedal direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost dr. Andrej Kitanovski. »Z na- menom izgradnje gospodarskega središča jugovzhodne Slovenije je Tehnopolis prva prioriteta, velik pomen pa bodo imeli še vzpostavitev velike poslovno-industrijske logistične cone z nacionalnim pomenom, center za industrijsko oblikovanje v Velenju ter visokošolsko regionalno središče.« Prve besede direktorja direktorata za turizem Marjana Hribarja niso bile nič kaj vzpodbudne, saj je povedal, da nobeden od projektov s področja turizma v resoluciji ne prihaja iz savinjske regije, »kar pa ne pomeni, da bomo tovrstnim pobudam do leta 2023 zaprli vrata, saj pogoj za pridobitev celega kupa finančnih ukrepov ni uvrstitev v resolucijo.« Izmed štirinajstih večjih projektov s področja turizma, ki trenutno potekajo v Sloveniji, kar dva prihajata s Celjskega. «Tako zdravilišče v Rimskih Toplicah kot Terme v Laškem sta iz evropskih strukturnih skladov že prejela denar. Po doseženih točkah pri ocenjevanju projekta bi bil tudi projekt Celjske koče upravičen do sofinanciranja, vendar je trenutno zmanjkalo sredstev.« Kot j e dodal Hribar, naj bi se ravno zdaj trudili, da bi epozi D ocer jekte ustrezno podprli. Matjaž Janša, direktor direktorata za elektronsko komuniciranje, je omenil projekt uvajanja širokopasovnega omrežja po vsej državi, sestavljenega iz množice manjših projektov, s katerim želi vlada izenačiti možnosti vseh državljanov in se približati tudi podeželju. Je pa istočasno opozoril, da bo država finančno pomagala le pri tistih projektih, katerih ne bo mogoče zgraditi zgolj z zasebnim kapitalom. »Pri tem bo pomembna vloga lokalne skupnosti- Tiste, ki bodo pasivne, ne bodo nič dobile,« je namignil Janša. Projekte s področje getike je omenil Igo mun, direktor direkte energijo. Predstavil je nalož Tehnopolis jfl vključen v drži razvoju. rŠala- bo v nov blok 6 v Tern loe- jih sicer ni bilo r. ivno veli- odstotkov bo zagot' ovil pro- lektrami Šoštanj, s kater( )bo ko, povedala še j lodatek o račun, 200 milijone )v lokal- izkoristek premoga višj: i za skupni vrednosti vseh pro- ne skupnosti, medt« !mkobo deset odstotkov jektov. Izmed sku[ >no 24 mi- 1,6 milijarde evrops kihsred- Ob koncu je Andrij, ana lijard evrovnajbil lilo 61 od- stev. . Starina Kosem zbranin i, ki stotkov zasebnih virov, 30 ROZMAR I PETEK Spletna odličnost v Celju Čistke na zavodu za zaposlovanje Naölovaijje in optUoiza-dja spletnOi strani, skrb za uporabnike in (^ševanje z elektronsko pošto so vrtače teme v poslovnih okoljih - tudi izvoi naše prestohü-ce. Vsaj tako je pokazal uspešno izveden izobraževalni seminar na temo Kako do učinkovite spletne predstavitve, ki sta ga pred nedavnim v Celju izvedU podjetji Nova Vizija in Mobinia. Zaradi izjemnega zadovoljstva udeležencev bodo seminar 26. oktobra ponovili. Razvojno, inovacijsko in tehnolQ|ko"9redišče Savinjske regi^ -je gostilo seminar, sestž^ijfn iz petih sklo-ki so zajeli načrtova-iDietnih strani, oglaševanje na svetovnem spletu, trženje z elektronsko pošto. optinifzädfö' spletnih strani za I'skakike in mer-' jenj^ učinkžt^ifosti spletnih predsfavtM;'Rot so pove- po' däli?örganizatorji iz Nove Vizije in Mobinie, je seminar namenoma potekal v sproščenem in neformalnem vzdušju, saj visokoteh-nološki in speciaUziran jezik predstavlja veliko oviro za večino lastnikov, upraviteljev ter urednikov spletnih strani. »S tem smo se hoteli približati tisti, po našem mnenju zelo veliki skupini skupini lastnikov, upraviteljev in urednikov spletnih strani, ki se zavedajo izjemnih potencialov Interneta za poslovne priložnosti, a ne vedo odgovorov na številna vprašanja, ki se ob temporajajo,« meni RadošSkrt, vodja internet-nega oddelka Inetia.com pri Novi Viziji in poleg Tomaža Leskovška iz Mobinie m Vasje Ocvirka iz Nove Vizije eden izmed predavateljev na seminarju. VO Septembra je bilo števUo brezposelnih na Celjskem najnižje do zdaj. Povpraševanje po delavcih je naraslo na dobrih 12 odstotkov, stopnja registrirane brezposelnosti se je znižala za 1,3 odstotne točke. Med razlogi so poleg ugodnejših gospodarskih razmer tudi bolj strogo spremljanje aktivnosti brezposelnih oseb s strani zavoda za zaposlovanje in dosledno ukrepanje v primerih zlorab. »Naš cilj je bil in je še vedno zmanjšati število pasivnih prejemnikov socialne pomoči, iskalcev prve zaposlitve ter mlajših od 26 let,« je povedala namestnica direktorice Alenka Rumbak. »Število slednjih se bo v prihodnjih mesecih še zmanjšalo, saj v registru brezposelnih ne bodo imeli več rednih in izrednih študentov oziroma mlajših od 26 let, ki so vključeni v izobraževanje. »Ti se namreč večinoma prijavijo na zavod zgolj zato, da lahko drugje iščejo podporo, medtem ko delo odklanjajo. Ker so ravno najbolj idealen kader za zapolnitev delovnih mest, ravno njih ponavadi pošljemo na razgovore za službo.« Kot je še povedala namestnica, bodo omejili tudi možnosti sofinanciranja različnih, po željah uporabnikov oblikovanih nadaljnjih izobraževanj. »Do zdaj smo financirali marsikaj, zdaj pa bomo sofinancirali le tiste programe, ki vodijo do zaposlitve. To so na primer vsi deficitarni poklici, od peka, natakarja do železokrivca in zidarja.« Na zahtevo pristojnega ministra naj bi zavodi redno zagotavljali kadre za deficitarne poklice, še pose- bej gradbince, kovinarje in voznike mednarodnih prevozov blaga. V usposabljanje za nacionalne pokhcne kvalifikacije je tako vključenih malo več kot sto brezposelnih, skoraj 40 kovinarjev, vključitev gradbenikov bo sledila šele v tem mesecu. »Resda so to poklici, ki niso pisani za ženske, ki jih je med brezposelnimi skoraj 57 odstotkov,« pravi Rumbakova, »te bomo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo financiral izobraževanje le za naslednje poklice: pek, slaščičar, kuhar, natakar, ključavničar, oblikovalec kovin, strugar, orodjar, elek-trikar energetik, elektrikar elektronik, elektromonter, železokrivec, tesar, zidar in strojnik gradbene mehani- n Uškem I. Že nekaj mih mest skušali usmeriti v javt la, še bolj pa računan nova delovna mesta v nastajajočih zdravilih Rimskih Toplicah ir ter hotelu v Cel. časa namreč delo\ za ženske praktično n Na trgu dela vlada tudi strukturno neskladje. »Preveč je na primer brezposehiih s V. stop-njo izobrazbe, tehnikov, in premalo poklicnih in obrtnih kadrov. Rešitev vidimovtem, da se bodo brezposelni s V. stopnjo izobrazbe prekvalificirali v obrtne poklice ali nadaljevali študij. Vendar ne katerega koli, temveč takšne smeri, za katere manjka kadrov. Namreč, tudi pri kadru z višje- in visokošolsko izobrazbo prihaja do struktume-^ neskladja. Družboslovcev j e preveč, izobražencev s tehnične stroke pa premalo.« ROZMARI PETEK Z novim certifikatom SALOM KUHINJA DOSTAVA IN MONTAŽA GRATl V velenjskem Gorenju so nazdravili novemu certifikatu Ohsas 18001 za učinkovit in ustrezen sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Certifikat je predsedniku uprave velenjskega giganta Pranju Bobincu predal republiški inšpektor za delo Borut Bre-zovar. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič se je zaradi podaljšane seje vlade slovesnosti pridružil šele proti koncu in med drugim poudaril, da je Gorenje podjetje, ki zelo dobro pro- svetu. Pot do certifikatajepred-staviia direktorica za varstvo okolja in zdravo delo Vilma Fece. V Gorenju so v zadnjih petih letih skoraj za tretjino zmanjšali število poškodb, pri čemer niti ene naložbe ne izvedejo brez upoštevanja varnega in zdravega dela. »Certifikat omogoča, da sistemsko pristopimo k zdravemu in varnemu deiu ter da ne odstopamo od zastavljene poti,« je poudarila Fecetova in dodala, da se bo letos skoraj dve tretjini Gorenjevih delavcev dodamo izobraževalo na področju varnega dela. US Št. 83 - 20. oktober 2006 - Za gradnjo novega bloka Termoelektrarno Šoštanj, ki proizvede skoraj polovico slovenske električne energije, je v torek obiskal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je podprl prizadevanja za gradnjo bloka 6 z močjo 600 megawatov. Minister Vizjak je prepričan, da bo regija z gradnjo veliko pridobila, med drugim bo omogočeno učinkovitejše poslovanje Teša in premogovnika, manj pa bo obremenjeno tudi okolje. Direktor Teša Uroš Rotnik je povedal, da bi po najbolj optimistični varianti blok 6 vključili v omrežje čez štiri leta. V Tešu so že začeli postopek za izbor dobavitelja opreme in za pridobitev državnega lokacijskega načrta. Prav pri tem se bojijo dolgotrajnih postopkov, zato bi jih želeli skrajšati, pri čemer jim je pomoč obljubil tudi minister Vizjak. lOtPtl tmrnminajboljšimclaism Srbska dobrodošlica Gorenju V Valjevu so po načrtih dogradili tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov - Četrtina Gorenjevih izdelkov bo nastajala izven Slovenije v ponedeljek, ko so v Valjevu odpirali tovarno velenjskega Gorenja, je bilo med lokalnimi mediji v ospredju tudi vprašanje, zakaj še niso začeli z ogrevanjem mesta. Da bo šele zvečer znano, zakaj niso zakurili, in da bo zaradi tega dolg delovni dan. je bilo slišati med novinarji. Kljub temu se je na novi-naiski konferenci v tovarniški jedilnici v novih, zgledno urejenih prostorih, zasnovanih v skladu z barvami Gorenja, zbralo ogromno novinarjev. Poleg valjevskih in slovenskih tudi predstavniki vseh večjih srbskih medijev - odprtje tovarne je bil dogodek, ki je še kako odmeval. Nič čudnega, ko pa ima po raziskavah vsako .srbsko gospodinjstvo dva do tri Gore-njeve aparate. >>Ko sem razmišljal, v kakšnem jeziku naj nagovorim zbrane, sem se odločil v stilu >govori srbsko, da te razume cel svet< oziroma sem se odločil za jezik kupcev,« je poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Celotna naložba v tovarno hladilno-zamrzovai-nih aparatov, ki nosi naslov Bulevar palih boraca 91/92. godine, je vredna 20 milijonov evrov. V njej bo 330 zaposlenih do konca leta izdelalo 50 tisoč aparatov, prihodnje leto pa 400 tisoč aparatov pod vsemi blagovnimi znamkami Gorenja za vsa svetovnatržlšča. V kompleksu je poleg proizvodne hale in skladišča še prodajni studio z vsemi Gorenjevimi iz- delki, skupna površina pa je 3 hektarje. CUjna zmogljivost je miUjon aparatov letno, zaposlovali pa naj bi več kot tisoč delavcev. »S to tovarno in s proizvodnjo na Češkem bo Gorenje že četrtino aparatov izdelalo na tujem. S tovarno smo prišli bližje našim kupcem in trgu, s katerega se nismo nikoli umaknili. Posel jemljemo kot dvosmerno cesto, dolgoročno pa bo zagotovo povečala konkurenčnost Gorenja,« je poudaril Bobinac, kijeizpostavUzmanjševanje . stroškov in prihod k končnemu porabniku. »Znotraj Srbije smo iskali več lokacij, videli tudi obstoječe proizvajalce, vendar so bili v takšnem stanju, da smo se raje odločili za greenfield naložbo. Valjevo je büo samo ena uprave Franja Bobinca, kijev še rojstni dan, od možnosti, vendar smo v tem okolju naleteli na izredno dober sprejem in dobili občutek, da smo dobrodošli oziroma da smo >rado viden gost«.« Ob tem pa so v Gorenju pričakovali večji interes srbske vlade. Valjevo Logistično je Valjevo zelo dobro postavljeno, 110 kilometrov oddaljeno od Beograda. V mestu je železnica. Gorenje pa je prostor dobilo v najem za 99 let na najboljšem zemljišču, ki so ga s prostorskim planom 25 let varovali za športno dvorano, nogometno igrišče in bazene. Tovarna je na samem robu mesta, ljudje lahko hodijo peš v službo. Kljub optimizmu pa je v ponedeljek tudi Valjevo delovalo sivo - mesto s 60 tisoč prebivalci, skupaj z okolico jih je 96 tisoč, se poleg brezposelnosti otepa tudi z nizldmi plačami, Da je v Srbiji povprečna plača 22 tisoč din, kar pomeni manj kot 300 evTov, v Valjevu pa da v povprečju komaj presežejo 200 evrov, so pripovedovali novinarji. O številkah in zaslužku zaposlenih v Gorenjevi tovarni odgovorni niso govorih, bodo pa plače menda boljše od povprečja, redne," s potnimi stroški in prehrano ter regresom. Koliko bodo ljudje zadovoljni, ne vemo, toda zanimanje za zaposUtev je bUo ogromno. »Na prvi razpis za strokovni kader se je za 27 mest prijavilo 400 prosilcev Za delo v proizvodnji se je za 130 mest prijavilo 2 tisoč brezposelnih. Tako imamo bogat nabor ponudb in lahko izbiramo najboljši kader, Izkušnje po prvih treh tednih so dobre, obupal je samo en vzdrževalec, drugih slabih izkušenj pa nimamo. Imeli smo več izobraževanj in prepričan sem, da se bo to bogato obrestovalo,« je napovedal tehnični direktor Franc Košec, v bistvu tudi »oče« projekta Valjevo: »Pred dvema letoma smo napovedali vse ključne termine - torej, da bomo 1. marca začeli zgradnjo, sredi septembra izdelali prvi aparat, otvoritev pa pripravili 16. oktobra-vsega smo se držali. Gorenje je že prej imelo v Srbiji takšen ugled, da si niti predstavljati ne morete. Sam se bU presenečen nad sodelovanjem lokalnih oblasti, v dveh letih in pol nismo imeli niti najmanjšega konflikta.« Veselje je večkrat izrazü župan občine Valjevo Jovan Tb-mič: »Mesto ima 17 tisoč nezaposlenih. Tako sedaj ne gre samo za 300 na novo zaposlenih, to pomeni 300 družin. Veste, valjevska industrija je šla skozi težko fazo pri-vadzacije, med drugim je >skrahirala< največja tovarna z 10 tisoč zaposlenimi delavci. Prihod Gorenja je znak za druge investitorje, da se v Valjevu lahko vlaga brez strahu. Zato lahko rečem samo hvala.« Ob tem pa, kako tipično, je župan pozdravil vse znance v Sloveniji, s katerimi spet počasi navezuje stike. Služenje vojaškega roka, seveda. Le o čem se bo pogovarjala današnja mladina? Srbija čani v Valjevu zaposlili več kot tisoč delavcev, ter uvedbo carine praktično na tovarniškem dvorišču, kar bi skrajšalo postopke in olajšalo poslovanje, DinkIČ je povabil k nadaljnjemu vlaganju: »S takšnimi naložbami se bo dvignil ugled, ki ga je Srbija 1990. leta izgubila v svetu.« In to je bU eden redkih »samokritičnih« stavkov, ki smo jih slišali v celem ponedeljku. Valjevo je, podobno kot cela Srbija, razdejano zaradi let vojne In embarga. Posledice so vidne v revščini, spremenilo se je mišljenje ljudi, večina sebori za preživetje in navzven nI več slišati tistega znanega srbskega humorja, s katerim so se zoperstavili svetu. In skeptični Slovenci se sprašujemo, kako preživijo. V Beogradu so namreč cene v trgovinah podobne kot pri nas; vsaj kar se oblačil in obutve dče, kjer prevladujejo svetovne znamke. Cenejša je hrana In pijača, da o clg^tlh ne govorimo. V večernih urah je na beograjski ulici presenetila precejšnja gneča pred enim Izmed butlkov, ki pa je bil brez kupcev. Ena Izmed čakajoCih je razložila, da imajo v buti-ku prosto delovno mesto ... Navzven je ostankov vojne, vsaj v središču mesta, malo videti. Pa še tisti dve zbom- ivValjavubovodlVeletijcan Mit1(oM^. bardirani zgradbi so »jim os-tavili AmerIkancI«. Zaradi precejšnjega hlada v ponedeljkovem večeru na ulicah ni bilo lepinj in pleskavic, le vsake toliko je bilo slišati, če imamo kakšen dinar odveč. In v zraku je ostalo vprašanje (mlajših) kolegic, kako da Slovenci tako dobro razumemo srbsko ... URŠKA SELIŠNIK Že prihodnje leto naj bi Gorenje v Stari Pazovi, kjer je pred dnevi kupilo tovarno, začelo s proizvodnjo električnih emaj-llranih grelnikov. »Ne le vlaganje brez strahu,« je na otvoritveni slovesnosti poudaril minister za ekonomske odnose s tujino Müan Parivodič, »nova tovarna pomeni sporočUo mednarodni skupnosti, kako je treba gledaü na Srbijo, kjer je proizvodnja za 15 odstotkov cenejša.« Da so v Srbiji dosegli poUtIčno stabilizacijo (dehio tudi z ustavo, ki jo bodo na referendumu sprejemali konec meseca, panoji o tem, kako boljša bo potem država, pa visijo tako na gosto kot naši županski kandidati), kar dokazujejo številne tuje naložbe. Minister za finance Mladen Dinkič je napovedal 4 risoč evrov nepovratnih sredstev za vsakega zaposlenega, če bodo Velenj- . SEfi M n« zBVMms xgoQ u okoIJttVarstvo, »mpakSBtwiMljn« družben«, ~ polItl&M in «konomslm «pMmemb« - na n«r»yQln okoQ«. MKiBlna in tfomovini r Al Uifarte kapitala na a ograia codatn« ta naa in •K9iboiMdn OA, tudi v CedTif..^ Htl? n In M/a4lMn7 " Kdo podptn /M9a In «ram gndo OaMiMf • IMd «o Mapoaobn//n zatat/«0 KS/Id jni Mn.t. . ^ Roman MATEK, Edita MEJAC, I Edvaid GRAČNER, Stanko FLIS, Boris RAZBÜRSUv Ž Zvonka KRIVEC. Branko BORINC g gospodarsko razvito, urejeno in turistično občino Laško črvi so se lotili bisera minister Žagar na obisku Glavni oltar znamenite cerkve v Olimju pri Podčetrtku, ki je med največjimi zlatimi oltarji Slovenije, od julija obnavljajo. Oltar Marije Vnebovzete, eden od baročnih biserov, so občudovali tudi številni turisti. Njegova obnova naj bi bila končana do oktobra prihodnje leto. Oltar je v treh nadstropjih, in sicer s sliko Jezusovega krsta nad Marijinim kipom ter nad njim Marijinega kronanja. Krasi ga dvanajst kipov svetnikov, z nadangelom Mihaelom na čelu. Izdelali so ga leta 1680 menihi .lavlinci v Lepoglavi na Hrvc-škem, pri čemer je bil kasneje trikrat obnovljen, nazadnje leta 1825. Zato so bili nekateri deli lesene or-namentike zaradi insektov skoraj povsem uničeni, skupaj jili je držala le še pozla-ta. Kot je povedal pater Ernest Benko, ki je v minorit-skem samostanu v Olimju zadolžen za obnovo oltarja, so se le-te lotili v restavratorski delavnici vZužember-ku. Da bi insekte uničili, so celoten leseni oltar najprej zaplinili in ga zdaj utrjujejo. Obnova bo v celoti stala 38 milijonov tolarjev, od če- sar bo polovico prispevala država ter drugo polovico župnija ter samostan. Pri obnovi pomagajo tudi člani Fundacije samostana Olim-je, ustanovljene zaradi zbiranja sredstev za obnovo samostana, cerkve in starodavne lekarne. Med obnovo glavnega oltarja olimske cerkve zakriva prazen prostor velika zavesa iz blaga, na kateri je fotografija, ki priča o lepoti oltarja. Istočasno poteka obnova fresk okoli glavnega oltarja, v prez-biteriju, ki so delo pavlinskega meniha Ivana Rangerja. Freske so očiščene in utrjene, na vrsti je retuširanje, pri čemer računajo, da bo njihova obnova končana spomladi. Začeli so jo pred tremi tedni. V olimski cerkvi, ki je med biseri slovenskega baroka, so doslej obnovih skoraj vse oltarje, prižnico, orgle in sedeže, medtem ko na obnovo še čaka kapela sv. Frančiška Ksaverija. V isti župniji potekajo obnovitvena dela prav tako v podružnični cerkvi sv. Filipa in Jako-bavSelah (KSVirštanjl.kjer obnavljajo orgle, delo celjskega orglarja Janeza Frančiška Janečka. BRANE JERANKO Foto: TAMINO PETELINŠEK Minister za lokal n regionalno politi- ar cerkve v Olimju pri Podčetrtku po skoraj dveh stolet-tografiran je bil pred začetkom obnove). Nekateri deli itike so zaradi insektov skoraj povsem uničeni. ko dr. Ivan Žagar je v ponedeljek obiskal občino Šmarje pri Jelšah. Z županom Jožetom Čakšem, predstavniki občinske uprave in šmarskega odbora SLS se je pogovarjal o spremembah zakona o financiranju občin in regionalnih razvojnih programih, s katerimi bo občina kandidirala 2A evropska sredstva. Po spremenjenem zakonu o financiranju občin naj bi občina Šmarje pri Jelšah dodatno pridobila približno 80 milijonov tolarjev. Kot je pojasnil minister Žagar, želijo s tem preseči neskladja oziroma nesorazmerja v razvoju občin ter vzpodbuditi razvoj občin, ki so na obrobju posameznih regij. »Problemi v teh občinah nastajajo zato, ker je tu prebivalstvo zeb razpiieno, s tem je večja zahtevnost;, saj je večja infrastruktura. Namen te^ zakona je torej v tem, da tudi tu zagotovimo primerljive življenjske pogoje, da ljudje tu ostanejo,« je dejal Žagar. Zupan Jože Cakš je ministru predstavil še nekatere programe, s katerimi občina želi kandidirati za evropska sredstva. Minister je programe pohvalil, dodal pa je, da v začetku priprave projektov še ni treba imeti soglasij lastnikov, urejenega lastništva in sklepov občinskega sveta. Prava prijava pa bo šele takrat, ko bodo vse te stvari urejene. Minister Žagar je še dejal, da bo v prihodnje evropskega denarja bistveno več, kot ga je bilo do sedaj. Kot pričakuje, bo programov celo manj, kot bo na voljo denarja. 