GLASILO OBČINE DOMŽALE 14. september 2007 - letnik XLVII, št. 10 Varna pot v šolo v občim Domžale Priprave na prvi šolski dan so se začele že pred koncem šolskega leta 2006/07, ko je občinski Svet za varnost v cestnem prometu, skupaj s predstavniki občine pregledal poti za varno pot v šolo. Skupaj so določili posebne odseke in dele, ki jih bo potrebno ponovno opremiti s signalizacijo, in okolice šol, ki jih je potrebno urediti. Dela so v poletnih dneh izvajali izbrani konccsionarji za svetlobno in cestno signalizacijo. Na varne poti v šolo so tako narisali rumene srčke. (nadaljevanje na strani 3) HITOVO SEJMARJENJE 15. IN 16. SEPTEMBER V CENTRU DOMŽAL! J Obvestilo o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Občina Domžale bo z vračanjem v telekomunikacijsko omrežje začela po sklenitvi poravnave pri državnem pravobranilcu. O prvem šolskem dnevu in varnosti v cest nem prometu. stran Zbiranje smeti v občini Obvestilo o zbiranju in odvozu nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, obvestilo o jesenskih kosovnih odpadkih ter o zbiranju in odvozu smeti po novem letu. strun Predsednik Sveta staršev nam je posredoval pismo s kratko obrazložitvijo. 1 Koledar prireditev v občini Domžale Začela se je sezona športno rekreativnih in kulturnih dejavnosti. Tudi na kulturnih in športnih straneh vas društva vabijo, da se pridružite njihovim dejavnostim. Informacije o dlmnikarstvu v Občini Domžale Zaradi začetka kurilne sezone bo potrebno poiskati usluge dimnikarskih služb v občini Domžale, ki je za mnenje poprosili tudi pristojno ministrstvo. Naslednja Številka Slamnika izide 12. oktobra, rok za oddajo materialov je 3. oktober 2007. Slamnikarska 4, Domžale (brvia md prodajalna Universale) Tel.: 01/721 10 22 Domžalski nogometaši na evropski sceni Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avtoličarje In pleskarje KUPON ZA 10% POPUST Domžalski nogometaši so začetek letošnje sezone začeli »evropsko«. V I. predkolu Lige prvakov so najprej gostili moštvo Tirane iz Albanije, ko so Domžalčani prvič zmagali z 1:0 (strelec Jankovič). Sledilo je težavno gostovanje v prestolnici Albanije, kjer so naši nogometaši v hudih vremenskih in nasploh težkih pogojih še drugič zmagali, tokral / dvema zadetkoma Ljubijankiča. Sledil je drug predkrog, ko je na vrsto prišel zagrebški Dina-mo. Dogajanje je bilo na vrelišču že nekaj dni pred srečanjem, celo vstopnice so pošle 48 ur pred tekmo, a na tekmi Domžalčani niso imeli »srečne noge«, saj so naprej doma izgubili z 1:2, nato pa teden dni kasneje še v Zagrebu s 3:1. Srečanje v Domžalah so izkoristili tudi politiki, saj sta se tekme skupaj udeležila župana obeh mest, niti najvišji slovensko-hrvaški vrh ni mogel obiti velikega sosedskega srečanja, saj sta si tekmo ogledala oba premiera - Janez Janša in Ivo Sanader. Domžalskim nogometašem kljub izpadAt iz prestižnega evropskega tekmovanja čestitamo za borbene igre in želimo veliko uspeha v domačem prvenstvu! (mak) V0DOTERH za razumno vurcne. STIEBEL ELTRON topl?,tne De Dietrich A ogrevalna -»■■■_ m. l. 1.1.■ nvjn črpala ,».,«,„„ ,>r tehnika 7. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2007 15. september ob 19.30 Koncert »Večer s Tomažem Habetom in gosti« Simfonični orkester Domžale - Kamnik Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjancevo 8. Radomlje 01 722 89 20 041 659 591 vodoterm.radomlje i siol.net. www.vodoterm.si VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VEUAŠ l# JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale Tel.: 01 7243 089 GSM: 041 616001 Fax: 01 72 19167 e-mail: infoMpoliglot.si POLIGLOT; www.poiigiot si Srednja šola Domžale in Občina Domžale Vas vabita 18. septembra 2007 na javno prireditev ob podelitvi priznanj slovenskim učencem in dijakom Programa MEPI - mednarodnega priznanja za mlade. Prireditev se bo začela ob 15.00 uri za Srednjo šolo Domžale. Kot posebna gosta se bosta prireditve udeležila Tim Simmons, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, in njegova kraljeva visokost v Sloveniji, vojvoda Yorski Andrew Albert Christian Edward, sin kraljice Elizabete II. Vabljeni! \B( )\ \ I \ 0. Si /o Osnovna šola Preserje pri Radomljah Vabi na slavnostno razglasitev Glasserjeve kakovostne šole -z dobrimi odnosi do uspeha, ki bo 27. septembra 2007. V dopoldanskih urah je možen ogled pouka po načelih teorije izbire (ob 8.10, 9.00 in 10.10 uri), ob 11. uri bodo učenci, starši in učitelji skupaj z obiskovalci sklenili objem okrog šole, ob 17. uri bodo učenci pripravili prireditev, na kateri bo slavnostna podelitev, ob 18.30 pa zaključek z muzikalom Mamma Mia. Po končani prireditvi bo pripravljena tudi pogostitev. Vabljeni! Vpisovanje abonmajev od 13. do 25. septembra 2007. » več na strani 17 Učenci in učenke s kolektivom OŠ Preserje pri Radomljah URAD ZUPANA Drage bralci in bralke, v današnjih mrzlih dneh se lahko vprašamo, kam je šlo poletje? Ne samo zaradi mraza, tudi zaradi delovnih obveznosti. Seveda je v Domžalah veliko novega, za nami je nogometni spektakel med NK Domžale in NK Dinamo. Varnost in Policija so s svojimi zanimivimi opravami vzbujali občutek tesnobe in na spektakel opozarjali tudi tiste Domžalčane. ki nogometa sicer ne spremljajo. Seveda smo bili navdušeni tudi nad političnim vrhom, ki nas je obiskal. Nadaljevanje, ki se nam obeta septembra, pa je vse bolj bleščeče. Srednjo šolo Domžale je veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske povabil, da ob obisku vojvoda Yorškega. princa An-drev/a. sina kraljice Elizabete II, organizira podelitev priznan/ Programa Mepi - mednarodnega sodelovanja za mlade. Natančna organizacija, zavzetost direktorja in mentorice bo prav gotovo zagotovila vsem obiskovalcem zanimiv dogodek. Vojvoda Yorški in Program Mepi sta predstavljena na peti strani Slamnika. Nadalje nas s svojo predanostjo delu in učencem razveseljujejo na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer bodo imeli slavnostno razglasitev Glasser-jeve kakovostne šole - z dobrimi odnosi do uspeha. O tem smo več pisali že v zadnji številki Slamnika. Septembrski začetek v luči prvega šolskega dne nas je spodbudil, da smo tudi naše svetnike vprašali, kako se spomnijo svojega prvega dne in kako vidijo varno pot v šolo v občini Domžale. V teh dneh se bo začela tudi volilna kampanja za predsednika države, ki ho kot kaže ponovno delila državljane. Vsebine ostajajo iste, samo kandidati in razmere v družbi so nekoliko drugačne. Upam. da bodo kampanjo začinili »znani« kandidati in nam vsem ponudili vsaj nekaj smeha. Vesela sem vseh prispevkov društev in organizacij in vsem. tudi tistim, ki se v tej številki niste pojavili, želim veliko uspehov in zadovoljstva v novi sezoni. Odgovorna urednica Janša in Sanader v Domžalah Veliki nogometni spektakel v Domžalah je ponudil dogajanje tudi izven zelenih površin, politično srečanje na državni ravni. Srečala sta se predsednika vlad obeh klubov, ki sta se pomerila na domžalskem stadionu. Na stadionu sta ju sprejela Toni Dragar, župan Občine Domžale in Stane Oražem, predsednik NK Domžale- Že tako vročo temperaturo, ki jo je obljubljal nogometni spektakel, sta v Domžalah s svojim obiskom dvignila še Janez Janša, predsednik vlade Slovenije, in Ivo Sanader, predsednik vlade Hrvaške. Na stadionu sta ju pričakala Toni Dragar, župan občine Domžale in Stane Oražem, predsednik NK Domžale. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je bil vesel srečanja: »Ogled tekme obeh predsednikov vlad nas je presenetil in zaradi srečanja z župa- nom Zagreba, Milanom Bandičem, sem oba predsednika sprejel na stadionu. Vesel sem bil njunega obiska, saj sta s tem dokazala pomembnost nogometa kot povezovalnega elementa. Sam pa lahko ugotovim, da njun obisk dokazuje, daje šport, tako nogomet kot košarka in uspehi v obeh domžalskih klubov, ponujajo možnost za promocijo in nadaljnji razvoj naše občine.« Stane Oražem, predsednik NK Domžale, je govoril o priznanju dela kluba: »S svojim obiskom sta predsednika pokazala pomembnost srečanja. Predvsem mi veliko pomeni obisk Janeza Janše, ki je z ogledom tekme potrdil naše delo in prizadevanja v NK Domžale.« V polčasu sta predsednika nadaljevala pogovore na tribuni in po zaključeni tekmi zapustila stadion v družbi varnostnikov. Urad župana Srečanje z županom občine Neuhaus Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je na Libeliški gori srečal tudi z Gerhardom Visotschnigom, županom občine Neuhaus. Po zanimivi prireditvi, ki sojo mladi pripravili skupaj s svojimi mentorji, sta se srečala župana obeh občin in se pogovorila o skupnem sodelovanju, predvsem pa o razvojnih možnostih obeh občin. Občina Neuhaus je gradila svoj razvoj na turizmu, tako na ogledu muzejev, gradov in drugih kulturnih objektov, kot tudi turizmu v naravi, kolesarjenju in pohodništvu ter ima čudovito mestno jedro. Župana sta tako največ pozornosti namenila prizadevanju Občine Domžale za ureditev mestnega trga in mestnega jedra, možnostih povezave avtobusne in železniške postaje. Pogovor je tekel tudi o ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj gospodarstva ter športnih uspehih obeh klubov v občini Domžale. Urad župana Srečanje z Milanom Bandičem, županom Zagreba Toni Dragar, župan Občine Domžale, je pred nogometnim spektaklom v Domžalah sprejel Milana Bandi-ča, župana Zagreba. Srečanja so se poleg obeh županov udeležili tudi predstavniki obeh klubov, Stane Oražem , predsednik NK Domžale, Mirko Barišič, predsednik NK Dinamo ter Zdravku Mamic, izvršni podpredsednik NK Dinamo. Sprejem je potekal v sproščenem ozračju in izmenjava mnenj je bila z obeh strani ocenjena kot zelo koristna. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je o srečanju povedal: »Združil nas je uspeh obeh naših klubov. V pogovoru z županom Zagreba smo ugotovili, da je za uspeh obeh klubov in vstop v ligo prvakov potrebna tudi podpora kraja, ki jo NK Domžale v Domžalah prav gotovo ima.« Milan Bandič, župan občine Zagreb, pa je o srečanju povedal: »Po pogovorih, ki jih imamo v teh dneh na vladi, je bilo srečanje z županom Domžal zelo prijetno. Ugotovil sem, da se župani srečujemo s podobnimi željami naših občanov, društev in klubov in da tudi Toni Dragar išče možnosti, da bi uspel zagotoviti potrebno infrastrukturo za zadovoljitev potreb vseh.« Predsednika kluba sta delovala sproščeno, čeprav je bilo v zraku čutiti pričakovanje velikega nogometnega spektakla. stran Zdravko Mamic, športni direktor NK Dinama, pa je povedal: » Pričakujem zanimiv dvoboj, ki za nas vsekakor ne bo lahek. Nc podcenjujem nobenega nasprotnika. Vseh 120 minut se bomo borili kot ekipa za skupen uspeh.« Športni direktor NK Domžale, Nenad Protega, je bil zaradi obveznosti žal odsoten, je pa vseeno sporočil, da se veseli srečanja z NK Dinamo in verjame, da bodo tako igralci, klub kot Domžalčani dobro predstavili Slovenijo. Urad župana Župan obiskal domžalsko gasilsko mladino v Libeličah Domžalska Gasilska zveza je letos že devetič za svoj podmladek organizi- rala letni tabor v Centru za šolske in obšolske dejavnosti na Libeliški gori, v neposredni bližini slovensko-avstrijske meje na Koroškem. Mlade gasilke in gasilce je tudi letos na dan odprtih vrat obiskal župan Toni Dragar, skupaj s poveljnikom Gasilske zveze Janezom Breceljni-kom, poveljnikom civilne zaščite Francem Anžinom ter Petrom Gu-bancem, načelnikom oddelka za premoženjske zadeve, ki v občini pokriva dejavnost gasilstva. Dneva odprtih vrat so se poleg staršev otrok udeležili tudi predstavniki republiške in občinske gasilske zveze, predstavnica občine Dravograd ter župan sosednje avstrijske občine Suha. Na zanimivi in zabavni prireditvi, ki sojo s svojimi mentorji pripravili mladi gasilci in gasilke, je vse navzoče pozdravil župan Toni Dragar, ki je poudaril pomen vključevanja mladih v gasilstvo ter dejal, da bo Občina Domžale še naprej zagotavljala sredstva za izvajanje njihovih programov. Vsem udeležencem je zaželel uspešno in varno delo do zaključka tabora. Urad župana Župan in poveljnik civilne zaščite sta obiskala domžalske tabornike Toni Dragar, župan občine Domžale in poveljnik civilne zaščite Franc Anžin sta v mesecu juliju v Stavci vasi pri Žužemberku obiskala domžalske tabornike, ki imajo tam letos že sedmo leto postavljen letni tabor za domžalske otroke in mladino. Rod skalnih taborov sicer v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu opravlja naloge nastanitve in oskrbe Pogovor z novinarji Na današnji novinarski konferenci smo se dotaknili številnih tem, predstavili smo 25-letno sodelovanje Občine Domžale s švicarskim mestom Ruti - delegacija bo obiskala predstavnike društva sredi septembra in njihovemu predsedniku Jožetu Lasiču izročila bronasto plaketo Občine Domžale, ki jo je za sodelovanje prejel ob občinskem prazniku. Sodelovanje občine z Radiom Hit, ki se bo na Hito-vem sejmarjenju predstavila z društvi na stojnicah ter predstavitvijo župana in njegovega urada, bo letos v nedeljo, po 15. uri. Podali smo tudi osnovno informacijo o obisku njegove kraljeve visokosti vojvode Yorškega, princa Andervva, sina Kraljice Elizabete II. Na predlog veleposlanika Tirna Simpsa bo na naši Srednji šoli Domžale podelil zlata priznanja Programa Mepi, mednarodnega priznanja za mlade. Obisk je prav gotovo priznanje za Srednjo šolo Domžale, ki s svojim programom izobraževanja ustvarja pogoje za kvalitetno šolanje oziroma možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Za novinarje smo pripravili tudi kratek pregled 10. seje občinskega sveta, nosilne točke so prav gotovo podelitev stavbne pravice za izgradnjo 8-oddelčnega vrtca v centru Domžal, ob OŠ Domžale; predlog odloka za ureditev centra Domžal, ki ga bomo zaradi pomembnosti za vse občane in občanke sprejemali dvostopenjsko. Seveda pa je bila zelo pomembna tudi informacija o novem načinu odlaganja smeti, to je ločevanju bioloških in komunalnih odpadkov, o postavitvi novih kant, o vse večji uporabi eko otokov za ločeno zbiranje smeti, o sodelovanju z eko šolami in eko vrtcem v občini ter posebni, informativni brošuri, ki jo bodo občani prejeli najkasneje do konca leta 2007. Vse novinarje kot tudi občane pa smo še posebej povabili na slavnostno odprtje nove telovadnice in adaptirane Osnovne šole Ihan, ki je bila 12. septembra, ob 17. uri. Toni Dragar, župan Župan z gostoma Metko Karlovšek. mentorico Programa Mepi in Primožem Škotlc, direktorjem Srednje šole Domžale Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale Upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ponovno obveščamo, da bo Občina Domžale s predpisanimi postopki vračanja vlaganj začela po sklenitvi poravnave pri državnem pravobranilcu oz. uspešno zaključenem postopku na pristojnem sodišču. Zahtevek Občine Domžale za vračilo sredstev se trenutno nahaja v obravnavi na državnem pravobranilstvu, kamor je pravni zastopnik Občine Domžale poslal že dve urgenci. Državno pravobranilstvo nam je v marcu pojasnilo, da v predpisanem roku zaradi objektivnih razlogov našega zahtevka ne more rešiti, saj je prejelo kar 35.582 zahtevkov. Po posredovanju druge urgence nam je državno pravobranilstvo v mesecu juniju pojasnilo, da za reševanje zahtevkov poleg rednega dela nima dodeljene dodatne strokovne pomoč.i zaradi česar se zahtevki rešujejo poleg rednega pripada zadev. Glede na to, nas je zaprosilo za razumevanje in obljubilo, da bo predlog poravnave pripravljen čim bo to mogoče. Občina Domžale bo takoj po sprejeti odločitvi državnega pravobranilstva o njej seznanila upravičence. Občina Domžale ogroženih občank in občanov v primeru naravnih in drugih nesreč. Taborniki so s svojo operativno ekipo ter opremo, ki jo zagotavlja občina, usposobljeni postaviti in organizirati začasno bivališče za okoli 200 ljudi. Zupana in poveljnikaje sprejel vodja enote za nastanitev, Jarc Andrej s svojo ekipo, ki je v tem času vodila tabor. Ogledali so si nastanitvene zmogljivosti in organizacijo inten-dantske ter druge logistične oskrbe »začasnega bivališča« oziroma tabora. Župan je pohvalil dobro organiziranost tabornikov ter izrazil željo, da v naši občini nikoli ne bi bilo potrebno postavljati začasnih bivališč, kljub temu pa od odgovornih pričakuje stalno pripravljenost za ukrepanje ob naravnih nesrečah ler drugih izrednih dogodkih, saj teh vnaprej ni mogoče izključiti. Urad župana Rad bi sc zahvalil vsem društvom, klubom in posameznikom za pozdrave in dobre želje, poslane med počitnicami. Toni Dragar, župan Pred nami je praznovanje dveh jubilejev Prijetno in prijateljsko vzdušje v Švici SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o.. Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, ŠPELA KOČAR, JURE FLERIN, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANE/. DEMŠAR • Lektorica IRENA STARIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, ¡nfo@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Sredi septembra 2007 bo v Rii-tiju slovesnost ob 30-letnici Slovenskega društva Slovenija ter 25-letnica uspešnega sodelovanja društva z Občino Domžale. Ker boste o slovesnosti lahko brali v eni od naslednjih številk časopisa, vam danes na kratko predstavljamo sodelovanje naših prijateljev iz Švice na slovesnostih v okviru 1200-letnicc švicarskega mesta Riiti. Kot smo lahko prebrali v njihovem glasilu je bila rdeča nit druženja kontakt in komunikacija med vsemi prebivalci tega mesteca, cilj pa preseganje kulturnih razlik in uresničevanje želje po mednarodnem povezovanju in premagovanju razlik. To je poudaril tudi Robert Leban, predsednik Slovenskega društva »Slovenija«, ki je med drugim za švicarski časopis povedal: »Prireditev ima za naše društvo še poseben pomen, saj upam, da bodo tovrstna srečanja, kjer se v prijetnem in prijateljskem vzdušju lažje poslušajo različna mnenja in pogledi, še bolj zbližala Slovenijo in Švico. Slovenci smo se tu v Rutiju lepo integrirali v skupnost in si želimo z našo prisotnostjo in gostoljubjem postaviti primer let na nek način domačinom tudi nekaj vrniti.