50 Katera bo šmarska zvezda? Zaradi zapovedanih ženskih kvot so tudi v Šmarju pri Jelšah poskrbeli za žensko zasedbo na volitvah. Izbira posameznih strank je pravzaprav logična, pa tudi zanimiva. Tako bo na listi LDS nastopila znana estradnica Maja Slatinšek, v SLS pa so se odločili za domače. Na njihovi listi bo nastopila drugouvršče-na na letošnjem izboru za mlado kmetico leta Mateja Golob, S€flVIS IN TRGOVINA T€HnßSKf) 24, 3000 C€LJ€ t€l: 03/425-6100. fflx: 03/425-6124 wujuj.bir«bit.si, €-moil:komerdQlo@blrob1t.si O odnosih z javnostmi KONICA MINOLTA v Podčetrtku poteka od včeraj Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi, ki bo trajala vse do jutri popoldan. Gre za osrednji ter največji dogodek na tem strokovnem področju. Letošnja konferenca je že deseta po vrsti, jubilejna. V hotelu Sotelia se je zbralo dvesto udeležencev, za katere so pripravili različna predavanja, okroglo mizo o sodelovanju med menedžerji, piarovci in novinarji, čajanke z Mladimi menedžerji leta ter nastopa gostujočih predavateljev iz univerze v Stanfordu ter iz družbe BASF. Prav tako so sinoči podelili nagradi za najboljše prakse komuniciranja Prizma in Papirus ter nagrado za Naj prostovoljca. Organizator konference j e Slovensko društvo za odnose z javnostmi, ki združuje 360 praktikov iz različnih agencij, podjetij in javne uprave. BJ Končno pločnik na Grobelnem Na Gn nik. Čeprav so izgradnjo v občini Šmarje pri Jelšah načrtovali že lani, tega niso mogli izpeljati. Slovenske železnice so namreč zahtevale posebno projektno obravnavo prehodov preko železniške proge Gro-belno-Šmarje pri Jelšah. Naložba je vredna 110 milijonov tola^ev, od tega bo država sofinancirala 59,5 milijo- na. Slovenske železnice pa 10 milijonov tolarjev. Dela naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega meseca. Sicer pa v občini v prihodnjem letu načrtujejo še začetek izgradnje pločnika Mestinje-Grliče-odcep Kristan Vrh, začeli naj bi tudi z izgradnjo pločnika v Šmarju pri Jelšah ob ulici v Zadrže, v pripravi pa je še projekt izgradnje pločnika od Mestinja do odcepa za Krtince. ŠO 16 SL.KOHJICEI WOJHIK milili Inventura Županovanja cenejše ogrevanje Janeza Jazbeca Konjiški župan Janez Jazbec je svoje 12-letno žu-panovanje povzel v nagovoru občinskim svetnikom, predsednikom krajevnih skupnosti, direktorjem javnih zavodov in strokovnim delavcem občinske uprave, ki so se zbrah po zadnjem zasedanju občinskega sveta v tem mandatu. V zaključnem nagovoru je v enem delu kritično, v drugem pa pohvalno ocenU obdobje, delo in rezultate, ki so bili dosežem. Z zadovoljstvom je orisal razvoj na najrazličnejših področjih in dodal; »Enako in včasih celo pomembneje je bilo razumevanje, občutljivost in podpora socialno šibkejšim, invalidom in drugim pomoči potrebnim ljudem, številnim društvom, mladim in starejšim, pri čemer gre veUka zahvala vodstvom KS in mnogim drugim prostovoljcem. Kadar govorijo dejanja ni treba sladkih besed.« Sodelovanje v občini je na sploh ocenil kot dobro: »Sprenevedanje in aferaštvo nam je bilo tuje, gojili smo pripadnost svojim vasem in mestu. Optimizem in pozitivno naravnanost razvoja kaže tudi to, da nas živi v občini dobrih tisoč ljudi več kot desetletje nazaj in je pri tem preko dva tisoč brezposelnih izpred desetletja zmanjšano za skoraj trikrat.« Kritično pa je spregovoril o kadrovanju na odgovorna mesta v javnih službah, o reševa- Pred volitvami in zamenjavo občinskega sveta so vojniški svetniki sprejeli lokacijski načrt za obrtno cono Arclin, ki so ga pripravljali že leto in pol. S tem so omogočili, da se bo prostor lahko začel komunalno urejati, parcelirati, pa tudi prodajati. »Konec meseca pričakujemo, da bomo lahko začeli z izgradnjo komunalne infrastrukture,« je ob sprejetju načrta povedal strokovni sodelavec občine Bojan Trkaj. Tudi prvi kupci bodo znani še v tem ali na začet- nju Območne razvojne agencije, o direktorju Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče in o svojem sodelovanju z Rudolfom Petanom, poslancem vDr-žavnem zbora RS, ki da je bilo »nedopustno slabo«. V zahvalo in priznanje je ob zaključku Janez Jazbec podelil kelihe mesta desetim članom občinskega sveta, ki so prvič sodelovali kot svetniki vtem mandatu, predsednikoma KS Spodnje Grašov-je Antonu Polegeku in KS Be-zina Božidarju Lazniku, direktorju Javnega stanovanjskega sklada Tomažu Rihtar-šiču in vodji javnih financ v občinski upravi Nadi Pučnik, MBP Krajani Loč se bodo lahko že to zimo ogrevali s lesno biomaso, saj je za izgradnjo toplovoda in podpisovanje pogodb za priklop vse pripravljeno. Na skupščini družbe Toplotna oskrba, d.o.o.. Loče, ki jo je vodil Janez Jazbec, so sprejeli sklep, da se dražbeni-koma Alojzu Cugmajstru in Javnemu stanovanjskemu skladu Občine Slovenske Konjice pridraži Republika Slovenija. ki je v družbo vložila kapitalski vložek v višini 51,4 milijona tolarjev. S tem je postala 49,2-odstotni lastnik. Podjetnik Cugmajster, ki je tudi direktor družbe, ima. v družbi domala 37-odstotni delež, stanovanjski sklad pa 14-odstotnega. Vsi trije so svoje kapitalske deleže že vložili, podpisah pa so tu^ kreditni odnos z ekološkim skladom, v katerem je družba najela dolgoročni kredit v višini 48 mihjonov tolarjev. Celotna naložba je ocenjena na 170 milijonov tolarjev. SkiipSčina družbe je že pooblastila direktorja, da prične podpisovati pogodbe za izgradnjo toplovoda, za služnostne pravice za traso, po kateri bo potekal, pa so že podpisane. Predvidoma bodo toplovod zgradili od Cugmajstrove žage do podjetja Comet, torej skozi ves kraj Loče. Na toplovod se bodo zanesyivo priključili Šola, vrtec, kulturni In zdravstveni dom ter cerkev z župniščem. Pričakujejo dober odziv, saj bo cena ogrevanja z lesno biomaso konkurenčna. Če bo šlo vse po sre^ bodo prve odjemalce priklopih še letos. MBP Logiki v Vojniku Osnovna šola v Vojniku bo jutri gostila učence iz šestnajstih osnovnih šol iz naše regije, ki bodo pisali državni preizkus iz logike. Tekmovanja se bo udeležilo 105 učenk in učencev, osem jih prihaja kar iz matične šole. »Nekaj let nazaj smo že gostili razna državna tekmovanja, nato pa zaradi gradenj in dozidav šole kar nekaj let nobenega, zato se jutrišnjega še toliko bolj veselimo,« je povedala ravnateljica Maj^ Roje. RP Obrtna cona Arclin čaka na kupce ku naslednjega meseca, »vsekakor pa v coni ne bo moteče indusuije, temveč mirne obrtne dejavnosti,« pravi Trkaj. Obrtna cona bo od stanovanjskega naselja ob Cesti talcev ločena s poslovno-stanovanj-skimi objekti, ki bodo služili kot tampon cona. Sledili bodo objekti z obrtno dejavnostjo, na sredi cone pa bo parkirišče za tovorna vozila. V obrtni coni bo tudi center za kosovne odpadke, saj zanje nikjer drugje v občini niso našli primernega prostora. Najboljši na tekmovanju v Slovenski Bistrici so bili predstavniki GZ Vojnik-Dobma, mladinke Dobrne mladinci Nove Cerkve. Dobro kaže Dobrni in Novi Cericvi v Slovenski Bistrici je bilo prvo izbirno tekmovanje za sodelovanje na mladinski gasilski olimpijadi, ki bo prihodnje leto na Švedskem. Nastopilo je 52 enot iz gasilskih zvez Slovenije, v nadaljevanje priprav pa se je uvrstilo po pet enot mladink in mladincev. Te bodo nadaljevale priprave do olimpi-jade, na katero bosta odpotovala le zmagovalca zaključnega izbora. Na prvem izboru sta zmagali enoti iz GZ Vojnik-Do-brna, Dobrna med mladinkami in Nova Cerkev med mladinci, ki imata tako tu- di največ možnosti za končni uspeh. Za olimpijado se bodo pripravljali med mladinkami Dobrna, Studenec, Sostro, Gomilsko in Jablan ter med mladinci Nova Cerkev, Paneče-Troblje, Čuš-perk, Tepanje irt Rečica ob Savinji. TV Takole trenutno na papirju izgleda obrtna cona Arclin NOVI fKULTURA 17 Bezenški pri Bezenšku Moški pevski zbor Anton Bezenšek s Frankoiovega je po skoraj letu dni priprav uresničil veliko željo, da v Bolgariji obišče grob rojaka iz Bukovja, uglednega in spoštovanega stenogra-fa Antona Bezenška. Med šestdnevnim gostovanjem so frankolovski pevci pod vodstvom dirigenta Francija Kolarja, ki zbor vodi od letošnjega februarja, imeli dva uradna nastopa v Sofiji in Plovdivu, ob tem pa še več kot deset priložnostnih nastopov na različnih lokacijah. V Sofiji so nastopili sami [koncert je organiziral predsednik bolgarskega steno-grafekega društva Karanfil Ma-tev), v Plovdivu, ki se upravičeno imenuje tudi pevsko mesto, pa so jim delale družbo odlične mlade domače pevke. Koncert v središču Plovdiva je bil v imenitni koncertni dvorani domačega muzeja, katerega sta se med mnogimi gosti udeležila tudi župan Strašimir Dečkov in predsednik občinskega sveta dr, Ivan Čomakov. Oba sta pevce tudi pozdravila, v nagovorih pa večkrat omenila zadovoljstvo, da so imeli čast in priložnost spoznati in slišati pevce iz kraja, kjer je bil rojen veliki in pri Bolgarih izjemno cenjeni Anton Be-zenšek, rojen leta 1854 v Bukovju pri Frankolovem, ki je umrl v Sofiji, kjer je tudi pokopan. Domačini so se Fran-kolovčanom zahvalili s pravimi ovacijami po skoraj vsaki odpeti pesmi, lepimi besedami, Id niso bile zgolj vljudnostne in pomembnimi darili oz, odlikovanji. Izročili pa so jim tudi kopije v Bolgariji ustvarjenih del ste- MPZAntonBezenšekzi nografa Antona Bezenška. Slednji pa ni pomemben samo za bolgarsko stenografijo, ampak tudi za pevsko k\d-turo, saj je bil leta 1907 med ustanovitelji prvega moškega pevskega zbora v Plovdi- Osrednji dogodek je bil obisk centralnega pokopa- lišča v Sofiji, kjer je pokopan Anton Bezenšek, v grobu pa sta tudi njegov vnuk Anton Kirilov Bezenšek (1928-2000) in njegova hčerka Janja Bezenšek (1954-1998), Pevci s Frankoiovega so ob grobu s položitvijo venca tudi zapeli, peli pa so še na sprejemu v V knjigi An k iz Bukovja, ki jo je leta 1995 napisal Drago Medved, lahko na 46. s »Ko se je julija leta 1879 odpravljal domov na počitnice (Anton Bezenšek - op.p.), mu je v Zagreb bolgarski finančni minister Načovič poslal telegram, s katerim ga je povabil, naj pride v Bolgarijo za parlamentarnega ste-nografa. Ponudba bolprskega finančnega ministra je Bezenška zelo vznemirila. Da seje lažje odločil za izredno pomemben korak v svojem življenju, mu je pomagal prijatelj in sodelavec Mijo Vamberger. Bol^ri so Bezenšku ponudili profesuro na sofijski gimnaziji z mesečno plačo tri tisoč funtov s pogojem, da prirej stenografijo za bolgarščino in usposobi stenografe za delo v sobranju, torej bolgarskem parlamentu. Tako je Bezenšek v začetku septembra leta 1879 odpotoval v Bolgarijo, kjer je ostal vse do svoje smrti leta 1915.« na pokopališču v Sofiji gimnaziji, kjer je poučeval Anton Bezenšek in drugje. In še zanimivost: na koncertu v Plovdivu sta bila tudi sin pokojne Janje Bezenšek Valentin in Janjina mati dr. Paiaskeva Dinoeva, ugledna zdravnica, ki med drugim govori šest jezikov. Nihče od njiju še ni bil v Sloveniji in oba sta se tudi prvič srečala z nekaterimi daljnimi Bezenškovimi sorodniki, ki so bili tudi na gostovanju z zborom. Pevci s Frankoiovega so dostojno predstavljali kraj, občino in domovino, prav gotovo pa njihov obisk pomeni pomembno prelomnico pri nadaljnjem vrednotenju dela rojaka iz Bukovja. Prav bi bilo, da se končno tudi doma začnemo zavedati njegovega pomembnega dela, kot se tega zavedajo Bolgari. TONE VRABL nraiBF. WM1I vaš kandidat za novega župana občine Šmarje prš Jelšah Ivnopo^etrtštokRmo, ■ ZA DEJAliUA, NE LE BESEDEt Za dokw)Čaflje projektov, na katere čakamo ie t<^iko ZA OBČINO UKEJENiH in VARNIH CESTI Zaur^eno«aodoŠentjuija,aobva5nicodo:l«a20O9, zaure^rernvsofräevaneofeötwkecefitsä:..... ZA NOVA DELOVNA MESTAt Za cm za stim: azman^nje bre^>o«lnosti! ZA SODOBNO KMEIUSTVO in PER»>EKTIVNO PODEŽEUEl Za podporo m pomoč km«om pri razvoju kmetijske d^vnosti! ZA AKTIVEN RAZVOJ TURIZMAI Za bolj aktivno in povezano promocijo turističnBi aiamer»itosti in zaoMtev neizkortščeruh turis»čnih potencialosri ZA PODPORO RAZVOJU Z EVROPSIQMI SRH)STVH Za odgovoren pristop k (»idobivanje evropskih sr^stev za vse razvojrte proj^^ kjer bo to možno. ZA AICnVNb MLADOST ifl PERSPBCmmO PRBftKHlOSn Za detovha mesta \f\ pogoje za reStev stanovar^skega vprašanja za ml Za mladost s perspektivo za prihodnosti ZA nSJETNO ÜI VARNO STAROST! Za zdravstveno varstvo, temelječe na sistemu javnega zdravstva. Za kcMiäw izgradnjo varovanih stanovanj. Za bolj ^no vključevat^ star^ših y družbaio aHjenje vobčini! ZA PARTNERSKO SODELOVANJE! . Za skupno oblikovanje prihodnjih fazwjntfi uanaitev naše tAčme. Za partn««vo z vsemi nostteJ razvoja. Zaupoäevar^ po»«b vseh i!« W~ ^ ZA Hm«EJSl RAZVOJNI KORAK! ZNikoVipotnikv Visoko družbo Žalčanka Nika Vipotnik se bo ta teden slovenskemu občinstvu predstavila z novim projektom: gledališko-glasbeno kabaretno predstavo Visoka družba, s katero želi gledalce popeljati na vznemirljivo potovanje v svet kabareta. Gre za odlično satiro in songe iz zlatega obdobja berlinskega kabareta v letih med dvema vojnama, ko je Berlin veljal za kulturni vrt tedanje Evrope. »Izbrala sem petnajst songov Friedricha HoUaenderja in Mische Spo-lianskega na zabavne tekste Marcellusa Schifferja, ki odražajo vzdušje tedanjih kriznih razmer, mnogih prelomnih dogodkov in strasti, ki so jih tako ustvarjalci kot gledalci mogli izživeti predvsem v vzdušju kabaretnih gledališč, ob smelih tekstih satire,« pravi Vipotnikova, ki je sonp sama prevedla v slovenščino, a bo predstavo izvajala tudi v nemškem jeziku. Za pravo vzdušje tistega časa bo poskrbela avtentična interpretacija in značilna zasedba orkestra (akordeon, kitara, bas ali ban[o], ki ga sestavljajo Zmago Stih, Mla-den Melanšek in Simon Go-rišek. Gledališko je projekt oblikoval dramaturg Tone Partljič, režirala pa ga je Ti-jana Zinajič. Kot pravi Vipot-nika, njena predstava nima nič skupnega z muzikalom Kabaret: »Naš kabaret ni mu-zikal, to je žanr kabaret. Tu ni nobene podobnosti. Danes gre kabaret v zelo različne smeri, pri čemer pozabljamo, kakšen je tisti pravi, avtentičen kabaret, 2^to bi radi, da predstava zadiši po tistih Časih.« Predpremiera Visoke družbe bo nocoj v Domžalah, premieri pa sledita v torek, 24. oktobra, na Borštnikovem srečanju v Mariboru in 10. novembra v Cankarjevem domu. Po novem letu bo Vipotnikova z Visoko družbo nastopila tudi v Celju. BOJANA AVGUŠTINCIČ Nika Vipotnik se bo po novem lotu s Celjanom. IRA Zakladi Rifnika končno doma Na šentjurskem Zgornjem trgu v Ulici skladateljev Ipavcev je svoje stalno domovanje našla ra^va Rif-nik in njegovi z^üadi. Okoli SSOnajlep^eteponatov iz bakrene, tisma^in železne dobe ter iz antike in pozne antike je tako^končno doma, je bilo poudaneno ob otvoritvi pre^i^ Četrtek. Stalno razstaw. izkopanin ir pomemlHjega wneotoske-ga najdišča je pnpravil Pokrajinski muzej Celje, s pomočjo ministrstva za kulturo pa jo je omogoäla občina. V letih 2004 in 2005 je namreč odkupila dodatne pi stavbe v Ipavčevi ulici i / n.i Zgornjem trgu v vrednosti 30,5 milijonov tolarjev m pri tem prispevala tri milijone. Stavba je lep primer i trške arhitekture iz druge polovice 19. stoletja, ki pa je ob nakupu zahteval celoviio ni t*-novo, s katero so začeli v lanskem letu. Dela se sicer izvajajo fazno, zaenkrat pa so obnovili klet in pritličje, medtem ko naj bi nadstropje šele obnovili, v teh prostorih pa je predvidena ureditev galerije. Razstavo o Rifniku sta predstavili in odprli Anrta Koleša (levo) ter Darja Pirkmajer. KOL je ob slavnostnem od-pr^u poudarila Anita Koleša, vodja šentjurske izpostave JSKD, j e zbirka izkopanin' z Rifnika končno doma, domovanje pa je dobila v prostoru, kjer ima razgled na hnl?. Rifnik je namreč bil poseljen že od konca mlajše kamene dobe prek pozne bronaste in starejše železne dobe, keltskih in rimskih časov do pozne antike. Še danes pa so lepo vidni ostanki naselja iz pozne rimske dobe, dveh cerkva, dsteme, hiš in obzidja s stražamicami. Direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer se je v nagovoru ob odprtju sprehodila skozi zbirko ter začetke raziskovanja na Rifniku. Ti segajo že kar kakšnih sto let v preteklost, ko so domačini za- čeli z izkopom grobov, najdbe pa so ponujali v odkup muzejem v Mariboru, Gradcu in na Dunaju. Sistematična izkopavanja so se začela po letu 1956, vodil jih je arheolog Lojze Bolta, od leta 1982 pa je raziskave vodila arheologinja Darja Pirkmajer. V zadnjih letih je bila opravljena tudi sanacija večjega dela naselbinskega kompleksa s cerkvama in z obzidjem. Zbirke dragocenih in pomembnih izkopanin so se medtem selile po različnih muzejih doma in v tujini, povsod so požele tudi veliko zanimanja obiskovalcev, dokler niso svojega mesta končno našle v Šentjurju. Šentjurski župnik Vinko Čonč, ki je uradno odprtje blagoslovil, si je v šali zaželel, »da se ne bi zrušil obnovljeni strop in da se steklene vitrine ne bi preveč zaprašile«. Slednjega se vsaj sodeč po obisku ob otvoritvi ni bati. V okviru razstave pa si je poleg pradavnih izkopanin mogoče ogledati tudi dokumentacijo o izkopavanjih v sliki in besedi. POLONA IVlASTNAK Žižku Aškerčevo priznanje Arhivsko društvo Slovenije je v sredo podelilo Aškerčeve nagrade in priznanja za dosežke na področju arhivistike. Med prejemniki Aškerčevega priznanja je tudi Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje. Aleksander Žižek je priznanje prejel za kritično objavo in prevod integralnega prepisa in potrditve celjskih mestnih pravic cesaqa Karla VI. Originalna listina v obliki privile-gijske knjige - potrditve mestnih pravic iz leta 1717 vsebuje prepise 22 Üstin iz časa od leta 1451 naprej. »Žižek je s strokovno obdelavo, prepisom, prevodom, komentarji in interpretacij o zgodovinski vir približal tako strokovni kot širši javnosti ter s tem znatno prispeval k popularizaciji arhivske dejavnosti in svojega arhiva,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. www.ratiiDcelie.cotr CELJANE ^^CELJANKE ^^CELJE *Za cenejše otroško varstvo *Za več domov za starejše občane 'Za celovito protipoplavno ureditev *Za razvoj malega gospodarstva *Za razvoj tudi odročnih krajevnih sliupnosti *Za cenejše zdravstvo *Za celjsko visoko šolstvo ZA NAS CELJANE iN CEUANKE PODflRAMO KAmiOATA ZA ŽUPANA g. BOJANA ŠROTA tt^ Obkrožite št. ^ šm m: 'tSw^Bih^yw^fc ^ iSirin- w k I* i.MM*«'V V- lüflT''^ RA 19 Diplomanti petja se predstavljajo Mladi diplomanti oddelka za petje ljubljanske Akademije za glasbo se bodo v torek ob 19.30 predstavili v celjskem Narodnem domu. Koncert priprav^ l|a Društvo ljubiteljev umetnosti Celje. Nastopili bodo sopranistki Mojca Be-denik in Valerija Šoster Farasin, la sicer prihaja s Frankolovega, ter celjski bari- tonist Boštjan Korošec. Mladi umetniki sodijo med vidnejše poustvarjalce slovenske mlajše generacije in so junija letos diplomirali na ljubljanski Akademiji za glasbo, in sicer v razredu priznane slovenske sopranistke in pedagoginje prof. Irene Baar, pod mentorstvom prof. Vlatke Oršanič. Na koncerm se bodo ob Čvrste Fotografski natečaj vabi vezi SLGCeljesejevmilz vanja v gledaMču'^ Jo-vaBovid v Zreiganinu, ki je 9 fe^valoni da^ 604et-mco obstofa, fn v Bet^aj-^em dram^uan ^edališču ^aduvSrbi]!. jšiije občinstvo le us-pdi. .celiski predstavi, Igra s-pan m To ü je lajf, zaradi^ zikovne preg'ade spremlialo s-podnapisi inje bilo navdušeno, je I», tijmeli povedala mag. TinaKosi, Mje spremljala ansambel na poü m vodila tudi pogovore z vodstvi gledališč o rßdaijni«n sode-bvanju. 