« Mesto Ruti ima okoli 20,3% tujcev, zato imajo tovrstna srečanja in prireditve osrednjo vlogo v smislu političnega in socialnega povezovanja. Gre namreč za razumevanje in sprejemanje tujih kultur, tudi kulinaričnih in plesnih značilnosli in posebnosti, kar je začetek in ključ dolgoročne in uspešne integracije. S svojo dejavnostjo v okviru slovesnosti so se naši prijatelji, tudi ob pomoči Občine Domžale, ki je zagotovila promocijsko gradivo, pa tudi pravo slovensko orehovo potico, tudi tokrat izkazali ter tudi dokazali, kako je potrebno promo-virati delo društva, Občine Domžale in Slovenije. Zapišimo še, da bo na osrednji slovesnosti v Švici govoril župan naše občine, Toni Dragar, v kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Domžale, citrarka Tanja Zaje Zupan in flavtistka Anja Burnik, povezovalec Klemen Košir, v zabavnem programu pa Gamsi. Slovenskemu društvu Slovenija ob obeh jubilejih iskrene čestitke! Urad župana stran OBČINSKI SVET Seveda oddajanja na prvi šolski dan ni zamudil niti komandir domžalske policijske postaje Božidar Fekonja, ki Je še enkrat opozoril voznike naj bodo še posebej pozorni na šolarje. Varna pot v šolo v občini Domžale (nadaljevanje t strani 1) Občina Domžale jc kot upravljavce cest dopolnila svetlobno in cestno signalizacijo. V prejšnjih letih so bila dokončana vsa iz-ogibališča pri osnovnih šolah, zadnje v letu 2006 pri OŠ Preserje v Radomljah. Prvi šolski dan je na domžalskih osnovnih šolah potekal različno, na vseh pa je bilo opaziti prijetno vznemirjenje in hkrati rahel strah pred prehodom iz vrtca v osnovno šolo. Skupaj s starši so se prvošolčki posedli v učilnice, kjer jim je Svet za preventivo v cestnem prometu podaril kresničko in rumeno rutico. Oznaki, ki sta v opozorilo vsem voznikom, da moramo biti še posebej previdni in pozorni. Kako pomembna je previdnost in pozornost, posebej v teh prvih šolskih dneh in seveda skozi celo leto, jc Občina Domžale opozorila tudi v sodelovanju z Radiom Hit oziroma Hitovo budilko, ki je pripravila posebno oddajo Prvi šolski dan. Hitova budilka se je preselila v 2.c razred OŠ Venclja Perka is s številnimi gosti opozarjala vse poslušalce na začetek šolskega leta. O dogajanju med počitnicami so najprej povprašali šolarje, ko so ti seveda prišli. Z veseljem so odgovarjali na zastavljena vprašanja in predstavili svoje najljubše predmete. Poseben del oddaje pa je bil na menjen prav varnosti v prometu, ko je komandir domžalske policijske postaje Božidar Fekonja nagovoril poslušalce. V tem delu oddaje je bil gost tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki jc pohvalil Svet za varnost v cestnem prometu in se zavzel, da bi šole kar najbolj izkoristile podarjene odsevne brezrokavnike in triopan znake. Tako v prvih šolskih dneh kot tudi kasneje v času kolesarskih aktivnosti ali drugih učnih vsebin o prometni varnosti. Poudaril je tudi, da sodelovanje med šolami in svetom ni vezano zgolj na prvi šolski dan, ampak da poteka celo leto in da se po potrebi in glede na zanimanje šol pripravijo tudi dodatni programi. Tako je svet v sodelovanju z vozniki ponudil tudi prostovoljce, ki so na ta dan varovali naše najmlajše in jih usmerjali v prometu. Zupan jc vse voznike in šolarje opozoril tudi na brošuro za varno ravnanje voznikov in otrok, ki so jo dostavili na šole. Oddaja sc je zaključila s posebnim testom iz 5. razreda OŠ, ki ga jc Toni Dragar, župan, po mnenju Hitove budilke dobro opravil. »Z oddajo in javljanjem iz OŠ Venclja Perka je bil namen prav gotovo dosežen. Vsi poslušalci so vedeli, da je danes prvi šolski dan in upam, prilagodili svojo vožnjo razmeram na cesti. Vesel sem, da lahko skupaj s tako odmevnim medijem v našem prostoru poskrbimo za varnost otrok. Vsem učencem in dijakom želim zanimivo šolsko leto s prijetnim vzdušjem v razredu in da bi se v čim večjem številu vključili tudi v obšolske dejavnosti, ki jih je na naših šolah in občini zelo veliko m so zelo kvalitetne,« je po koncu oddaje povedal župan. Tina Železnlk Za konec pa so BudllkarJI še preverili znanje domžalskega župana Toneta Dragarja. Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro porotnih in otroških ion po liijih katalogih, torle velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi ti HlAltl HM clom.Ki) poliio, rn< MO i/drl.mr dom.ur piškote in ostale sl.iščicf Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. tel.: 5t4 20 W ™l|irlo vsalt da" °d 7' d° " "re Svetniške skupine o prvem šolskem dnevu in varnosti v prometu Svetniške skupine smo povprašali, ali je varna pot v šolo v občini Domžale zares varna ter kaj menijo o varnosti v prometu sedaj, ko se je začela šola. Vprašani so sc spomnili svojih prvih šolskih dni in ugotovili, da je danes veliko več prometa. Ugotavljali so, da so poti v šolo varne, dobro označene. Drugi pa si želijo več prevozov v šolo in tudi na obšolske dejavnosti. Vsekakor zanimiva mnenja skupin, ki odločajo o sredstvih in njihovi razporeditvi. Zdi se, da bo za varnost vedno poskrbljeno. Posebej zanjo skrbi na občini Svet za preventivo v cestnem prometu. Vzgoja je rešitev Vama pot v šolo je vse pogostejša razprava prvih dni začetka šolskega leta, vendar se zdi, da zavest o udeležbi najbolj ranljivih udeležencev v prometu, naših otrok, ostaja celo leto. Poudarili pa bi, da varnosti v cestnem prometu ne moremo doseči zgolj z organiziranimi prevozi, otroci morajo biti vzgojeni za gibanje v prometu. Na to jih moramo pripraviti mi, starši, nato vrtec in seveda šola. Mislim, daje stanje v občini, po izgradnji izogibališč in dodatnih parkirišč boljše, je pa seveda potrebno vsako leto označiti kar nekaj novih poti in jih urediti, da bodo tudi ob igrivosti in razposajenosti naših otrok še vedno varne. Na tem mestu bi se posebej zahvalil Svetu za varnost v cestnem prometu, ki skozi celo leto sodeluje s šolami in se še posebej lepo pripravi na prvi šolski teden, v opozorilo vsem nam, udeležencem v prometu. Vsem osnovnošolcem in dijakom želimo prijetno šolsko leto in veliko pozornosti na cesti. Svetniška skupina LDS Domžale Vozimo pametno Iztekel se je čas počitnic, s tem pa se je povečala tudi odgovornost nas starejših, da v svojem okolju še dodatno poskrbimo za vse aktivne udeležence v prometu- predvsem pa za otroke. V SDS Domžale sc zavedamo odgovornosti za varnost v cestnem prometu, zato že pri pripravah proračunov veliko pozornost namenjamo ravno prometno vzgojnim aktivnostim, kot so, urejanje vainih poti, umirjanju prometa v naseljih in organizaciji prevozov otrok, ki nimajo varnih poti do šole. V zadnjih letih seje bilo na tem področju kar nekaj izboljšav v smislu varnosti za otroke, vendar pa je treba kljub vsemu, opozoriti na nevarnost postajališč za šolske avtobuse. Nedopustno je, da nekateri šolski avtobusi še vedno ustavljajo na cesti in, da še nismo poskrbeli za izvedbo vseh postajališč v občini Domžale. Promet jc za otroke zelo zapleteno okolje in varnost otrok lahko zagotavljamo le s skupnim prizadevanjem staršev, šole in vseli organizacij v družbi, zalo na koncu apel vsem odraslim... VOZIMO PA-MT.TNO ! Robert Hrovat Vodja svetniške skupine SDS Varna pot v šolo Priprave na prvi šolski dan so zaznamovale drugo polovico meseca avgusta, le zlasti smo bili z nacionalno kampanjo Ministrstva za promet Z naslovom Prehitra vožnja obžalovanja vredna dodatno opozorjeni, kako hitro sc lahko zgodi nesreča, da so otroci resnično velikokrat nepredvidljivi, še zlasti najmlajši, in kako je lahko samo trenutek naše nepazljivosti usoden. V naši svetniški skupini smo še zlasti ponosni, ker smo s konkretno rešitvijo problema nepregledne šolske poti pri Osnovni šoli Rodica, oddelek .larše, izredno nevaren del Šolske ulice uredili v pregledno šolsko pot. Take konkretne akcije pogrešamo tudi pri občinski upravi. Včasih je »zavzemati se in napovedovati« enostavno premalo, spregovoriti morajo konkretna dejanja. Svetniška skupina Peter Verbič-LIsta za Domžale Še veliko je priložnosti za povečanje varnosti Ker delam za politično stranko, kjer smo konec avgusta preživljali zelo razburljive dneve, bi skoraj spregledal, da so se počitnice končale in se jc pričela šola. Na to so me že prvi septembrski dan zjutraj »opozorile« tri nečakinje - osnovnošolke, ki so nenavadno zgodaj zjutraj vznemirjene in glasneje kot ponavadi dvigovale hišni utrip. Organiziran prevoz šolarjev je nedvomno bolje urejen kot pred leti, če pogledam samo domači šolski okoliš. Avtobusni prevoz sicer zagotavlja varno pot v šolo, žal pa so naši šolarji na cesti tudi popoldan in to peš ali S kolesom. Zato menim, da so najbolj ogroženi šolarji - kolesarji, saj je prav sistem kolesarskih cest najbolj pomanjkljiv v naši občini in to ne glede, ali gledamo mestno središče ali podeželski del. Občina pač v tem smislu ne more narediti drugega, kot da konkretno in čimprej uredi kolesarske steze in pločnike za večjo varnost. Prepričan pa sem tudi, da bi bilo vredno razmisliti o organiziranem prevozu za šolsko mladino v popoldanskem času ali ob sobotah, saj vrsta mladih sodeluje v obšolskih aktivnostih izven svojega kraja. Staršem, ki sicer v varne prevoze svojih otrok namenjajo zato še več svojega časa, bi tako lahko nedvomno precej pomagali, omogočili pa tudi večjemu številu otrok z vseh koncev občine Domžale, da bi imeli enako možnost prostočasnih aktivnosti, kot jih imajo otroci v večjih centrih. Rok Ravnikar občinski svetnik SLS MoJi spomini na prve šolske dni Svojega prvega dne v šolo se ne spominjam prav natančno. Se pa spominjam, začetka, šolskega leta. Res je, da v času, ko sem začela hoditi v šolo starši niso vozili otrok z avti v šolo, pač pa smo se na pot podali kar peš in med potjo ugnali tudi kakšno neumnost ali pa si nabrali jabolk za malico. V šolo sem hodila skupaj z bratoma in sovrstniki iz okolice. Pot nam je hitro minila tako zaradi druženja kot tudi hitre hoja, ki stajo določala starejša brala Še posebno hiter korak je bil lakrat, ko smo pouk imeli popoldan, saj smo ob dopoldanski igri pozabili na uro pa tudi na pouk. Cesta po kateri smo se vsak dan podali po novo /nanje, je bila precej prometna in za prvošolčka dolga, poleg tega pa ni bilo niti pločnika po katerem bi lahko varno hodili. Danes se otroci v domžalski občini lahko varno podajo na pot, saj jih v prvih dneh šolskega leta spremljajo tako starši, policisti, starejši šolarji, vsi skupaj pa lahko varno korakajo po pločnikih in cestah, ki so dobro označene kot šolske poti, nas voznike pa opozarjajo, da so na cesti tudi bolj ranljivi udeleženci. Šolarji! Uživajte svoje šolske dni, ker je to čas, ki vam bo vedno ostal v spominu. Sonja Helne Svetnica Svetniške skupine NSI Sola Ko pomislim na njo, mi misli zaidejo več kot 40 let nazaj, čas, ki je bil bolj pravljični za otroke, kot pa, je danes. Takrat namreč, sem prvič prestopil vrata osnovne šole v Domžalah , ki jc bila na žalost podrta in sedaj na tem mestu stojijo bloki. Tisti prvi septembrski dan me je v šolo pospremila mama. V meni so bili mešani občutki, bilo meje strah'. spet po drugi strani pa sem bil navdušen, ves vznemirjen in komaj sem čakal, da grem v šolo in da se začne pouk. Spomini so seveda bolj bledi, vendar vem , da sem se zjutraj zelo zgodaj zbudil. Hitro sem se oblekel, dal na rame mojo prvo šolsko torbo, copate, zvezek in svinčnike sem si pripravil že prejšnji večer. Ko sem prispel pred šolo, ki je bila zelo blizu,sem mi je zdela drugačna, mogočna, visoka, seveda zaradi strahu, pričakovanj in seveda otroške nestrpnosti. Uvodni trenutki v šoli so bili namenjeni spoznavanju šole, pozdrav ravnatelja g. Flerina in seveda moje prve razredničarke tovarišice Mazi-jeve. Po tem uvodu so nas namestili po razredih, nam ponudili mlečni riž s kakavom, nam povedali kaj potrebujemo za začetek pouka v naslednji dnevih, nas podučili o ma-nirah obnašanja v šoli, nekaj prvo-šolčkov pa je okorajžilo in so lahko tudi malo zapeli. Tore prvi šolski dan pred mnogimi leti je bil lep in nepozaben, Da pa se obrnem na današnji čas in varne poti v šolo pa sem mnenja, da vsi pristojni za varno pot v šolo od staršev, učiteljev, policistov ter seveda vsi udeleženci v prometu pazijo na našo mladež ne samo prvi teden septembra, temveč celo šolsko leto.Vsi ti moramo biti vzorniki učencem v ne samo napoti v šolo temveč kot vozniki,sopotniki,kole-sarji in seveda kot pešci. Po mojem mnenju je namreč pomembno, da sc ne samo starši temveč tudi učitelji pogovarjajo z učenci o varni udeležbi v prometu in tej temi namenijo tudi kako razredno uro. ČernagoJ Franc Zelena Stranka Človek najšibkejši člen v prometu Pravzaprav se vsako leto ob začetku šole prične poudarjeno ukvarjanje z varnostjo v cestnem prometu, kar je sicer prav in hvale vredno, vendar ta vnema kaj kmalu pojenja. Mnenja smo, da bi morali aktivnosti javno pogosteje obnavljati skozi šolsko leto. Verjetno so zadolžene institucije, zlasti policija in svet za preventivo v cestnem prometu nenehno v akciji pri zagotavljanju varnosti šolarjev. Od zunaj gledano pa vse zgleda iz leta v leto enako, na nek način kampanjsko. Pa prav kampanjščino želimo pri otrocih ko gre za učenje odpraviti, mi odrasli pa se ravnamo po njej. Prav je, da se po počitnicah, ko je ljudstvo rahlo razpuščeno, poudarjajo nevralgične točke varnosti v cestnem prometu. Prav je, da se usmeri pozornost na šolarje, ki se septembra množično pojavijo kot udeleženci v prometu in to predvsem kot pešci. Spremljanje najmlajših na poti v šolo je ob povečevanju števila motornih vozil na cesti iz leta v leto bolj nujno. Prijetno jc videti babico ali dedka in vnučka s šolsko torbo kako po predpisih in varno prehodita šolsko pol do šole in nazaj. VARNO NA POTI IN DOMOV! Svetniška skupina Desus Svetniki SD ANDREJA POGAČNIK JARC: »Moram priznati, da se prvega šolskega dne le medlo spominjam: velika hiša, množica otrok, prijazna učiteljica. Mnogo bolj se spominjam poti v šolo in domov: iz Doba na Vir, pogosto čez Podrečje, da je dlje trajalo. Bila je najlepši del prvih šolskih let. Škoda, da so mnogi današnji otroci za ta doživetja prikrajšani.« FRANCI GERBEC: »Letošnji prvi šolski dan sem dočakal v prijetnih pogovorih z vnukom Nikom in vnukinjo Špelo. Nik je že drugošolec na OŠ Rodica v podružnici Jarše. Špela pa prvošolka v OŠ Domžale. Oba sta že komaj čakala začetek šole in se vznemirjeno spraševala o sedanjih oziroma novih sošolkah in sošolcih. Seveda jo je Nik že cele počitnice »poučeval«, kako se gre v šolo, saj so drugošolci že pravi veterani. Njuni starši so si vzeli dopust in jih spremili v šolo ter jih potem seveda počakali. Oba sta bila kar navdušena nad sprejemom. Glede varnih poti v šolo je bilo sicer v Jaršah zadnjih letih s skupnimi prizadevanji šole in občine Domžale že marsikaj izboljšano, pa vendar ne morem mimo neurejenega pločnika pri dostopu iz Šubljeve in Šolske ulice. Upam, da se bo končno kaj premaknilo, tudi s sodelovanjem KS Jarše - Rodice.« GREGOR ROVANŠEK: »Zagotoviti varno pot v šolo, je ena od osnovnih obveznosti vseh nas. kot seveda tudi občine. Tako eni kot drugi smo dolžni poskrbeti, da smo vzor drugim, ter, da naredimo vse, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu ter, da so seznanjeni z njimi na njihovi poti v šolo in iz šole.« Prometna varnost najmlajših V teh dneh so v šolske klopi ponovno sedli šolarji. V okolici šol nas na prisotnost otrok opozarjajo transparenti, plakati in policisti, ki poostreno nadzorujejo promet. Posebna pozornost je namenjena prvošolčkom, ki so letos prvič sedli v šolske klopi in bodo v okviru učnega programa deležni osveščanja o varni uporabi prometnih poti. Razne preventivne akcije, ki v teh dneh potekajo po celi Sloveniji, se bodo kmalu iztekle, kar pa ne pomeni, da voznikom ni potrebno več previdno voziti v okolici šolskih poti. Pomembno vlogo pri prometni vzgoji in osveščanja otrok naj bi imeli tudi starši in ne samo izobraževalne in državne institucije, saj so otroci prvič udeleženi v prometu s svojimi starši (med vožnjo, hojo, itd). V tem času opazujejo dogajanje okrog sebe in tudi obnašanje svojih staršev v udeležbi v prometu. Če starši prehitro vozijo, izsiljujejo, uporabljajo različne kretnje in verbalne izpade, bo otrok takšno ravnanje ponotranjil in ga sprejel kot sprejemljivega. Zato je pomembno, da starši v prisotnosti svojih otrok vozijo strpno, se obnašajo kulturno in upoštevajo cestnoprometne predpise. Tako bodo otroci v času odraščanja spoznali pravilno prometno vzgojo in kot kasnejši udeleženci v prometu upoštevali prometne predpise, kar bo posledično pripeljalo do manj smrtnih prometnih nesreč in večjo varnost v prometu. Dejstvo je da večkratne spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa in povišanja kazni za prometne prekrške ne delujejo dolgoročno. Rešitev je v prometni kulturi in strpnosti. Pomembno vlogo pri tem pa imajo vsekakor starši. MIha Ulčar Občinski svetnik Zbrali Tina Železnlk In Mateja Kegel PRVI KORAKI V SVETU PROMETA V pomot staršem pri prometni vzgoji otrok INTERVJU stran 4 Dogajanje v Srednji šoli Domžale Pri nas je pomembno kvalitetno izobraževanje Zdirektorjem Srednje šole Domžale, Primožem Škoticem. smo se pogovarjali o delovanju šole in ponudbi obšolskih dejavnosti, ki so jim zaradi kvalitetnega dela in izrednega uspeha njihovih dijakov pripeljali obisk Njegove kraljeve visokosti, vojvode Yor$kega, princa Andrevva. Vojvoda Yorški je znan tudi kot član kraljeve družine, ki je izpostavil svoje življenje za kraljevino. Seveda pa smo vprašali vse in spomnili tudi na neljube dogodke v preteklosti. Srednja šola Domžale ima dolgoletno tradicijo, prvi temelji so bili postavljeni leta 1921. ko je bila še v Kraljevini SHS ustanovljena Obrtno - nadaljevalna šola Domžale. V prvem letniku jo je obiskovalo 100 vajencev. Šola tudi danes nadaljuje s poklicnim izobraževanjem v različnih strokah, odvisno od potreb v gospodarstvu. Leta 2002 je bila ustanovljena tudi gimnazija, na katero se vsako leto vpišeta dva polna oddelka, skupaj je tako na šoli 8 oddelkov in v bodoče imajo namen širiti vpis. V preteklosti so vam po znanih »medijskih« incidentih nekateri očitali, da bi kot direktor in ravnatelj lahko naredili več in jih preprečili. Moja vzgojna in izobraževalna filozofija je, da šola zagotavlja pogoje za pridobitev izobrazbe. Sola je tu zato, da ponudi dijaku, ki ima interes in hoče priti do cilja vse, kar mu lahko. Po moji oceni je to naša glavna naloga, ponuditi vse. Dijak pa mora sam ugotoviti, kaj želi in to rudi sam doseči. Šola je lahko samo pomoč, saj govorimo o dijakih starih med 15 in 18 let, ki pridejo v šolo z nekim vgrajenim vzorcem, načinom razmišljanja. Na tej stopnji jih je težko prevzgajati. Vsak, ki ima doma toliko stare otroke, ve, da je to težko ali celo nemogoče. Kako menite, da bi lahko najlažje pritegnili dijaka, da bi se zavzel /a svoje izobraževanje in bil pri tem uspešen? Učitelji, ki poučujejo v gimnazijskem programu so vključeni v program didaktične prenove gimnazij. To je program v katerega je vključenih 10 slovenskih gimnazij in ga izvaja Zavod RS za šolstvo. Cilj programa je spremeniti vsakdanjo prakso učiteljev, da bi pri pouku uporabljali čim več aktivnih metod poučevanja, medpredmetnega povezovanja. Poudarek je na raziskovanju lastne prakse in stalnem izpopolnjevanju. V naslednjih letih se omenjeni projekt povezuje s projektom evropski oddelki (projekt Ministrstva za šolstvo in šport- MŠŠ), ki ga izvaja kamniška gimnazija. Oba projekta imata podobna izhodišča in upam, da bomo dobro sodelovali. Prav gotovo lahko pozornost dijaka pritegnete tudi z obšolskimi dejavnostmi... Seveda, zato poleg rednega programa, ki ga imamo, ponujamo še ogromno obšolskih dejavnosti - razne krožke, delavnice, projekte, ... eden izmed takih projektov je tudi Program Mepi, mednarodno priznanje za mlade. V Sloveniji se je program začel izvajati pred osmimi leti. Nacionalni odbor Programa Mcpi pa je pred štirim leti pričel s širitvijo mreže izvajalcev. Mi smo se vabilu odzvali, enako pa se je vabilu odzvala tudi OŠ Rodica in kot smo kasneje izvedeli, smo bili izbrani zaradi tega, ker sta se iz istega kraja prijavili tako osnovna kot srednja šola. Taka kombinacija je ugodna, ker se v program lahko vključijo učenci s 14 leti in potem aktivnosti nadaljujejo v srednji šoli. Pred samim izvajanjem programa pa smo si morali pridobiti licenco Programa Mepi. Tako prvo leto nismo izvajali programa, ampak smo z njim začeli z naslednjim šolskim letom 2004/2005. Bili smo ena prvih srednjih šol v Sloveniji. Kaj vas je pri programu Mepi tako pritegnilo? Pred Štirimi leti, ko se je gimnazija postavljala, ni bilo projektov in aktivnosti, ki bi jih ta nova gimnazija ponudila svojim dijakom, zato je bilo to povabilo zelo dobrodošlo. Tako smo se odločili in pristopili. Danes je v ta projekt vključenih 10% dijakov, nekateri od teh bodo letos osvojili že zlato priznanje. Program predpisuje tistemu, ki se vključi vanj, aktivnosti na štirih področjih: veščine, rekreativni šport, prostovoljstvo in odprave. Program je netekmovalen, vključitev vanj pa prostovoljna. V sklopu veščin se dijaki na naši šoli učijo ruščino, kitajščino, astronomijo, dve dijakinji sta se odločili spoznati trebušne plese, ... Kar se tiče športa in rekreacije so naši dijaki nekoliko prikrajšani. zaradi dobro znanega dejstva, da nimamo svoje telovadnice. Tako ta del opravijo pri zunanjih izvajalcih, seveda po dogovoru s šolo. Kar zadeva prostovoljno delo, dijaki odhajajo v domžalske vrtec, v knjižnico, kjer pomagajo pri bralnih uricah, pa tudi v dom upokojencev in v rehabilitacijski center Soča. Najraje pa imajo odprave, kjer pridobivajo taborniške oziroma skavt-ske veščine - dijaki morajo popolnoma sami pripraviti načrt odprave, sami poskrbeti za hrano in za vse ostalo za preživetje v naravi. Sliši se zelo zanimivo. Iz kje pa izhaja program Mepi, kdo je sponzor tega programa? Program izhaja iz Velike Britanije, kjer se je začel pred več kot 50 leti na pobudo vojvode Edinburškcga, soproga kraljice Elizabete II. V Sloveniji za izvajanje skrbi nacionalni odbor Programa Mepi ob podpori Veleposlaništva združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter nekaterih drugih sponzorjev In sedaj bo Srednjo šolo Domžale obiskal prav njegov sin ... Ja, to je prav gotovo priznanje in ponosni smo na to. Program Mepi oziroma priznanja programa je možno osvojiti v treh stopnjah, bronasto, srebrno in zlato. Običajno je, da se ta priznanja podeljujejo na šolskih prireditvah ali pa se za podelitev organizira posebna prireditev, tista bolj žlahtna pa tudi na občinskih prireditvah. Podeljevanje zlatih priznanj pa je poseben dogodek in letos je za podelitev zlatih priznanj veleposlaništvo uspelo pridobiti sina ustanovitelja programa, ki bo na dvodnevnem državniškem obisku v Sloveniji. V Domžalah smo že v preteklih dveh letih organizirali posebne prireditve na katerih smo podelili priznanja, najprej bronasta, lani srebrna. Ob tej priložnosti smo povabili tudi župana in seveda veleposlanika Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Oba sta se vedno udeležila teh prireditev in moja ocena je, da je bil veleposlanik z organizacij in potekom zadovoljen in je ocenil, da zmoremo organizirati tak dogodek kot je prihod kronane glave. Tako je prišla tudi ponudba za organizacijo tega dogodka v Domžalah, mi pa smo jo z odprtimi rokami sprejeli. Ste mu pripravili kaj posebnega? V kulturnem programu bodo nastopali naši dijaki, Eva Čcrne, ki je ni potrebno posebej predstavljati, vrhunska plesalca Špela in Matej Kralj in še nekateri drugi. Sodelovale pa bodo tudi druge šole, ki izvajajo Program Mcpi. Dogodek bomo popestrili tudi s predstavitvijo številnih delavnic, ki bodo predstavljale delovanje in aktivnosti dijakov na posameznih področjih Programa Mepi. Ena izmed bolj zanimivih bo organizirana 8 Slovensko vojsko, ki z mentorji in dijaki sodeluje na področju odprav in športa. Na območju za šolo bodo postavili pravo plezalno steno, poskusili pa boto pričarati tudi vzdušje na odpravah. Prireditev s podeljevanjem priznanj se bo začela ob 15. uri, vojvoda Yor-ški, princ Andrew pa naj bi se nam pridružil ob 15.30 uri. Prireditev bo javna, na prostem, zato tudi vse bralce vabim na prireditev, ki bo na travniku za Srednjo šolo Domžale. Menite, da bo ta obisk prinesel šoli ugled v javnosti? Po dveh medijsko neprijetnih dogodkih, je to prav gotovo velik pozitiven korak. Verjamemo, da bo dogodek ponovno postavil Srednjo šolo Domžale na prve strani medijev, tokrat v pozitivni luči. Sicer pa tudi pretekla dogodka, ki sta precej negativno odmevala v javnosti po mojem mnenju nista bistveno vplivala na image srednje šole. Pomembnejše kot mnenje širše javnosti se mi zdi mnenje dijakov in njihovih staršev. To mnenje pa jc tudi glede na rezultate ankete, ki smo jo izvedli, zelo dobro. Tako dijaki kot njihovi starši so v veliki meri zadovoljni z našim delom. In to jc tislo kar mene in moje sodelavce najbolj veseli. Nismo zasledili, da bi se zmanjšal vpis na gimnaziji in poklicni šoli. Prav tako ni bilo izpisov i/ naše šole. Naj še povem, da dijakov, ki so sodelovali pri snemanju filma, nismo izključili iz šole. Dva sta kasneje iz takšnih ali drugačnih razlogov sama prekinila šolanje. Trije so sedaj v tretjem letniku in bodo najverjetneje prišli do želenega poklica. To pa je tisto, na kar sem opozoril že v uvodu najinega pogovora. Tudi za te dijake smo naredili največ, kar smo lahko Tudi besede šolskega ministra so bile, da z izključitvijo problema ne rešimo, ampak ga samo preložimo na nekoga drugega. Letošnji dogodek je bil s strani medijev zelo opazen, čeprav jc bil del medijske agendc, kar nekaj mesecev po samem dogodku. Vsi, tako starši kol dijaki, pa so bili od dogodku obveščeni takoj. Seveda pa ne moremo mimo vprašanja - kdaj načrtujete, da bo zgrajena telovadnica? Letos spomladi so se pričele aktivne priprave za izgradnjo telovadnice in Ministrstvo jc naročilo prvega izmed potrebnih projektov. Po mojih informacijah je že končan in posredovan ministrstvu, tako, da v kratkem pričakujemo ponoven sestanek s predstavniki MŠŠ in občine Domžale. Premik na tem področju jc zasluga vseh vpletenih strani, tako MŠŠ kot tudi občine Domžale in same šole. Do sedaj se vsi držimo načelnega terminskega plana, ki predvideva pripravo projektne dokumentacije še v letošnjem koledarskem letu in mogoče tudi nekaj še v letu 2008 in potem začetek gradnje v prvi polovici leta 2008. Sicer pa smo v preteklih nekaj letih Stavbo Srednje šole Domžale opremili novimi učilniškim pohištvom, novo knjižnico, dvema novima računalniškima učilnica, specialno učilnico za učno podjetje v okviru programa Ekonomski tehnik. Hodnikom in učilnicam pa smo dodali tudi nekaj barve. V nadaljevanju nas čaka tudi obnova fasade za kar se dogovarjamo s podjetjem Hclios iz Domžal. Hvala za pogovor. Želim, da bi bil dogodek ob obisku princa zelo uspešen. Tina Železnlk Avtomehanika zaposlimo takoj! Avtotehna VIS - Kosec/OPEL servis Kosec Domžale, Kamniška 19, Domžale. Kandidati naj pokličejo na tel.: 041/66 74 33. Zaželeno je, da kandidati prihajajo iz okolice Domžal ali Kamnika. OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra Izbira okvirjev • najnovejša generacija VARILI« PHYSIO stekel • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči VTIQUE osvežitev za vaše oci O/ * OPUSI «CU /O NA SONČNA OČALA Delovni cas od pon. do pet. od 10. do 18. ure, Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA hi (JENEItVIJ • SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED « PREM0NTAZA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 72103 61, GSM 041 633 075 0 DENDO d.o.o. Stobovsba 11 a 1230 Domžale DenDo Iščemo samostojnega zobotehnika s 5 - 6 let delovne dobe. Pričetek dela 1. oktober 2007, poskusna doba 6 mesecev, delovno razmerje za nedoločen čas. stran AKTUALNO Slavnostno odprtje prenovljenih poslovnih prostorov Pošta Domžale še prijaznejša Morda niste vedeli, da je bila prva pošta na območju naše občine ustanovljena že v letu 1871, in sicer na Viru, prvi poštar pa je bil Vincenc Januš. Pošta se je z Vira v letu 1880 selila v Zgornje Domžale, kasneje pa v Spodnje Domžale, kjer je bila dolga leta v stavbi, ki je znana kot restavracija Na pošti. Če upoštevamo podatke, ki jih je o zgodovini današnje pošte zbral znani kronist Stane Stražar, je bila Pošta Domžale v prostorih nekdaj zelo sodobnega gostišča s prenočišči kar pol stoletja, leta 1954 pa se je preselila v pritličje sedanje občinske stavbe. V letu I 964 SC je pričela gradnja današnjega poslopja, v katero seje Pošta Domžale preselila leta ¡967 in je ob svoji 40-letnici doživela celovito obnovo, katere slavnostno odprtje je bilo 20. julija 2007. Pošta Domžale pokriva območje 7899 gospodinjstev in opravlja vse vrste storitev. V tedensko dostavo je vključenih 4719, medtem ko ima 3180 gospodinjstev petkrat tedensko doslavo. Na pošti je 19 zaposlenih, od lega 23 pismonoš. Pošla posluje od ponedeljka do pelka od X. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. V prenovljenih poštnih prostorih je na 664 m2 površine uporabnikom poštnih storitev na voljo osem sodobno opremljenih okenc za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter 187 (doslej 120) poštnih predalov, nova sta sortirnica pošte in paketni oddelek. V prostore pošte bo odslej lažji vstop tudi za invalide na vozičkih. Za celotno naložbo je Pošta Slovenija namenila okoli 652. 000 cvrov. Ob odprtju moderniziranih prostorov so se številni prisotni z glasnim aplavzom zahvalili zaposlenim na pošti, da so kljub neprimernim pogojem na začasni lokaciji nekdanje tovarni Univerzale z veliko dobre volje, razumevanjem in prijaznostjo štiri mesece opravljali vse poštne storitve. Nove prenovljene prostore PoŠte Domžale sta na prijetni dobro obiskani slovesnosti, kjer so za kulturni del poskrbeli Domžalski rogisti, s prerezom vrvice odprla župan Občine Domžale. Toni Dragar, ter generalni direktor Pošte Slovenije, Aleš Hauc, simbolično pa je vrata uporabnikom odprla Antonija Breznik, upravnica domžalske pošte. Tako župan kot generalni direktor sta v nagovorih poudarila pomen posodobljenih prostorov za zaposlene in uporabnike poštnih storitev, pa tudi prepričanje, da to ni zadnja investicija pošte na našem območju. Čestitala sta zaposlenim za bistveno izboljšanje pogojev, nenazadnje so prostori tudi klimatsko urejeni, ter jim zaželela veliko zadovoljnih uporabnikov poštnih storitev. Po odprtju so si številni gostje ter obiskovalci ogledali prenovljene prostore Pošte Domžale ter bili enotnega mnenja, da je bila posodobitev resnično potrebna in zagotavlja boljše pogoje za vse, lako za zaposlene kot uporabnike poštnih storitev. Slovesnost za Zapotoku Se pomnite tovariši V Zapotoku, vasici pod Mokrcem, je bilo v soboto, 7. julija, veliko vseslovensko spominsko srečanje ob 65. obletnici ustanovitve prvih partizanskih brigad, pobojev talcev in žrtev nacifašizma. Na srečanju, kjer je bil slavnostni govornik predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik, se je zbralo več kot 3000 obiskovalcev, med njimi številni nekdanji borci, predstavniki slovenske vojske in veteranskih združenj osamosvojitvene vojne, pa tudi številna delegacija iz Domžal. Na slovesnosti smo se spominjali zlasti težkega položaja v Sloveniji leta 1942, po obsežni poletni italijanski ofenzivi, v kateri je sodelovalo več kot 70.000 vojakov. Toda prav pritiski in teror je sprožil med domoljubi še hujši upor in podporo osvobodilnemu gibanju. Vse več ljudi se je pridružilo partizanskim četam, zato je bilo potrebno preoblikovanje partizanske vojske v večje formacije. Tako so leta 1942 nastale prve štiri slovenske brigade: Brigada Toneta Tomšiča (talec, ki so ga Italijani ustrelili v Gramozni jami), v septembru (iubčeva brigada, ki je delovala večinoma na Dolenjskem in Cankarjeva brigada, v kateri seje borilo okoli 3000 bork in borcev, ter četrta, Šercerjeva brigada (Ljubo Šercer je bil eden prvih partizanskih poveljnikov, ki pa je bil ujet in uslrcljcn), ki je slavna predvsem po posebnih nalogah na prometnih povezavah. Slavnostni govornik Janez Stanovnik jc kljub častitljivi starosti in visokemu življenjskemu jubileju, ki ga praznuje letos, ponovno očaral z izjemno duhovitim, analitičnim in Slavnostni govornik ob obletnici ustanovitve prvih partizanskih brigad je bil Janez Stanovnik tudi kritičnim govorom, ki ga je za razliko od številnih drugih slavnostnih govornikov na proslavah v celoti povedal na pamet in s posebnim žarom. Ponovno je poudaril, da smo bili Slovenci med drugo svetovno vojno na strani zavezniških sil in smo zgradili državo znotraj države (Slovenijo v Jugoslaviji), leta 1991 pa smo se Od nje osamosvojili, k.n je zapisano tudi v temeljni lislini o samostojnosti - to dejstvo aktualna politika večkrat prezre. Orisal je junaško preteklost Slovencev, od borcev na Soški fronti, vojske generala Maistra, pa vse do osvobodilne fronte, z jasnimi določili, da bomo Slovenci o svoji ureditvi odločali sami. Še posebej pa je opozoril na predrzno potvarjanje zgodovine v zadnjih letih, ko bi nekateri radi domobransko vojsko prikazali kot slovensko vojsko v drugi svetovni vojni. Med aktualnimi temami pa se je dotaknil nakupov opreme za slovensko vojsko, pri čemer je poudaril in zahteval, da se z denarjem, ki ga vlagamo v to, ravna varčno in premišljeno (omenil je npr. neprimeren nakup vozil llammer, kijih zaradi širine na naših kolovozih in poteh sploh ne moremo uporabljati). Cveta Zalokar Oražem Marijino vnebovzetje ob novi Matijevi kapelici v Dobu Mnogi so na veliki šmaren, 15. avgusta, romali na premnoga Marijina svetišča, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Veliko pa nas je popoldne romalo v Dob, da bi se udeležili blagoslovitve Matijeve kapelice, ki je mnogim do sedaj bila znana le iz starih fotografij. Bogato zgodovino, predvsem zahvalo bogu, smo lahko brali iz vabila, ki smo ga mnogi prejeli na svoje domove, saj smo se raztepli sirom po Sloveniji in tudi preko meja. Kapelica je predvsem po zaslugi človeških rok in uma nastala na mestu, kjer stoji tudi nova. postavljena davnega leta 1860, kma-iu potem, ko je Matija Vilar kupil kmetijo in se poročil. Kapelico, kije bila izklesana iz kamna in poslikana s freskami , ki so bile delo znanega slikarja Matija Koželja, tako kakor delo Matere božje z Jezusom, ki je delo kamniškega kiparja Tončiča, je podrla človeška roka v času povojne komunistične oblasti,*"tlWi na prizadevanje posameznikov iz avandgarde ljudske oblasti. Poleg neslavnega konca v letu 1957 je bila kapelica deležna temeljile obnove v letu 1910. No, pretekla so leta in mladi, za katere trdimo, da niso bog ve kaj , so se spomnili na obljubo in popravili zmoto ljudi pred 50 leti, ki so dali porušiti kapelico. Kamnoseška dela na novi kapelici je opravil kamnosek Tonči Radič, poslikala pa jo je ruska slikarka Maša Bersan Mašuk Mašuk. Tokrat so na freskah naslikani sv. Matija, sv. Janez Krstnik in sv. Martin, godovni zavetniki vseh gospodarjev na Matijevi kapelici. Ce je na njej še kaj prostora za naslednje rodove, nisem opazil, tako da bo naslednja generacija postavila še kakšno kapelico. Tokrat je kapelico blagoslovil stolni kanonik in prost Jože Lap, ob prisotnosti prof. Marijana Smolika in domačega duhovnika Slavka Judeža ter velike množice vernikov. Za lepšo slovesnost so tako kakor vedno poskrbele narodne noše, prepevanje kamniških Kolednikov in igranje Tomaža Plahutnika na citre. Slednji je imel še po končani slovesnosti obilico dela, daje z vsemi pevci, predvsem so do izraza prišli starejši, na dvorišču zaigral mnoge pesmi tudi iz zelo zaprašenih arhivov, za katere mladi še slišali niso, kaj šele jih zapeli. In kakšna bi bila slovesnost, če ne bi naša stara znan- ka, moravška Mara, skupaj z svojimi dekleti in g Lapom, zapela kar nekaj zimzelenih. Ja, jako hudo bi bilo, če jih mladi gospodar Martin ne bi povabil na kozarček in malce sladkega, saj se verjetno tudi žegen ne bi prijel . tako pa smo veseli , da se v kraj ob glavno cestno povezavo vrača nadih starih časov. Se pozno popoldne so premlevali stare čase in prepevali, kaj ne bi, ob tako veseli družbi »upokojenih« pevk in pevcev in prijazni pogostitvi gospodarja Martina, naj ga njegov zavetnik še dolgo varuje vsega hudega. HORMANN rj;d.i/n.i in tnrHr.tri|\k.t t/r;itn PRIDITE PO SVOJA VRATA i ii i vmtm *A sWVio*fc* ' Sekcijska garažna vrata i PU vrhunskega proizvajalca Hörmann i motornim pogonom montažo in 0DV i« 2375X2000 2500x2000 2375 X 2125 2500x2125 že za 838 € C*iw n^amo mwHwhw ajwwhiu vraN» tPU, motorni pegon, montoto in M% OPV, »s—fano ugodno tudi —ml» ttandaHm» d.men i i,f In barv« goiomlii yrwt IMJ % motornim pogonom (vodorerm) m k«M*nl mot.v waad^am;. Pooblticenl zastopnik: RADOX Njegova kraljeva visokost Vojvoda Yorski Vojvoda Yorski je drugi sin in tretji otrok kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburške-ga, Njegovo ime je Andrew Albert Christian Edward. Do poroke jc bil znan kol princ Andrew, potem pa je prevzel naziv vojvoda Yorski, grof Inveniessa in baron Killyleag-hija. Princ Andrew je 22 let služil v Kraljevi mornarici kot pilot helikopterja in bil udeleženec vojne za I alklandske otoke leta 1982. Leta 2001 je sprejel povabilo in postal posebni predstavnik Združenega kraljestva za mednarodno trgovino in investicije. Njegovo delo zajema promocijo Združenega kraljestva za tuje naložbe, oblikovanje ugodnega poslovnega okolja za britanske vlagatelje na tujem ter pomoč britanskim podjetjem pri izvozu njihovih izdelkov na nastajajoče in uveljavljene trge. Do danes je vojvoda Yorski uspešno sode-feval pri pogajanjih o velikih poslih za britanska