13 se jez izmenja-varra predstav zaMože pred tremi l«i. .Nato pa so Beo-grajCam olji^ v G^u vmili. »Učvrščujemo veaa,« pravi Koajeva, »mradibi,dabi nam Celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pred nedavnim objavila razpis za medobmočno razstavo umetniške fotografije. Razpis traja do 26. oktobra. K sodelovanju vabijo člane totoklubov, društev in krožkov in vse ljubitelje fotografije. Temi razpisa sta dve: prosta tema in urbano okolje, pri čemer lahko avtorji pošljejo črno bele in barvne fotografije. Razpis je objavljen tudi na spletni strani Fotografske zveza Slovenije: www.fzs-zveza.si. Komisija v sestavi mojstrov fotografije: Branislav Brkič -KM F, Stojan Kerbler - E FIAP in Vinko Skale - M FIAP bo pregledala prispela dela, opravila izbor za razstavo ter podelila prva, druga in tretja mesta ter diplome najboljšim. Organizatorja Javni sklad RS za kuhurne dejavnosti in Fotografsko društvo Celje bosta razstavo izbra- Zmaga Celjank in Velenjčanov priložnosti vmiU v Cdju m da bi srečaiia postala tradi-donalna.-Edina ovira je denar, Za leto 2007 bomo zato skušali pndobiü finančno po- a küliuro.f . Zadovc^m z odzivom ob-■činstva pred vsakič pcdno dvorano so- bill po mer zelo napornem gostoranju tudi ^rat a m tehnična elapa anaambr la. MP Na ai^eškem otoku Jersey vAtlantskem oceanu je bil peti mednarodni festival zborovskega petja, ki se ga je udeležilo 20 zborov s Češke, iz Ve hkeBntanije in Slovenije. SIo-vemjo sta zastopala dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-CentCT^ Mešani pe\^ zbor Gorenje iz Velenja. Zbora sta dos^la prvi mesti v svojih ka-tegonjah in tako potrdila visoko kakovost slovenskega zborovskega pe^a. Mednarodna žirija ni skoparila z laskavimi i slovenska zbora. Dekleta pod vodstvom prof. Barbare Arlič so osvojila prvo mesto v kategoriji mladinskih zborov, drugo mesto v kategoriji komornih zasedb in absolumo zmago celomega tekmovanja- prestižni grand prix, s katerim tako nadaljujejo žlahmo tradicijo priznanih slovenskih zasedb, ki so v preteklosti zmagovale na tem tekmovanju. Dekleta so ob tekmovalnem delu nastopila tudi na dveh celovečernih koncertih, kjer so predstavila dela slovenskih in tujih skladateljev. V času bivanja na otoku je pevke sprejel tudi lord protector otočja ter župan mesta St. He-lier. S skoraj petdesetimi pevci je MePZ Gorenje z zborovodki-njo prof. Katjo Gruber prepričal strokovno žirijo in navdušil tako mlade šolarje kot številne poslušalce na dveh koncertih in tekmovanju. Zbor se je prav tako uvrstil na zaključni koncert, vendar so morali pevd zaradi zasedenosti trajekta otok žal zapustiti pred zaključkom festivala. HJ, BA NOVOSTI MOHORJEVE DRUŽBE 96 min, (Just friends). Režija: Roger Kumble Igraje: Ryan Reynolds, Amy Sman, Anna Faris, Chris Klein, Chris Marquette. Amy Matysio, BartY Flatman, Jaden Ryan V zal»2bi MohoiKvi ilruzlw telje vsiko leln ui Jc okoli 60 nas>lüvü\ luijiz nib del z različnih področij. Nekatere med njimi bomo v bodoče predstavili tudi na teh straneh. Kdor išče, ga najdejo-Na knjižnih pohcah Mohorjeve družbe Celje le med bogato založenimi policami mogoče najti tudi delo znamenitega slovenskega humorista Žarka Petana, znanega predvsem po m egovih aforizmih. Eden svežih pravi; Čim krajši je afonzem, tem dlje ga bo bral ... Žarko Petan (1929] setudi vsvoji najnovejši knjigi Kdor išče, ga najdejo, kljub svoji izredni umetniški vsestranskosti ne izneverja temeljni naravnanosti, ki preveva večji del njegove ustvar- Inosri - humorju in satiri, /rstema, po katerih tako radi fosegamo, ki pa ju nikakor ni lahko dobro obvladati. Čeprav je marsikdaj jedek in neprizanesljiv, ga ne mineta optimizem in želja po boljših časih, ki sta v bistvu tudi na-' reko vala nastajanje teh šaljivo priostrenih misli. Knjiga je izšla septembra letos. Obsega 84 strani. Uredil jo je Andrej Arko, spremno besedo pa je napisal prof. dr. Wolfgang Mieder. Cena: 3.800 SIT / 15,86 EUR. Zgodbice iz sobice - Jesenski in zimski večeri bodo vse daljši. In za najmlajše kmalu tudi praznično obarvani. Bajke, kakršne je v knjigi Zgodbice iz sobice napisal v Dubrovniku na Hrvaškem rojen (1943) znani pesnik, dia- Milan Rajtmajer solistih prestavili tudi pianista Vladimir Mlinarič in Ivan Vombergar, celjski akor-deonist Tomaž Marfič ter trobentač Martin Dukarič. Na koncertu bodo zazve-. nela dela Johanna Sebastiana Bacha, Ric-hardaStraussa, Wolfganga Jacobija, Fran-za Schuberta, Modesta Musorgskega in Sergeja Rahmaninova. BA nih del tudi to pot pripravila v Galeriji sodobne umetnosti Celje - galerija Hodnik, Odprtje razstave s podelitvijo priznanj in nagrad bo 13. novembra ob 18. uri, razstava pa bo na ogled do 24. novembra. Razstava je pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, kar pomeni, da dosežene točke na tej razstavi štejejo za fotografske nazive FZS, izdali pa bodo tudi katalog razstave. ŽB Celje ker smo Lii doma IV Si fsy Celjslfi godaici v novo sezono Celjski godalni orkester pod vodstvom dirigenta Nena-da Firšta prihodnji teden začenja z letošnjim koncertnim abonmajem, v katerem se bo do maja zvrstilo pet koncertov. V ponedeljek se bosta godalcem v Narodnem domu ob 19.30 kot solista pridružila pianista Hinko in Miha Haas. Predstavila se bosta z Mozartovim Koncertom za dva klavirja, Holstovo St. Paul's suito in Sgarjevo skladbo Salut d'amour. Naslednji koncert v sklopu abonmajskega koncerta celjskih godalcev bo novoletni koncert 26. decembra, ko bo kot solist z deli Schwaba, Čajkovskega, Bizeta in Straussa nastopil violinist Domen Lorenz. Tretji abonmajski koncert bo na sporedu 13. marca prihodnje leto (kot solisti bodo nastopili violinist Andrej Kopač ter klarinetista Dušan Sodja in Veljko Klenkovski), četrti 23. aprila (solista pianistka Elisabeth Fister in rogist Boštjan Lipovšek), abonma pa bo Celjski godalni orkester zaključil 28. maja, ko se jim bodo kot sohsti pridružili čembalist Luca Ferrini ter kitaristki Lucija Lavbič in Suzana Hebar. BA matik, prevajalec in esejist, akademik Luko Paljetak, bodo krajšale čas otrokom in starejšim. Zgodbice iz sobice so sodobne pravljice, zgodbe, ki odpirajo obzorja človeške domišljije in odklepa-jo človeška srca sredi zme-haniziranega sveta. Kot na primer tista Bajka o dobri vili. "Ti boš dobra vila," so ji rekli, ko se je rodila in so videli njene mile oči, debelolič-ni obrazek in lase, ki so bili kodrasti in plavi, tako kot oblaček ... Dragi otroci, najbolje, da si bajko preberete sami, ali pa prosite dedka ali babico, pa boste izvedeli vse o dobri vili ... Delo je prevedel Štefan Ku-toš, uredil Ivan Mohar, ilustrirala Nina Drol. Cena 3.500 SIT / 14,61 EUR www-nomtediiik-coiti www.radiocelje.coiii «R/iNr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a. 3313 Polzela Intlustrijsks prodajalna: 03 703 71 30.03 703 71 31. info@garant.si. www.garantsi Raj za živali (že) na Ljubečni Fant, ki se je smejal s plakatov, je velik ljubitelj živali - Pogoj za predajo živali: da ne bodo končale v loncu! Imate tri mačke in se vam zdi, da že komaj obvladujete situacijo? Kaj, če bi imeli kar 22 vrst živaU in več kot 60 posameznikov? Nemogoče, zmi-gujete z glavo ... A je mogoče. Simon Cirkulan z Ljubeč-ne ima doma skorajda že živalski vrt v malem, vse pa se je čisto nedolžno začelo z majhn Ü ptički zi Kot majheo fant je pri stari mami užival v družbi mačk in kokoši, nato je dobil prve zebrice. Ko so te izlegle prvi naraščaj, je bil mali Simon ves iz sebe, nato pa jih je v četrtem razredu nekaj zamenjal , za papigo. Zaželel si je še zajčke ... In zajklja je kmalu povila deset mladičev, prišli so še pritlikavi zajčki ... Od takrat naprej pa so vrste in število samo še rasli. Še ne dvajsetletni mladenič, ki nas trenutno gleda z reklamnih jumbo plakatov, je še zdaj velik ljubitelj živali. Vse po vrsti ima rad, Pepija, Vilija, Tirna, Lumpija, Vinka, Bonija, Bučko, Pikija, Marto ... Naj poenostavim. To so imena gosi, mini kožic, rakuna, želv... No, tudi tako ne bo šlo, ugotovim, in Simona raje vprašam, katera živalca mu je najbolj pri srcu. »To pa sploh ne morem reči. Brez gosi, ki so kot kalini psi čuvaji, ne gre. Mini kožica Bučka ravno čaka nov naraščaj, mislim, da celo dva ... Od nje se tudi ne bi ločil. Rakuna Lumpija sem si že tako dolgo želel, pa Ibis, zeleno legvanko tudi. Ravnokar sem dobil dve činčili in štiri deguje (čilske veverice), nimfe in agapomisi imajo ravno podmladek, nanj čaka še morska prašička, pa ko bi želva rdečevratka končno podlegla snubljenju samčka, bi bil zelo vesel.,.« že čisto v drugo smer zabrede Simon, tako da mi kmalu postane jasno, kako nesmiselno je bilo moje vprašanje. »No, res pa bi oddal mini kozlička K-kija, saj bo njegova mami vsak čas imela novega oziroma celo dva nova kozlička. Vendar ga želim oddati dobrim ljudem, da ne bi slučajno končal v loncu. Ko me kakšen pokliče in vpraša, koliko tehta, takoj vem, koliko je ura,« pravi Si- mon. »Zaradi že prevelikega števila podmladka moram oddati tudi nekaj morskih prašičkov in mini zajčkov, rade volje pa sprejmem kakšne nove živalce,« hitro doda. Kot občasni sodelavec živalskega vrta se je vpisal na seznam za te-nreka (mejahen sesalec, podoben ježu). Tudi živalski vrtovi namreč pogostokrat oddajajo preštevilčen naraščaj. Težko je prešteti vse Ste opazili, da Simon pogostokrat živali ponuja kar za- stonj? Čas je za še eno neumno vprašanje. Zakaj jih pa potem sploh imaš, ga pobaram? »To me pogosto sprašujejo. Pa jim vedno odgovorim, da če bi ves svet bil tako nagnjen k materializmu, ga že zdavnaj ne bi bilo več, Živali niso >biz-nis<, zato jih pogostokrat oddajam, Koristi pa vseeno so, le da niso merjene v denarju, temveč v veselju, ki ga imaš z njimi-« Pa ima dovolj časa za vse živah? Brez številnih zlatih ribic v ribniku (vsaj sto jih je že] in po večkrat namnože-nih paličnjakov, ki jih je sko- točimo ga že od leta 1825! rajda nemogoče prešteti, ima več kot 60 posameznih predstavnikov živalskih vrst... »Da, tudi zato med študijskim letom ne živim v Ljubljani, temveč se vozim. Za vsako žival si vzamem čas, papige na primer, se pa tako ali tako najbolje počutijo v skupini, kjer lahko nemoteno gnezdijo.« Simon čas najde še za igranje, risanje (^vni motiv so ponavadi živali, ki jih predstavi tako, kot bi opazovali živo žival), v zadnjem letu pa se je preizkusil tudi kot model. Nastopil je že v kar nekai televizijskih oglasih za mobilno telefonijo, posnel je foto-stnp js sicer bedno vsebino, doda sam) za najstniško revijo, vzadniem času pa se nam prešerno sme}i z jumbo plakatov, ki visijo na skorajda vsakem koncu mesta. Pred leti je bil aktiven v amaterski igralski skupini, prijavil se je za resničnostni šov, poleg tega pa vsak teden na Radiu Celje za oddajo Male živali, velike ljubezni pripravljaza-nimive prispevke iz sveta živali. Kot lastnik različnih, ne ravno klasičnili hišnih ljubljenčkov zna namreč svetovati, kako pravilno skrbeti za določene živalce. Česa ne marajo, zaradi česa lahko zbolijo ... »Pestra prehrana je zelo pomembna, vendar moraš paziti, kaj komu ponudiš. Na kumare, na primer, so nore goske, race, tudi rakun, želve in legvanka, ko- Ena redkih živali, ki sijih je dolgo» renje in skuto obožujejo agapomisi, kopenske želve, ra-kmi. No, skuto imajo skorajda vsi zelo radi. Legvani in želve so občutljivi na preveliko količino kapusnic, medtem ko činčile sploh ni priporočljivo hraniti s svežo lirano.« Mini žiHalski vrt? Kje se Simon vidi v prihodnosti? Kot model, novinar, raziskovalec -,- Lani se je odločil za študij zootehnologije. Beli puhek prihaja iz urejene dmžine, saj sta zanj skrbela oba sUrša. A ker je mlailine vedno dovolj, bo moral Hi po svetu. Iz desetih zlatih ribic jih je zdaj v ribniku več kot sto. Ko Simon v vodo pomoli prst, radovedno vse priplavajo kvišku. Pozor! Hude gosi! Gosak Vinko je priCirkulanovihvfunkciji psa čuvaja. Kot pravi Simon, se gosi človeka. Ko jo na primer Vinku ženko odnesla lisica, je tail od žalosti skoraj preč in je nenehno iskal družbo ljudi. Zdaj ko je dobil Greto, se je ra|e odločil za damsko družbo, Papagaji sicer najbolj uživajo v družbi svoje vrste. Tudi ce so v kletki z.morskimi prašički, se ne pritožujejo. Še celo utrujeni maček na vrhu mreže ne moti popoldansko idile, Mladina je namreč na varnem. ,.. ali pa jih s kom zamenja. Na ta način je dobil tudi rakuna Lumpija, a je kmalu ugotovil, da tuhtanje in raziskovanje o tem, katera žival da več mleka, mesa in podobno, ni zanj. Jeseni bo začel znova - tokrat se je vpisal na biologijo in kemijo, »Proučevati živali ves dan, to bi bilo nekaj zame,« pove, kar nam je sicer že kristalno jasno. Kaj pa njegov »mini zoo«, kot smo ^ poimenovali? Bo kdaj na Lipovcu visela tabla z uradnimi urami? »No, saj je lepo, če kdo pride pogledat živalce,« se nasmeje, «ponavadi so to sicer otroci iz vrtca. Ne bi pa imel živalskega vrta, pač pa naravoslovni park, da si ne bi ljudje zgolj površinsko ogledali živali in odšli. Užitek je namreč živali opazovati, proučevati njihove navade, kako se navežejo na človeka, kako se razmnožujejo ... O tem pa res čedalje bolj razmišljam.« ROZMARI PETEK štiri nadebudne ptičke, ki so starše skorajda že prerasle. -t ^Ulhx^yi ^^Activo se splača kupovati, saj vsako lagradnem skladu so bogate nagrade. SuÄl^'S^S" Žrebanja bodo vsake tri mesece, prvo 22. ne glede na vrednost nakupa. isberi+e nagrada! Zmaga! Prva doma^ druga zapored... VM.krogul.SNLjeCMC Publikumu uspelo prvič zmagati doma. TO je bila obe^ nem druga prvenstvena zmaga zapored in odločen korak proti sredini lestvice. Celjani so pred 700 gledalci ugnali Ajdovce z 2:0. Končno tudi nekaj sreče Prvi polčas, ki je bil manj zanimiv, so obeležile «škaiji-ce« Mitje Bralca v 22. minuti ter njegov prodor na začetku enominutnega podaljška, ostra podaja s strani in posledično avtogol Miroslava Cvija-noviča, kije podrsal pred vratarjem in žogo brcnil v lastno mrežo. Vnadaljevanju so gostje krenili bolj odločno, a si zrele priložnosti niso priigrali. Ce Ijani pa, še najbolj izrazito v 70. minuti, kojepredložekSe-bastjana Gobca letel na ^a-vo Domna Beršnjaka, ki je bil sam šest metrov od vrat, a mu vodstva ni uspelo povišati. To se je zgodilo po imenitni akdji Ibejija. Izpred čelne črte je podal pred gol, kjer je Dragan Čadikovski zbrano pričakal žogo in mu je ni bilo težko poslati mimo vratarja Neneziča. Celotno moštvo je bilo zelo bojevito, akcije je začenjal Simon Sešlar: »Primor-je je čvrsto in samozavestno po uspešni beri točk. Dobro so se branili in v prvem polčasu pretili v protinapadih. Z malce sreče smo povedli. Potem smo nadzorovali potek tekme. Še posebno Ireneijevo pohvalo je dobil kapetan Marko Kiišiik za igro brez napake, obranila pa je bila tnhia tudi zaradi razpoknenega Damiija Hadsča. ustvarili smo si še nekaj priložnosti in zasluženo zmagali.« Sešlar je včeraj uradno odprl rekreacijski objekt na Skalni kleti, V balon, kjer je ograjeno igrišče za mali nogomet z umemo travo in tri igrišča za badminton, je vložil 100 milijonov tolarjev. Pohvala vsem igralcem Celjski trener Jani Žilnik končno lahko zadiha s polnimi pljuči: »V isti sapi moram dodati, da trenerji nikoli nismo povsem mirni pri svojem delu in da nam ves čas kdo diha za ovratnik. Zmaga nad v i^ organiziranim in discipliniranim nasprotnikom je za nas velik uspeh. Tudi mi smo bili disciplinirani, predvsem pa vztrajni in požrtvovalni. V prvem delu, ki je bil odigran v visokem ritmu, čeprav pravih priložnosti ni bilo, smo parirali tekmecem in nato dokaj srečno povedli. Vnadaljevanju smo želeli vodstvo povišati. Nekajkrat smo bili zelo blizu drugega zadetka, ki je prišel na koncu. Dobro smo se branili, pohvalil bi vse, gosti si niso priigrali >2icerja<. Upam, da je z nami zadovoljno tudi vodstvo kluba.« Sledita tekmi z Nafto, jutri prvenstvena v Lendavi in v sredo pokalna v Areni. »Upam, da bomo sedanjo formo obdržali še nekaj časa. S tem mislim tudi na ritem in disciplino. Potem se ne bojim za točkovno bero na gostovanjih. Ni se še povsem odprlo našim strelcem, a goli že padajo. Prav vse f^te bi rad pohvalil za motivirano igro!«je zaključil Žilnik. Priznal je, da je tekma pokala NZS pomembnejša, zato bo nekaj adutov prihranil za sredo, jutri pa üstrai. ki so doslej sedeli, omogočil uveljavitev. Žilnikov trener pn Kladivarju in Rudarju je bil Bojan Prašnikar, ki je s Pn-morjem osvojil kar 27 točk: »Želja po zmagi je bila očitna pri obeh moštvih. V zadnjih trenutkih prvega polčasa se lost je žs dolgoletna odlika Mitje Brulca. ki je zadetku v Kopni dodal še zaključek akcije za Primorjev avtogol. nam je pripeüla kardinalna napaka, ki je dirigirala nadaljnje dogodke. Zaigrali smo odprto, pustili veliko prostora domačinom, ki so imeli v nekaj protinapadih obetavne položaje za dosego gola. Nismo bili dovolj konkretni pri svojih prizadevanjih.« Po tekmah z Nafto bo Publikum pričakal Factorja, gosto- Izidi 14. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Primorje 2:0 (1:0); Cvijanovič (46+, avtogol); Čadikovski (89), Bela krajina ■ Nafta 0:0, Drava -Factor 0:2, Domžale - Koper 3:2, HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 1:4. LESTMICAI.SNI. val pri Dravi in zadnje uri letošnje tekme odigral v Celju, proti Beli krajini, Gorici in Domžalam. Obetavno, kajne? DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN [liEDGOLI PETEK, 20.10. 2. SNL, 11. krog, Velenje: Rudar - Triglav (18). SOBOTA, 21.10. 1. SL, 15. krog, Lendava: Nafta - CMC Publikum (15). 1. SLMN, 5. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Zivex (20.30). Štajerska liga, 11. krog: Šampion-Rogaška (10), Šentilj - Šoštanj, Möns Claudius - Pesnica (obe 15). NEDELJA, 22.10. 2. SNL, 11. krog: Šenčur-Dravinja (15). »V vojni vojaki, v športu trenerjüc« Požun po sezoni 2001/02 spet v Velenju - Vrnitev Alena Blaževiča? Na isti dan, ko je Miro Požun znova prevzel ekipo Gorenja, se je Lars Walther poslovil od svojih bivših igralcev in vodstva kluba. Razšli so se prijateljsko, vsak bo pot nadaljeval po svoje. Velenjčani bodo seveda sledili cilju - vrnitvi v ligo prvakov, medtem ko bo danski strateg nove izzive iskal drugje. »Vse le ni bilo tako črno, kot izgleda na koncu. Krivdo nosimo vsi, tako strokovno vodstvo kot igralci, in od tega tudi nihče ne beži,« pravi Sebastjan Sovič. Velenjčani so nepričakovano izpadli že v 2. krogu pokala pokalnih zmagovalcev proti švicarskemu Wacker Thunu. Nato so osvojili le točko v Kopru in za nameček izgubili še tekmo z Ormožem, kjer so bili povsem izgubljeni. Poraz je sodu izbil dno in tako se je upravni odbor Gorenja na izredni seji odločO, da bo na trenerskem stolčku prišlo do menjave. Ekipo je prevzel Miro Požun. »Zagotovo je prehiter izpad iz evropskih tekmovanj, kar je bilo najhitreje v zadnjih desetih letih, botroval temu, da se je slaba volja začela in dosegla vrh s povsem nepričakovanim porazom v Ormožu. Zato smo menih, daje menjava trenerja tisto, kar moramo storiti. Nismo bih namreč pripravljeni podobno kot lani nadaljevali v enaki postavi in čakati na morebiten boljši rezultat. Zavedamo se, da je to dokaj tvegana poteza, vendar menimo, da je v tem primeru najustreznejša in da smo našli zelo kvalitetno zamenjavo,« je vzroke o menjavi trenerja opisal predsednik Jani Živko. »Kdor nima cilja« tudi poti ne najde« «življenjski načrt se mi je spremenil. Odločitev je bila težka. Odločil sem se predvsem zaradi igralcev, ki jih večinoma poznam, sem jih že treniral in boljših delavcev, kot Jani Živko (levo) se je na Wahheijev rojstni dan, v nedeljo, 15. oktobra, odkičii. da ga bo zamenjal z Mirom Požunom. Danski trenerje v 16 mesecih sicer postal priljubljen zaradi poštenega odnosa do dela, najbrž pa je k njegovi odpovedi najbolj pripomogla nenavadna tekma v Zlatorogu med Celjem in Gold Clubom, ko je Velenje ostalo brez lige prvakov. so Velenjčani, v svoji karieri še nisem imel. Verjamem, da so njihove sposobnosti velike. V letošnji sezoni so imeli nekoliko smole. Ne trdim, da je za vse kriv trener. V vojnah je tako, da umirajo vojaki, v športu pa trenerji. Za neuspeh je vedno kriv trener, kar je logično, kajti igralcev ne moreš menjati. Sam verjamem v te igralce, vem, da so sposobni več, kot trenutno kažejo. Ekipa je dobro pripravljena, težava ni v fizični pripravi, ampak bolj v psihičnem stanju. Cilj, uvrstitev v ligo prvakov, je zahteven in kdor nima cilja, tudi pori ne najde, pri čemer bomo naredüi vse, da uberemo takšno pot, da bomo prišli do cilja,« pravi Požun, ki si prizadeva, da bi se v velenjsko moštvo med jesenskim prestopnim rokom vrnil Alen Blaževid, ki je posojen Ormožu in je trenutno najboljši strelec DP s 45 zadetki. »Veselimo se dela s Požunom« »v imenu igralcev bi se rad zahvalil Larsu Waltherju za čas in delo, ki ga je vložil v nas. Poskušali smo vse, da bi odpravili napake, iskali smo rešitve, ki pa jih na koncu žal nismo več našli. Iskreno upam, da se bodo stvari obrnile na bolje. Igralci se zavedamo, kakšen trener nas bo vodil zdaj in kaj vse je dosegel v svoji karieri, zato se seveda veselimo dela z njim. Pričakujemo, da bomo Čim prej splavali iz krize. Trdno sem prepričan, da če bomo vsi verjeU, nam to lahko že v kratkem uspe,« meni izkušeni Sebastjan Sovič. Požun se je z igralci prvič srečal v sredo na sestanku in nato z njimi opravil prvi urening. Delo seveda ne bo obrodilo sadov takoj, le po nekaj treningih. Z njegovim prihodom je v velenjskem moštvu zapihal nov, svež veter, česar se v klubu zavedajo vsi. JASMINA ZOHAR Foto: GREGOR KATIC NOVI TEDNU 23 Popravni izpit Eieictre Drugi krog košarkarske UPC Telemach lige se je začel že v torek, končal pa se bo jutri. Člana NLB lige Slovan in Helios namreč igrata domačo ligo tako kot v prejšnji sezoni med tednom. Zato bodo ligaški krogi po pravilu razvlečeni. Vsi trije predstavniid s Celjskega bodo igrali v soboto, tokrat doma samo Laščani, Krka se vrača Najtežje delo čaka šoštanj-sko Elektro Esotech, ki odhaja na Dolenjsko h Krki. NaDo-lenjskem so po lanski zelo slabi sezoni zavihali rokave in močno okrepili svoje vrste v želji, da bi se vrnili na pota stare slave. Zato čaka Elektro še kako težko delo, še posebej, ker bo srečanje proti Krki svojevrsten popravni izpit za poraz v uvodnem krogu doma proti Sežancem. Po prvi tekmi je očitno, da se novo moštvo še vedno lovi, predvsem pri uigranosti oziroma povezavah posameznih akcij, ki si jih je zamislil trener Bojan Lazič. Takšne težave je sicer pričakoval, vendar bo treba tudi zmagovati, kajti zaporedni porazi lahko negativno vplivajo na psihološko stanje tako posameznikov kot ekipe. Zaradi tega morajo Šoštanjča-ni v Novem mestu zadati na vso moč od vsega začetka, i^ajti samo tako se lahko enakovredno kosajo z domačim moštvom. Kljub okrepitvam namreč Krka nikakor ni boljša od Elektre, a je to treba dokazati na parketu. Popraviti bled vtis Edini s Celjskega, ki bodo še drugič zapored igrali doma, so igralci Zlatoroga, ki bodo gostili povratnika med elito Triglava. Proti Loki kavi so se LašČani pošteno na-mučili. Na drugi tekmi proti moštvu z Gorenjske bodo videli, ali je bila uvodna predstava le plod slabega dne in treme ali realnost. Res je namreč, da so si gledalci v Laš- kem zapomnili samo zn^o proti Loki kavi, ne pa tudi igre. Triglav naj bi imel še za odtenek slabše moštvo od Skofie-ločanov, a opozorila ti^enerja Zlatoroga Zorana Martiča, da je ureba vedno igrati na vso moč, predvsem v obrambi, je treba vzeti resno. Vsakršno podcenjevanje namreč lahko pripelje do poraza, ki bi bil v tej sezoni z izjemo tekem proti Heliosu ali Slovanu v Treh lilijah veliko presenečenje. Pri tem je možno, da so fantje resno vzeli opozorilo s prvega srečanja in da bodo že jutri pokazali svoje pravo Hce. IMeobremenjeni Najmanj bodo obremenjeni pri Alposu. Po visoki zma^ proti Kopru je namreč marsikomu pri Šentjurčanih padel kamen s srca, saj so uvideli, da imajo konkurenčno moštvo tudi za to sezono. Trener Damjan Novakovič, sodeč po prvi tekmi, ponovno dela odlično 2 dodobra prenovljeno ekipo, zato tudi visoka zrna- Kvalifikacije za polno dvorano Danes dopoldne rokometna odprava Celja Pivovarne Laško potuje na daljno Islandijo. Miro Požun je nima v lepem spominu, ko je vodil reprezentanco na SP, Celjani (z Zdravkom Zovkom) pa so v sezoni 1997/98 lige prvakov gostovali v Akureyriju In zmagali s 26:23. Podoben izid bi tokrat mnoge povsem zadovoljil, saj je bistveno, da pivovarji v Reykjaviku pri Framu ne oddajo točke, kajti potem obračun z Gummersbachom ne bi imel več pravega pomena. Klub bi bil prikrajšan tako za spektakel kot vrhunsko vzdušje in zaslužek, še najbolj hudo pa bi bilo zaradi dejstva, ker možnosti osvojitve prvega mesta v skupini ne bi bilo več in bi se v osmini finala morda že poja- vile previsoke ovire. A Kasim Kamenica ne bo ničesar prepuščal slučaju, temveč bo svoje moštvo navkljub visoki zmagi v Zlatorogu (35:24) močno motiviral, tako kot je to derumo storil s slovensko reprezentanco na povratni tekmi kvalifikacij v Avstriji. S selekcijo mu je uspelo zmagati tudi v gosteh, enako bo zahteval od svojih varovancev v klubu. Če je na prvi tekmi uporabil obrambi 3-2-1 in 5-1, bo tokrat poskusil s 6-0. Zagotovo bo pred vrati Go-razd Škof, glede Dušana Fodpečana ah Aljože Rezarja pa se bo odločil poldrugo uro pred tekmo, ki se bo po slovenskem času začela ob 18. uri. DŠ Foto: SK ^ proti Kopru, ki je sicer veljal za favorita. Prenovljena je tudi ekipa Kraškega zidarja, kamor odhaja moštvo Al-posa. Sežanci so presenetili z zmago v Šoštanju, Sentjurča-ni pa jim bodo zdaj skušali to presenečenje vrniti na njihovem parketu. Moštvo Alposa bo ob meji z Italijo zaigralo neobremenjeno, trener Nova- SKL že v polnem razmahu Pulz šolske košarkarske lige je še vedno visok, ponekod se le še zvišuje. V Celju je bUa po daljšem času spet tekma osnovnošolcev, ki sta jo obiskala tudi reprezentant Goran Jurak in selektor članic Boris Zrinski. Prireditev je gostila II. OŠ, ki je navdušila predstavnike ŠKL-ja. Zmaga je sicer odšla v Vojnik s 56:30. Ostali izidi, osnovne šole: OŠ Šmarje pri Jelšah - OŠ Pranja Malgaja Šentjur 79:58, II. OŠ Rogaška Slatina - OŠ Olge Meglič Ptuj 74:46, 1. OŠ Rogaška Slarina • OŠ Uvada Velenje 48:71; dijakinje: ŠC Velenje - II. gimnazija Maribor 19:70, ŠC Slovenske Konjice -1. Gimnazija v Celju 49:66; dijaki: ŠC Velenje - II. gimnazija Maribor 71:45, Poslovno-komercialna šola Celje -1. Gimnazija v Celju 89:109, SGTŠ Celje - ŠC Celje 68:80 in ŠC Rogaška Slatina - SŠ Slovenska Bistrica 94:62. DEAN ŠUSTER V lokalnem deitiiju B lige so Konjičani zmagali v Celju, njihov naiboljši strelec je bit Tadej Keblič. Na fotografiji v obrambni akciji zžoge Miroslav Petrovič, kije izkoristil edini met iz igre. kovič je temeljito preučil igro zidarjev, glavno orožje pa naj bi znova bila agresivna in hitra igra tako v obrambi kot napadu. In če bo stekel še met, potem se lahko Šentjurčani nadejajo dobrih novic tudi z uvodnega gostovanja v novi sezoni. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN ATIKEND POD KOŠI ""sobota, 21.10. 1. SKL. 2. krog, Sežana: Kraški zidar - Alpos Šentjur 1.19), Laško: Zlatorog - Triglav (19.301. Novo mesto: Krka - Elektra Esotech (20). 1. B SKL, 2. krog, Radenci: Radenska-Rogla (1730), Polzela: Hopsi - Kolpa (19), Slovenske Konjice: Banex Safcol - Nova Gorica (19), Litija - Celjski KK (20.1S). 2. SKL - vzhod, 2. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan mladi - Rogaška (16), Podčetrtek: Terme Olimia stovka, Nazarje - Ruše, Pre bold - Ilirija {vse 19). NLB liga, ženske, 2. krog Sibenik - Merkur (18). L SKL, ženske, 2. krog. Slovenske Konjice - Odeja (16.30). Ljubljana: Ilirija -Kozmetika Afrodita (17), PANORAMA rokomet 1. SL - moški 6.]aog: Celje Pivovarm Laško-Rudar 46:25 (25:12); Ga-jič 7, Kokšarov 6, Sulič, Les-jak 5, Harbok, Natek 4, Špi-ler, Ošlak, Gorenšek 3, Bru-men, Kozlina, Stojanovič 2; Kovač 9, Žvižej 4. Vrsmi red: Celje Pivovarna Laško 12, Gold aub 10, Koper 9, Gorenje 7, Prevent 6, Ormož 5, Ribnica 4. Slovan 3, TVimo, Velika Nedelja, Rudar, SVlS 2. 1. SL - ženske 5. krog, zaostala tekma: Kr-ka-CeleiaŽalec20:37 (10:18); Kožuh 5,Hirk4;Koba] 12, Je-riček 7, Korun 5, Kadivnik, Če-renjak 3, Grčar, Bojovič, Čur-ko 2, Toplak 1. Vrstni red: Krim 10, Kočevje 9, Ptuj, Celje Celjske mesnine 8, Celeia Žalec, Brežice 6, Ško^a Loka 5, Olim-pija 4, Inna Dolgun, 2 2, Krka, Izola 0. lAR sobota, 21.10. ROKOMET Liga prvakov. 4. krog, skupina F, Reykjavik; Fram - Celje i^^vovarna Laško (18], L SL-moški. 6. krog: Gorenje - Rudar [19). l.SL-ženske, 6. krog: Celeia Žalec - Kočevje (18). VII. OŠ so SI odločili, da bodo v naslsdnjili ledh lesno zagtiznili v ŠKL Rojstni kraj je nosil v srcu Osrednja prireditev ob stoletnici rojstva znanega rojaka Draga Ulage bo danes ob 18. uri v Rimskih Toplicah Profesor Drago Ulaga, jen 22. oktobra 1906 v Globokem pri Rimskih Ibpli-cah, je bil eden tistih Slovencev, ki si je vse življenje prizadeval za odličnost na izbranem področju svojega dela. Zato se je po osnovni šoli v domačem kraju in Celju ter maturi v Mariboru odpravil študirat v Berlin, na takrat najbolj priznano visoko šolo za področje športa v Evropi. Ob stoletnici rojstva velikega Slovenca, ki je pionir športne vzgoje in predvsem rekreacije, s posebno pozornostjo na skrbi za zdravo življenje, bo osrednja spominska slovesnost danes ob 18. uri v telovadnici OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. To je samo začetek temelji-tejšega odnosa do ureditve ustreznega spomina na profesorja Draga Ulago. Naloge čakajo predvsem domačine v Rimskih Toplicah, ki jih je Drago Ulaga imel tako rad, jih je spoštoval in cenil, Večino življenja je sicer preživel v Ljubljani, kjer je 6, oktobra 2000 v svojem stanovanju tudi umrl, vendar se je vedno rad vračal v svoje Rimske Toplice. In kjerkoli je bil, ni pozabil povedati, kje je bil rojen. O svojem rojstnem kraju z okolico in ljudeh je vedno govoril z globokim spoštova-, /ijem. Nekaj misli, povezanih z domačim krajem, je ohranjenih v bogati dokumentaciji, ki govori o mojem Tesnem sodelovanju s spoštovanim profesorjem. Danes je priložnost, da se jih spomnimo, saj so mnoge misli čudovit smerokaz današnjim generacijam, ki živijo v Ulagovih Rimskih Toplicah. To ste me pa zadeli... Na prvem srečanju 13. maja 1993 v Ljubljani me je v obširnem pogovoru zanimalo, ali se pogosto vrača v rojstni kraj. »Ja, lo ste me pa zadeli. Ob takih vprašanjih začnejo delovati moja čustva. Zdaj je moj kraj veliko lepši kot takrat, ko sem ga doživljal kot otrok. Rad grem domov in rad hodim tam okoli. Recimo, grem peš gor do sv, Miklavža, če je priložnost za to. Potem nadaljujem sprehod do sv. Lenarta in tam okoli, Veste, ko zagledaš tisto široko pokrajino in spodaj domači kraj s Savinjo, pa Šmar-jeto in drugo, ti je neizmerno lepo. Tam so tudi Seno-žeti, kjer jebil Aškerčev dom, Antona Aškerca osebno nisem poznal, pač pa mi je mama pravila, da ni bil najbolj prijazen in da je bil malo zadržan mož. Ko sem nekoč obiskal Senožeti, so mi kmetje, ki so delali na njivi, pripovedovali, da je Aškerc v cerkvi v Lurdu nad Rimskimi Toplicami malo čudno pri-. digaL Romarjem je menda rekek^eš kaj si umivate oči v tej vodi, v Savinji se oko-pajte. Vendar ga imajo ljudje kljub vsemu v prijetnem spominu. Spominjam se nje- Napolnite jadra! Z lizingom Probanke - priložnost, da sredstva, naložena v urednoslnih papirjih ali vzajemnih skladih Probanke DZU, zastavite kot polog za sklenitev lizinga - možnost doseganja donosov, ki lahko tudi presegajo stroške lizinga FINANČNA SKDPINA PROBANKE Ker si zaslužite biti prvi IZPOLNITE KUPON IN SE POTEGUJTE ZA: 100.000 SIT, 50.000 SIT, 30.000 SIT v obliki toik vza Probanke DZU In- Poštna ftevilka:_ Poäljrte na naslov: Probanka, id., Svetozarevska Upoštevani bodo kuponi, ki bodo pr'ispeii do 6. Pravila Igra so na Www.ptobanka.si. gove tetke Ajtke, s kate imeU dobre stike, kako je vsako leto naročila mašo za Aškerca in smo ministranti vedeli, da bomo dobili denar. In od tam, od Senožeti, če gledaš proti Velikemu Kozjo, vidiš spodaj prepad in se ti zdi, kot da bi videl severno triglavsko steno v zelenju. Žal sem bil tudi kasneje pre-malokrat tam. da bi globje podoživel vse razkošne lepote okolice svojega rojstnega doma. Toži se mi po Savinji, ki je bila včasih čista kot Soča. In rad bi, da bi v Šmarjeti po-staviU most, ki je porušen že več let. Čezenj so bili lepi sprehodi. Želim, da bi se Rimske Toplice razvile v zgleden turistični kraj mednarodnega slovesa. Ko bo vse obnovljeno, mislim, čaka kraj lepa bodočnost.« Štukelj prvi plavalec Na javni tribuni, ki jo je 13. maja 1994 pripravilo KD Slavko Avsenik s predsednikom Dragom Zupanom vkinodvo-rani takrat zaprtega zdravilišča, je poleg predstavnikov Ministrstva za obrambo RS, Krke, Petrola, občine Laško in drugih sodeloval tudi profesor Drago Ulaga. Govorili so o ponovnem odprtju zdravilišča, Drago Ulaga pa se je v svojem nagovoru spomnil mno^ zanimivosti. Med drugim je tudi povedal: »Tudi v obdobju JLA so bile tophce za domačine tujina. Uradni jezik je bil srbohrvaški. Zdaj so Rimske Toplice naše - naša skrb in naše upanje... Predolgo so toplice že zaprte, dragocena zdravilna voda polni plavalni bazen na prostem, odvečna teče že tretje leto v Savinjo. Začetek ne bo lahek. Ta proces od podjetja v razvoju do sodobnega letovišča bo trajal kajpada več let.« V pogovoru na Radiu Celje 23. novembra 1995 pa je Ulaga (bil je navzoč tudi njegov vehk prijatelj Leon Štukelj) med drugim razmišljal: »Zavzemam se za čimprejšnje odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah in razvoj kraja na vseh področjih. Ko bo odprtje zdravilišča, bo dogodku v čast Leon Štukelj prvi zaplaval v bazenu.« Aškerčeva nagrada 7. februarja 1997 je na občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Laško profesor Drago Ulaga dobil najvišje priznanje, Aškerčevo nagrado, bil pa je tudi slavnostni govornik. V prijaznem nagovoru ni mogel mimo domačih krajev: »-Končno še o odnosu do narave. Toliko lepega je v Laškem in v naši širši okoüci: Šmo-hor. Rimske Toplice s stoletnimi sekvojami, hribi z razgledi na vse strani in z znamenito floro avrikljev, enci-jana, rododendrona in drugega planinskega cvetja. Vrelci zdravilne vode vabijo boleh- ne k zdravljenju, rekreacije potrebne pa k plavanju in igrivosti v plavalnih bazenih s toplo vodo. Razlogov je dovolj, da se še bolj potrudimo za varstvo okolja, za sprehajalne poti in za gostišča, v katerih niso samo čisti prti na mizah, temveč tudi čist zrak. Boleča točka pa je Savinja, nekoč čista kakor Soča v Trenti, danes pa neprimerna za poletno kopanje in plavanje. Tudi za turizem bi bilo velikega pomena, da bi postala naša priljubljena reka spet čista.« Novice niso prepričljive v pismu 24. aprila 1999 mi je profesor Ulaga med drugim napisal: »Iz Rimskih Toplic mi je poslala Zora Tičarjeva nekaj člankov, ki jih je objavila v mesečni reviji Krpan. Lepo piše o časih, ko so bile topli- Profesor Drago Uiaga ce priljubljeno zdravilišče za goste iz domovine in tujine. Novice, da bodo spet zaživele, niso prepričljive, vendar ne smemo obupati. Prav pa bi bilo, da bi se moji rojaki bolj pripravljali na obnovo. Treba bo pripraviti brošuro ali knjižico o toplicah, o zgodovini, o zdravilni kvaliteti termalne vode, o lepoti kraja, o presenetljivo bogati favni, o izletih in ne nazadnje o klimi in okolju, ko je še pred sto, 200 leti veliko domačinov preživelo 100 let in več, nekdo celo 117 let, kakor je zapisano v župnijski kroniki. Za turistični kraj bo treba poskrbeti, da bodo ljudje lepo uredili vrtove in cvetje okrog hiš, da bodo gostilne brez pijancev, ljudje prijazni in vljudni, da bodo obnovili kako pot do vrha hriba, saj asfaltirane ceste niso za sprehajalce...« Zadnje pismo mi je profesor Ulaga poslal 26. maja 2000. v njem pa se je spet spomnil svojih Rimskih Toplic: »Še jih obiskujem z željo, da bi si za večno zapomnil vse lepote v tem kraju. Tem prej, ker vse kaže, da bo zdaj dobilo vodstvo tophc sposobne funkcionarje in državno pomoč.« TONE VRABL Foto: UUBO KORBER V zadnjih petnajstih letih življenja je tesno sodeloval z Novim tednikom in Radiem Celje. Še posebej odmevno je bilo srečanje treh pomembnih Slovencev 9. septembra 1993, ko so se srečali dr. Anton Tr-stenjak, Leon Štukelj in prof. Dr^o Ulaga. ii Slovenci - velikani je bilo v organizaciji NT&RC 9. septembra 1993 v v Ljubljani. Od leve: Leon Štukelj, Drago Ulaga in Anton Trstenjak I®fi flllll 25 Z NOVIM TEDNIKOM Živite ceneje! Naročniki Nove|^tednika ste Mu izhajanja, frašmo dodali š lahko s kartico, kfsle jo prejeli, v trgovinah in,)^lih. Kje vse -ffzzeria Verona. Mercator cHitefCelie - 5 • Protea sen«. Ul. Unna DobrotinStM27.3230Š8nliiB. Rogaštoeasta 19.3240Žtnarje pri Jellah -10% papiista na opffiiis rastw^v podvo^ in do 30% popusta cA .. • . i«e63M,3mPatr 2.mom . Tel.: 03 544 2535-10% popust -MJenpcint Celeiapark Celje, sraka IziHra nogavic- S% popust ob nakupu do 5X00 sh. 10% jiopust ob nakupu nad 6,000 sh -Ikranii^Wustrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje - ^ og 25,3000 Celje, l + KERfMDCKPUm- korokcijsldh Okvinovvvseh njihovih PE v Slovanijt -Smsiaa. Ipavieva uiica 22, SOOOCetje. RtLjubljana.Bmočeva 7, REKdpe;. Ferrarste^'-SXpopiist ob nakupu PVC stavbnega politš^a. Popust ne velja za akcijske cena. Pwusti se ne seštevsio •S!ädldaa.Pliiamiika4,3000CelKvs - Krobat Ivan s.d.. Mizarska delavnit:a, Mi-dlnp 25 3 Gsm: 041/736 272-NdI 051626 793-10% popust -KlimatiziranTaxiSimby.Q3120 50 60-10% po|WSt SlikDDleskarstvoPodpečanVel. PirOica 27h, 03 572 8418, ISM 031 696 154-10% popust na delo (brez materiala) -MldM., Ipaveeva ulica 22, Celje - 10X popust !ta4.3270Laška-10%pop iainlapotelterzdravstvene. -teyiinM.d- Um: 18 - 3% popust na (sedeine grt,trosedi,i z ostalimi popusti, kijih nudi Zdravilišče. ~ .,-Zl^rnaSloŽir. Ul. mesta Grevenbroich 9.3000 Celje- lOKpopust "^jyex, Obrtna cona, 3: ' 10%popust--^ -MlekamaCeteia. pmlajalna 6oljda,A^ vas92,3301 Petrovča- 5%papu$tv^iaza IzdeBw ÄiaCvsfta Bohinc s.p., ütekov» 1. Celje, trs 10% popust za vsa izdelke kaul,30,30D0Celie-mpo rs-SpasičevaS.lOOOLjubfjana-10 % popust na vsoohitev; ne velja za akcijske cene, - -imGlavnilrg9.Celie,03492B886 10%popust(razenna;zdelkevakciji} ' -KSFHHairAlarfE.UIekova 3,3D00 Cdja- 5% popust na knjižne ialaje Mohorjeve Spomin na uknuhanje«, pe^e, igranje, pripovedovanje šal m iskanje skritega predmeta v kupu koruze še živi. Življenje na vasi po starem Da prijetni vaški večeri ne bi odšli povsem v pozabo, jih ponekod še ohranjajo. Pred tremi leti so omenjenemu pozornost namenih tudi v Društvu žena in deklet Občine Tabor, ki so se mu letos pridružili še člani turističnega društva in Društvo podeželske mladine Tabor. Del dvorane pod odrom se je spremenil v prostor, kjer se je »kožuhalo«, pelo, igralo, pripovedovaJo šale, iskalo skrili predmet v kupu koruze .,. Pri tem so organizatorji poskrbeli tudi za tekmovalni duh. V hčkanju in ve- zanju koruze se je pomerilo osem ekip in vsaka je morala v čim krajšem času olič-kati koruzo in jo z vezati v snope s šestimi koruznimi storži ter jo obesiti na drog s tremi storži na vsako stran. Pri tem je vsak nepopoln vez ali ostanek razvezanih koruznih storžev pomenil kazenske točke, ki so se prištevale k času. Zmagala je vaška skupnost Črni Vrh-Presedlje, na drugem mestu je pristala ekipa vaške skupnosti Miklavž in na tretjem Turistično društvo Tabor. DN MDDRI TELEFON Del plače na roko Delodajalec že dolga leta izplačuje zaposlenemu razmeroma nizko plačo, drugi del pa izplača v kuverti, na roko, za kar ne plača davka. Bralko zanima, ali je to zakonito ter kako naj zaposleni ukrepa. TjašaNaraločnlk iz Službe za odnose z javnostmi Davčne uprave RS je posredovala odgovor generalnega direktorja Ivana Simiča: »Glede na to, da vam delodajalec že dolga leta izplačuje razmeroma nizko plačo, drugi del pa vam izplača v gotovini brez predpisanih davkov, ravna nezakonito in s tem krši predpise o obdavčenju, Predlagamo, da o tem obvestite pristojne organe, zadevo pa lahko, skupaj z morebitnimi dokazi, pošljete tudi na Davčno upravo Republike Slovenije. Davčni organ bo pri zavezancu opravil davčni inšpekcijski nadzor in če bo ugotovil nepravilnosti, ki jih navajate, bo vašemu delodajalcu naložil plačilo premalo obračunanih in plačanih davčnih obveznosti ter ga kaznoval za prekršek.