podjetja, ki poslujejo v tujini, med katerimi so Rolls Royce (Kitajska), BLP (Kitajska), Westland Aircraft (ZDA), British Pig Executive (Kitajska) in HSBC (Koreja). Njegove dejavnosti se razlikujejo glede na trg, na splošno pa vojvoda Yorški: • vzdržuje močne vladne in poslovne vezi v Združenem kraljestvu in tujini z namenom izboljšati priložnosti za britanska podjetja • britanskim podjetjem omogoča dostop do partnerjev na visoki ravni, podpira britanske projekte in ponudbe z lobiranjem v tujini • promovira gospodarstvo Združenega kraljestva, še posebej na nastajajočih trgih Indije, Kitajske in drugih azijskih držav ter predstavlja poslovne priložnosti • organizira pomembne konference v Združenem kraljestvu in • zagotavlja redne povratne informacije britanskim podjetjem in vladi o poslovnih vprašanjih doma in v tujini. Tina Železnlk Program MEPI - Mednarodno priznanje za mlade Mednarodno priznanje za mlade, krajše MEPI, je program, ki mladostnike spodbuja k dejavnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Pomaga jim pri razvoju v delovne, odgovorne in zavedne mlade državljane ter pri osebni uveljavitvi v odrasli dobi. Program je leta 1956 v Veliki Britaniji vpeljal vojvoda Edinburški, soprog kraljice Elizabete II., sedaj pa se program izvaja že v več kot sto dvajsetih državah in ima že več kot 6 milijonov udeležencev. V Sloveniji smo program začeli vpeljevati leta 1999 v okviru nevladne mladinske organizacije, nato pa smo se osamosvojili in ustanovili Društvo MEPI - Mednarodno priznanje za mlade, ki deluje kot sedež nacionalnega odbora. Program je dostopen vsem mladim od 14. do 25. leta, ne glede na fizične in umske sposobnosti, spol, etnično pripadnost, versko ali politično prepričanje, socialno okolje ter ostale osebne okoliščine. Udeležba v programu je prostovoljna; vsak udeleženec je svoboden pri izbiri dostopnih možnosti znotraj štirih področij, navedenih spodaj. Kriterij za pridobitev priznanja je iz- boljšanje sposobnosti udeleženca, doseženo z njegovo vztrajnostjo. Vsak napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje le sam s seboj. Program je sestavljen iz štirih področij: veščine, rekreacija, prostovoljno delo in odprava, ki jih udeleženec osvoji na treh stopenj priznanj: bronasto (za tiste nad 14 let), srebrno (nad 15 let) in zlato (nad 16 let). Kako program deluje Udeleženci s pomočjo mentorja izberejo svojo lastno dejavnost, na vsakem izmed štirih področjih (prostovoljno delo, rekreativni šport, veščine in odprave) in si zastavijo cilje. Vsa štiri področja morajo zaključiti na svoji izbrani stopnji (bronasti, srebrni in zlati), znotraj katerih napredujejo glede na lastne zmožnosti. Pri vsakem sklopu jih spremlja inštruktor (ocenjevalec), usposobljen za izbrano področje, ki ob zaključku določenega obdobja potrdi (opisno oceni) posameznikovo napredovanje v indeksu dosežkov. Za vstop na naslednjo stopnjo se mora udeleženec prijaviti pri svojemu mentorju, s katerim se pogovorita o izkušnjah, ki jih je pridobil na prejšnji stopnji. Voditelj nato preveri indeks. Poleg tega pa se skupaj z udeležencem ponovno dogovori, kdo bo inštruktor/ocenjevalec za posamezna področja. Ob zaključku posamezne stopnje sledi javna podelitev priznanj. Tina Železnlk Pomočniki vsili »Štirinajst pomočnikov v sili« - to je skupina štirinajstih svetnikov-mučencev, ki so jih verni kristjani v preteklosti klicali na pomoč v nekaterih hudih stiskah. Pred svojo mučeniško smrtjo so prosili Boga, naj pomaga vsem tistim ljudem, ki se bodo v njihovem imenu obračali nanj. Umetniki so jih upodabljali kot sklenjeno skupino, v njihovo sredo pa so radi vključili še božjo mater Marijo z Jezuščkom ali krajevnega svetnika. Častiti so jih začeli že v 9. stoletju. Njihova razvrstitev in »pristojnost« glede pomoči se je izoblikovala v srednjem veku. Od 14. stoletja so jih začeli posebej častiti v južni Nemčiji. V cerkvah so postavljali oltarje v njihovo čast, npr. v MUnchnu in Regensburgu. Njihovo češčenje so zelo pospešila videnja nekega samostanskega pastirja sredi 15. stoletja, ki je dobil naročilo naj na kraju teh videnj postavi kapelo. Na tem kraju sedaj stoji znana baročna romarska cerkev v njihovo čast (»Vierzehnhei-ligen«; leta 1744 jo je zgradil Balt-hasar Neumann). K štirinajstim pomočnikom v sili spadajo naslednji svetniki (navadno jih naštevajo po abecednem redu): Ahac: nastopa v viteški opravi ali knežji noši, včasih tudi kot škof s križem, s trnovo vejo ali trnovo krono; je voditelj deset tisoč mu-čencev, ki so bili križani v času cesarja Hadrijana (117-138) in vrženi v trnjevo goščavo; Ahaca kličejo na pomoč v verskih dvomih, pri težkih boleznih in v smrtnem strahu. Barbara nudi pomoč in tolažbo ob smrtni uri; varuje tudi pred smrtjo zaradi strele. Upodabljajo jo s križem in hostijo, ki kaže na sv. obhajilo ob smrtni uri. Blažje ozdravil otroka, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost; pomaga pri obolenjih grla in drugih boleznih. Upodabljajo ga s prižgano svečo, ki spominja na njegovo gorečo željo, da bi ozdravljal bolnike. Cirijak je bil diakon v Rimu in je rešil hčer cesarja Dioklecijana (284-305) obsedenosti; pod njegovim naslednikom Maksimijanom so ga mučili in obglavili. Kličejo ga na pomoč pri obsedenosti in pri hudičevih skušnjavah. Upodabljajo ga v diakonskem oblačilu; zraven sebe ima deklico, ob nogah pa zmaja. Dionizij pomaga pri glavobolu. Bil je obglavljen, zato ga upodabljajo, kako drži glavo v rokah. Egidij (Tilen) je bil menih in puš-čavnik v Provansi; po legendi je s svojo priprošnjo izprosil cesarju Karlu Velikemu odpuščanje grehov, ki se jih v življenju ni spovedal; je zavetnik svete spovedi in pomaga, da opravimo dobro spoved. Erazem pomaga pri bolečinah v telesu, sicer pa je zavetnik mornarjev in ga upodabljajo z ladijskim vitljem. Evstahij pomaga v vseh stiskah. Bil je vojskovodja pod cesarjem Trajanom. Kristjan je postal potem, ko je imel videnje jelena s križem v rogovju; s tem znamenjem ga tudi upodabljajo. Jurij (Georgij) prav tako pomaga v kateri koli stiski; obenem je zavetnik jezdecev in varuh domačih živali pred boleznimi. Upodabljajo ga kot viteza, ki premaga zmaja. Katarina iz Aleksandri je je s svojo modrostjo premagala poganske filozofe; pomaga pri glavobolih, boleznih jezika in težavah z govorom (npr. jecljanje); doječim materam pomaga, da imajo dovolj mleka. Upodabljajo jo z mečem in zlomljenim mučilnim kolesom. Krištof nosi na ramah malega Jezusa in vernike varuje pred nenadno in neprevideno smrtjo. Marjeto (Margareto) podobno kot Jurija slikajo z zmajem; svetnica zagotavlja svojo pomoč materam pri porodu. Pantaleon jc bil zdravnik v Rimu in je pomagal cesarju Maksimijanu (začetek 4. stoletja) Kasneje so ga zaradi krščanske vere obrekovali, mučili in umorili z mečem. Velja za zavetnika zdravnikov in pomočnika pri vseh boleznih. Upodabljajo ga s predmeti iz zdravniškega poklica (npr. steklenička z mazili). Vid je ozdravil sina cesarja Dioklecijana obsedenosti ali božjasli. Pomaga pri različnih boleznih, zlasli pri božjasli, steklini in obsedenosti. Upodabljajo ga s kotlom, ker so ga mučili v vrelem olju. Glede na različna krajevna izročila se lahko med štirinajstimi pomočniki ali priprošnjiki v sili namesto katerega od naštetih pojavljajo Še naslednji svetniki: Doroteja, Flo-rijan, Lenart (Leonard), Nikolaj, Boštjan, Volbenk (Wolfgang) in Osvald. Bogdan Dolenc DRUŠTVA stran 6 Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob Slovesno, množično in prijetno Kljub počitniškemu času 7. avgust ostaja za prebivalce in prebivalke Krajevne skupnosti Dob dan, ki ga, če je le mogoče, praznujejo skupaj. V spomin na enega od prvih partizanskih bojev na tem območju so namreč pred desetletji ta dan proglasili za praznik krajevne skupnosti, v okviru katerega organizacije in društva predstavljajo svoje dejavnosti, hkrati pa je krajanom omogočeno navezovanje in vzdrževanje medsebojnih stikov, pogovori, športne, kulturne in druge aktivnosti, vodstvo KS pa pri tem ne pozablja niti na zabavo, sprostitev in druženje. Tudi letos se je praznovanje pričelo s tradicionalnim pohodom in spominsko slovesnostjo na Hrastovcu ter prijetnim druženjem pred Šuštar-jevo domačijo na Brezovici. Organizatorja. KS Dob in Krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB, je najštevilčnejša udeležba doslej prijetno presenetila, glasnega aplavza na prireditvi pa so bili deležni vsi: predsednik Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob - Krtina Vlado Cerar, ki je pozdravil prisotne ter jim zaželel prijeten dan; slavnostni govornik, predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat, ki je govoril predvsem o skupni prijetni prihodnosti; Domžalski rogisti in harmonikar Lado Smolnikar, ki so poskrbeli za glasbeni del prireditve, ter recitatorki Ivanka in Romana Košenina ter povezovalka Vera Vojska. K prijetnemu druženju so prispevali vsi prisotni. Popoldanski del je bil namenjen predvsem športu in rekreaciji, saj so se nogometaši pomerili v malem nogometu, kjer je ob silnem navijanju zmagala ekipa z zvenečim naslovom Blue tornado, pred Veterani Dob ter Gasilci Dob 4; med tenisači je bil najboljši Tomaž Jeran, pred Mihom Pančurjem in Sašem Kavčičem, iz rok predsednika Sveta KS pa so pokal prejeli tudi najboljši balinarji - ekipa Kurja vas, ki je zmagala pred žebjim koncem ter Obalo. Med šahisti je slavil Bogdan Osolin pred Muretom Milanovičem ter Branetom Sedejem. Eden izmed vrhuncev prireditev je bilo tekmovanje v boksu in kickbo-xingu za 4. pokal KS Dob, v katerem so se domači tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale rekreacija - Mladi boksar Dob pomerili z gostujočimi tekmovalci Boksarskega kluba Barje z Vrhnike. Končni rezultat vseh borb je bil neodločen, saj sta Vrhničana Mitja Bolčina in David Nagode premagala Mateja Balantiča oz. Uroša Boštjančiča iz Domžal, domačina Miha Močnik in Marjan Bolhar pa sta premagala Mitja Bolčino in Dejana Vizjaka z Vrhnike. Najboljši so iz rok predsednika Sveta KS Dob, Roberta Hrovata, prejeli pokale. Vmes je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše, ki so svoje priložnosti poiskali v vrsti različnih ustvarjalnih delavnic, posebej pa je treba pohvaliti člane in članice Društva upokojencev Naš dom - Dob, ki so resnično zgledno organizirali in izvedli večerno družabno prireditev z glasbeno skupino Max band. Številna udeležba prav na vseh prizoriščih letošnjega praznika KS Dob je dokazala, daje bil program dobro izbran in da so Dobljani in drugi ob obujanju spominov na polpreteklo zgodovino posebej gledali v današnje dni ter v prihodnost ter se strinjali s povabilom vodstva krajevne skupnosti, da moramo vsi več poudarka nameniti izboljšanju medčloveških odnosov, razumevanju, druženju in spoštovanju, pri tem pa ne pozabiti na rek, da je življenje brez praznikov, kakor dolga prašna cesta brez gostilne ... Srečanje Pšata-Pšata Letošnje šesto srečanje Pšata - Pšata so ga 18. avgusta pripravili krajani Pšate pri izviru Pša-te. Za to srečanje bi pravzaprav lahko rekli, da je uspelo v celoti - še vreme nam letos prvič ni po-nagajalo. Iz Krajevne skupnosti Pšata seje srečanja udeležilo več kot 70 krajanov. Pri izviru smo se zbrali ob 14. uri. Gostitelji so nam pripravili veličasten sprejem z narodnimi nošami in pesmijo ter nam postregli s kruhom in soljo. Pobudnik srečanj, g. Nande Podjed, nam je spregovoril o neprecenljivem daru narave - pitni vodi. Zal je Pšata pitna samo še pri izviru. Po m blagoslovu, ki gaje opravil pšaški rojak mag. France Turk, je sledil kratek kulturni program in pogostitev z domačim pecivom. Vsa čast gospodinjam. Po popoldanski sv. maši, je mežnar podružnične cerkve Nande Podjed predal ročno izdelano maketo njihove cerkve gospe Anici Lazar, mežnarici naše cerkve. Sledilo je športno dogajanje, košarka in nogomet med Pšatama. Obakrat so zmagali Pšačani. Bogat je bil tudi kulturni program. Zaplesala je folklorna skupina Strmo), zapel je otroški pevski zbor, nasmejali pa smo se komediji domačih igralcev. Ob dobri hrani in pijači se je druženje zavleklo pozno v noč. Prispevek o zdravi vodi 1/4 Kako zdrava je voda Kako zdrava je voda, je vprašanje, ki bo pustilo le malo ravnodušnih bralcev. Njeno sporočilo, zamotano v biološko znanost, nam odpira vrata v svet vedenja, da lahko z danes znanim biološkim opazovanjem poškodb v celicah navadne čebule že gledamo v bodočnost, ki nam jo v odvisnosti od okolja določa kakovost vode. Članek je namenjen ozaveščanju in ponuja napotke, kako naj opazujemo in ocenjujemo kakovost najbolj dragocene snovi na Zemlji, saj njeno življenjsko silo ponekod vse bolj razdirajo kemični, kakor tudi drugi vplivi. Rfemična preiskovanja vode ne more- OBČINA DOMŽALE in Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev OBČINA DOMŽALE 15. oktobra 2007 Krajevna skupnost Jarše - Rodica Krajevna skupnost Vir 16. oktobra 2007 Krajevna skupnost Venclja Petka Krajevna skupnost Simona Jenka 17. oktobra 2007 Krajevna skupnost Slavka Šlandra Kraje skupnost Dragomelj - Pšata 18. oktobra 2007 Krajevna skupnost Ihan Krajevna skupnosl Dob 19. oktobra 2007 Krajevna skupnost Krtina Krajevna skupnost Homec - Nožice 20. oktobra 2007 Krajevna skupnost Preserje Krajevna skupnost Radomlje Krajevna skupnost Rova pri gasilskem domu od 14.30 do 16.00 pri uvozu na Avtoodpad od 16.30 do IX.00 parkirišče pred veleblagovnico VELE od 14.30 do 16.00 parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34. Domžale od 16.30 do 18.00 parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c. od 14.30 do 16.00 dvorišče stare Osnovne šole od 16.30 do 18.00 športni park od 14.30 do 16.00 parkirišče pred trgovino od 16.30 do 18.00 pri zbirališču mleka v Brezjah od 14.30 do 16.00 pri Gasilskem domu od 16.30 do 18.00 ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto od 09.00 do 10.30 pri parkirišču Kulturnega doma od 11.00 do 12.30 pri Gasilskem domu od 13.00 do 14.30 Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano - odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do - kemične reakcije - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal Odlaganje smeti v Občini Domžale Z zaprtjem deponije Dob konec leta 2007 in sprejetjem novega zakona se bo v Občini Domžale spremenil tudi način odlaganja odpadkov. Ekološko napredna občina, sledi priznanju, ki gaje občina za upravljanje odpadkov dobila s strani EU. Občina Domžale je bila ena prvih občin, ki je uvedla bio otoke in občanom ponudila možnost ločevanja komunalnih odpadkov, plastenke, papirja in kovine. Bila je prva občina, ki je bila proglašena za območje brez GSO in sedaj bo kot ena izmed prvih začela z ločenim zbiranjem odpadkov - bioloških in komunalnih. To pomeni, da bodo občani in občanke s 1.1.2008 dobili dve 120 litrski kanti; rjavo, ki bo namenjena odlaganju biološkim odpadkom in črno, ki je namenjena odlaganju komunalnih odpadkov. V kolikor v gospodinjstvu ocenjujejo, da sta volumna posod neustrezna, lahko odgovorijo na anketo JKP Prodnika, ki jo bodo gospodinjstva prejela konec septembra. Z ločenim zbiranjem komunalnih in bioloških odpadkov se bo zmanjšala količina komunalnih odpadkov, saj kar 30% vseh odpadkov obsegajo biološki odpadki. Med organske odpadke sodijo kuhinjski in vrtni odpadki. Med kuhinjske sodijo vsa obrezana zelenjava in sadja, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke in druga papirnata embalaža, papirnati robčki in drugo. Med vrtne odpadke pa sodijo rože, poko-šena trava, rezano grmičevje in veje, plevel, stara zemlja lončnic in podo-Bno. Posode z organskimi odpadki bodo praznili enkrat tedensko. Skladno z zakonom bodo posode postavljene v vsa naselja z več kot 500 prebivalcev. V gospodinjstvu se lahko tudi odločijo za kompostiranje na lastnem vrtu, vendar skladno s Pravilnikom o ravnanju z. organskimi in kuhinjskimi odpadki, ki določa, da mora biti postavljen v razdalji najmanj 5 m od sosednjih stanovanjskih stavb ali javnih površin; kompostnik mora biti zastrt ali pa izdelan tako, da se odpadkov ne bo videlo; ustreznost kompost-nika se bo preverjalo z ogledom. Za odvoz vseh odpadkov, ki se ne odlagajo na kompostnik, pa bo tem gospodinjstvom nameščena posoda volumna 80 I. Spremembe pri odlaganju in odvozu smeti, ki se bodo zgodile po novem letu pa bodo tako kot bio otoki pripomogle k ohranjanju narave in zmanjševanju količine smeti. Urad župana Občine Domžale Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale od 1. do 5. oktobra 2007 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. jo dati zanesljivega odgovora na vprašanje, kako zdrava je voda; vse težje in dražje je v njej najti na tisoče spojin in ocenjevati njihov posamični in med seboj delujoči vpliv na življenje. Razvoj in rast korenin čebule se ne meni za nobena bolj ali manj stroga družbena določila kakovosti vode. Njena rast kar naravnost pokaže, v kako za življenje primerni vodi zraste. Pogled na celico, šc bolj na pregledovanje kromosomov v njej, pa daje že zelo natančno sliko o kakovosti vode oziroma kar odgovor na vprašanje, kako zdrava je voda. Nepopolni podatki V Sloveniji je okoljski monitoring preveč vezan na »uradne« teste, ki so za povrh le kemični, če ne kemični pa povsem nesistematični. Podajajo le neko obremenjenost okolja, rezultati so delni, parcialni, torej nepopolni in izkrivljajo dejansko stanje kumulativnega in sinergističnega kemičnega pritiska na primer v pitni vodi. Samo v pesticidnih pripravkih sc uporablja več kot 250 različnih aktivnih snovi, od katerih večina izkazuje genotoksič-no delovanje in motenje hormonske regulacije. Da ne govorimo o industrijskih kemikalijah, težkih kovinah, kemikalijah farmacevtskega izvora, hormonskih motilcih in drugih po-lutanlih, kjer gredo številke leh snovi v več deset tisoč. To, kar pokaže test Allium, je akumulirani in sinergistič-ni genotoksični učinek stotin in stotin kemikalij, ki se nahajajo v našem okolju. Tega analitska kemija ni sposobna opraviti niti noben »uradni test« v republiki Sloveniji. Test Allium pokaže tudi odlično korclacijo z drugimi biološkimi testi in vivo, kjer potekajo raziskave na ribah ter sesalcih. V letu 2006 sem opravil tovrstne raziskave posledičnega vpliva iztoka čiš-čenih vod CČN Domžale - Kamnik in Farni Ihan na reko Kamniško Bistrico Rezultate raziskav podajam v preglednici I in fotografijah I in 2. Biološki (genotoksični) čebulni ali Allium testi niso novost v raziskavah reke Kamniške Bistrice. Segajo že v leta 1998, nato 1999, 2000 in 2001. O teh raziskavah sem pisal tudi v Slamniku (1999), kakor tudi v Domžalskih novicah (2001, 2007) Največje zanimanje za omenjene raziskave pa nedvomno kaže direktorat CČN Domžale - Kamnik zavedajoč se splošne problematike onesnaženja površinskih vodotokov. Tudi raziskava v juliju 2006 je bila tako v celoti financirana iz strani CČN. Preglednica I. Povprečna dolžina korenin testne rastline Allium cepa L. - raziskava splošne Strupenosti (toksičnosti) in citološki učinki raziskanih vzorcev - raziskava ravni gcnotoksičnosli Slika 1. Dolžina korenin testnih rastlin: Kamniška Bistrica: 50 m dolvodno od CČN Slika 2. Dolžina korenin testnih rastlin: Kamniška Bistrica: 50 m dolvodno od Iztoka Farm Ihan Zaključek Iz. rezultatov je razvidno, da od obeh vira onesnaženja CČN Domžale - Kamnik in Farme Ihan, slednji bolj negativno vplivata na vodotok, kar se odraža v stopnji strupenosti (toksičnosti) in ravni genotoksičnosti, ki je bila 19 odst. t. na mernem mestu 50 m za iztokom CČN in kar 44 odst. t. na mernem mestu 50 m za iztokom interne ČN Farm Ihan. Genotoksični testi kažejo da je onesnaženje Farm Ihan neprimerno večje, izrazitejše in se posledično šc odraža v Biščah. I/lok čiščenc vode iz. CČN ne kaže visoke negativne obremenitve na genotoksičnosl, saj je odstotek genotoksičnosti pod mostom v Studi 18 odst. t. in na mernem mestu 50 m za i/lokom CCN 19 odst. t. Po iztoku Farm Ihan v reko Kamniško Bistrico se genotoksičnost poveča na odst. t. in tudi še v Biščah, ki so caa. 2000 m dolvodno od iztoka Parni Ihan, ostaja relativno visoka raven genotoksičnosti, ki jc 29,5 odst. t. (Kaven genotoksičnosti na izviru Kamniške Bislrice je 3,5 odst. t.). Iz podatkov genotoksičnosti je razvidno, da sc reka Kamniška Bistrica v Biščah še ne uspe regenerirati od negativnega vpliva iztoka Farm Ihan, deloma tudi od iztoka CČN in drugih eventuelnih onesnaževalcev, saj je genotoksičnost vezana na si-nergistične in komulativne učinke posameznih snovi v odpadni vodi. Iz rezultatov študije lahko zaključimo, da je potrebno nujno izvesti sanacijske programe predvsem na Farmah Ihan, če želimo izboljšati kakovost reke Kamniške Bistrice in odgovorno skrbeti za naše okolje. Peter Flrbas, unlv. dipl. bio!. Zas. lab. za rasti, cltogenetlko V/.oree I Vzorčenje 16. fin. 2(1(16) Dolžina korenin testnih rastlin (Splošna strupenost) Kaven genotoksičnosti (Odst. 1.) 