« Obisk izvršitelja Bralka (posredovala je svoje osebne podatkej se pritožuje, ker ji je sodni izvršitelj (po sklepu Okrajnega sodišča Žalec) zaplenil nekatere predmete, ki so njena zasebna last. Na istem naslovu živi z bližnjim sorodnikom, ki je nato naslednji dan prejel obvestilo sodnega izvršitelja, da je dolžan določeni znesek. Bralka trdi, da nima s tem dolgom nič ter da je bilo zaplenjeno nje- epas odnil o pre- moženje. Okrajna sodnica, mag. Ksenija Rijavec iz Okrajnega sodišča v Žalcu, odgovarja: »Predlagateljica ni stranka v omenjenem izvršilnem postopku. Njen bližnji sorodnik je očitno polnoleten in tako lahko sam vlaga pravna sredstva, gospa pa lahko vloži ugovor tretjega, tudi brez pomoči odvetnika. O tem ugovoru, ki je legitimno pravno sredstvo, bo sodišče odločilo nemudoma.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete števOko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri te-Idon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. www.novitediiik.coiii 26 ItDB'^ Strah pred nevarnima pobeglima pripornilcoma Kdo je odgovoren za pobeg? - Prijeli so ju v gostilni - Ulčnik povezan z umorom v Bosni« Na številko 113 naj bi v sredinem zgodnjem popoldnevu poklicalo nekaj občanov z območja Zidanega Mosta, ki so dva moška, ki so ju opazili v svoji okolici, povezali s pobegom nevarne dvojice iz Psihiatrične bolnišnice Polje. Mediji so o pobegu 21-letnega Jaka Ulčnika in 25-letnega Roberta Žirovnika na veliko poročali in javnost opozarjali, da sta nevarna. Celjski kriminalisU, ki so se odzvali na klice z območja Zidanj Mosta in zadevo preverili, so ju tako zasačili v nekem tamkajšnjem gostinskem lokalu. Omenjena sta dan prej pobegnila iz zaprtega oddelka Psihiatrične bolnišnice Polje. Javnost je takoj izvedela, da policija išče Jako Ulčnika, 170 centimetrov visokega moškega, kratkih rjavih las in oblečenega v sivo trenirko ter 10 centimetrov višjega obritoglavca Roberta Žirovnika. Na »prostosti« zahvaljujoč pozornim občanom nista bila dolgo. »Na ljubljanskem OKC-ju so bili o pobegu obveščeni v torek ob 19.22, zato smo na teren napotili več patrulj in policistov. Razpisali smo iskanje omenjenih pripornikov po vsej Sloveniji, obvestili vse mejne prehode in tuje varnostne organe, tudi Interpol. Ko smo dobili informacije, da bi se omenjena lahko nahajala na Celjskem, so se v iskanjeaktivno vključili celj- ski pohcisti,« je razlagal Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave Ljubljana.. Informacije o gibanju pobegle dvojice so najprej vodile na območje Radeč, kamor je odšla glavnina vseh policistov, tudi v civilu. Da gre za skoraj filmsko zadevo, pa kaže podatek, da so policisti fizično varovali ožje člane družine umorjenega, najbolj pa verjetno dekle, ki je bilo v času umora z njim. Ravno ona je namreč, kot je bilo že na obravnavah izrečeno, doživela največjo trav- nepredstavljivo ugibati, kakšen strah so čutih nekateri ob tem, ko so vedeU, da je tako nevarna oseba na pro- 2Metn; Jaka Ulčnik (levo). Policija gaje označila za zelo nevarnega. Foto: SHERPA ^ HALO, 113 Brez jeicienk, orodja in avtomobila v noOi Ud sredo je neznani storilec vlomil v priročno skladišče trgovine na Ljubečna in odnesel 19 polnih in 8 praznih plinskih jeklenk. Škode je za 130 tisočakov, policisti pa iščejo tudi vlomilca v stanovanjsko hišo v kraju Vrhovo, kjer je nekdo iz hiše odnesel 15 tisoč tolarjev gotovine. V vikend hišici na območju Polzele pa že nekaj dni pogrešajo ročno kosilnico, agregat, vodno črpalko in nekaj kovinskega orodja. Tudi tam je škode za več kot 100 tisočakov. V sredo sredi dneva pa je vlomilec udaril tudi na parkirišču za občino v Celju, kjer je vlomil v parkiran osebni avtomobil in s seboj odnesel avtoradio. S parkirišča v Ulici franko-lovskih žrtev v Celju pa je neznani storilec v noči na sredo odpeljal kar cel avto. Tako pogrešajo osebni avtomobil znamke VW Passat, temno modre barve, letnik 1999, registrske številke CE C1-52M. Škode je za okrog dva milijona tolarjev. Vse informacije morebitnih očividcev policija sprejema na najbližji policijski postaji aii na telefonski številki 113 oziroma na anonimnem telefonu policije 080 1200. Premetavalo ga je v torek zvečer se je na regionalni cesti izven Višnje vasi zgodila huda prometna nesreča, 42-letni voznik v ostrem in nepreglednem levem ovinku tli prilagodil hitrosti vozila razmeram na cesti, nakar je najprej zapeljal desno, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v robrdk mostu, nato pa še v postavljene prometne znake. Zaradi trčenja je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal še čez nasprotni vozni pas in trčil še v betonsko škarpo, nekaj časa drsel ob njej, nato pa ga je vozilo odbilo nazaj na vozišče. V nesreči se je 42-letnik hudo telesno poškodoval, zaradi česar se še vedno zdravi v celjski bohiišnici. Mravljak, srečno na Kosovu! Minister za notranje zadeve Dragutin Mate in generalni direktor policije Jože Romšek sta v sredo sprejela pohciste, ki bodo 29. oktobra začeh z delom v mirovni misiji na Kosovu. Ti bodo opravljali svetovalne in operativne naloge, med drugim na področju preiskovanja kriminalitete, varovanja oseb ter na področju zvez in komunikacij. Med tistirpi, ki se odpravljajo na Kosovo, pa je tudi Robert Mravijak iz Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Generalne policijske uprave. Naj spomnimo, da je Mravijak do lani'ko so se na celjski policiji začele menjave na vodilnih delovnih mestih, opravljal delo vodje Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. 2»etni Robert Žirovnik »Naše delo je bilo usmerjeno tudi v varovanje življenja nekaterih oseb,« je potrdil vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek. V sredo dopoldne pa je s strani občanov prišla informacija, da bi se omenjena lahko nahajala v nekem gostinskem lokalu v Loki pri Zidanem Mostu. »Aretacija je bila hitra, nihče od njiju se ni upiral, pri sebi tudi nista imela orožja. Oba so policisti pripeljali najprej na celjsko policijsko postajo, popoldne pa smo ju izročili celjskim zaporom,« razlaga Goršek, V iskanje pobeglih je bilo na Celjskem vključenih kar 60 policistov, organiziran je bil operativni štab, ki je usmerjal akcijo iskanja, v pripravljenosti so bili tudi spe-cialci ter posebne policijske enote ter policijski heUkop-ter. Toda ključna je bila pomoč občanov, meni Goršek. »Brez njihovega sodelovanja v takšnih primerih bi bilo naše delo težje in faza iskanja podaljšana, kar pomeni tudi daljšo agonijo ljudi, ki smo jih varovah.« Nevarni osebi Ulčnika na našem območju poznamo kot obtoženca v primeru umora in poskusa umora v Bistrici ob Sotli, policija pa ga pozna tudi zaradi premoženjskih deliktov in mamil, Žirovnik naj bi se, tako navajajo na Generalni policijski upravi, tudi pečal z drogo. Bolj kot z njuno kriminalno zgodovino, pa je videti, da se zdaj javnost upravičeno ubada z vprašanjem, kako je možno, da sta tako nevarni osebi pobegnili iz za-prtega[!) oddelka psihiatrične bolnišnice. Pripomikanaj bi jo ucvrla skozi odklenjena vrata, ki vodijo na odprti oddelek, v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pa so se takoj po pobegu lotili pojasnjevanja, da je oba pripor-nika in še tretjo priprto osebo zaradi kadrovske stiske varoval le en paznik. Vsi trije so bili na hospitalizaciji na zaprtem oddelku. In kakšen je bü scenarij pobega? Nekaj časa naj bi bila z ostalimi pacienti na zavarovanem balkonu bolnišnice. Nato naj bi paznik ene^ od pripornikov pospremil iz dnevnega prostora na balkon in pri tem po^ešO dvojico. Skupaj z medicinskim tehnikom naj bi pregledala vse prostore in opazila, da je nekdo odklenil vrata, ki vodijo na odprti oddelek. Dvojico na begu ni videl nihče od zaposlenih, niti varnostnik na vhodnih vratih, zato sta omenjena očitno ubrala drugo pot. Domnevajo, da sta zbežala najprej v klet bolnišnice in V sporočilu za javnost so zapisali še, da je generalni urad uprave za izvrševanje kazenskih sankcij takoj po pobegu skupaj s poveljnikom paznikov zavoda Ljubljana opravil ogled kraja pobega in tudi interno preiskavo okoliščin pobega. Dodajajo še, da so na zaprtem oddelku vse sobe zaklenjene, zato se lahko pacienti (tudi pripomiki) prosto gibljejo po hodniku, dnevnih prostorih ter na terasi. Za zaklepanjevseh vrat je zadolženo osebje bolnišnice. Ne ^ede na njihove navedbe pa je dejstvo, da se je zgodilo tisto, kar se ne bi smelo. Kdo je torej odklenil vrata, da je bila pot v (kratko) prostost dvema priporniko-ma dobesedno ponujena, še preiskujejo. So pa izključili osebno odgovornost paznika, saj je svoje delo opravljal skladno z nalogami. V razmerah, kakšne vladajo v bolnišnici, pa menda »ni mogel v celoti nadzirati vseh treh pripornikov hkrati«, Ulčnik je »naš»i- 79.900 sir laETI: ttnUMETUO; MKEOW. 4 U iilO. !.ll. VEi» SMIIM nO«, 7 M ».19 MO, i !■ 4 H O, Milijoni za grad Podsreda Na gradu Podsreda, ki je med najimenitnejšimi slovenskimi gradovi, opravljajo večja dela na zahodni fasadi. Na gradu, ki ima skoraj neokrnjeno prvotno jedro, bodo z novejšimi zidald obzidana okna zamenjali s kle- pročelje pa nato fugirali z malto. Na grajskih oknih bodo pozneje namestili še polkna, spodnje grajsko dvorišče pa tlakovali s takoimenovanimi mač- , jimi glavami. Med deli, ki jih opravljajo vzadnjih lednih, so odkrili zazidano biforo, to je starodavno romansko okno, ki bo prav tako obnovljeno. Kot je povedal direktor zavoda Kozjanski park Ivo TVošt, bodo dela predvidoma dokončali konec tega meseca. Vrednost letošnje investicije, ki jo bo plačalo kulturno ministretvo, zna- ša 16 n tolarjev. Še višja vlaganj a v grad Podsreda so načrtovana v letih 2007 in 2008, ko bo država vložila 36 milijonov. Takrat bodo med drugim dokončali dvorišče grajske pristave, kamnito stopnišče do stranskega grajskega vhoda ter leseni povezovalni hodnik med pristavo in gradom, v grajski kapeli pa opravili obnovitvena in re stavratorska dela. Obnova izjemnega gradu Podsreda naj bi bila zaključena v celoti pred letom 2010. Vanj je bilo veliko sredstev vloženih že pretekla leta. BRANE JERANKO lijo v prihodnje portal nad^a-diti še z možnos^o »on line« rezervadj, pripravljajo pa tudi turistični zemljevid tega področja. Izdelali so tudi skupni prodajni katalog turističnih ponudnikov, ki bo izšel v nakladi 100.000 izvodov in v petih jezikih, ter oblikovali pogoje za podeljevanje znaka kakovosti Rogla. Podeljevali ga bodo ka-kovosmim mrističnim ponudnikom, od česar pričakujejo predvsem dvig kakovosti turističnih proizvodov in storitev. Pomen in postopke za pridobitev znaka kakovosti so zapi- Dnava na najbolj romanski slovenski grad ni pozabila. Na gradu Podsreda so trenutna gradbeni odri na zahodni fasadi, še večja vlaganja bodo v prihodnjih dveh letih. Javno-zasebno partnerstvo usmerja projektni svet pod vodstvom Maksa BreCka: »Veseli smo, da smo našli skupni jezik za poenoten razvoj, predvsem pa za skupen nastop na trgu.« Podobno meni tudi konjiški župan Janez Jazbec: »Izbrisali smo meje in postali ena turistična občina.« Dokazi so vidni, kdi je polidil ludi direktor Mednarodnega inštituta za turizem Janez Širše. V Sloveniji so namreč na razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj prijavili 20 projektov, a le devet jih dejansko razvijajo. Med njimi je projekt Rogla eden najboljših. MILENA B. POKLIC BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CET ~ IzLETMUCWA TTJEJATICMA ACJEJ'ICUA Aškerčeva 20,3DOO Celje; tel.: *386 03/428 75 00 efošla: ita.celje@i2letnik.si; www.izletnik.si JESENSKA POTOVANJA!! «ČAROVNIC V GAKDAtA^DI^ 28. in 31.10. samo 10.200 SIT . ARIZONA (BiH) nakupovalni izlet 21.10. samo 6.600 SIT « »GROKfEOSK] OTOKS 23.-29.20. • MOZARTOV SALZBURG 28.10.» BEOföftAH m Umi 27.-29.10. • SARAJEVO in MOSTAR 27 29.10 JESENSKE POČITNICE H AKCIJE v Umagu, Rabcu in Malem Lošinju 27.10.-5.11. «Ot GARI»EN üfiSÄS 3 dni polp samo 16.800 SIT PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC za ROGLO, KRVAVEC in GOLTE Lep Pff/dZ 45.900 Velenje 03 898 4474 Los Angeles: politika in ljudje Prihod v Ameriko, v Los Angeles, je v zdajšnjih časih bizarna reč. Pri prestopanju med avioni v Parizu je zaradi varnosti totalna gneča, letalo zaradi obilice pregledov vzleti z zamudo. Täm pustim zobno pasto in šampon (pi^ povedan vnos tekočih snovi). Prihod v Ameriko prinese s sabo nekaj še bolj bizarnega: dokument, s katerim moraž, povedati, ali si kiiminalec ali ne, S poudarkom: povedati PO RESNICI. Napisal sem, da nisem kriminalec. Predvidevam, da to naredijo vsi... Po drugi strani nam med letomkot enega izmed izbirnih filmov vrtijo V kot vroče maščevanj e - pro terorističen film, če tak obstaja (»terorist enim je borec za svobodo drugim«), na sosednjih sedežih pa se nahaja skupinica mladih, v črno oblečenih in nadvse seksi muslimank. TU nelq e se začne poplava skrajno nasprotujočih si vtisov. Evropa verjame, da je Amerika prestrašena. Vendar to ni res. Če so Američani prestrašeni, niso zaradi vzrokov, ki jim jih pripisujemo mL V mestu prevladuje sproščenost. Ko hodiš po ulici, te pozdravljajonez-nand, se zapletejo v pogovor s tabo. Isto se dogaja v kavarnah, restavracijah. Ko kupujem dnevno karto za metro, mi dekle, ki je pravkar sestopilo, ^ nudi svojo: »Jaz je ne rabim več!« Eden od ameriških strahov se vidi pri Normu Rosenkrant-zu, očetu (in tashi) mojih gostiteljev: »Evropejci gledate grdo na nas. Prosim, povej svojim, da nismo tako slabi ljudje!« Pogovor se je seveda začel z Bushem in v »intelektualnih in precej aktivističnih krogih«, v läterih sem se gilDal, ga nihče ne mara. »Idiot je,« pravi Nor-mova žena. Eden izmed udeležencev pogovora pravi: »Tole je Hollywood. Mi smo liberalni, briga nas za politiko!« Stavek je malce zmeden, aiupak poanta je resnična. Tudi v Los Angeiesu najdete polno majic z antibushevskimi slogani. In spet - na drugi strani je ogromno hiš. Iger so obešene ameriške zastave, kot pravi Robyn Ro-senkrantz, »v znak patriotske podpore državi«. Kaj o vsem tem menijo ne l?elci, ne vem. V svetu, v katerem sem se gibal, so druge rase ostale le obrazi - če ne štejem Freda, ki je eden od prvih Ira- čanovvLA.-ju (in obenem eden redkih hi rojenih prebivalcev mesta). Morda se tudi v tem kaže sproščenosti povsem nasprotna težnja »po izolaciji«, ki ima sicer veliko različnih odtenkov. Recimo odtenke hrepenenja po brezmadežnosti, mladosti, popolnosti. Burton, ki bo kmalu star 60 let, vsaka dva dni jemlje pest šestih, osmih radičnih tablet, vse za ohranjanje kondidje in mladosti. Norm in njegova žena živita v Orange countyju v ogromnem »upokojenskem naselju«, za hiše skrbijo drug, okoli naselja pa je postavljeno obzidje. Vanj vodijo le štiri ceste in pri stražarjih se moraš le^ti-mirati; seveda znotraj obzidja stoji vse, od bazenov, ki jih lahko upokojend prosto uporabljajo, preko trgovin do restavra-dj ... Robyn temu z nasmeškom reče »upokojenski Disneyland«, toda ugovora sta dva; Znamenja mesta: palme in nebotičniki a) sam se takšnega upokojenskega življenja ne bi branil, b) tudi Robyn in njena družba živijo v neke vrste newageov-skem neresničnem mehurčku. Vsi kol da igrajo neke vrste vloge, ki jih je narekoval tak ali drugačen film. Živijo v zgodbah, od zgodb. Morda je zato tukaj toliko ljudi, ki govorijo kar sami s sabo... saj če je zgodba znana, sogovornika vbistvu ne rabiš. Toda zares spregovoriti o tem pomeni zares spregovoriti tudi o lokadjah. In Los Angeles si namesto naziva Mesto angelov bolj zasluži ime Mesto tisočerih mest. PETER ZUPANC a0.«SVte«DIV0RGi(4-8WEEKS) . fflltLf3?3);5r-r;99 0BfaUIREINSIDE iNCCpE TAX Zastave so povsod. It's so easy to fall in love... OTO PESTNER abrahamov sala koncert ZGOSTI OLIVER DRAGOJEVIČ NEW SWING QUARTET ELDA VILER UROŠ PERIČ VITAMAVRIČ MARJAN BUNIČ ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE dirigent RUDI STRNAD KOMORNI ORKESTER SANCTI PETRI dirigent MARKO HRIBERNIK DVORANA GOLOVEC CELJE sobota, 21. oktober 2006 ob 20.00 banka celje mtednik milseeys ka SKMKWL. KOMPAS Cdje, TIC Ce(je,BIl . sl^čiearni. . . ' ' .Kf Na zvezdna Stse Planeta Tuä se ertkret tedensko namreč zapodimo v oddaji, ki je na Radnj- ifs-Celje na sporedu vsak torek ob 10 20 uri. takrat tudi žrebamo sre&re nagrajence Vseh šesfi^ zvezdnih stez smo podrobno raziskati, in podelili nnhovs privlačne nagrade, s polno paro pa se že pripravljamo na naslednji niz oddaj. .Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako so se nam ^ine eedüe mimifi teden ko smo poslušali o ponudbi restavracije Planeta TUS m daš&čar-ni OeLaC^rne:-Še bo^ pa TarHi V^sie iz-^Šempetra. kt je pr!^1a m Tanja je za nagradno igro Zvezdn9Stez& fo .jo medijska.biša NTdRC pnpr»^ skupaj s pod-je^em Engrotu& izvedela v radijski:oddaji, pa tudi kuponSkov v Planetu .fü§. :ki ga pogosto obiše». n« mogla zgreäti. »Sicer js mami ttsta. ki je bolj na teta^em z nagradnimi igrami, ki zbira in poSdja, pa tudi kaj dobi, tokrat pa sem s» tudi jaz odločila sodetovati. Pogosto pnkakSm igri dobiž občutek, da ravno rradržiBsIo. kar obijtfbljajo. tokrat pa sem imela dober t^čutek.« jepo-vedalaTanja. kS so jo 2e pred nami poklicali znarui m p povedati veselo rravtco. Goste, družino m^ priiatelie. ki jih bo jx»vai»ta na kosilo in sladico, pa je ludi že izbrala. Dober tek vsem skupaj! , Tokratna izžrebanka je Tanja Klovar, Griže 91, 3302 Griže. Prejme nagrado podjetja NT&RC m sicer vrednostni bon v vrednosti 25 tisoč tolarjev za nakup oblačil za šport in prosti čas, : ... .. iOixER RüPOri ZVEZDilE SI Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tuš. Na vse osiale paže čakajo naslednje epeode Zvezdnih stte -^ enkrat se bomo nanje podali od začetka m še zmeraj inMte možnost da pr€9inete katero od Številnih nagrad vokviru raznolike ponudbe PtenetaTuš. Še zmeraj torej zbwamo kupončke. ki jih najdete na različnih lokacijah Planeta Tuš. Ito zbereta najmanj m različne, sicer pa smo jih pr^ravili kar šest, jih izpolnjene ■ pošljeta na nastov NTORG; Prešernova 19,3000 Csijs; 6e jih niste uspeli zbrati dovolj. sHahfco pomagate.s pettaJVHw SteviIkami Novega tednika, kjer se skrivajo posebni jocker kuponi, ampak za en komplet poslanih kuponov si lahko pomagate le ženim. Več kompletov ko pošljete, večje bodo vaše možnosti pri žrebu. V primeru, da boste poslali komplete vseh šestih, se boste uvrstili le v zaključno žrebanje za veliko nag rado. Dokaj preprosto, zato ob svojih obiskih Planeta Tuš nikar ne pozabite povprašati po kupončkih; 32 : RÄDHymCA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 21. oktober 5.00 2:aeetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.4S Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio. 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -Školjke s prvega potapljanja (svoje želje pošljite na radio-@>radiocelje.com, fotografije na www.radiocelje.com) ,11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Madžarska, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Ločevanje zrnja in plevvzdravstvu-ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melo-^^^K^ldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RäSfö, 16.20 Glasbeni trojček - kviz, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Rokometna liga prvakov Fram - CPL 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.30 Na plesnem parketu, 20.00 30 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP CRadio ünivox) Zeleni val na obisku 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. juUranja kronika flaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci predmikrofDnom-MaksBrečkD, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po česdtkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk. 19.00 Prvi rezultati lokalnih volitev na Celjskem z javljanji novinarske ekipe s terena, 21.00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder - gostje ansambel Dinamika, 23.00 Znand pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Univox) ' Minulo sredo se je avtorica in voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed v sodelovanju s tonskim tehnikom Bojanom Piškom podala na obisk v Dvorec Treb-nik, v tamkajšnjo zeliščno galerijo, od koder je tekla zanimiva oddaja s svetovalko Vlasto Marič. Dvorec je že sam po sebi poln pozitivne energije, pravi Vlasta Marič, ki oblečena v ^ajsko obleko v-svet zdravilnih zeli, čajev in tinktur popelje tudi po pet skupin obiskovalcev na dan. Mi smo bili posebni gostje, saj smo prepričam, da vas je bilo ob radijskih sprejemnikih vehko veliko več. Zato smo vam ob slovesu, ko so telefoni z vašimi vprašanji še kar brneU, obljubili vnovično snidenje. V prodajnem kotičku zeliščne galerije Dvorca Trebnik pa bodo obiskovalci poslej našli tudi naše Kuharske bukve, zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Skoraj čudežno totrovo olje in mazilo, ki ga sicer bolj poznajo na Koroškem, je pri vas vzbudilo veliko zanimanje. Kot je povedala Vlasta, pomaga pri težavah z želodcem, črevesju, he- PONEDELJEK, 23. oMober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutEanja. kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Crije,8.4S Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo ^»rtno dopoldne, 11.00 Kultuirü mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Binge jack-predstavitev skladb, 14.00 Regijske novice. 1.S..O0 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Binlgo jack - febiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, IS-OO Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 VrtUjak polk in valčkov - gostja Jasna VidaköviC in kvartet Svit, 24.00 SNOP (Rafflo Celje-gostiteljMa^ažApat) .. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poroälo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 745 Tečajnica, 8.00Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Nivsezafikancija,je še znanje - kviz, 19.00 Novice. 19.15 Radio Balkan, 21.00 Sautesurmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Školjke s prvega potapljanja - ponovitev (svoje želje pošljite iiaTadio@radiocelje.com), 23.00 Narejeno v Italiji, 24.00SNOP (Radio Celje - gostiteljica Maja Gon'up} Em^Essmmmmmm S.OO Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit |e jutranja nosulgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometoe informacije, 6.00 Poroälo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni-mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - poŠta, 13,30 MaU O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hhnsko platno, 17.iX( Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top. 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturnimozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot. 15.30 DogodkiinodmeviRaSio, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 VisokiCsKatjoBučar,23.00 M.LC. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 27. oktober 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Oli-mia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13,40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT Lebei, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Tokrat odhajamo v državo, kjer nikoli ni pretirano vroče, razen v zadnjem Času, ko so se širili protesti zoper vlado. Gre za državo, kjer prebivalci ob dinamični, predvsem violinski glasbi jedo močno, pa tudi pekočo hrano. Zraven pijejo tokaj, ki ga po evropski zakonodaji edini lahko tako tudi imenu- Zeleni val vDvorcu Trebnik: Mateja Podjed in Vlasta Marič. V zadnjem času je meroidih in ureja prebavo. Mazilo pa krepi rast las. Kot smo obljubili, bomo z Zelenim valom občasno hodili v goste k zeliščarjem, v dmštva zeliščarjev, zeliščne lekarne, med ljubitelje narave in stiokovnjake, ki nam bodo širili obzorja in znanja o koristni uporabi zdravUnih zeli. Gost naslednje oddaje bo prim. Janez Tasič. Oto z astrologinjama Oto Pestner, ki bo imel jutri v dvorani Golovec v Celju abrahamov koncert, je bil v ponedeljek gost v oddaji Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. Poslušalci so lahko izvedeli, da mu zvezde napovedujejo lepo prihodnost, da pa je zaznati tudi močan vplivtujine. Astrologinja Dolores in Oto Pestner sta bila sicer sošolca in Dolores se spominja, da so v tistih letih resnično veliko prepevali. Foto: ALEKS ŠTERN Spet k sosedom jejo. V hribe ne odhajajo najbolj pogosto, ker kakšnih pretiranih gora nimajo, so pa zato najboljši na svetu, ko pridejo do vode. Čeprav jih bolj malo razumemo, smo jim zelo blizu. Vsaj po položaju naših držav. Zagotovo že veste, da odhajamo na Madžarsko! Pripravite svoja ušesa! iLUKEOMCING-SaSSOR SISTERS (4| 2. IDN-ULYAim« (3) 3. WATTINGONTHE WORLD TD CHANGE-J(»N MAYER (3) 4. RUNAVWY-JAMBOaUÜ (2) 5. THISISNDTREALLOVE-GEORGEMICHAaFEAIMirrVA (1) 6. STREFTCORNER SYMPHONY-RCSTHOUAS (4) 7. WHATIFI'IVIRIGHT-SANDITHDM(I) 8. (»1IVWATAGIR1J-SIMPLYRE0 (6) 9. CDDLDDWN7HEPACE-MATTAfK igBACNATA-LOUBEGA OOIMAČAlfSTVICA 1, PEJDAP-DA PHENOMENA 2, BUSHI-JADRANKAJURAS 3, JADRA-JANPIESTENJAK 4, NOV DAN-ZEUS 5, NONSTOP-KINGSTON 6, UMAZANEIGRE-PETER LOVŠIN 8 ŠPANSKI BORCI (1) 7, DOBnODOŠB.^OBMENI' MAJASLAT1NŠEK (4) 8, KDAJ-EVAHREN (3) 9, NA^U-A\m)MOBIU H) 10,ftDEČAJESEN-S'KA)CnJS (2| A ZA TIUO LESTVICO: r-ALL SAINTS ^-DANITYKANE ROKTRAJANJA-NINAPUŠIAR NAZUR- MUSICALYOOTHÖ ANDREJ ŠIFRER UtolB^mec.gi^janska 15b,Žalec VRTILJAK POLK IN VALČKOV Prvi rezultati loicalniii volitev V nedeljo po 19, uri bomo na Radiu Celje objavili prve rezultate lokalnih volitev na Celjskem, naša novinarska ekipa se bo javljala s terena in naredila prve pogovore z izvoljenimi župani po prvih neuradnih rezultatih. Še zadnje soočenje vohlnih kandidatov za župana Šentjurja pa bo na sporedu danes ob 16.20 uri. Nočne ure z Evo Hren Eva Hren, bivša članica skupine Katrina s, je spomladi izdala prvenec Vzhod-za-hod. Na albumu je deset skladb, ki poslušalca zapeljujejo z neustavljivo izrazno pre-finjenostjo, hkrati pa predstavljajo osvežitev v slovenskem glasbenem prostoru. Na prvovrstno instrumentalno popotovanje z Evo Hren, ki trenutno navdihuje s skladbo Kdaj, vas v SNOP-u iz ponedeljka na torek, vabi voditelj Matjaž Apat, ki bo v prvih petih jutranjih uraii med drugim poskrbel tudi za nekaj drobnih presenečenj. 2. RiČAFELA-POLKAPUNCE mUŠNaOTRKIPOGlADIČ (3) 4. SAMJAM-RIMUANI (2) 5. MAMI ZATE-NAVDIH (1) PiMlIogMlestrico: oCe-navihanke SLO^^NSKIH 5 plus \. roUUBIK0SČEKKflUHA-P0GUM(7) 2. KOLOVRAT-ANS.TONUAVERDERBERJA (3) 3. ADVENTNAPRIČAKOV/atJA-STRffil {II 4. ZGODBA Z MORJA-VANDROVCI (2) 5. POIKAHOPSASA- SmVENSKI ŠOPEK (4| Predlog za lestvico: KO PREBUJAŠ MESPOÜUBI-VESEUGCRBUQ Marijan Ogere. Prešernova 36, Velei Olga Kr^i Župančičeva 67. Celje Ustvico Celjskih 6 lahko poslušate vsak ponedeljek cti22.15ua lestvico SkivenskJi Spa[)i)23.1Sm www.radiocelje.com - št. 83 - 20. oktober KOI TEDNIK 33 ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED / ' Petek, 20. oktober: Luna v Tehtnici bo naše razmišljanje usmerila k bolj prijetnim platem življenja, tudi k medsebojnim odnosom in telesni plati ljubezni. Venera je ta dan v zelo ugodnem položaju s Plutonom, kar pomeni, da bodo naša doživetja zelo občutena, globoka. Predajte se užitkom takšne in drugačne vrste in se sprostite. Pozornost naj bo ta dan usmerjena v medsebojne odnose in v ponovno nac^ad-njo ali obnovitev tistih, ki so zadnje čase malce šepali. Sobota, 21. oktober Luna je ta dan v ugodnih položajih z Neptunom, Saturnom in Plutonom, Obeta se prijeten dan, ko nam ne bo manjkalo prave, pozitivne ener^je, navdiha, intuicije in občutka za sočloveka. Tisti, ki boste hoteli narediti kaj koristnega, lahko računate na Saturna, ki bo pomagal pri koncentraciji in pripravljenosti za resno delo. Razpoloženje bo zelo optimistično in pozitivno, zato se lahko veliko naredi z lahkoto. Nedelja, 22. oktober: Po 6. uri nastopi Lunin mlaj v Tehtnici, kar bo skoraj istočasno spremljala konjukcija Lune z Marsom. Veliko strasti bo vzra-ku, tudi vročica, zato ne hitite, ne odločajte se po trenutnem vzgibu. Dan zahteva več prilagajanja okoliščinam, četudi vas Se tako jnika, da bi »komu kaj povedali« ali »končno nekaj konkretnega naredili«. Storite to kdaj drugič. Malo pred 9. uro Luna prestopa v SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27. Škorpijona, kjer ostaja prihodnja dva dni in pol. V vsa doživljanja bo vnesla več čutnosti. Popoklne se srečata na svoji poti po nebu Merkur in Jupiter, kar podpira krajše poti, srečanja, načrtovanje in sklepanje dogovorov. Zaradi Lunine-^ mlaja se skušajte prilagajati ostalim. Ponedeljek, 23. oktober: Luni se ta dan pridružita vškor-pijonu Mars in Sonce, ki izstopa iz Tehtnice. Ker bomo pod močnimi strasmimi energijami Škorpijona, ki ne pozna polovičarstva, se moramo izo^bati skrajnosti vseh vrst. Fizična energija bo v velikem porastu, tudi trigon Lune zUra-nom lahko prinese kakšno zanimivo spremembo, ki jo boste sposobni uresničiti. Malo negativnih misli lahko povzroči kvadrat Merkurja s Saturnom, zato ne zapadite v črnogledost, zaupajte vase in izpeljite načrtovano. Nastopa vladavina Škorpijona, zato bodo v zraku zelo razgreta in strastna čustva. Torek, 24. oktober Množici planetov v Škorpijonu se ta dan pridruži še Venera. To obdobje je zelo naklonjeno vsem, ki ste rojeni v vodnih znamenjih ali jih imate tudi drugače poudarjene. Konjukcija Lune z Jupitrom, kasneje še z Merkurjem, lahko v veliki meri pripomore k uspešnosti delovanjain dogovarjanja vtem dnevu. Razum bo usklajen z intuitivnim razmišljanjem, zato ne zanemarite namigov podzavesti, ki bodo mogoče prvi hip videti nemogoči. Vse je mogoče! Malo pred 20. uro vstopa Luna v Strelca, kjer ostaja prihodnja dva dni in pol. Sreda, 25. oktober: Kvadrat Lune z Uranom prinaša stresno energijo, okoliščine se lahko v hipu spremenijo, zgodijo se lahko nepričakovani dogodki. Treba bo planirati tudi sprostitev, kajti občutili boste povečan stres in večjo notranjo nervozo. Vse, kar boste izbrali, bo dobro, odlično bi büo, da to storite sami, ne v dvoje. Venera v Škorpijonu opredeljuje finance in ljubezen, ,ta dan lahko naredite več dobrih potez na finančnem in tudi čustvenem področju. Zaupajte svojim ule-jam in občutkom, kajti intuicija bo v zelo visokem porastu. Ne zapadite negativnim mislim ali celo ljubosumju, to bi bilo najslabše. Veliko notranje nervoze bo, izpostavljeni boste velikemu stresu. četrtek, 26. oktober Veliko korismega lahko naredite, saj je Saturn odlično postavljen. Dan je dober za študij, delo, ki terja koncentracijo, natančnost, za načrtovanje, reševanje uradnih in poslovnih zadev. Ne bo vam manjkalo zamisli, saj bo Luna že zjuuraj v ugodnem položaju z Neptunom. Mogoče bo malce krize okoli 19. ure, ko se Luna na sreča s Plutonom. Razmislite, koga ali česa se želite res znebiti in osvoboditi? Poglobite se v svoj notranji svet, pri tem pa zanemarite zunanjega. To je dan, v katerem ste lahko zelo ustvarjalni in uspešni. Naredite načrt tistega, kar želite doseči, zagotovo bo uspelo. Astrologinji CORDANA in DOLORES astrologinja gordana gsm 041 404 935 napovedi, bioterapjje, regreaje www.gordana.si astrologinja dolores 090 43 61 OM14 28 27 gsm: 041 519265 napovedi, pnmetjalna analiza WINTERSPORT Ponudba velja od 12.10. do 30.10.2006, Set II nlOkg I ENERGETICS | v plastičnem kovčku, uteži 2x0.5 kg, 2x 1.25 kg in 2x 2.00 kg ter 1x 2,5 kg kromirana palica, 35 cm, z gumijastim oprijemom, 2x vamostni vijak 3.990.00 srr do odprodaja zalog NAJ NAJ CENE a zimsko športno opremo iz sezone 2005-2006 % .«Ipsk« smuči Ki TEČNO PRO .otroitosmu« 'Ah -«troški .otr»Jke drsalk« :i FITNES, PROSTI i AS, TEK, POHODNIŠTVO in SKUPINSKE SPORTE 12. do 30. 10. 2006 v prodajalnah INTERSPORT po Sloveniji. Ene gamaše za štiri modne zgodbe Nekoč so jih imenovali golenice, bile so narejene iz platna, sukna ali usnja, služile pa so kot prevleka za čez čevlje. Bile so nekakšen zaščitni znak premožnejših gizdalinov v 30 letih prejšnjega stoletja, saj so se z njimi ba-hali skupaj z dvobarvnimi čevlji »spectator«, večerno črno obleko, belo srajco z naborki ... Kajpada so golenice še pred njimi nosili tudi preprostejši gospodje, najraje kočijaži, da so jim varovale meča in gležnje pred mrazom in snegom. In zgodba bi se tu nekje izpela, če ne bi doživeli divjih 80. let, z disco glasbo in norim navdušenjem nad -aerobiko. Jane Fonda je z njo obnorela ves ženski svet, v šopku barvitih ae- robičnih dresov iz takrat revolucionarne lycre in trakov za čez čelo, pa so se znašle tudi naslednice go-lenic, gamaše. .Vendar tokrat bombažne, volnene, rebrasto, reliefno pletene In nostalgičen izlet v novejšo modno zgodovino si je moda letošnjo jesen iri zimo privoščila prav z njimi. Gamaše so postale eden izmed najbolj prepoznavnih modnih akcentov prihodnjih hladnih mesecev. Priznajte, nadvse mladostna, prijazna in topla domislica. ki pa ima še eno dobro lastnost. Njena namembnost je domala brez omejitev. Lahko jih nosite k športnim obuvalom, ležernim vojaškim škornjem, k dnevni ali izrazito večerni obutvi in oblačilom. Pripravila; VLASTA CAH ŽEROVNIK Poglejmo zgolj štiri izmed neštetih modnih podob na temo enih samih belih, lahko tudi ročno pletenih gamaš. Najbolje se seveda vključujejo v bel total look, nič manj efektne niso ob trendovskih kavboj-kah oziroma ozkih hlačah do kolen. Če vas motijo med zgornjim robom škornjev in spodnjim robom krila na ogled postavljena kolena, nhoblecitevgamaše! In nenazadnje - gamaše lahko spretno prikrijejo demodi-ran model čevljev, zastarelo peto na škornjih aU ne ravno po letošnjih modnih željah ukrojene hlače. S tem pa še zdaleč nismo izčrpali vseh gamašnih idej. Na vrsti ste vi. Uživajte! Scirocco iz Setubala Leta 2008 naj bi v portugalskem Setubalu nemški Volkswagen začel izdelovati novi kupe scirocco. To vozilo je bilo dokaj uspešno oziroma popularno sredi sedemdesetih oziroma osemdesetih prejšnjega stoletja, pri VW pa računajo, da naj bi v letu dni naredili oziroma prodah do 100 tisoč ku-pejev. V tovarni v Setubalu VW izdeluje kupe/kabriolet eos, nekdaj je tam nastajal tudi enoprostorski sharan (skupaj s Fordovim galaxy-jem). Odločitev za portugalsko tovarno je nedvomno hud udarec Nemčiji in nemškim delavcem, Pri VW pravijo, daje proizvodnja vNem-čiji izjemno draga [stroški na uro dela znašajo 55, na Slovaškem pa pet evrov). Po nekaterih trditvah se mora VW v petih letih prestrukturirati in znižali stroške, sicer se mu slabo piše. BMW Z4 coupe Dva motoija za BMW Z4 coupe BMW Z4 coupe je zelo bližnji sorodnik kabrioleta TA. Zdaj je dobil dva nova motorja. Oba sta bencinska, najmočnejša izvedenka z oznako M. V tem primeru avto poganja šestvaljnik z gib no prostornino 3,2 litra in zelo poskočnimi 343 KM pri 7.900 vrtljajih v minuti, To zadostuje za najvišjo hitrost 250 km/h, medtem ko se do 100 km/h pripelje v točno petih sekundah. Bolj uglajen je Z4 coupe s 3-litrskim šestvaljnikom, ki ima 265 KM pri 6.600 vrtljajih v minuti (250 km/h, do 100 km/h v 5,7 sekunde). Avto je na voljo za 14,7 (Z4 coupe M) in 10,4 müijona tolarjev, kolikor stane šibkejša varianta. VW eos že izdelujejo na Portugalskem, v prihodnjih letih naj bi tam nastajal še novi kupa sctrocco. Nov dizel pri Renaultu Ponudba oziroma produkcija dizelskih motorjev se v zadnjem času opazno povečuje. Po Peugeotu sedaj tudi Renault predstavlja 2,0-litTski dizelski agregat, pri katerem je mogoče izbirati med dvema izvedenkama. Tako je v šibkejši varianü na voljo 150 KM, v močnejši pa 175 KM. V vsakem primeru ta novi dizelski motor po vsebnosti izpušnih plinov ustreza okoljskim predpisom evro4, je sodoben (vbrizg goriva po skupnem vodu, poleg tega ima filter trdnih delcev Laguna s tem motorjem in v izvedbi limuzina (berline) stane 6,7, v karavanski različici grandtour pa malenkost več kot 7 milijonov tolarjev. Sodelovanje Fiata in Tate Italijanski Fiat in indijska Tata, industrijska skupina, ki med drugim izdeluje tudi avtomobile (lani so imeli 5,5 milijarde dolarjev prihodkov), sta objavili namero o sodelovanju. Kot pravijo, naj bi v Indiji kmalu začeli izdelovati ^ande punta in novo vozilo (ime še ni znano), hkrati pa naj bi stekla tudi izdelava motorjev in menjalnikov. Računajo, da naj bi v letu dni izdelali do IGO tisoč avtomobilov in 250 tisoč menjalnikov oziroma motorjev Hkrati sta se tovarni dogovorili tudi o morebiuiem skupnem nastopu na trgih Južne Amerike, kjer naj bi izdelovali športna terenska vozila (SUV), in sicer v argentinski Cordobi, kjer Fiat že ima tovarno. AvroiEii llSjl^l" MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE Ci. KOMPRESORJI KLIME 1,1.: mi se izklicne 3. Premičnine na lokaciji Ljubljanski dom;__ oprema Imize. sfoli, omare, faks, fotokopirni aparat, računalnik itd ), v?6 po cenitvenem seznamu. Premoženie pod točko 3 se prodaja v kompletu, izkJii la znaša 280.800,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izkiicne cene. 4. Premičnine na lokaciji Rogaška riviera to je oprema (čitalec čip kartic) Premoženje pod točko 4 ss prodaja v kompletu. Izklicna cena znaša 90.000,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 5. Osnovna sredstva - lokacija Športni centen to ie pisarniška in ostala oprema, (tiskalnik, mize, stoli, omare, mreže za tenis igrišča Premoženje pod točko S se prodaja v kompletu, izklicna cena znaša 83.640.00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. i. Premičnine na lokaciji P.Z.I.: (mize, stoli, omare itd ), vse poc_ Premoženje pod točko 6 se prodaja v........ cena znaša 16.400,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 7. Osebni avto Renault Megan 1,4, letnik 1997, neregistriran, v voznem stanju Premoženje ■ premičnina pod točko 7 se prodajo za Izklicno ceno 490.000,00 sit Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. 8. Zaloga materiala - ostanki blaga; to je zaloga ostankov blaga - ____________.......e prodaja v . ,. a znaša 57.792,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20.9. 2006. Izklicna cena je v skladu s cenitvenimi poroä'li, ki jih je Izdelal sialni sodni cenitec in izvedenec g. Zvonko JEZERNIK, untv. dipl. ing. II. POGOJI PRODAJE 1. PremoŽenje se prodaja po načelu »videno kupljeno« po posameznin kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje več kompletov, oziroma vse skupaj. 