1 Most Studa IS II iztok i/. CČN 24,5 203 III 50 m dolvodno od CČN 28,X 19 IV 50 m dolvodno od Farm Ihan 11,4 44,0 V most BiMe 2S4 2*3 stran T DRUŠTVA Praznik Krajevne skupnosti Ihan - Tržnica 2007 » S kerga kraja sf pa ti doma?« Ob ihanskem krajevnem prazniku smo sc krajani lelos že petič zbrali na sedaj že tradicionalni ihanski prireditvi - Tržnici 2007, ki se je letos odvijala pod naslovom« S kerga kraja s' pa ti doma?« V Ihanu žive ljudje z različnih koncev Slovenije, saj so se pred leti v Ihan »s trebuhom za kruhom« priselili ljudje i/ različnih predelov Slovenije. Veliko jih je prišlo ob odprtju farme, saj se je takrat v Ihanu potrebovalo veliko delovne lile, nekaj posameznikov je v Ihan pripeljala ljubezen, nekaj jih je prišlo opravljat druga dela ali pa so si tU postavili svoj dom. Letos smo združili svoje moči člani sveta krajevne skupnosti, kulturnega in turističnega druStva in sc lotili dela. Navezali smo stike z društvi ter ustvarjalnimi posamezniki po Sloveniji, ki so nas bili pripravljeni obiskati in nam predstaviti svojo pokrajino, svoje narečje, značilnosti kraja ali dejavnost, s katero so sc v preteklosti ukvarjali ljudje njihovega področja. Odzvalo sc je sedem skupin in nekaj posameznikov, ki so v soboto, 16. junija, okrasili svojo stojnico in na odru prestavili svojo pokrajino, jezik, običaje, kulinarične dobrote, dejavnost, s katero se ukvarjajo in posebnosti področja, kjer živijo. Obiskali so nas predstavniki Gorij, Nove Gorice, Idrije, Bizovika, Škocjana na Dolenjskem, Bele kraji- Ana Lenič, dobitnica priznanja za življenjsko delo Foto: Andraž Gregorje . 'IT" Ml Plesalke, ki so skrbele za povezovanje potovanja Iz kraja v kraj Foto: Andraž Gregorlč ne, Ižakovecv iz Prckmurja, Slovenj Gradca in Savinjske doline. Z ljudsko pesmijo, besedo in glasbo se je predstavil tudi naš kraj. Iz grl članov ansambla Dva kolena je zado-nela ihanska himna, prikupne deklice v oblačilih naših babic pa so, dogajanje na odru in potovanje iz pokrajine v pokrajino popestrile s preprostimi plesnimi koraki. Tudi lepo okrašena ihanska stojnica je bila prava paša za oči. saj je bila zelo bogato obložena. Na prireditvi je Boštjan Urbanija, predsednik KS Ihan, podelil bronasta, srebrna in zlata priznanja krajevne skupnosti ter priznanje za življenjsko delo. Bronasta priznanja so prejeli Nace Hribar, Anže in Andraž Gregorič, srebrna Karolina Lunar, Vinko Kokalj, Peter Doki in Smučarski klub Ihan, zlata pa Klemen Bauer, Teja Gregorin in Toni Dragar. Priznanje za življenjsko delo je za dolgoletno delo na področju izobraževanja, kulture in ohranjanja zgodovinskih vrednot prejela Ana Lenič. Prireditev je povezovala Karolina Lunar, krajevna skupnost je pogostila krajane z jedačo, ki jo je pripravila kuhinja Marije in Dušana Peterke, po kulturnem programu pa je za sprostitev in dobro voljo skrbel ansambel Dva kolena. Pri uresničitvi prireditve so letos s sredstvi in delom pomagali: Dušan in Marija Peterka, Mizarstvo Milan Hribar, Zidarstvo Dušan Polr-bin, Cvetličarstvo Tratnik iz Domžal, Termit d.o.o. , Farme d.d. Ihan, Opoj d.o.o. iz Preloga, Frizerski salon Tatjana iz, Ihana, Šivilja Vesna Novak i/ Ihana, OKO d.o.o. iz Ihana, Mlin Feliks iz Bišč in Tosama z Vira pri Domžalah. I Ivala vsem sponzorjem in posameznikom, ki so sodelovali pri oblikovanju, organizaciji in izpeljavi prireditve. Helena Gregorič Okna in balkoni v Radomljah cvetijo Komisija 'turističnega društva Radomlje je letos zopet ocenjevala cvetje na oknih in balkonih po Radomljah, Hudem in Ški jančevem. Sončen avgustovski popoldan je postregel s pisano paleto, razcvete-na okna so sijala rnza, rdeče, belo, rumeno, zeleno, modro, vijolično ... Veseli nas, člane TD Radomlje namreč, da krajani veliko, oziroma ved- no več, dajejo na izgled svojih hiš in domovanj, s tem pa tudi kraja, v katerem živijo. To je pravzaprav namen vsakoletnega ocenjevanja, zbudili v ljudeh željo po lepem, urejenem bivalnem okolju. Celoten izgled, količina, izbor, pestrost in zdravstveno stanji- rastlin SO kriteriji, p" katerih je komisija ocenjevala. Članica komisije je bila tudi strokovnjakinja /a to področje iz Arborcliiina, Volčji Potok, gospa Melita Miš. Lepo je gledati mavrično cvetje, ki ga v Radomljah ne manjka, kljub letošnji hudi toči v juniju. Marsikatero okno in balkon je bilo treba ponovno nasaditi. zato je ponekod opaziti manjšo buj-nosl in manj pestrosti. Sodoben način gradnje hiš velikokrat nima balkonov, zato pa sc lahko z izvirnimi zamisli-mi, s cvetličnimi lonci, ograjicami in drugimi dodatki pestro izbiro cvetlic in drugih okrasnih rastlin polepša domačnost doma. Nagrade lastnikom najlepših oken in balkonov bodo podeljene na javni prireditvi v Radomljah, predvidoma v decembru, rezultati ocenjevanja pa bodo objavljeni tudi v Radomeljskem ogledalu. Zlatka Levstek Izlet v neznano! Na zadnjem tedenskem srečanju pred počitnicami - Skupine starih ljudi za samopomoč Simon Jenko pri Med-generacijskem društvu Jesenski cvet Domžale - smo članice dobile informacijo, da se pripravlja izlet v neznano in da bomo o času odhoda obveščene. To se je zgodilo. Dan odhoda je bil v petek, 13. julija ob 7.30. Zbrali smo se pred Domžalskim domom, kjer ima naše društvo tudi prostore. Veseli smo bili srečanja s člani ostalih skupin, saj si imamo vedno veliko povedati in si izmenjati novice. Naše voditeljice in voditelji so bili kar malo nervozni, ali jim bo uspelo izpeljati zadevo, za katero so se odločili. Videti je bilo, da niso pričakovali tolikšne udeležbe. Po krajšem posvetu je kolona vozil krenila na pot v neznano oz. sedaj že znano lokacijo, na Jamarski dom na Gorjuši. Ker smo v naših skupinah starejši in nekateri že težje gibljivi, je bilo odločeno: tisti, ki so pripravljeni, da se sprehodijo od vznožja ihanske skakalnice, gredo peš, ostale pa voditelji odpeljejo na končno točko. Bilo nas je veliko, ki smo se odločili za hojo. Na cilju smo bili presenečeni. Voditeljice in posebno naš Grega so na terasi pred domom pripravili klopi in mize. Postregli so nas s pijačo in jedačo. Tudi kavo so skuhali. Predsednica društva, ga. Vlasta Rozman, nas je pozdravila in seznanila, da si,bomo lahko ogledali Železno jamo in muzej. Ogled pod vodstvom g.Stražarja je bil zanimiv, še posebno v muzeju, kjer smo obujali spomine na minula lepa obdobja. Čas vedno hiti in priganja. Vračali smo se po isti poti kot smo prišli in ugotavljali, da imamo izredno požrtvovalne in delavne voditelje, ki nam popestrijo naše življenje. Hvala vsem za lep dan. Članice skupine Simon Jenko Žar mojster 2007 Zupanov medaljonček najboljši Prizadevno Prostovljno društvo Ihan je letos že petič pripravilo vikend ihanskih veselic, katerega pomemben ali celo najpomembnejši del je pravcato državno prvenstvo v pripravljanju jedi na žaru. Na tekmovanju se je pomerilo pet profesionalnih in sedem ljubiteljskih kuharjev oz. mojstrov. Prav vsi so pokazali izjemno veliko domišljije in spretnosti, pri čemer so si pomagali z mesom generalnega sponzorja Farme Ihan, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi svojo proizvodnjo s poudarkom na mesu Anton, hkrati pa tudi svoja prizadevanja, da bi meso obogatila in ga naredila zdravju še prijaznejšega. Številni obiskovalci so bili nad potekom tekmovanja, predvsem pa rezulta-li mojstrov navdušeni, enako ludi strokovni žirija, ki je imela kar težko delo, saj je morala upoštevala vse od zunanjega izgleda do upoštevanja kuharskih zakonitosti, predvsem pa kvaliteto izdelka Med tekmovalci pa je bil tudi JCSenSKC dni župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je pripravil županov medaljonČEK, Zmagovalec amater Toni Dragar pri čemer je bil poudarek na ček. Svinjska ribica s feta sirom, obilo zelenjave in dodatkov je prepričala vse in župan je postal mojster med amaterji, za njim sta se uvrstila Jože Plešec in Anže Vc-hovec; medtem ko se je med profesionalci najbolje odrezal Janez Žura pred Jožefom Bukoviiiskiin In Boitjanom Jamšček. Tudi letos smo pogrešali predstavnice ženskega spola. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ihan čestitke za prijeten vikend, vsem mojstrom pa hvala za prijetne kuharske izkušnje in na svidenje na ŽAR MOJSTRU 2007. Tudi v občini so priložnosti za prijetne Turistična kmetija Pri Ceh na Kolovcu Prekrasen razgled in domače dobrote »Kako čas hitro mine,« nam pove Tatjana Kastclic, ki je leta 1999 skupaj z domačimi odprla Turistično kmetijo Pri Čeh na Kolovcu ter povabila vse, ki imajo radi čudovit razgled in domače dobrote, da jih obiščejo. Do njihove prijetno urejene domačije je iz vseh izhodiščnih točk dobro uro hoje (z Rudnika, iz »iipcljn, iz Palovč, z Rov, iz Volčjega Potoka) po urejenih Peš poteh, ki so primerne tudi za kolesarje, na vrh Kolovca pa sc lahko sicer tudi pripeljete z avtom. Največ gostov se pri Čehovih ustavi, ko ta čudoviti del občine obiščejo peš, Za kratek ali daljši čas se ustavijo v prijetni senci ali večji gostinski sobi. ki je »10 primerna tudi za večje družbe. Ob ponedeljkili imajo zaprto, sicei pa ste dobrodošli vsak dan, /a večje družbe pa priporočajo rezervacije (7227 638). N« jedilniku imajo praktično vse. po Sebej pa priporočajo nedeljska kosila. svinjske pečenke m odojka, postrežejo lu
  • sladk,i|o ludi s domačo orehovo poti- co, flancati in štrudljem. Postrežejo tudi z različnimi vini in brezalkoholnimi napitki ter težko čakajo, da bo do njih prišel vodovodni priključek, saj morajo sicer sedaj postreči z vodo v plastenkah. Čeprav je prav na Kolovcu vrsta zajetij s kvalitetno pitno vodo. Želijo si tudi bolj urejeno cesto. Sicer pa gostje radi naročajo tudi domače suhomesnatc dobrote, med katerimi so tudi domače prekajene klobase in salame. Nekaj dobrot pa naj ostane skrivnost, ki jo boste razvozjjali ob obisku turistične kmetije Pri Čeh. kjer pravkar urejajo okolico, v katero bodo namestili otroška igra in poskrbeli še za druge malenkosti, ki bodo postanek obiskovalcev naredili še prijetnejši. Dobrodošli torej na turistični kmetiji Pr Čeh na Kolovcu. kjer vas med drugim čaka čudovit razgled, saj boste imeli občino kot na dlani. Naslednja številka Slamnik izide 12. oktobra, rok za oddajo materialov je 3. oktober 2007. Na počitnicah z radiem Ognjišče Tradicionalne počitnice z Radiem Ognjišče smo letos preživeli na potovanju po Španiji in Franciji. To je bilo deset nepozabnih in doživetih dni. Z nami je bil tudi ljubljanski metropolit monsinjor g. Alojz Uran, ki je na Vlonsci i alu daroval mašo. Počitnic smo se med kar 650 udeležencev udeležili tudi štirje člani Društva narodnih noš Domžale ter tako prispevali delček k promociji naše lepe Slovenije. Nastavljeni smo bili v Santa Suzani, obiskali pa Barcelono, Tosso in Monserrat ter se nato čez Pirineje in državico Andoro ustavili v Franciji, kjer je bilo še posebno doživetje obisk Lurda, saj smo se vključili v procesijo s blizu 20.000 ljudmi z lučkami, s slovensko mašo in slovensko pesmijo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem organizatorjem. Radiu Ognjišče, za tako brezhibno izpeljane počitnice! S. Zajec, članica DNN in PRO-jevka Pitnikv Krtini V Krtini imamo športno igrišče, kjer s poletjem raste udeležba mlajših in starejših obiskovalcev pri raznih športnih aktivnostih. Ker na igrišču ni bilo pitne vode, so si obiskovalci igrišča pijačo nosili s seboj v plastenkah. Žal rešitev s plastenkami ni ekološko ustrezna niti ne zadovoljuje nujnih potreb po pitni vodi. Zato smo si krajani Krtine in člani Športnega društva Krti prizadevali, da bi na igrišču postavili vir pitne vode in s tem izboljšali počutje obiskovalcev, zmanjšali število odpadkov-plastenk in izboljšali kakovost zaužitih pijač. Veseli smo, da so nam prisluhnili tako na Občini Domžale kot pri podjetju Prodnik, ki je 20. julija, ko smo ravno beležili najvišje temperature, končal z deli pri postavitvi pitnika na igrišču v Krtini. Tako z veseljem dopolnjujemo naš poziv krajanom: Preživite poletje na mivki in se osvežite s svežo pitno vodo HK I 10 let kmetije odprtih vrat Prf Sold v Zagorici Ko je gospa Anica Globočnik, skupaj z možem, pred desetimi leti za obiskovalke in obiskovalce odprla KMETIJO ODPRTIH VRAT PR' SOLD, v Zagorici 7, pošta Radomlje, najbrž ni računala, kako bo potrebno vsa naslednja leta prijazno kmetijo širiti in vedno znova skušati gostom zagotoviti še boljše pogoje in postrežbo. Danes je kmetija odprtih vrat Pr' Sold urejena domačija, kamor vas bodo pripeljali lepo urejeni kažipoti, če se boste peljali z Rov proti Dolenjam. Kmetija je odprta vse leto, ob torkih, sredah in četrtkih po dogovoru (tel. 01/7227 732), ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 22. ure. Ob ponedeljkih so vrata zaprta, vselej pa se je možno za večje zaključene družbe tudi dogovoriti. In kaj je tisto, kar gostje še posebej naročajo. »Po narezku smo posebej znani. Zanj večina gostov pravi, da tako dobrega ni daleč naokoli,« se pohvali gospodinja Anica, ki ob domači salami, posebej dobra je konjska, in prekajeni šunki, ponudi pečenega odojka, svežo pečenko, polnjena prsa, domače koline, pa ajdove žgance, kislo repo in zelje, kmetija pa je znana tudi po sladicah, med katerimi so posebej priljubljene orehova in pehtranova potica, domači štrudelj, pa še kaj bi se našlo. Tudi žejni ne boste odšli od hiše, saj točijo ' pristna štajerska, primorska in dolenjska vina. Z družbo se lahko družite v veliki kmečki izbi, kjer je prostora za 20 ljudi, ali v večjem novem prostoru (40 sedežev), poleti je v senci prostora za 30 gostov, vašim najmlajšim pa bo medtem čas hitreje minil na igralih ali ob ogledu razposajenih konj. Navdušeni boste tudi nad domačo zelenjavo in sadjem ter domačim kruhom. Veliko gostov jih obišče zaradi dobrih kosili. Soldove boste našli tudi v katalogu turističnih kmetij, pohvalijo pa se lahko tudi s prospektom. Pri njih so bili zadovoljni gostje iz vse Slovenije, tudi tujine, največ pa jih je iz bližnje okolice, ki jih najdejo, ko se vračajo v Velike planine ali iz Arboretuma Volčji Potok. In kako so zadovoljni z obiskom. »Gre,« pravi gospa Anica in prizna, da je v poletnih mesecih obiskovalcev nekaj manj, jeseni pa se bodo pri njih spet ustavljali tako pohodniki, kot kolesarji, pa tudi vsi drugi, ki imajo radi dobro domačo hrano in prijetno podeželje. Pr' Sold ste torej vedno dobrodošli, še posebej, ker bosta mlada Dušan in Anja tudi poprijela za delo ter bo Dušan kot dopolnilno dejavnost opravlja klanje in pridelovanje mesnih izdelkov, kar bo še popestrilo ponudbo na kmetiji. Dobrodošli! DRUŠTVA stran 8 Tradicionalna spominska slovesnost v smrekicah Kar je tlelo, je zagorelo Krajevna organizacija za vrednote NOB Radomlje je skupaj z Občinskim odborom za vrednote NOB Domžale, 27. julija 2007 v Križkar-jevih smrekicah ob cesti Radomlje - Preserje pripravila spominsko slovesnost ob obletnici odhoda radomeljske bojne skupine na oborožene akcije proti okupatorju. Po pozdravu Petra Jermana, podpredsednika domačega odbora zveze borcev, je prisotne, med katerimi so bili tudi Matevž Košir, član Glavnega odbora za vrednote NOB RS, pod-županja Andreja Pogačnik Jarc ter Jože Pogačnik, častni občan, pozdra- vil Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, in govoril o času, ko se je radomeljska skupina odpravila v boj proti sovražniku. Poudaril je, da je fante spremljala trdna odločenost, da se iz boja ne vrnejo prej, dokler ne bo domovina svobodna. Kljub mladosti so namreč vedeli, da brez svobode ni mogoče živeti. Njihov odhod je bila ena od številnih iskric, ki so se kresale po naši domovini ter seje iz njih razplamtel ogenj upora, iz katerega so partizani izšli kot zmagovalci, kot del zmagovite evropske koalicije. To so bili dnevi, meseci in leta, ki so nepozaben del naše zgodovine tudi pomemben del današnje samostojne, svobodne Slovenijo. Govoril je tudi o uporništvu, o žrtvah, ki ostajajo v neizbrisnem spominu in ne bodo nikoli pozabljene, kot ne bo pozabljena resnica o narodnoosvobodilnem boju, saj zgodovine ni mogoče razlagati po svoje ter jo spreminjati za nazaj. Svoj nagovor je zaključil: »Sledimo torej stopinjam, narejenim pred 66 leti, in ljubimo svojo domovino. Privoščimo ji, da bo srečna, da bomo skupaj z njo srečni tudi mi.