2. Premoženje bo pnxlano najugodnejšemu ponudniku, ki ga öo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154.ČI. ZPPSU. 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje morakupecpodpi-sati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve i pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in steer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/93) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/ ). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora ;e najugodnejši ponudnik v nsku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. . Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o n^ojpu nepremičnin vskladuz obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kak0Tl<0li dmgače odstopi od nakupa, se mu vtne le tisti plačani del kupnine, ki ostane x> pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega IN. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB . Pri prodaji premoženjaz zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogoj'ih vzajemnosti (za nepremičnine), ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določenevl53. členu I, II. in III. odstavkaZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen nask>v, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpiseti odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fzične osebe potrdilo održavljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Pri izbiri najugodnojšogaponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pc^oje. . Ponudniki plačajo varščino na transakcijskj račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0966698225, s pripisom 5. Ponudniku, ki ni Izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEKZAZBIRANJEPONUDB . Rokzazbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roto za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki tjodo o izbiri najugodnejšega ponudnika otiveščeni v osmih dneh od id)ire. . Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnikne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštev^o. 6 Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Oknažno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje, s pripisom - Stečajni postopek St 47/2006 -Ponudba za odkup -ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.sve- öi]®wDtednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. 3pjsamavskupnÜ2ineri7Din'. Teharski cest IC POLOVICO d« PRODAM GOIFII diesel,letnik 1990,reg.vse leto,5 vrat, prvi lastnik, pradnin. Telefon 041 951-52;. 6452 GOLF II diesel, letnik 1987/88, neregistriran, celega ali po delih, ugodno pro-dain.Telefon041 976-811 6456 GOLFIldiesel,letnik 12/1989,reg. do6/ 2007, veliko dodatne opreme, prodam M 190.000 SIT, Telefon 041 976-813. 6458 FlATunolObase,letnik 1998,prevoženih 43.000 km, 1. lastnik, goražiron, tehnično brezhiben, 4 nove zimdce gvme, reg. do 2/2W, prodam, cena 350.000 SIT. Tekfon 031 281^70. WWbeetlel.i,letnik 2000,125.000 km, prodam zal.600.000 SIT. Telefon 051 380-388. 6463 MERCEDES 190 diesel.letnik 1988, odličen motor, široke leWe, reg. do maja in mercedes 200 0, po delih, prodom. Telefon 04164M98. šia« FORD esa)nl,4sbc, letnik 1992, tebično pregledan, obnovljen, nove gume, prodam za 125.000 SFT.Telefon 041 645-898. Š1248 HOHDOcmcsedon,l.kislnik,novo,registrirano, odlično ohranjeno, prodom, (ena po dogovoru. Telefon 03130b739. FIAT pando cix, letnik 1997,4>2, prevoženih 62.000 km,nikoh poškodovan,prva barva, odlično ohranjen, prodom. Telefon 031 817-007, 6472 prodaja»134 m', od tega stanovanjski del 89 m', pradam. Telefon 041 798-350. 6358 GRADBENO parcelo, 915 m', sončna lega, lokacija Debro pri Loškem, prodom za 4,5 mioSn. Telefon 041691-112. NA eminentni lokaciji v Šentjurju prodom zazidljivo parcelo, 4.200 m'. V račun vzamem stanovonje ali avto. Telefon 041 568^61. 6411 947 m' povRine, prodamo po ceni 13.200 SIT/m'oz. 55,08 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbavac, s, p„ Gorica prt Šmorlneni 57 c, Celje, hBp://svetovanie.gajba.net. n PlANINApriSevnici.VLo. Loke pri Planini Iffodomo 9.577 m' travnika - gospodarsko poslopje, poceni 3S0 Sir/m« oz. 1,46 EUR/mMer 3.383 m'travnika po ceni 150 SIT/m'oz, 0,62 EUR/m'. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej hiše, v Celju, Krf^, 5. p., forica pri Šmnrinem 57 c, Celje, h.!p://sv GOTOVINSKA POSOJILA Dunajska 21, UuBUana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! NUMERO UNO NEPREMIČNINE 1 h zemlje, s slaro Zidanico, ob asfaltni cesti Šentjur,prodom. Telefon 031710-190. ZAZIDLJIVO parcelo, približna 500 m' (voda, elektrika na parceli), v Savinjski dolini, blizu avtoceste, prodamo za 6.500.000 SIT.Telefon 040 226-240. ŠENTJUR, Hraševec. Prod hišo, 853 m^,zvs( PRODAM SAM0KAKUDALK0Sip,20m',puhalnik Tnjfun,zmolorjeni in kosilnico Bes 127,s sedežem, prodam. Telefon 041 261-676. 6442 KOSILNICO KavKisaki,laks in pk»ca,ugod-noprodam.Telefon5718490. Ž664 ROTACUSKO kosilnico, britev disk 105, Mo-sto hidravlični dvig, dobfo ohranjeno, prodam. Telefon po 14. uri, 040 122- 862. 6456 ROVOKOPAČVolvo, kunbinirka, dorejši, primeren za kmetijo, žogo in stružnico, prvomajsko, 280''700 mm, prodom. Telefon 041 645-898. ži248 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno in drug stroj, tudi v okvori, kupim.Telefon041 407-130. 5723 PRODAM ŠENTJUR, okolico. Novejšo starejšo hiše, ravno lega, takoj vseljivo, ugodno prodam. Telefon 031 420-902. ž634 VINOVUAH pri Celju prodom dvostonovnnf-sbhi$o.Telefon041976-162. 6296 PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, vk.o.Ložiše,prodamopoceni80SIT/ m'oz. 0,33 EUI^/mlTelefon 041 70B-l98.Svetovonje, Ivan Andrej Kibovac, $,p.,GoricopriŠmartneni57c,Celje, http://svetovanje.gaibo,net. n VZABUKOVJII pri Sevnici ugodno prodamo 3,7liovelibknietijo.Telefon041 660- 017. KUPIM Do 7 lef, no osebni dohodek ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti o osnovi vozila ter leosingi za vozila storo do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM! POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 SMEiŠOhik, v Cilju oil Žolču, kupim z gotovino. Tolofon 041 746.610. S72> HlOollporn 041 700-11«. Svetovonje, Ivan Aodroj Kifaovoc, s, p.. Gorilo priŠmurtnom57i, Celle, http// svelovonie.goiho.net, n igrnieio 1991, ohoovlieno 2003, !0 36.000.000 Sn 01150.600 EUR.Iele-fon 041 708-190.5vetovanie,lvonAn. drei Itrhoviit, s. p., Oorico prišmortnem 57 (, Celle, ittp://svetovnnie.gol-ho.net. lAŠKO.CeslovOehro.5l ISOOllOlVmiiem dolomo iemlio!ovn.v velikosti prihllinollOm'.lokoriio mod Cel|en,gorožoidolovnltoprlhllžno 00 m'), prodamo zo 26.900.000 Sli o!.1I2.25I,71 EUI. Telefon 041 708-198. Svelovaoie, Iva. inrlrel Krhn-vor, s. p., Gorico prišmortnem 571, Celle,http://svetovanie.goiho.net. CCUE,Imovlio. Prodamo stooovonlsko hišo, 205 m',zgorože, lOm'Inmoihalai rastllniokom,prlhllž.o1S00m'rlvarlS. ča,zgroieno 1960, prenovlieno 2000, »42.000.000 SIo!. 175.262,19 Elll. Telefon 041708-190. SvetDvonie, Ivon Andrei Krhnvoc, s. p., Gorica pri Šmort-nem57c,Celio,http//svotovanio-gai-hu-net. ktC,li.lldi..prcKlomoslano.aniikih-|S., 221,50 m',zgoražo,19,20m^ 502 m' stn,hnegoiemljišio,!dvonSiem,igro-ieno 1997, zo 39,050.000 SIT oz. 162.952,76 EUR.Telefon 041 708-198. Svelovaale,lva.».dreiKiliovac,s.p, Gorica pri Sn»nnem57c, Celit, http;// svetavanie,gnih.,net. «llSlOKiE, Lotus. Prodorno poc-lniSko hišico, pdhližeo 80 m', zgroieno 1979, z gozdom, zo 25,000.000 SIT oz, 104.323 EOR. Telofo. 041 701-190. 5vetovQn{e,lvanAndreiKfhovoc,s-p., G.ncopdSnortnBm57c,Celie,http:// svetovanie.goiho.net. r V8LI2INIVronskego,nočidovllilekoiiii, prodomo večio hišo, novogrodnio, v 4, f.zl.Telefon041 7544165, 11 ob Mariborski cesti (bivša Klima) S50m^ 3 cptemyene pisarne, WC, garderoba, ogrevano In klimatizirano, fasten parts. pnDstor, kambnski dovoz. 2) Tkalska ulica (bivša Metka) 380m^ skladišče, lasten pads, prostor, kamionski dovoz Informacije: U^BREX,d.o.o., tel. 041/623-246. IIIŠO,opromlieno,oddonivnoiimzadalo-čenčas.felerofl03l 705-272. 6422 CEUE-Vnaiemdojemopesjovnostavbov ohdni coni prevozništvo, pdtličje 235 m', nodstropie 231 m', zgroieno leto f995, sporkiriščem, nolemnino 1,800 E0Roz.43f.352Slfniesečno-stroški. Telefon 04f 708-198. Svelovonfe, Ivon Andrei Krhovoc, s. p.. Gorico pd Šmod. nem 571, Celle, http://5v.lovo.ie.gol-ho..et. NAJAMEM SRUDBCCalHlSo,odl50do 250 m',v hližnirokolld Cello, noiomem. Telefon 040 756-110. p PRODAM ENOSOBKO stanovanje, Cesto v Lokrovec 24, prodom. Ostolo po dogovoru. Telefon 031 738-040. S250 DVOINPOLSOBNO stanovonje, v Opekomiški ulici 12 b v Celju, Hudinjo, prodom. TelefonOSl 304-261. 6433 KUPIM DVOSOBNO oli trisobno stonovanje kupim. Resen kupec. Plačilo tokoj v gotovini, TelefonOSl 321-946. 626i GARSOKIERO ali enosobno stanovanje nujno kupim za golovina. Telefon 041672-374. 6261 (NO ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Sem resen kupec in nudim pošteno plo-fllo.Telefon041 601-555. 6470 ODDAM ENOSOBNO neopcemljeno stonovanje, v Žalcu, mirna lokacijo, enoletno predplačil«, oddam. Telefon 041 453-S97. Ž659 POŠTENEMU ni(Kkemu,nekodilcu, nudimo opremljeno, ogrevano sobo. Telefon 541Ö-209ali031 235-403. 6376 SOBO, tv«, kuhinja, Iv, poseben vhod v stanovanjsko hišo, oddom študentu. Telefon 031 245-957. 6438 KOVO, dvoinpolsobno sionovanje,vPrebol-du, 75 m^, delno opremljeno, bližina avtoceste, oddam. Telefon 031 384-452. ž 663 OPREMUENO dvosobno stanovanje oddam v Štoroh. Telefon 051 604-841. meri-MIm^primernejapsamiškode-03/5441-145. 36 F MÄLt^pL^i^FOBIMIAClJE Vi TPINIi NAJAMEM V SPODNJI Sdviniski dolini, Celje z oy ko, nojarnem ali kupim monjše slanovonje oziroma cenejfDhišo.Telefon 051 605- KAVČ, odlično ohranjen in novo prereka, zelougodiioprodan).Telefon(03}54B-4939. 6373 sko peč prodam po 7.000 SIT, hdi zome-njom za zelo veliko nK^o kolo ali koj drugega. Pehtivče, telefon 041399-969. 6399 KAVČ, raztegljiv, nerobijen, ugodno prodam. Telefon 544-2188. 6420 STAR!JŠO,ilobroohranjoRok(ihinio in hladilnik z zamrzovalnikom, ceno 30.000 SIT oz. po dogovoru, prodom. Telefon (03)541-7076. 100 ugodno prodam. Telefon 041643-277, JU 051 424-303. p HlADILHIKGorenie,v80in4stole,masivü, topecironi, prodam, možno dostovo. Telefon 041 945-589. 6471 8UX0VA drva, eno kloftro, brez prevozo, prodamo. Telefon 040 849-765, 84sg BRIKETE za kurjavo ugodno pnnlom. Telefon 051638-304. 6443 SUHA brezova drva za komin, no območju (03l,prodain.Telefon051 324461. PRODAM PRAŠIČE, tožke od 20 do 120 kg, prodom. Telefon 041656078. šii47 PRASlä, težke od 60 do 100 kg, prodom. Telefon (03) 5821-863,031 509-061. KRAVO simentolko, brejo 8 mesecev, prcK dam. Dobrno, telefon 041480486. 6362 DVE telički, križanec simenta^/ai, ena staro 6 lednov, drugo 14 dni, prodam. Telefon 5739-044. lii72 TRI bikce simentolce,težke od 150 dDl70 kg, prodom. Telefon 031443-117, Š1233 DVA kozliČo, primerno za nadoljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5461415.6419 KOBILO hoflinger, rjave barve, staro 10 let, >pripulčeno( 5 mesecev, ujohono, ugodno prodom.Telefon 041 555-930. 6445 nUČKDsimentnlko, 140 kg, prodom. Ceno podogovori). Telefon 031 268-114, Š1241 nuäO simentolko, težko 125 kg, prodom. Telefon 041 759-681. ši243 PRAŠIČE, možnodoslnvo no dom, prodam. Telefon 041 836-398. Si244 ifolko, staro 22 mesecev, zo zakol ali nadaljnjo rejo, eko reja, pro-dam.Te[efon5461-567. 6461 KUPIM BIKE, težke od 300 do 700 kg, zo nadaljnjo rojo, kupim. Telefon 041 522-720. PRODAM PLOŠČICE, keramične, belonsko železo in ostoli gradbeni material, ugodno prodom.Telefon (03) 5461-165, 041/OS1 617-220. 6175 SUHAbukovadrvo,večjo količino, prodom. Telefon 041696-004. 64i6 VELIKEin male škarpniketertrovne plošče prodajamo. Telefon 5799-109, 031 219444. 6406 DESKE, debelino 25cmin strešne lote, 5*4 cm, prodam. Ceno po dogovoril. Telefon 5778-704. 6135 BUKOVA dno, mešana, razrezano, metrsko, z dostovo, prodom. Telefon 041 574-703. Š1240 PRODAM JA80LKA,neškrapljena,krivope{elj,jon(>-ton, corjevič, konode, prodam. Franc Šket, Me 4, Šmarje, telefon 041918-949. Š1224 RilNKl in suho koruzo v zrnju prodam. Telefon5461-094. L1172 KORUZO, lansko, v stroku ali v zrnju, prodom. Telefon 03150»)49. 6432 VEČlO koliäno jabolk, bobovec, mošoncV za sltskonje, poceni prodam. Telefon 5488^177. 6431 KRMNO peso prodam. Telefon (03) 5743-022,041 794-270. 6454 Podjetje SUPRA-STAN, d. o. o., sodelavca/ko upravljanje stanovar^j in stanovanjskih hiš. Od lna|iüdiüDii>lii>nii.lik.!n|-nl- nja. Začstet; tBkni lit- w< Pon. do petka Dd 8. do 15. ura. Tel. 03/425 61 50. Jakoma, do.0.. Mariborska C. W,Calie. m ld,ie:.fln.lnigrddbenid.l..lnlDi-nidcp: PE Gradnje, !>un64. d. o. o., Ipdvievd 22, Celle, lelelon »51 3(3-tl6. nn, sdrtn loivepecell in Inbolkn Id prešo-n|e,prodam. Telefon 031 76B-175. CIPRESE, smaragd In navadne, za živo me|e, agodne predam. Telelei (D3| 571-8839,041 317-588. 2B6S PRODAM GOVEJlollkonlsIdgiioizdKtavalnsIlažjiD nakladalka,predini.Telefon041 880-798,031 862-081- 6280 DVE dekorativni gove|l iteži ugodne pro-dam.Ielolen041 734J20. 83S6 IMKIORSK! vorige, velikost li9.14R28 In 420/70 R 24, prodam. Telefon 041 480486. 8362 CISTERNO 10 brilnooljo, malo rabljenn m spnloko, Garant Paliolo, lopo ohronlo-no,prodam.Tolefoa 040 590.372. 6374 OIKCA, 120kg,šrotarzairn|elnslrol(e, proJooi.Telefen 5461-341. 6396 NOV zimski prehedmisnioni plošč, volikosl 40, prodom ali zamenjam za prošiča. Telefon 041 734-320. 6396 TELIČKO simentolko,stamHdni in KJski dvobrazdni plug, prodam. Telefon 031 53M1I. S.232 VRTUNIK RlaikTIeiker in gremolonske plošče, različni izvojold, ugndao prodam. Telefon (03) 54M29. WAvozova, lesena kakiso,koliizažganjeku. he, stiskalnite za sadje, 501 in miiuisko mizo, prrdom-TJefaa 031 732J22.B417 FRANCOSKO postelje, žensko kolo in tri rn. dintoijeEmo ugodno prodom. Telc^oa 548-3849. &107 GRAOBENO putielo, 86 omv, blevski gmzj in 500lgbika,pradam-Telefaa041267-481. 6437 OTROŠKI voziček prodam. Coljo, feleloa 5416-195,031765-106,041 765-106. 6421 RENAOLTtT» 1,5 dd, letnik 2002 in prčkolko zokompiron|eAdrio50!ifk,pmdam-TolofooO« 741-719. žees BR70PARILNII(E|Alfel,50,BO,120,160m 200l,prodom.Telefaa|02|S02M50, polS.ua. 6455 SIV knooožoaskl plašč, ovčko, pradam. TeHan03181H27. p GARAŽNA vrota,žolozna, rhkrilnoinplo-stlčnevnlovitke, 80 m Vabljeno, prodom Tolefon04l64S4J98. Š1248 Simer, d. o. o., " Irjavčeva 22, 3000 Celje, telefon (03) 780-2510, falstalo sorodstvo ter vsi, ki ga bomo močno pogrešali. V SPOMIN Letos mineva 26 žalostnih let, kar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama TEREZIJA KNEZ izžigona Vrh nad Uškim Hvala vsem, ki se je na kakršen koh način spominjate, Žalujoči: mož Martin, sin Rado ter hčerki Nada in Izrezlja z družinami Pravijo, da čas celi strto srce, nama pa se zdi, da se je čas ustavil, odkar te ni. V SPOMIN 22. oktobra je minilo leto žalosti, kar je prenehalo biti srce najine zlate mame ROMANE VRENKO roj. Gmajner (9.2.1922-22.10.2005) Hvala vsem, ki se je spominjate, Milena in Greta iz Strmca, 80 let, Branko LEDNIK iz Šentjurja, 47 let, Silvester VRBOVŠEK iz Oj-strega, 63 let, Milan ZILLI iz Celja, 74 let. Šentjur pri Celju UmrH so: Štefanija POTRATA iz Gorice pri Slivnici, 8-5 let. Šmarje pri Jelšah UmrU so: Franc STRMECKl iz Podsrede, 57 let, Leopold KAMENŠEKizNezbiš,521et, Durda KRAJNC iz Belega Potoka pri Lembergu, 73 let, Ema URŠIČ iz Imena, 85 let, Jani SINKO iz Rogaške Slatine, 29 let. Velenje Umrli so: Frančišek REŽEČ iz Celja, 71 let, Franc SELIČ iz Latkove vasi, 75 let, Paulina CULK iz Prekope, 96 let, Frančiška BI-TENC iz Smartna ob Dreti, 83 let, Ivan MIKLA-VŽINA iz Velenja, 77 let, Frančiška OŽIR iz Kavč, 86 let, Marija RAMŠAK iz Ga-berk, 90 let, Martin LU-ŽAR iz Ljubljane, 84 let, Jožef MIHELC iz Velenja, 91 let, Martin REDNJAK iz Šmartinske Cirkovce, 76 let, Marija ŠPAJZER iz Šoštanja, 82 let. Bil si ves vesel, ko vračali ste-se z Visoke Ponce in dejal si mi: »Na svidenje doma«, a čakala sem te zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, bratranca in svaka ROMANA TURKA iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in z mano sočustvovali. Predvsem prisrčna hvala članom matičnega društva Zlatarne Celje in za Častno stražo pohodni-kov na njegovi usodni zadnji turi, prav tako tudi SMDO Celje ter drugim planinskim društvom. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki mi v težkih trenutkih pomagajo, in me tolažijo. Hvala za številne osebne in pisne izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Gospodu opatu Marjanu Jezerniku lepa hvala za lepo opravljen cerkveni obred, govornicama za ganljive besede ob slovesu, pevcem za čutno odpete pesmi in podjetju Veking, d. o. o., Celje za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej. Neutolažljiva žena Dragica Nisem odšel, ker ne bi hotel, draga družina, med vamiživeti. Odšel sem, da bi nehal hude bolečine trpeti. Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega ata IVANA HORVATA iz Prožinske vasi 57 (27.12.1931 - 7.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času hude bolezni tak) pridno obiskovali na domu in lajšali bolečine. Hvala g. župniku Vladu ZupanCiCu za obiske na domu. Posebna zahvala družini Bučar za vso pomoč v času hude bolezni našega ata. Zahvala družim Ocvlrk iz Kranjčice za vso dobroto, ki so mu jo z dobrim srcem tolikokrat izkazovali. Posebna zahvala dr. Mežnar, dr. Kajbi in vsemu osebju pljučnega dispanzerja Zdravstvenega doma Celje za tako prijazne sprejeme in pomoč pri zdravljenju dolgotrajne bolezni. Zahvala zdravnikom in osebju koronarnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki ste mu lajšali zadnje dni življenja. Pohvala in zahvala osebnemu zdravniku dr. Hruševarju za tako humano delo in pomoč ob vsakem času. Zahvala vsem serviserjem podjetja Medico-tehna iz Ljubljane za hitre usluge na domu. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v toUkšnem številu pospremili na zadnji zemeljski poti. Hvala g. župniku Conču za lep cerkveni obred. Hvala pevcem Idila in Železarni Store za prispevek. Hvala za odigrano Tišino in g. Zagajšku za vse usluge in pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Zofka, sinova Roman z družino in Saudi z Vesno in vsi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA ŠPEGLIČA iz Vojnika (6.12.1921-10.10.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste z nami sočustvovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter Zvezi borcev za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Pergerju za opravljen obred. Vsi njegovi 38 m ffiDU'- KINO FUmska šola, tretji del RAZSTAVE liG^DA: predftavasDvsakdgn ) v petek ii soboto jm 15.40, 17.40, 18. Warid Trads Cantor 21.50 Za živo meji) 12.20. 14.10. 16.00, 17! 9.40,2Z.0D. O p^ave 50 v petek m soboto 18.00 Boys BkesoxY les». girtsbkBici 20.00 Divpiniadeti Po filmu: plesni veter NEDELJA 20.00 Divji in zadoti SentiagovidRsvi 1 Mišmi Vice ) Mara «.per hivia NEDEUA I Miami VKa PRIREDITVE PEnK.20.10. 17.Q0 Mercatorcgnier Celje «nemstografi si pridržujojD pravico do spremendie programs. ZaSvomejo mrnjlM 15.50, (poi»de«ek. ajdo. ietr-tek, petek, sobota, nedelja 17.50) Klik - la popohio Svlieiqe 17.00. 21.50 Hudičevka v Pradi 12M 18.50,18.30,20.50. Huda mravljica jm 15.20.1 pimedeljek. torek, četrtek, p» t^, sobota, nedelje 17.20) WTC 19.10.^5.50 Jsz, ti in nadloga Ouprea 13.00. 16.00,18.20,20.40,22.50 Vraqi eakadriUa 21.30 Kače na letalu 19.20, 21.40.23.SS VanA. prämier. Itord 19.00) Sezona lova (srede 17.00) Kralji Mtnnti: ZgodM « Ridcviti Bobbfju 18.10,20.30,22.50 Peacehiker predavmye 18,00 Galerija Moziije GabrijdaŽele2aiik.Vanda'0nKjR Mandal odprtje razstave 18.00 Galerija Mozaik __ Dela XIV. Mozaikow sükaxsko-kiparake kolonije odprtje razstave 8,00 Velenjski grad-atrij 19.00 Likovni salon Celje______ Čas proti gibanju - deset let video umetnosti v Bolgariji iMäiprodukaja 19.00 Galerija Velenje Darko Lesjak: Atmosferski mi-krokozmos odprtje razstave 19.30 KiUturmdomKudZaijaTrnovlje XIV. Novačanova gledališka srečanja B.Nušič: Sumljiva oseba 20.00 Mestni kino Metropol AdiSmoikr....... □idomSep^ 2. festival skladateljev Ipavcev predstavitev vodilnih solo pevcev s 20.00 Atrij KSC Velenje 8.00 do 13.00 Atrij KSC Velenje Kmečka tržnica 8.00 do 13.00 Središče Velenje (pred sodiščem)_ Redni mesečni sejem Ij.OOKuhurnijci^k^ske Konjice ^"Sä^iwiiS^Tjubijana: Od kod si kruhek otroški gledališki abonma 10.00 Ce^ski dom 2. vseslovensko srečanje slepih in slabovidnih literatov 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov briog_ Hermanova soboU 15.00 Zdraviliški park pa Dobrni Kostanjada druženje ob prijetnem petju. jakev iz Dobrne 19.30 Kul fnKud Zarja TVnovlje XIV. Novačanova gledališka srečanja A. Hudi: Na Koroškem nič nove- J. Masteroff, F. EI Kabaret izven abonnu^a t: Mehika 19.30 Narodni dom Celje Celjskigodäiniorkester Solista: HinkoHassinMihaHass, klavirja koncert Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje: Celeia, ujeta v negativ, prelemi-nama predstavitev rezultatov arheoloških raziskav ob rekonstrakciji IV. etape Mariborske ceste v Celju, do sredine oktobra. Galerija sodobne umetnosti Celje: kiparska razstava Drij^cečodež Les Prostor GJina, do 23.11. Galerija likovnih del mladih: likovna dela Umetniške Šole Adhi Cita iz Bandunga, Vzhodna Java, Indonezija. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov. Razstavo je v sodelovanju z Arhivom RS pripravil Državni arhiv LR Kitajske, Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Spomeniško varstveni posegi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, do 11.11. Likovni salon Celje: Nepričakovana sprememba, avtorica Polonca Lovšin. do 29.10. Galerija Volk: razstava del Staneta Serca, do 31.10. Račka - galerija erotike: večme-dijska razstava PiCke, do 26.11. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem ste- klu. izsta- va fotografij Fotomodni vikend 2006 - izbor najboljših fotografij, do 15.11. Galerija Otto Škofja vas: likovna dela, slike (olja na platno) Vesne Fili-pič. do 30.10. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica TatjanaBadovinac, do 30.11. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 20.12, Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori; Podobe družabosti, do konca januarja 2007, STALNE RAZSTAVE Sobota ob 21.00 Jen Peaches, koncert Ob četrtkih m sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umetnosti - četrtkovi francoski filmi - sobotni glasbeni dokumentarci Fanzin Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja TV-oddaja Izpod korenin: iščemo sodelavce za Tv-oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije, igralce, scenariste). Priključite se mladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdništva. Petek, P2 ob 20.00 Biljard turnir Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15, ure. Mladi za razvoj Šentjurja in Dob- ja: predmet razpisa je nagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin Šenčur in Dobje, srednješolcev, študentovin mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo vomenjenih občinah, ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18,00, Rekreacija: Telovadnica OŠ F, Malgaja. Sobota 14.30, badminton Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kultur- va, etnološka razstava, razstava Schut-zove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Emološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnük in njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Ceršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gTiük Rudolfa Spanzla na temo Celjski grofi. www.novitedmk,coin BRETPIAČNIPBOMETNI TELEFON RADIA C EUE PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica: vabi vsoboto,21. oktobra, na Svaeico(1953m). drobna karavanška gora s tiirobim vrhom, ki povezuje skupine Stola, Vrtače in Koz-jaka. S postajališča pred parkirno stavbo na Glaziji se z naročenim avtobusim odpeljemo ob 5.00. Prijave sprejema društvena pisarna v Stanetovi ulici 20. novitednik m Ponedeljki ob 18.00 12-tedenski brezplačni seminar: daljevanje predavanja o Gralu, o _ nizira mednarodna duhovna šola Lec-torium Rosicrucianiun. Na ogled je razstava izbranih fotografij Fotomodnega vikenda = 6.^ toij i fotografij: Matjaž Očko, Miha Ka-cafura, Matej Gorjup, David Šoštar, Peter Kitak in Denis Ferlič. V naši info pisarni lahko dobite: - nefiks- indeks neformalnih izobraževanj, kartica EURO 26, informacije o evropski prostovoljni službi - vstopnice preko eventima, info o izobraževanjih, seminarjih in ostalih dogodkih - dostop do ihtemeta, na voljo so Več info: vjww. mc-celje. si 03 490 87 40 in 040 756 009 Redno dogajč športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, vodja Grega Teršek Kud Superstar - ples: torek ob 16. in 20. uri. Vodi Cvetana Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi dejan Kud Desa f; ob Si botahmed 14. in 16. VS Styling - modne delavnice: srede ob 17 uri in sobote ob 10. i ' Društvo za planetarno sintezo; četrtki vsakih 14. ob 1' www.novitednik.com ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duSevno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki reKabilitadji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3. Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajaü življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali OSI/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 Itleton 492-40^2 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.1 03 492 57 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Srot leopra jačasopii Naslov: Prešernova 19,300Ü Celje, telefon (03] 4225190. fax;(C3) S441032,Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je ISO [€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Täjnica: Tea Podpečan Veler Naročnine; Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40,800 tolatjev |€170,261, Številka Uansakcijskega računa: 06000 0026781320, Nenaročenih txjkopisov in fotografij ne via čamo. Tisk Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunaj.ska 5 direktor: Ivo Oman. Novitednik sodi med proizvode, 7-katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. RADIO CEUE Odgovorna ured Urednica ii' 33) 49 O a (za Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur,: Ivana Stamejčič, Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Šarlah, Oblikovanje: www,minjadesign,com E-mafl uredništva; tednik@nt-n:,si; E-mail tehničnega uredništva tehnlka,tedniki®nt-rc,si radio<®nt-rc.3i. E-mail v studiu: info@radi( UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Rozmari Petek, Urška Selišr Simona Šolinič, Dean šust. Opravlja trženje ku in Radiu Celji Pomočnica direkte Organizacijski •• Ida: V--- prostora v Novem tedni->siale agencijske storitve, 'odja Agencije: Vesna Le- vodja: Franček P Viktor Klenovšek Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fta: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekl. pošti: agendja@nt-n: Iii lillK 39 Nagradna križanka ^-^«skop S S- ?MOJIIIW NAMEN 18 SSI VMEKI 5 FILMSKI IGRALEC WaLES 15 DIAPOZITIV 30 HK^NA VNETJE m.tpm Se WROGLA ČEPICA BASKOV ENOTA ZA T FR.-NEH. UMETNIK TAROU 27 » TISKMUEV (laSÄi m^DV 20 N^n. 10 = 2 JAP. (KOBO) 7 17 14 nDU.REŽIS. (HIRA) Kose» GUSlUE 3 = S 29 Di^TH) 23 VADH ElBlEMr 8 FRIGRALKA ICATHER1 PU^VI porevt (ALKA) 4 9 '"wot" SL.SLH). (AWCA) 21 OPIRANJE e^iwci mjijE 26 16 Suwliw 6 fl* 13 p - 24 ^luR (MARKO) 12 . - 22 CTOWUJ» s iS. RONALD (KRAJŠE) GRA^ 25 1 BBUUr GERMAN. PLEHE 28 11 19 E«^ Nagradni razpis 1. nagrada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za nakup kami, slaščičarni, trgovini in baru Romana Bi^eza z 2. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Oli-mia in knjiga Ivana Sivca Mojster nebeške lepote 3. - 5. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. oktobra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 13. oktobra. Prispelo je 517 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 81 Vodoravno: UDO, RIS, AON, HARRIS, JAT, AL, KOSOVEL, ELA, MLEV, UREAZA, NENAMERNOST, RAM, SKALAR, BKS, KAVA OSRAM, MAE, UN. NAG. EGGAR, IK. ZA BN, OTTO, ISKALEC. UDAR, PANTALONE. TRTAR, ARAO, OGI, TIL, UČKA, IGA, OJETTI, KOTALKAR, NATHANS, VILA, KAIROUAN. RETARDER, ADE, IRMA, LOJ, NAOS Geslo: "niristiCna mesta v "niniziji. Izid žrebanja 1. nagrado: vrednosuii bon za 5.000 tolarjev za nakup v pekami, slašaCami, tigovini in baru Romana Brgleza z Vranskep, prejme Marija Zidanšek, Hotunje 34 a, 3232 Ponikva. 2. nerado: dve vstopnici za kopanje v Termah Topolšica (3-urni v dneh od ponedeljka do petka), prejme Marija Steiner, Ločica 87 h, 3313 Polzela. OVEN li^ Ona: Ne zapirajte se vase. ampak poglejte okoli sebe in hiiro boste opazili cela kopico ugodnih kombinadj, v ljubezni in tudiposhvno. V bližnji prihodnosti se vam obeta živahnejše življenje od dosedanjega. On: Ne odMajte več z odlo-ätvijo. Tisti, ki vas je povabil, ni imel v mislih nič slabega, zato se vam obeta prijeten vikend. Seveda pa je le od vas odvisno, kako in kje se bo le ta končal. Izbire je na pretek ... Ona: Čeprav ste zelo samozavestni, bi lahko od časa do časa poslušali tüdi nasvete drugih. Učite se raje na tujih napakah, namesto daeksperimen-tiratez lastnim življenjem. Drugače vam bo kasneje še žal. On: Spet boste uspeli dokazati svoje poslovne sposobnosti, saj se boste uspešno lotili naloge, ki je sodelavcem doslej delala obilo preglavic. Delo bo sicer dolgotrajno, ase bodo že sedaj pokazali prvi rezultati. DVOJČKA Ona: Osebi, ki se vam skuša približati, se ne izmikajte, saj vam lahko v prihodnosti še precej pripomore k uspehu. Poleg tega se lahko nadejate tudi realizacije ljubezenskih načrtov s staro simpatijo. On: Kar razganjalo vas bo od pozitivne energije in le stežka se boste obvladovali, še posebej kar se tiče ljubezni. Pazite le, da vas ne bo preveč zaneslo, saj vam tega partnerka pač ne bi zlahka odpustila. Ona: Radi delite nasvete, ko pa se v težavah znajdete sami, ugotovite, da ne veste niti za eno pametno rešitev. Toda ni-karneobupajte, ampakseozrite okoli sebe in si poskusite najti koristno pomoč. Otv Pokazala se bo moŽTWSt za potovanje, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepotešljiva. Vendar pa ne boste imeli kdo ve kakšnih težav. Ona: Še rmjbolje bi bilo. če bi se čim bolj posvečali ljubezni inpodobnim rečem, kajäpri. delu se boste ukvarjali z malenkostmi, ob tem pa ne boste imeli prav nobenega potrpljenja pri realizaciji svojih ciljev. On: Prisluhnile, kaj vam hočejo povedati ljudje, saj je znano, da stvari, ki se tičejo nas samih, nikoli ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar pa si boste lahko ustvariU popolnoma novo sliko celega problema. mMilJIM.ifr»^ Ona: Zabavno bo še veliko bolj. kot so vaše najbolj drzne predstave, kar se bo še najbolj pokazalo prav na ljubezenskem področju, kjer vam zadnje čase ni šlo vse, kot bi želeli. Tokrat bo povsem drugače. On: Znašli se boste v presenetljivi situadji. ko enostavno ne boste vedeli, kaj narediti. Na pomoč vam bo priskočil stari prijatelj in skupaj bosta razrešila ta gordijski vozel. Na konca bo prav prijetno. STRELEC ^ Ona; Prijelo vas bo, da bi se lotili česa novega, zato se boste odpravili v družbo in se pozanimali o trenutnih možnostih. Novice, ki jih boste izvedeli. vam bodo vlile precej poguma, zato se nikar ne obirajte. On: Prizadevali si boste spet osvojiti srceparirterke, kar vam bo tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ravno ob pravem času. saj so pred vami dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo časa za ljubezen. KOZOROG ^ Ona: Kritično obdobje je že počasi za vami. zato bi ne bilo slabo, da bi se spet posvetili uresničevanju načrtov. Nekdo vas bo opazoval in pri tem delal velike načrte, na vas pa je, ali se ma boste odzvali! On: Čustva vam bodo dodo-braskazilaposlovnenačrte. Toda vam bo vse drugo precej važnejše in seveda tudi prijetnejše. Pazite samo. da se to ne bo preveč poznalo na finančni situadji. ki ni ravno blesteča ... 3. - 5. nagrado: vstopnico za triurno kopanje v Termah Ohmija, prejmejo: Karolina Gobec, Zadrže 14,3240 Šmarje pri Jelšah, Urška DebeUk, Pohorska 4, 3000 Celje in Stane Meie, Prvomajska 28 b, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. LEV VODNAR ^ Ona: Nenadoma ne boste vedeli, kaj početi z nakopičeno energijo, a bo partner hitro priskočil na pomoč Obeta se vam burno ljubezensko doživetje, ko boste počeli tudi stvari, ki so bile nekoč le pobožna želja. On: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boste lahko le tako začeli uresničevati načrt, ki vam ne da spati Tako si boste lahko tudi vi privoščili nekaj večpotitka, ki vam je več kot potreben. Ona: Če se boste prenaglili, se lahko kaj hitro pripeti, da boste ostali praznih rok, zalo izberite daljšo, vendar prav zato veliko zanesljivejšo pol do ns- IjaviU soojo voljo. On: Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite. Nikar se ne prepustite zmagovalni evfori-ji. raje ohranite čim treznejšo glavo. To bo pomagalo tako na poslovnem področju kot tudi u povsem privatnih zadevah. Ona: Se vedno ne boste prepričali partnerja, da bi vam popolnoma zaupal Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite... Ob koncu tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ta pa ne bo imela posebnih posledic. On: Vse okoli sebe vidite črno in neprijazno, kar nikakor ne more büi res. Naživljenje morate gledali z mah več optimizma, pa se vam bodo odprla mar-sikateradoslejzaprta vrata. Včasih je treba le potrkali... Ona: Najnovejši dogodki vas bodo presenetili, saj ste mislili, da je zadeva že nekaj časa zaključena. Tega ne pokažite, ker boste postaUpredmetzasme-hovanja v okolici. Premislite, nič še ni izgubljenega! On: Čeprav se usi trudijo, da bi vas končno uspeä odtrgati od fiksne ideje, boste še naprej vztrajali pri prvolni odločitvi. Mogoče vam bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj ■ narobe... 90 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilfi Novega 1 Takois izglsda skupinica po dobrih šestih inesecib hniM> z mi. Deset let Celeane če bi v Celju büo še več takšnih, iiot je lastnica etno galerije Celeana Darja Vcnic, bi mesto imelo povsem drugačen videz in utrip. Kljub marsikateremu nerazumevanju njenega dela in včasih tudi kakšnemu polenu pod noge že deset let vztraja s svojim edinstvenim kulturnim kotičkom na SlomSko-vem trgu, kjer razstavlja in prodaja izdelke priznanih slovenskih rokodelcev. Galerijo, ki jo je ob jubileju tudi prenovila, ji zavidajo v marsikaterem slovenskem mestu, še zlasti v Ljubljani. Darja Vovk (desno) je lO-letnicc proslavila z izbranimi ustvarjalci izdelkov umetne obrti, v Špi-talski kapelici pa je pripravila pregledno razstavo oblikovalke Nataše Prester. JI, foto: SHERPA CENIK KUHARSKIH BUKEV KUHARSKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ -maloprodajna cena 2.700 sil -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit -za naročnike Novega tednika 950 sit -z naročilnico 1.900 sit ZDRAVILNA ZELISCA, CAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna ccna 2.700 sit -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit Kandidati, ki so vztrajali do konca, so skupno izgubili 324 kilogramov. svojo vztrajnost so ta teden prejeli priznanja, ki so jih bodo najverjetneje nalepili kar na vrata hladilnika, da jih slučajno prepohi hladilnik ne bo zmamil na stara pota. »Ne dovolite si, da bi vaši krožniki postali večji in ne dovolite si, da bi se nehali tehtati,« jih je ob slovesu opomnila prim. Jana Govc Eržen, ki je hujšaije vseskozi budno spremljala. Na prireditvi 3. novembra ob 17. uri v Citycentru v Celju se boste lahko na lastne oči tudi sami prepri-čah, kako »shujšani« so naši izžrebanci in se morebiti naslednje leto tudi sami prijavili v našo skupino. RP inŠBir Naročilnica «AROCILO P0S»U1C«IH KNJIG lipSiti šte.ilo izvod«« nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 2.4Q0 sit (10,02 EUHI za izvod Iplus poštninah nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve • vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit (7,93 EURlza izvod Iplus poštniral. nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit 110,02 EUR| za izvod (plus poštninal. MROCIIO KOMPLETOV KNJIG liinaSte pDlj« pred želeno kombinaoljol □ m Bt knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštninal □ nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (14,19 EURI (plus poštnina) □ nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) □ nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EUR) (plus poštnina) Podpis NT&RC d.Q.a., Piešemava 19,3000 Celje Francoska taksistka še do jutri lahko v Velenju srečate novo taksi službo francoske voznice oziroma umetnice Alexandre Filiatre-au. V tem primeru ne gre za klasično taksi službo, ampak za evropski projekt, ki ga bo mlada umetnica izvajala v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje. Francoska umetnica je za projekt in svoje umetniško popotovanje izbrala več slovenskih mest. Storitev je brezplačna, v zameno za plačilo pa želi umetnica z uporabnikom posneli kratek intervju oziroma pogovor, Intervju bo z video montažo uporabila na umetniški razstavi v naslednjem letu. Z umetnico se boste pogovarjali v angleščini in izvedeli marsikaj zanimivega. Namen projekta je pridobivanje različnih izkušenj, ustvarjanje dialoga med različnimi rasami, nacionalnostjo in gradnja evropske identitete skozi umetnost. Projekt je v skladu s slovensko zakonodajo in ni konkm-enca lokalnim taksi službam. Taksistko lahko pokličete na telefonsko številko 031 227-227 ali pa naročite vožnjo v neposredni bližini Regionalnega multimedijskega centra Kunigunda. Alexandra je v zameno za gostoljubnost Mladinskega centra Velenje pripravila tudi več produkcijskih delavnic na temo produkcija kratkih filmov. US Foto: UROŠ ŠKRUBEJ KUHARSKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ Zbirka preverjenih receptov iz kuhinj slovenskih gospodinj, zbranih iz vse Slovenije v oddaji Radia Celje »Kuhamo skupaj«. VLAGANJE, SHRANJEVANJE INZAMRZOVANJEŽIVIL Zbirka napotkov, nasvetov in receptov za ravnanje z živili, ki jih gospodinje z eno besedo imenujejo ozimnica. Pravila vlaganja in shranjevanja, napotki in nasveti za zamrzovanje, skoraj 200 receptov za marmelade, sokove, kislo zelenjavo in druge pripravke. ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE Vodič skozi zdravilna zehšča, ki jih je mogoče najti in nabirati v Sloveniji (s fotografijami in risbami), rastišča, kaj nabiramo, kako sušimo in kako pripravljamo zdravilna zelišča za uporabo. Strupene rastline. Recepri za čaje. ki na zdrav način lajšajo različne tegobe. Domača lekarna. I lahko kupita tudi v poslavalnicah Sitra v Žalcu Upanje ostane Predpostavljamo, daje bila včerajšnja seja vlade za odtenek bolj ostra. Pričakujemo namreč, da bo tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič ministru za ceste Janezu Božiču poskušal dopovedati, da je cesta od Arje vasi do Velenja nujno potrebna obnove. Drobnič je namreč minuli teden za obisk Gorenja potreboval policijsko spremstvo, vseeno pa predpostavljamo, da je le opazil nepopisno gne- čo in luknje. Če pa ne, mu je to (spet verjetno) povedal direktor Franjo Bobinac.