«V kulturnem programu so s partizanskimi pesmimi sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, recitiral je Janez Hafner, obiskovalci pa so toplo zaploskali tudi pevki in kitaristki Silvi Kosec. V. Spominska slovesnost Slandrovci so praznovali V avgustu so pri spomeniku na Šišku nad Blagovico praznovali Slandrovci. Spominska slovesnost je bila namenjena 64-letnici ustanovitve VI. udarne Brigade Slavka Šlandra, ki ima domicil tudi v naši občini. Številni borci, simpatizerji in občani ter občanke bližnjih občin, največ jih je bilo iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Mortvče so prisluhnili nagovoru Staneta Rozmana, podžupana Mestne občine Celje, ki je enako kot Obilna Domžale domicil-na občina udarne brigade. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, Kulturno društvo iz Motnika, recitatorji in harmonikarji. Še živeči borci VI. udarne Brigade Slavka Šlandra, ki je bila ustanovljena prav na Šipku, 6. avgusta 1943 pa so skupaj s simpatizerji in prijatelji obujali spomine na slavne dni druge svetovne vojne ter pomembno vlogo Šlandrovcev v njej. Prijetno spominsko slovesnost je pripravil Odbor skupnosti VI. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra, skupaj z združenjema borcev za vrednote NOB občin Domžale in Kamnik. Nova streha na gasilskem domu v Ihanu V sredini junija smo gasilci in drugi uporabniki gasilskega doma v Ihanu dočakali novo streho. Staro opečno kritino je bilo treba zamenjati z novo, ker je streha v zadnjih letih vedno pogosteje spuščala in tako zahtevala vedno več zamenjav strešnikov. Zaradi zamakanja se je preteklih letih delala tudi škoda na in v objektu, predvsem v kulturni dvorani, saj je nad njo še lesen strop. Člani PGD Ihan smo želeli že lani prekriti streho, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli izvesti. Poleg kritine je bilo potrebno zamenjati tudi kleparske izdelke in nekaj letev na skoraj 60-Om2 veliki strehi. Letos pa so nam pri prekritju strehe obljubili pomoč tudi drugi uporabniki doma in nekateri donatorji (Farme Ihan, Občina Domžale, Termit d.d., Bramac d.d., Helios d.d.). Tako smo spomladi izbrali izvajalca del, Janka Poljanca iz Prevoj pri Lukovici. Izvajalec je z deli začel 6.junija 2007, končal pa dober teden kasneje. V tem času je staro opečno kritino zamenjal z novo betonsko kritino, zamenjal poškodovane letve in vse kleparske izdelke na strehi ter namestil snegolove. V petek, 8.junij 2007, smo gasilci počistili podstrešje doma, saj seje tekom let na njem nabralo za 7 traktorskih prikolic neuporabnega materiala. Upam, da bo streha dolgo služila sedanjim in bodočim uporabnikom gasilskega doma in da se bo v njem in ob njem še dolgo zbiralo veliko ljudi. Janez Žgajnar, PGD Ihan Blagoslovitev novega -Ivčkovega križa v Dragomlju Med sakralnimi znamenji, po katerih smo v naši deželi še posebej znani, izstopajo številne kapelice in križi, ki so jih ljudje skozi stoletja postavljali v zahvalo in hvaležnost Bogu, največkrat pa tudi Mariji. Tudi v naši občini teh znamenj, ki so se jim prav v zadnjih letih pridružilo kar nekaj kapelic, ne manjka, pred kratkim pa se jim je v začetku Dragomlja pridružil tudi Ivčkov križ, ki ga je znani Ivan Kepic, tudi dopisnik Slamnika, postavil pred svojo hišo. Na misel, da bi križ postavil Bogu in Mariji v čast ter staršem v zahvalo, je prišel, ko mu je prijatelj Miro Sršen ob neki priložnosti podaril večji križ. Misel o postavitvi znamenja pred hišo mu ni dala miru in odločil se je, da znamenje postavi. Tako je 29. julija povabil prijatelje in znance ter druge tja njegovo blagoslovitev. Ob tej priložnosti sc jc pokazalo, koliko prijateljev pravzaprav ima Ivček. Pri blagoslovitvi križa je namreč z izbranimi besedami sodeloval dr. Franc Perko, upokojeni beograjski nadškof, s katerim se že vrsto let srečujeta v samostanu v Mali Loki. Ob njem sta seje pravcate »male maše«, kot je dogodek poimenoval Ivčck, ki je prijetno popoldne vodil, udeležila tudi dr. Bogdan Dolenc in šentjakobski župnik Vlado Bizant. Imeniten je bil kulturni program, ki sta ga uvedla klarinetista, oče in sin, Miro in Mirko Grad, v njem je prepeval cerkveni pevski zbor, prisluhnili smo čudovitim pesmim Kamniških kolednikov, Ivčka pa sta z dvema popevkama in besedami zahvale presenetila Damjana Golavšek in njen Čarli, program pa je z recitacijo o križu, ki jo jc tej priložnosti namenil France Cerar s Škrjančevega, obogatila Katarina Karlovšek. Blagoslovitvi je sledilo prijetno druženje, ki jih v času, ko vsi nekam hitimo, manjka. Za dobrote so prav tako poskrbeli Ivčck in njegovi prijatelji, posebej pa je potrebno omeniti tudi dobre sosede. Prijetna slovesnost jc vse prisotne napolnila z vedrino, ki so jo ta dan izpričevali prisotni, s hvaležnostjo, da je mogoče prijeten kulturni dogodek pripraviti le z ustnim iskrenim povabilom in željo, da križ, ki spremlja ljudi od rojstva do smrti, spoštujemo. To je bil tvoj dan, spoštovani Ivčck, hvala ti zanj in naj bo tebi ter vsem, ki se bodo srečevali pod tvojim križem, življenje prijazno, kot je bilo prijazno nedeljsko popoldne, ko smo se pod njim prvič srečali. Vera Vojska Nova Matijeva Kapelca na Matijevi kmetiji v Dobu Dob dobiva ponovno podobo, kakršno je imel pred več kakor petdesetimi leti tudi po zaslugi mlajšega gospodarja na Matijevi kmetiji. Tam, tik ob glavni cestni povezavi med Ljubljano in Štajersko, je leta 1860 kapelico postavil Matija Vilar, zatem ko je kupil dve kmetiji in se poročil. Kapelica je bila izklesana iz kamna in njena notranjost in zunanjost je bila poslikana s freskami, delo slikarja Matija Koželja iz Kamnika. Tudi kip Matere božje je delo kamniškega kiparja Tončiča. Kapelico zaznamujejo štirje datumi, prvi je leto 1860 postavitev kapelice, drugi 1910 obnova kapelice, tretji 1957 ljudska oblast ukaže podrtje kapelice in to tudi stori, in četrti 15 avgust 2007, ko stolni kanonik Jože Lap blagoslovi novo postavljeno kapelico. Poleg stolnega kanonika g.Lapa in velikega števila sosedov, znancev in prijateljev sta se blagoslovitve udeležila še prof Marijan Smolik in domači župnik Slavko Judež. Vse skupaj pa je povezovala globoka vera, ljubezen do vsega le- pega in ohranjanje naše preteklosti našim zanamcem. Številna znamenja so doživela podobno usodo in vprašanje je, če se bo še kje našel kakšen Martin in jih obnovil ter jim vrnil tisti sijaj, ki so ga imele pred rušenjem. Za novo kapelico je po starih načrtih, ki so se hvala bogu ohranili, kamnoseška dela opravil kamnosek Tonči Radié, poslikava je delo ruske slikarke Maše Bersan Mašuk. Poleg toplega modrega odseva kapelice je v njej narisal še tri godovne zavetnike gospodarjev na Matijevi kmetiji, sv. Matija , sv. Janeza Krstnika in sv Martina. Pri slovesnosti so poleg domačih z branjem sodelovali še kamniški Kolcd-niki in citrar Tomaž Plahutnik, svoje pa so pri petju dodali vsi zbrani. Po končani slovesnosti je mladi gospodar vse zbrane povabil na domače dvorišče, kjer so pripravili pogostitev, na kateri poleg dobre, predvsem pa hladne kapljice in sladkih dobrot ni manjkalo petja. Na svoj račun so prišli pevci starejše generacije, ki so prepevali že tudi malce manj znane pesmi, in to predvsem mlajši generaciji pevcev. Seveda nobena slovesnost ne mine brez moravške Mare in tudi ta ni. Upajmo le, da se bomo še kdaj zbrali v tako velikem številu . djd Med obiskovalci tudi predsednik Petič ob ribniku Crnelo Igranje godbe Ljubljana - Bežigrad z dirigentom Viktorjem Kresnikom, ki sc je izkazal tudi kot prijeten pripovedovalec šal, je rdeča nit vsakoletnih koncertov oh ribniku Črnelo, kjer se je tudi letošnjo prvo nedeljo v septembru zbralo veliko obiskovalcev in obiskovalk. Igranje godbenikov sta popestrila harmonikar Bojan Metelko in pevka Nuša Fujan, sicer profesorica glasbe na domžalski srednji šoli. Program je tudi letos obsegal vrsto slovenskih skladb, godbeniki pa so s svojim prijetnim igranjem skočili tudi izven meja naše domovine. Po- sebno presenečenje organizatorjev, Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik ter Janeza Bllrice, je bil obisk Marjana Šarca, ki nas je najprej pozdravil kot predsednik države, nato pa nam jc predstavil tudi nekatere ministre in poslance. Poslovil se jc kot Scrpentinšck ter zlasti moški del publike navdušil z nekaterimi »znanstvenimi odkrilji« iz življenja žensk. Prijetno nedeljsko dopoldne ob ribniku Crnelo, ki vsak dan bolj postaja za mnoge priložnost za prijeten izlet in počitek v naravi, se je zaključilo s tradicionalnim druženjem. Pohvalimo Zgodovina ostaja med nami Pred kratkim je bila obnovljena več kot 200 let stara hiša v Domžalah, na Slam-nikarski cesti štev. 5, po domače PR JENI, I, na fasadi pa so obnovili tudi fresko sv. Florijana iz leta 1873. Poleg hiše kapelica stoji, namenjena za vse ljudi! V njej vsak dan več sveč gori, prinašajo jih dobrotniki. Zahvala Štejem SÍ V nadvse prijel na dolžnost, da se še pisno zahvalim vsem soustvarjale cm mojega križa, kakor tudi vsem nastopajočim ob blagoslovitvi S kulturnim programom in Še prej vsem sodelujočim pri urejanju okolice. Kar na začetku se tudi najlepše zahvaljujem gospe Veri Vojski, mojstrici besede, za gornje občuteno prikazano praznovanje blagoslovitve, Jezusa......corpus je iz lipovega lesa izrezljal umetnik Miro Sršen iz Domžal, križ z umetniškim pridihom je izdelal modelni mizar Darko Knavs iz Dragomlja, moj skoraj sosed, zidarsko in strešno delo je z veliko prizadevnostjo opravil mojster Ivan Pavovec in slednje z enako voljo klepar Tone Kos, oba iz šentjakobske župnije, Kovaško delo, to je železno konstrukcijo, ki je vhetonirana v podstavek in na katero je pritrjen križ, pa prav tako strokovno izdelat mojster llmko Benda iz l hmržal, moj nekdanji sošolec iz Nižje gimnazije. Pri urejanju okolice sta se izredno angažirala gospoda Janez Cerar iz Domžal in Francelj /alokar prav tako iz Domžal, do kraja požrtvovalni sta bili tudinjuni ženi Joži in Dragica. Na prav poseben način se je odrezal gospod Janez Buri-ca iz /l ras tj a pri Ljubljani, kakor tudi vsi Tinčkovi ki so s Številno udeležbo počastili slovesnost. Za »finiš«, če lahko tako rečem, pa sta tudi z veliko naklonjenostjo poskrbela gos/)a in gospod Len či in Miro Zimmer iz Domžal in sicer z nasaditvijo rož, s katerimi je počaščen križ ter neposredno pred prireditvijo cerkveni ključar Janez Jerman z gasilci, Janez, ki je živo znamenji- božje ljubezni. Križ z miniaturno kapi ■lu o Matere Božje je blagoslovil upokojeni beograjski nadškof dr. France Perko ob prisotnosti župnika iz Šentjakoba ob Savi, kamor Drago/nefj spada, gospoda Vlada H izan ti i, in z nezmanjšanim poudarkom teološkega profesorja dr. Bog dana Dolenca. Klarinetista Miro in Mirko Grad. oče in sin, sta z glasbeno dovršenostjo uvedla v slovesnost in jo tudi zaključila z Mozartom. Po umetniško n citirani pesmi o križu gospodične Katarine Karlovšek, ki jo je (pesem) za to slovesnost namenil gospod France Cerar s Škrjančevega, je nastopila šentjakobska organistka Branka z možem in drugimi pevci s srcem zapeto cerkveno pesmijo, nakar je sledi/ nadškofov blagoslov z impozantnim nagovorom, nakar je sledila še ena < erkvena pesem, [zborno se je odrezala slavna pevka Damjana Golavšek z možem ( "ari i jem Novakom in seveda znameniti Kamniški koldem ki: Rok Lap, Janez Majccnovič in citrar Loma:: Plahutnik. Nenazadnje pa se zahvaljujem požrtvovalnim dragome/jskim gospodinjam in še nekaterim dru gim z Male Loke in iz Domžal za odlično pecivo, poskrbljeno pa je bilo tudi za dovolj pijače. Posebej hvala sosedom, med njimi zlasti odličnemu fotografu Matjažu Se verju, kakor seveda tudi drugim sovaščanom in sofaranorn. In kaj naj še reče? Brez ozvoče-vatca Damjana //berta z Male Loke pa slovesnost prav gotovo ne hi prišla do takšnega izraza. Ker sem že pri Mali Loki. slovesnost je s svojo navzočnostjo povzdignilo tudi lepo zastopstvo sester sv. Križa s predstojnico s. Terezijo Zerdin. /a svojstveno enkratnost je poskrbel kočijai Peter Grčar s prevo zom gospoda nadškofa dr branca I'črka na slovesnost m nazaj na Malo Loko. Hvaležen sem tudi varuhom reda m za lep sprejem na policiji, ko sem prišel prijavit slovesnost. Vsekakor Še enkrat ponavljam: Nasploh pa vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala za vse in seveda za ude ležbo, ki je bila lepa. Bivši novomeški prost in sedanji ljubljanski stolni župnik tnsgr, Jožef Lap, moj nekdanji sošolec na Teološki fakulteti, ciirarka Tanja Zaje /.upan in urednica Slamnika Lina /eleznik in še nekateri drugi pa so se Opravičili in jaz sem njiftOVO opravičilo brez pridržka sprejel. Naj bo vsem sku/taj Boy, bogat plačnik, Bog, ki ji- navsezadnje omogočil, da je do vsega tega lahko prišlo: Njemu in Mariji hvala HVALA! Ivan Kepic - Ivček TEČAJ TREBUŠNEGA PLESA WELLNESS CENTER HARMONIJA MENGEŠ PRIČETE« 17. september začetnice VSAK PONEDELJEK OD 20:30 DO 22:00 URE ODPIRAMO TUDI NOVO SKUPINO ZA VSE, KI STE ŽE OBISKOVALE TEČAJ IN BI RADE NADALJEVALE FITNESS CENTER LOZAR - DOMŽALE vsako nedeljo od 20:30 do 22:00 ure PRICETEK 21. september Za deklice od 10. leta dalje ob zadostnem številu prijavljenih vsako nedeljo od 11 00 do 12:00 ure Inf. prijave obvezne po telefonu 041 551 818 ali orientaldjamlla@yahoo.com Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 stran IZ NAŠIH VRTCEV Dob je ostal brez vrtca Zgodilo sc jc tislo, kar sc nc bi smelo. Kol predsednik sveta staršev vrtca Urša sem natančno seznanjen s problematiko pomanjkanja prostih kapacitet v vrtcih v občini Domžale, saj smo na sejah sveta staršev v š.l. 2006/07 skupaj /. ravnateljico redno spremljali dogajanje na tem področju. Z namenom učinkovite in čim prejšnje rešitve omenjene problematike, sem stopil v stik in dogovore tudi s predsednico sveta staršev vrtca Domžale. Sodeč po razgovorih na sejah sveta staršev v vrtcu Urša in s predsednico sveta staršev vrtca Domžale sem ugotovili, da je pokritost z vrtci na območju Doba, Krtine, Gorjuše, Žej in ostalih okoliških krajih nična, kljub velikemu razmahu novogradenj na tem območju v zadnjih petih letih. Ko smo se na nivoju sveta staršev vrtca Urša in s soglasjem predsednice svela slaršev Vrtca Domžale nameni- li o tem obvestiti Urad župana občine Domžale, smo bili preko občinskega časnika Slamnik obveščeni, da se bosta v š.l. 2007/08 gradila vrtec v Dobu (9 oddelkov z lastno kuhinjo) in vrtec v Preserjah (6 oddelkov), s čimer bi vsaj delno rešili omenjeno problematiko v občini Domžale. Kljub obetavni novici v začetku tega leta me jc precej presenetil nenaden preobrat. Še do konca maja, ko sem bil pri gospodu županu občine Domžale, mi je ta zagotovil, daje za vrtec Dob že vse pripravljeno, vključno s projektno dokumentacijo (izbran je bil tip vrtca z. 9 oddelki, pri čemer bi bil en oddelek namenjen otrokom s posebnimi potrebami, z lastno kuhinjo, ki bi pripravljala tudi hrano za OS Dob, pripravljen je bil tudi že ogled vrtca), ostala so jim le še pogajanja za uspešno izpeljavo odkupa zemljišča. In očitno se je vsa zadeva ustavila na tej točki. Lastniki zemljišča, ki ga je Občina Domžale želela uporabiti za iz- gradnjo vrtca pri OŠ Dob, in pogajalci z Občino Domžale očitno niso našli skupne cene, po kateri bi bilo omenjeno zemljišče predmet odkupa. Da je imela občina tokrat resne namene, priča tudi podatek, da bo novi vrtec z 9 oddelki zgrajen na zemljišču v občinski lasti v bližini vrtca Urša in z rešeno komunalno ureditvijo. In tako je Dob z okoliškimi kraji zopet ostai brez obljubljenega vrtca! Ne glede na to, kdo je krivec za izgubljeno priložnost, bodo najkrajšo iz vsega lega potegnile družine z majhnimi otroki na tem območju. Hkrati ix> izgubila tudi OŠ Dob in otroci, ki jo obiskujejo ter nenazadnje tudi Krajevna skupnost Dob. Ob tej priložnosti moram izreči pohvale vsem na Občini Domžale, ki so se trudili, da bi v Dobu končno dobili obljubljeni vrtec, in s tem, ne glede na za prebivalce Doba in okoliša neugoden razplet, jasno dokazali, da sledijo zasta/Ijenemu cilju »rešiti problematiko piemajhnega števila prostih kapacitet v vrtcih v občini Domžale«. Tomaž Hren predsednik sveta staršev v vrtcu Urša Krdelo Mavričnih kožuščkov iz Homca med Egipčani Volčiči in volkuljice Krdela mavričnih kožuščkov smo teden počitniških dni (23.-29. julija 2007) preživeli v Bohinjski Bistrici. Pridružili smo sc slavnemu arheologu Janezaru in skupaj z njim odkrivali egipčanski svet, Povezani v egipčanske rodove smo postali poljedelci, živinorejci, rokodelci in pisarji ler sc pridno učili posameznih spretnosti. Pod našimi rokami so naslajali čislo pravi hieroglifi, egipčanska oblačila, nakit, mazila in orodje za delo ob Nilovi delti. Ker je bil faraon nadvse navdušen nad našim ustvarjanjem, nas je celo obiskal in imenoval za začasne državljane njegove dežele. Zaupal nam je, da se že vrsto lel sprašuje, kako bi razrešil skarabejevo skrivnost, povezano z izginotjem dragocenega kipa faraona Keopsa iz njegove grobnice. S skupnimi močmi nam je uspelo razvozlali nekaj namigov in skupaj z. egipčanskimi vezirji smo ob izviru Bistrice našli pogrešani del faraonove zakladnice. Veselja nad našim pogumom kar ni bilo konca, zato smo se s kočijami odpeljali do jezera, kjer smo se pošteno osvežili. Z nami je bil ludi egiptovski Jožef, ki so ga njegovi bratje nekoč prodali trgovcem, potem pa je v Egiptu s svojo poštenostjo, modrostjo in zaupanjem v boga postal faraonov pomočnik. Naučil nas je, kako pomembno je, da znamo odpuščati in zaupati, leden ;e bil tako pester, da gaje težko zajeli v nekaj vrstic; lahko pa omenimo še veliko veselja, pesmi, taborni ogenj, faraonove igre brez meja ... in dobre volje na pretek, se ve. Upamo, daje_n); bo manjkalo tudi v dneh, ko smo spel sedli v šolske klopi in namesto hieroglifov zapisali ABC... Krdelo mavričnih kožuščkov Teden Indijancev v Vrtcu Cicidom V vrtcu Cicidom se dogaja mnogo zanimivega, tudi v času počitnic. Od ponedeljka do petka smo si v avgustovskem jutru nadeli indijanske barve, izdelovali smo si perjanice, plesali izmišljen indijanski ples, izdelali šotor, opazovali izdelovanje indijanskega loku, izdelali slike iz zemlje, iskali skriti zaklad ter spoznali marsikaj zanimivega o Indijancih. Zelo radi smo se odpravljali k počitku, kar je nenavadno, a izmišljene indijanske zgodbe, polne vragolij in tudi napetosti, so otroke motivirale k združevanju prijetnega s koristnim. Preživeli smo čudovit teden tudi s pomočjo staršev, ki so z razumevanjem in potrpežljivostjo sprejeli svoje »prave Indijance« nazaj v varstvo. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je naš teden Indijancev uspel. Vrtec Domžale, enota Clclcdom pom. vzg. Mojca Grojzdek Knjižnica Domžale oddelek za otroke in mladino vabi predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/dedke in babice vseh starosti na Igralne urice Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki ali vnuki. KDAJ: v torek, 25. septembra 2007 ob 9.00 uri ZA KOGA: za otroke od 3. leta dalje TRAJANJE: 60 minut Zaradi omejenega števila vas prosimo, da se predhodno prijavile na Oddelku za otroke in mladino! t/ ... Vabljeni! Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi Otroški gledališko - lutkovni živ - žav Kot v preteklih letih bo tudi v sezoni 2007/2008 Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba s pripravo vrste gledaliških predstav poskrbelo za živahno dogajanje v Kulturnem domu v Dobu. Za znanja in dogodivščin željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov bodo tudi v tej sezoni s svojimi predstavami gostovala kvalitetna gledališča z novimi gledališkimi ter lutkovnimi predstavami in pravljicami. Z novo gledališko predstavo za otroke NESREČNI POLHEC pa se bo predstavila tudi domača gledališka skupina. Vabimo vas k vpisu že tradicionalnega ABONMAJA za otroke - GLEDA-LIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV, saj si s tem, poleg ugodne cene, zagotovite stalni sedež v dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu. V abonma bo vključenih sedem predstav. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. V nedrljo. 23. septembra, ob 16. uri, se nam bo za uvod v novo sezono predstavilo gledališče MINI TEATER iz Ljubljane z uspešnico - prikupno lutkovno pravljico RDEČA KAPICA, ki je doživela že preko 100 uprizoritev. Informacije o vpisu abonmaja in rezervaciji vstopnic na telefon 041/420 610 TONE KOMATAR Vir, KuJHEko casto 1, telefon 7211-629 Delovni ta: od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00, soboto od 8.00 do 12.00 ZAHODI JE PRIPRAVIL POPOLDANSKE PROGRAME ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V REDNE ODDELKE VRTCA CICIBANOVE URICE Za otroke od tretjega leta starosti v enotah: KEKEC, Radomlje tel. 72 27 105 KRTEK. Ihan tel. 72 14 891 MLINČEK, Radomlje tel. 72 27 180 OSTRŽEK, Rodica, tel. 72 11 843 SAVSKA, Domžale, tel. 72 48 300 RACMAN, Ižragomelj, tel. 56 36 800 »BIKA SE IGRA« ZA OTROKE stare 1-2. leti IN NJIHOVE STARŠE Pokličite Urško v enoto KEKEC. Radomlje, tei.št. 72 27 105 ali Katarino v enoto RACMAN. Dra-gomelj, tei.št. 56 36 800 IN »HIBA SE IGRA« ZA OTROKE STARE 2J1£TA Pokličite Bernardo v enoto KEKEC, Radomlje, tei.št. 72 27 105 PRIPRAVLJENI, POZOR, ZDAJ! TELOVADBA za otroke starejše od treh let, v enoti CICIDOM, Količevo. Pokličite Petro na tei.št. 72 42 870 GIBALNE URICE Za otroke od 3. do 6. leta Pokličite Sašo v enoto RACMAN. Dragomelj, tel. Št. 56 36 800 LASTOVKA Program za otroke, ki potrebujejo več, so bolj ustvarjalni, vedoželjni in zahtevni. Pokličite Miro v enoto MLINČEK. Radomlje 72 27 180 NAMEN PROGRAMA: Pomagati sposobnostno boljšim otrokom, zadovoljiti njihove potrebe z različnimi metodami in pomoč njihovim staršem za razvoj potencialov teh otrok v največji možni meri. V SVETU PRAVLJIC Za otroke stare od 4 do 6 let Pokličite Sabino v enoto PALČEK. Vir. na tel. 72 42 870. GLASBENE URICE Za otroke od 3.leta starosti Pokličite Tino v enoto RACMAN. Dragomelj, tei.št. 56 36 800 Sola kot način življenja Septembrski vetrovi In delevni oblaki so zaznamovali jesenski cikel večnega kroga, v katerega smo vpeti vsi, od rastlin do Hvali in nas, ljudi, ki smo (menda) krona stvarstva. S prvimi jesenskimi dnevi je zaznamovan začetek šolskega leta, po lagodnih poletnih dneh se prične običajen delovni ritem in počitnice bodo le še oddaljen lep spomin. Šestletnih so prvič radovedno poku koli v šolske klopi. : veliko zvedavosti ni pričakovanja so posedli pral »" ttljICO m srknil vsako njeno besedo. Drugačno vzdušje le v osmem, devetem razredu, kjer je običajno čutiti 'nanj zvedavosti in radostnega pričakovanja, pa več veselja nad srečanjem » sošolci m kalkullranja, kam in kako l'olem /.,■ jde me,I prvim in devetim razredom se je porazgubilo vsa pričakujoča rado« m Ulja I'" vedeli, slišati, doživeli' Sojo zatrli učitelji z okornim šolskim sislemom' So /o udu lili starši s prevelikimi pričakovanji m ■'ihlevami' Jo je pritisnila k llom tek-'"ovalna družba, v koleri lahko us/iejo le najboljši, najhitrejši, najbolj predrzni? Vsega pO malem Čedalje holj /"•slap, fasno, da /e razvoj znanja m ''limke loko bliskovit, da se iičilel/em "' tistim, ki predpisujejo učne načr '*'• '"" ne sanja, kakšne poklice bodo Pi-vošo/ek,. ki sedijo t velikimi očmi I njimi, opravljali čez dvajset lel. Da se bodo že čez nekaj let oblikovali poklici, kjer bo znanje o lislem. kar Učitelj s težavo ubija v glave desel in danajstletnikov, popolnoma nepotreben balast So pa veščine in vedenja, znanja in navade, ki bodo koristile v življenju katerega koli mladega človeka in mu pomagale preživeti, pa najsi bo opravljal kakršen koli poklic. Prav imajo listi, ki trdijo, da mora šola otroke naučili osnovnih veščin, kol so: branje in pisanje, računanje ter razvijanje logičnega sklepanja in razmišljanja, vseli oblik komunikacije, samozavesti, izražanja lastnih čustev, strpnosti do drugih in drugače mislečih. Naučiti jih mora kje in kako poiskali podatke, ne pa zahtevati od njih, da se jih učijo na pamet. Vsak dan smo od vseh strani bombardirani - informacijami, ki jih bo moral vsak znati oblikovali v pravilne podatke in jih uporabili. To pa bo ležka naloga za vse. še najbolj morda za učitelje in starše. Zalo bo šola kot večen ciklus. Učiti se bodo morali učitelji, da bodo lahko učili učence, ki se bodo morali nenehno učili, kako spreminjati različne informacije v pravilne podatke in kako podatke uporabili v vsakdani,-m življenju, če želimo, da bodo naši potomci preživeli v bliskovito se razvijajočem svetu. Izstopili iz lega kroga najbrž ni več mogoče. JE-RA Športno društvo SONČEK (PRI NAS AKTIVIRAMO CELO DRUŽINO) Tudi v tem šolskem letu! Pripravili smo športno gibalne programe za izboljšanje motoričnih sposobnosti, ki jih bo vaš otrok kasneje s pridom uporabljal rekreativno ali tekmovalno pri različnih športnih panogah ali otroški igri. Novost v tem letu (v novembru) bosta 2 sodobno opremljena motorična prostoru za najmlajše v centru FIT-FIT v Domžalah. Možnost ugodnejšega nakupa kombiniranih kari za litncs in aerobiko. S programi bomo pričeli v ponedeljek, 24.9.2007, po urniku. Prijavite se lahko preko K-mail: sd.soncek@gmail.com ali na (iSM: 031/385 120 Naši programi: Športni program MALČEK začetni /OTROCI 2-3 LETA Športni program MALČEK + MAMICA / OTROCI 2-4 LETA Športni program MALČEK nadaljevalni / OTROCI 3-5 LETA Športni program ŠPORTNIK začetni / OTROCI 4-6 LET Tudi v OŠ 1'rescrje pri Radomljah Športni program ŠPORTNIK nadaljevalni / OTROCI 6-10 LET Športni program za GIBALNO OVIRANE OTROKE / OTROCI 3-15 LET DOPOLDANSKE IGRALNE URICE Za vse tiste otroke, ki ne hodite v vrtce in vas pazijo mamice, dedki In babice pa smo pripravi/i dopoldanske igralne urice PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE / Za otroke od 3-12 LET Vikend tečaji smučanja Športni program SMUČAR • Mala šola smučanja olroei 3-7 let (Bodental) • Športnik smučar 6-12 let • Šola carvinga za starše TEČAJI SMUČANJA IN PLAVANJA MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI Za več informacij prosim piši na sd.soncek@gmail.com. Če le vadba veseli se nam pridruii tudi ti! A tudi v šolskem letu 2007 / 2008 vabi k vpisu v popoldanske dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Starše predšolskih otrok, ki želijo otroke vključiti v vzgojne dejavnosti in tako spoznati delček življenja in bivanja v vrtcu, obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. Dejavnosti se bodo izvajale v prostorih Vrtca Urša, Slamni-karska 26, Domžale, in sicer v popoldanskem času, enkrat tedensko, po dve uri. IGRALNE URICE so namenjene otrokom do tretjega leta. Otroci bodo skupaj s starši plesali, telovadili, likovno ustvarjali, se igrali na prostem, spoznavali rajalne in didaktične igre ter Še in še. Igralne urice bodo potekale vsak ponedeljek, od meseca oktobra do meseca maja, od 16.30 do 18.30 ure. CICIBANOVE URICE so namenjene otrokom od četrtega leta dalje. Otrokom ponudimo vsega po malo - igro kot osnovno dejavnost, pravljice, pesmice, ples, telovadbo, ustvarjanje z različnimi materiali ... Cici-banove urice bodo potekale vsak ponedeljek, od meseca oktobra do meseca maja, od 16.30 do 18.30 ure. Ker želimo, da bo delo v delavnicah potekalo strokovno in v prijaznem vzdušju, je število otrok v skupini omejeno na 15. Prijave sprejemamo po telefonu in na upravi Vrtca Urša, do zasedbe prostih mest. Dodatne informacije dobite na tel.: 01/729 86 10 ali na upravi Vrtca Urša. Veselimo se skupnega druženja. IZ NAŠIH SOL stran 10 ¡■SB»"B Masa Žer|av In Monika Adler sta v raziskovalni nalogi dokumentirali opremo In predmete v Kofutnikovi domačiji. Kofutnikova domačija kot raziskovalni laboratorij Že več let je od tega, ko smo bralce Slamnika obveščali o izsledkih raziskovalnih nalog učencev OŠ Rodica o 400 let stari Kofutnikovi domačiji v Srednjih Jaršah. V preteklem šolskem letu sta prizadevni učenki Monika Adler In Maša Žerjav dodali še eno pomembno raziskovalno nalogo o njej, vse pa so bile podlaga za etnološko konservatorska izhodišča k prenovi Kofutnikove domačije, ki jih je izdelala etnologinja Saša Ro-škar, pod mentorstvom etnologinje konservatorke Mojce Tercelj Otore-pec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) OE Kranj. Stroka je jasno povedala, kako dragocena redkost je ohranjena Kofutnikova domačija, njena usoda pa je danes v rokah Občin-skega sveta Občine Domžale. Želimo si. da bi ta odgovorno opravil svojo nalogo. OS Rodica je kot članica slovenske mreže UNESCO ASPnet šol že vrsto let posebej pozorna na kulturno dediščino v svoji bližnji okolici. Na podlagi izsledkov raziskovalnih nalog učencev je novembra 2005 na ZVKDS OE Kranj in Občino Domžale podala pobudo za zaščito in ohranitev Kofutnikove domačije. ZVKDS je pobudo ocenil kot strokovno upravičeno. V dopolnitvi Smernic za varstvo kulturne dediščine za strategijo prostorskega razvoja Občine Domžale je bila domačija aprila 2006 uvrščena v seznam dediščine in ovrednotena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Strokovne podlage za njeno razglasitev, ki so bile posredovane Občini Domžale, je ZVKDS OE Kranj izdelal septembra 2006. Utemeljitev v njih se glasi: »Tradicionalno zasnovana Ko-futnikova domačija na Jarški cesti 58, z ohranjeno tlorisno zasnovo in črno kuhinjo, je eden izmed redkih reliktov s področja stavbne zgodovine, dediščine gradbeno—obrtnih znanj, dediščine načinov življenja njenih prebivalcev, ki jo predstavlja leseno zidana hiša z gospodarskim poslopjem, kjer je ohranjen hlev in skedenj v središču naselja Srednje Jarše. Gre za izjemno staro domačijo, kije ocenjena na 350 do 400 let, zato jo predlagamo za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega in regionalnega pomena s podro- čja etnologije.« Januarja 2007 je bila domačija prvič vpisana v register nepremičninske kulturne dediščine (pod EŠD 450077p) z naslednjim kratkim opisom: »Stegnjeni dom pod eno streho združuje pritlični stanovanjski del iz brun v delu hiše in kamre, zidano vežo, črno kuhinjo in shrambo spodaj, zidan hlev. svinjak, zgoraj pa lesen pod z lesenim gankom, lopo za orodje in stranišče na štrbunk.« Postopek vpisa v register nepremične kulturne dediščine je bil zaključen marca 2007 (pod EŠD2590). V preteklem šolskem letu sta Monika Adler in Maša Žerjav, učenki OS Rodica, pod mentorstvom Vilme Vr-tačnik Merčun izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Oprema Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah. O načinih popisovanja predmetov jih je poučila etnologinja konservatorka na ZVKDS OE Kranj, gospa Mojca Tercelj Otorepec. Raziskovalna naloga na 58-ih straneh prinaša natančen popis predmetov v vseh stanovanjskih in gospodarskih prostorih Kofutnikove domačije. Poleg obsežnega slikovnega materiala in opisov predmetov sta Monika Adler in Maša Žerjav narisali tudi skice prostorov z razporeditvijo opreme, ki je v tej zgodovinski hiši bolj ali manj dobro ohranjena. Na podlagi raziskovalnih nalog učencev in lastnega raziskovalnega dela je etnologinja konservatorka Saša Ro-škar za ZVKDS OE Kranj izdelala strokovno nalogo z naslovom Etnološko konservatorska izhodišča k prenovi Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah. V njej primerja Kofutnikovo domačijo v primerjavi z evidentirano nepremičninsko kulturno dediščino na območju občine Domžale, oriše zgodovinski in socialni kontekst življenja v Srednjih Jaršah od srede 19. stoletja dalje ter na podlagi dostopnih virov predstavi življenjske zgodbe in vsakdanjik v Kofutnikovi domačiji. V nadaljevanju podaja spomeniško varstveno oceno domačije in utemeljuje primernost Kofutnikove domačije za namen kulturnega laboratorija, v katerem bi se odvijala pedagoška dejavnost v skladu z obstoječimi učnimi programi šol. Ugotavlja, da sodobne generacije mestnih in obmestnih otrok izgubljajo možnost pridobivanja izkušenj o načinu življenja preteklih rodov, s tem pa izgubljajo tudi zavest o pripadnosti lokalni kulturi in njenem izvoru. Ureditev raziskovalnega laboratorija v Kofutnikovi domačiji bi omogočila raziskave načinov življe- nja v preteklosti, otroke bi opremila z. znanji in neposrednimi izkušnjami, ki jih v vsakdanjem življenju ne morejo več pridobiti. Zgodovino kulturnega okolja, iz katerega izvirajo, bi otroci spoznavali z aktivnostmi in možnostjo uporabe ali vsaj demonstracije predmetov, ki bodo na voljo, ne pa s pasivnim podajanjem znanja. Zato klasična muzejska razporeditev predmetov v Kofutnikovi domačiji ne bi bila primerna. Strokovna naloga Saše Roškar prinaša tudi izhodišča za pripravo konservatorskih smernic za prenovo domačije. Usoda Kofutnikove domačije je sedaj v rokah Občine Domžale. Občinski svet ima vse potrebne strokovne podlage, da Kofutnikovo domačijo z. odlokom razglasi za spomenik lokalnega in regionalnega pomena. Nekaj sredstev je Občina Domžale v preteklem letu že namenila OS Rodica za kritje materialnih stroškov omenjene raziskovalne naloge ter za nekatere strokovne ekspertize. Pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti občinski svel namenil sredstva za odkup te domačije, s čimer se strinja tudi njen lastnik, gospod Lovrenc Giovanelli, kasneje pa za njeno prenovo. Status spomenika bi Kofutnikovi domačiji omogočil kandidiranje za državna in evropska sredstva na razpisih za prenovo in revitalizacijo kulturne dediščine, kamor so ji sedaj vrata zaprta. Učitelji OS Rodica so pripravljeni v sodelovanju z. ZVKDS OE Kranj in na osnovi učnih načrtov i/.de lat i pedagoški program, ki bi se v Kofutnikovi domačiji izvajal. Učenci OŠ Rodica bodo tudi v novem šolskem letu nadaljevali z raziskovanjem ter s predstavljanjem zgodovine in pomena te domačije v okviru Učne poti ob Mlinščici. Kofutnikova domačija je dragocen spomenik kulturne dediščine na območju Domžal, je spomenik znanju, spretnostim, načinu gospodarjenja, socialnih odnosov in načina življenja naših prednikov. Zato želimo, da tudi lokalna skupnost in javnost v njej prepoznata njene vrednote in pomen za širšo družbeno skupnost ter se v skladu s tem zavzameta za njeno čim prejšnje zavarovanje in ureditev v strokovno utemeljene namene. Nc želimo, da njen pomen začnemo ceniti šele potem, ko je ne bi bilo več. Lahko smo le hvaležni, da je preživela vsa zgodovinska obdobja od 17. stoletja do današnjih dni. V. V. Merčun Poročilo z oratorija v Domžalah Tudi letošnji oratorij je pod streho. Bogu hvala, bil je lep in prisrčen, poučen in igriv. Za ta lep teden pa se moramo zahvaliti našim koordinatorjem in animatorjem, ki so celo leto pripravljali na kateheze, delavnice, igre. zgodbo in drug program. Malokdaj se skupaj zbere taka ekipa koordinatorjev, kjer človek dela res z veseljem in v prijetnem prijateljskem vzdušju. K temu je vsak izmed nas prispeval svoj del. Iskrna hvala. Ob tem iskrena hvala Viktoriji, ki je celo leto nosila veliko skrb za naša srečanja. Letos smo se odpravili z Jalnovimi Bobri na kolišča na velikem jezeru. Ves teden smo ob zgodbi Ostrorogega jelena razmišljali o različnih vrednotah, kot so: ime, narava, spoštovanje, molitev, domovina in povezanost. V delavnicah smo po etapah (delih) izdelovali čebelje panje. Ta proces dela naj bi imel tudi vzgojni element odnosa do izdelave stvari, saj je potrebno več čas in truda. Med popoldanskimi igrami pa smo obiskali še druga kolišča in se spopadli z nevarnostmi na njih. Na izlet pa smo se odpravili na Ljubljansko barje, kjer nam je Ostrorogi jelen razložil, kje je on nekoč imel kolišče, lovišče in podobno. Vsi naši dnevi so bili polno izpolnjeni z molitvijo, igro, druženjem ob skupni mizi in izdelovanju panjev ter v skupnem veselju. Ob tako pestrem programu so oratorijski dnevi zelo hitro minevali in niti dež nas ni oviral. Na letošnjem oratorijuje bilo9l otrok, vseh skupaj nas je bilo 113. Daje vse lepo, usklajeno in dobro potekalo, pa se moramo zahvaliti tudi našim dona ■ torjem, ki sb poskrbeli, da smo imeli dovolj hrane, materiala za delavnice, vodo. majice, da smo si lahko ogledali razstavo svetih pisem, da smo imeli tako dobre igre, da smo se lahko prevažali z Bravotom... skratka, da smo lahko na koncu iz srca na vsa usta zapeli Bogu v zahvalo. Naši donatorji so bili: Veit team d.o.o.. Gostilna Keber, GP Trojane, Izolacije Kern, Pekama Kan-cilja, JKP Prodnik, Lekarna Flerin, Okršlar Matija s.p., Rogljič d.o.o., Vzplet d.o.o., Erdani sport d.o.o., AC Šubelj, Juvan Miro s.p.. Burja d.o.o., Evo d.o.o,, Bent excelent d.o.o., Go-rosan, Svilea, Kmetijski izdelki Ložar, File d.d., Pizerija Pipca, Enzograf, Farma Ihan, Pelati d.o.o., KS Slavko Šlander. KS Simona Jenka. KS Venclja Perka, g. Metod Zidanšek, ga. Beti Ma-muzič, ga. Donata Boševski, g. Vinko Okršlar, ga. Polona Narobe, g. Janez Pavli in ga. Mirni Žvab. Prav posebej pa hvala tudi ga. Agati FTis in g. Stanetu Brojanu, ki sta vedno priskočila na pomoč v kakršnikoli potrebi in težavi, od kuhinje in preskrbe s hrano, prevoza, do soda za sok... Ne smemo pozabiti niti na dobre, prijazne domžalske gospodinje, ki so nam pekle pecivo, s katerim smo se lahko posladkali vsak dan za malico. Hvala za podporo tudi duhovnikoma, župniku Janezu Šimencu in kaplanu Boštjanu Gučku, da smo lahko vse speljali kot smo si zamislili. Skupaj zmoremo več! V želji, da bi tudi naslednje leto priskočili na znali sodelovati in se dopolnjevati s svojimi talenti in močmi pri tem projektu v naši župniji želiva vsem obilo božjega blagoslova. Vsem Bog povrni! Kaplan Boštjan Guček In Viktorija Slovša Delavnica Učenje za življenje V projektu Učenje za življenje (ki že več kot 12 let poteka pod okriljem Centra za socialno delo Domžale) tudi v šolskem letu 2006/2007 nismo počivali. Poleg tega, da smo se otroci s starši ter prostovoljci (mentorji) trudili za lepše ocene v šoli, smo se v skupinskih srečanjih in delavnicah naučili še marsikaj in spoznali veliko novih stvari. V septembru 2006 smo preživeli prijetno taborniško popoldne z Rodom skalnih taborov Domžale (RST). Taborniki so nas naučili poslaviti šotor in pripraviti taborniški kruh. Svojo iznajdljivost pa smo preizkusili tudi pri lovu na skriti zaklad. V oktobru smo pripravili v Knjižnici Domžale zanimivo predavanje Matek Leona, ki dela v projektu Korak za pomoč zasvojenim z drogo in se zabavali ob izdelavi posebnih čarovniških okraskov ob noči čarovnic. November je bil športno obarvan, saj so nam v OŠ Rodica omogočili, da smo imeli v njihovi telovadnici športne igre brez meja, na katerih pa smo se naučili tudi nekaj novih skupinskih iger, V prazničnem decembru smo se v Mladinskem kulturnem centru Akumulator preizkusili v izdelavi svečnikov in božično-novoletnih voščilnic. Pripravili smo si tudi slastne čokoladne kroglice in ka-raoke, obdaril pa nas je božiček v spremstvu Čukov, ki so poskrbeli za veselo rajanje v Kulturnem domu na Viru. V januarju 2007 smo v sodelovanju s Študentskim klubom Domžale sodelovali na Dnevih kulture in se za eno dopoldne prelevili v umetnike, nato pa svoja dela razstavili. V pustnem februarju smo si ogledali predstavo Cirkuške mojstrovine in drsali na domžalskem drsališču. Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo in si izdelali lutke. Na zadnji februarski dan pa smo odšli raziskovat Šumberk - poiskali smo škratovo drevo in se seznanili z različnimi vrstami drevja in podrasti. Marec je bil pisan - ogledali smo si animiran film, ustvarjali v kre- Kako priti do izbranega poklica Pričela se je šola za del šolajoče se populacije, drugi del ima še nekaj tednov počitnic ali pa čas za izpolnitev obveznosti za vpis v višji letnik visokih šol. Najlepše in najdaljše počitnice pa imajo tisti, ki so po končani srednji šoli uspeti z vpisom na ieleno šolo. Kaj pa vsi tisti, ki niso uspeli, kakšne statistike beležimo na tem področju. Pa kaj statistike, ali vemo kakšne osebne stiske doživljajo mladostniki, marsikdaj hudo tehtnega razloga. Zgodba dijaka, ki je bil v tretjem letniku gimnazije in aktiven športnik, to vsekakor potrjuje. Športna aktivnost mu je jemala veliko časa. ki bi ga sicer lahko namenil za učenje, lahko pa tudi za kaj drugega manj pozitivnega. Zaradi želje po dobrih tekmovalnih rezultatih je veliko treniral, svoje je dodala še hitra rast in pojavile so se bolečine, ki hi se lahko prelevile v resne poškodbe. Na srečo so imeli v klubu urejen odnos s športno ambulanto in takoj so opravili testiranja in preiskave, ki so pokazale, da je bolje prekiniti s treningi in pričeti z aktivnostmi, ki bodo ojačale kolenske in kolčne vezi. Tako se je za športnika začelo obdobje rehabilitacije s plavanjem in kolesarjenjem. Ves čas pa tudi seanse s športnim zdravnikom, ki so se zaključevale med drugim tudi s pogovori o tem, kako naprej v športu, v šoli. In tako je naneslo, da je na podlagi razgovorov z zdravnikom padla odločitev, da bi študiral medicino. Svojo odločitev je povedal staršem, vendar, ker je bil v gimnaziji samo prav dober učenec, je bil problem, kako v zadnjih mesecih tretjega in v četrtem letniku izboljšati uspeh za toliko, da bi kompenziral »izpad« pri uspehu iz preteklih letnikov Pred nekaj leti je bila namreč zahtevnost za vpis na medicino najvišja, univerza je zahtevala najvišje število toČk med vsemi univerzami. Kot zavzel športnik seveda ni obupal, saj se je odločil za študij medicine. Četrti letnik je končal kot odličnjak. nekatere maturitetne predmete /e opravil na višjem nivoju in se prijavil na medicino. Pričelo se je neskončno moreče čakanje, ali bo dovolj točk za vpis. nobena druga smer ga ni zanimala. Prišel je dan odločitve, ko s tresočo roko prejmeš pošto, za katero veš, da ti reže bodočnost. Zmanjkala je ena točka. Kaj sedaj? Pogovori s starši nasveti - pa pojdi na farmacijo, kjer si izbran. Njegov odgovor je bil, ne. Pravi, da je na podlagi neskončne želje po uresničitvi svojega cilja, moral sprejeli težko odločitev, in sicer, da bo ponovno opravljal maturo z več predmeti na višjem nivoju Vendar so se mu ob tem porajali dvomi, kaj če kljub opravljenemu kakšnem predmetu več na višjem nivoju pri ponovnem vpisu zopet ne ho dovol/ točk V drugo se je srečno izšlo, tako je danes ta fant že specializant. V času študija je bil zelo resen študent, ves čas na vajah in predavanjih. Študijske obveznosti, diplomo in stažiranje je opravil v rednem času, kar je na medicini, pravijo, zelo težko Ko danes govori o svojem primeru, pravi, da mu je najbolj žal izgubljenega enega leta, ker bi se študija lotil enako resno z eno točko več ali manj. Torej, kako priti do želenega poklica'.' Z veliko vztrajnostjo, ki pi je pri športnih nastopih in treningih nedvomno potreboval zelo veliko. Pravi, daje ponosen, daje treniral in tekmoval ter hkrati dobro delal gimnazijo Pravi, da mu ni bilo niktdi žal časa. ki gaje porabil za treninge, saj se mora med drugim tudi športu zahva- liti za vztrajnost, ki si jo je izoblikoval skozi leta. Pravi, da gaje Šport naučil zdravega življenja, odreka nja in vztrajanja, predvsem pa učni kovitega ravnanja z razpoložljivim časom Ne more pa pozabili letu. ki gaje na nek način izgubil zaradi ene točke. Primer kaže na tO, da ljudi ni mogoče » popredalčkal« ()d odraščajoče mladine ni mogoče zahtevati in tudi ne pričakovati, da bo na določen dan vsa enako zrela, da bo sposobna pokazati vsa zahtevana znanja takrat in tako kot ho čemu odrasli, da bo sposobna pokazati tista znanja in sposobnosti, za katere smo se odrasli odločili, da jih mora imeti, da ho izkazovala interes le za tisto, za kar odrasli mislimo, da jih mora zanimali Ta fant se je angažiral na dveh področjih, zalo mu /e zmanjkalo časa za šidsko področje. Dejansko pa je za svoje življenje pridobil neprecenljive vrednote tudi z dejavnostjo »drugotnega pomena«. tO je Z ukvarjanjem s športom Ml|a Pukl ativni delavnici in izdelali voščilnice za naše mame. Vsak si je izdelal tudi svojega pomladnega možica, ki nam je nato s svojo zeleno pričesko pomagal priklicati pomlad. Tudi v aprilu so bile na preizkušnji naše ročne spretnosti, saj smo izdelovali velikonočne pisa-nice in voščilnice. Ponovno smo se pridružili tabornikom RST na Cerarjevem memorialu, kjer smo se lahko preizkusili tudi v streljanju z lokom in spoznali ostale taborniške veščine. Maja smo dneve preživljali predvsem zunaj, na sončku in se veselili bližajočih se poletnih počitnic. Odšli smo na pohod, med katerim smo se ustavili tudi na otroškem igrišču ter se igrali na rolarjih. V domžalskem športnem parku smo se ustavili ob dogajanju za dan mladosti in se navduševali ob lutkovni predstavi ter vojaški opremi. V poletnem času pa je v projektu Učenje za življenje še posebej zanimivo. V juliju smo tako že bili v kinu (x-pand), na domžalskem bazenu, pripravili smo si čisto pravo trgovino, fotografsko delavnico s pomočjo podjetja Color-Photo d.o.o. iz Domžal. V okviru boja proti drogam smo izdelali tudi zanimive in poučne plakate, ki si jih lahko ogledate v prostorih Centra za socialno delo Domžale. V preostanku šolskih počitnic pa nas čakajo še pestri petkovi popoldnevi, druge dejavnosti in pa devetdnevno taborjenje ob reki Krki, ki ga nestrpno pričakujemo. Ob koncu se želimo vsi sodelujoči v projektu (otroci, mentorji in zaposleni v Centru za socialno delo) lepo zahvaliti vsem, ki ste nam v šolskem letu 2006/2007 kakorkoli pomagali (finančno, materialno ali s prostorom), še posebej pa zgoraj omenjenim in Občini Domžale, Občini Trzin, Občini Moravče, Občini Lukovi-ca ter Občini Mengeš. Vodstvo projekta se zahvaljuje tudi požrtvovalnim mentorjem, ki (nekateri že vrsto let) prostovoljno nudijo pomoč otrokom in pomagajo pri organizaciji in izvedbi dejavnosti. K sodelovanju pa ž.e poleti lepo vabimo tudi vse zainteresirane (ki lahko prispevate finančno, materialno ali prostor), še posebej pa prostovoljce vseh starosli, ki jih tovrstno delo zanima. Za več informacij smo vam na Voljo na telefonskih številkah 031/860' .315, 01/724-63-97 in na naslovih: Projekt Učenje za življenje, Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, 1230 Domžale; učenje, za. z.i vi jen jof«jgmail.com Izvajalka projekta: Tamara Rape stran 11 MLADI MKC Akumulator se prebuja V zadnjih mesecih se je dogajanja iz mladinskega kulturnega centra Akumulator bolj malo slišalo, a temu ne bo več tako, saj so ponovno pognali svoje motorje polni novih idej, projektov in ciljev, ki se obetajo že v prvih jesenskih dneh. Akumulator, kije v preteklosti dihal s polno paro, pa potem po spletu nesrečnih dogodkov za nekaj časa zmanjšal moč motorja, je sicer ves čas deloval, a / minimalnimi močmi, ki pa se počasi, a vztrajno krepijo. Nekoč nadvse priljubljene prostore, kamor so se mladi z veseljem zatekli in preživeli nemalo prijetnih ur, uživali na raznovrstnih koncertih ter se predvsem na pameten način družili med seboj, bomo ponovno obudili že v soboto, 22. septembra 2007, ko se obeta ne le pestro popoldne, ampak tudi nadvse zanimiv večer. In kaj se bo pravzaprav dogajalo? Družabne igre, športno dogajanje, pri- jateljske diskusije, manjkala ne bo ruti zabavna igra Bingo na nekoliko bolj zabaven način. Seveda pa bo vrhunec večerni nastop domžalske ročk skupine Stater, ki se po poletnih počitnicah prav za vas vrača na odre že v mesecu septembru. Dogajanje bo v primeru lepega vremena tako v prostorih mladinskega kulturnega centra Akumulator, kot tudi pred njim, v primeru slabega vremena pa bomo toliko več časa preživeli »pod streho«. Dogajanje se bo pričelo ob 15.30, trajalo pa vse tja do 22. ure. Ker vsi skupaj vedno tarnamo, da se nič ne dogaja, smo se tokrat v mladem forumu in Akumulatorju odločili, da združimo svoje moči in pripravimo pestro dogajanje za vse okuse. Si prepričan-a da boš manjkal-a? Mi zagotovo ne bomo! (mak) Bik Brat vas gleda! Konec je poletnih hecov, ko ste v počitniško izpraznjenem središču mesta parkirali, koder je ravno naneslo. Večkrat tudi na zelenici, včasih na rezerviranem prostoru za invalide, nemalokrat celo na dvorišču, kjer je pisalo »privat«. Zdaj je veliki brat spet v akciji, poln člana in delovnega zagona, poln idej, kako kontrolirati, nadzirati, špijonirati, sankcionirati in kar je še takih zvenečih besed. Ne zanašajte se na to, da vas ne vidi, ne opazi! On vidi vse! Zadnje čase si je po vzoru Sove, katere dejavnost je bila zelo podrobno predstavljena v vseh medijih, organiziral vohunsko mrežo in angažiral špi j one a la Bond 007. Ne zanašajte se, da sta čedni mladenki, ki pred kaftčem razkazujeta sočna ogorela bederca, to, za kar se izdajata. Poglejte bolj natančno in opazili boste, da ima ena na sončnih očalih montirano mini kamero, ki nenehno snema, druga pa v globokem dekolteju obesek, ki ni obesek, ampak skrit mikrofon. Prav tako nikar ne verjemite, da resnega gospoda, ki bere Delo ob kavi, ne zanima nič, razen časopi- TRGOVINA z AVTODKLI - potrošni material - zavor« - sklopk« - filtri - amortizerji - motile«, brisale! RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 sa. Kje pa! Zanima ga vse: vi, ki greste mimo, pogovor ob sosednji mizi, migajoča zadnjica natakarice. On ima vse pod nadzorom, le igra starega šarmerja. Nikar ne mislite, daje redar, ki vas je zapisal zaradi napačnega parkiranja, samo redar. Niti slučajno. Dobro opazujte njegov pogled in videli boste, da nenehno nadzira gibanje pešcev na prehodu, vstopanje potnikov na avtobus, bra-njevke ob stojnici in celo mularijo na stopnicah. Do bankomata pa sploh bolje, da ne stopite. Skrite kamere snemajo vsak gib vaših prstov, kodo, ki ste jo odtipkali, znesek, ki ga imate na računu. A da ste v minusu, pravite? Potem ste pa sploh sumljivi. Velikega brata bo takoj zanimalo, kako lahko živite na minus stanje. Ali to pomeni, da ste vohun kakšne tajne organizacije, ki vas pod roko dobro plačuje? Morda šver-cate drogo ali v kombiju prevažate Kitajce v Italijo in mlatite mastne denarje!? Sumljivi ste tudi, če imate solidno stanje na računu. Le kako? Pri tej draginji? Ste kaj poneverili? Vohunska mreža bo umaknila svoje tace od vas le, če bodo ugotovili, da ste recimo član kakšnega nadzornega odbora. Samo v tem primeru bodo verjeli, da so vaši dohodki čisti kot solza. A da ste upokojenec? Dajte no! Potem ste pa sploh v življenjski nevarnosti, saj te družbene parazite je itak nujno iztrebiti! Saj nismo tako bogati, da bi staruhom, ki nič ne ustvarjajo, dajali penzije! Zato se pazite, kje parkirate, kje pijete kavo in kje dvigate denar. Veliki brat vas vedno opazuje in nikoli ne veste, kaj bo storil naslednji hip. On namreč ve vse! JE-RA ti i© - honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve - stimulativno plačilo Prošnje pošljite do 1. oktobra na naslov: |R IMAGE d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik oz. info@ir-image.si Oglaševalska agencija IR IMAGE »Hitro, hitro, da nas bo več na fotografiji!« Center za mlade Domžale Vesele počitnice A verjamete, da je bilo v Centru za mlade čez poletje prav živahno? Kljub vročini, pa kljub temu da je bilo tedaj že cel kup naših prijateljev na morju? Seveda, vse to je res. Kot že nekaj let, so tudi letos od 26. junija pa do konca meseca julija v prostorih Centra za mlade (in seveda zunaj njega) potekale organizirane počitnice za otroke od šestih let naprej. Od desete do tretje ure popoldan so otroci počeli najrazličnejše Stvari. Včasih po programu, pogosto pa je bil dan oblikovan popolnoma prosto, po željah otrok in domiselnosti anima-torjev. Otroci so bili zares prijetni, vsak od njih je prispeval samosvoj delček v mozaik skupnega dela in druženja. Zanimiva jc izkušnja, kako je možno ob pestri ponudbi ustvarjalnih iger motivirati tudi otroke, kijih načeloma 'popolnoma nič ne zanima'. Izkazalo se je, da otroke zanima veliko stvari, le pokazati in razložili jim jih je potrebno. I'a poglejmo, kako je običajno potekal dan na Veselih počitnicah. Na začetku so v prostorih potekale razne skupinske igre. Otroci so na Lukove besede: »No otroci, zdaj pa tišina! Kdo bo danes prvi čuval kost?« kar enoglasno vzkliknili: »Jaaaz«! In (udi vsi ostali animatorji so lahko občudovali, kako je skupina več kot desetih otrok, ki pozorno opazujejo dogajanje, umolknila. Mega občutek, verjemite! Dekleta so izdelovala papirnate rožice iz krep papirja, pa ogrlice, zapestnice in krone iz kartona, vrvic in svetlečih perlic. Male princeske z lastnoročno izdelanim nakitom in kronami je bilo res veselje pogledati! Otroci so zelo uživali tudi pri barvanju figuric, ki so jih sami vlili iz mavčne mase. Kdo bi verjel, da lahko iz. njih nastanejo prave umetnine (živopisani pingvini, raznobarvne avstralske pande, celo 'skoraj zlata' beneška maska). Dekleta so sestavila več plesnih koreografij, ki so jih ponosno predstavile ostalim otrokom in animatorjem. Ampak pozor - med pripravo na nastop jih ni smel nihče motiti, to je bila velika skrivnost! Tudi družabnih iger je bila cela miza polna, tako da so se otroci lahko po skupinicah igrali 'vse sorte' - Človek ne jezi se, Lnko. Boggie, pa seveda Igro življenja! Največja odlika teh iger je, da si lahko izbereš tisto igro, ki ti je všeč, pa tudi to, daje vedno pri roki. Po malici so, če je bilo vroče, šli peš na domžalski bazen. Nikoli ni bilo dolgčas. Tudi sladoleda ni manjkalo. Na bazenu so bili fantje navdušeni zlasli nad vožnjo s toboganom, dekleta pa nad žoganjem in vragolijami v vodi. Pa tudi za resnejše delo se je našel čas - npr. za učenje plavanja. Ko ni bilo dovolj vroče ali ni bilo interesa, so otroci ostali v prostorih Centra za mlade ali so šli na bližnje igrišče. Med Veselimi počitnicami so izvedli tudi nekaj izletov. Z vlakom so se odpeljali v Ljubljano in si ogledali prostore Radia Slovenija. Nekateri so imeli možnost poslušati oddajo prek slušalk kot pravi novinarji. V julijskem jutru so se odpravili na Malo planino, kjer so ugotovili, da se po vročih dneh lahko dodobra ohladijo, 1er začasno oblečejo dolge hlače in toplo jopico. Gospa Mirni jih je vse postregla s čajem in spregovorila o poletni paši živine na planini. Na lep sončen dan seje skupina zopet odpeljala v Ljubljano, tokrat v Tivoli, kjer so vsi izredno uživali na igralih. Ponudba je tam res zelo velika in zanimiva, tako da večinoma sploh niso opazili, daje že čas za povratek. Kot zadnji izziv pa je bil izlet v Živalski vrt, kjer so otroci in spremljevalci žal zamudili hranjenje morskih levov, so pa zato bili deležni njihovih akrobacij. Malica v 'divjini' - v bližini risov namreč, je bila za vse svojevrstno doživetje. Najbolj pa so se nasmejali opici, ki si je postlala posteljo in nalo na njej uživala s prekrižanimi nogami. Seveda bi se še marsikaj našlo, a potem bi lahko popisali kar nekaj listov. Skratka - bilo je lepo. Otroci - pa na-svidenje spet drugo leto! AK Obnova otroških igrišč V okviru Občine Domžale je bila zasnovana široka akcija popisa neurejenih otroških igrišč in drugih manjših športnih površin. Zavod za šport in rekreacijo je skupaj s krajevnimi skupnostmi izdelal podroben seznam neurejenih otroških igrišč in drugih manjših športnih površin ter skupaj s krajevnimi skupnostmi določil lokacije za nova otroška igrišča. Na osnovi seznama se bo načrtovala obnova oziroma izgradnja teh igrišč. Vse krajevno skupnosti in drugi, ki so poslali predloge za obnovo oziroma izgradnjo otroških igrišč, so že prejeli obvestilo o nujnem ogledu teh igrišč. Le na podlagi ogleda t>o mogoče določiti obseg potrebne obnove in ga tudi finančno ovrednotiti. Aktivnosti urejanja otroških spadajo v tekoče aktivnosti in naloge Zavoda za šporl in rekreacijo Občine Domžale. V letošnjem letuje bilo tako postavljeno otroško igrišče v Krtini, obnovljena nekatera igrala na otroškem igrišču »Češminovo« in postavljena 3 nova igrala pri Kopališču Domžale. Načrtujemo še zamenjavo igral na otroškem igrišču pri Osnovni šoli Domžale, prve korake pri izgradnji otroških igrišč na Kovi in v Jaršah ter zamenjavo določenih igral na otroškem igrišču v Športnem parku Vir. Izgradnja novih otroških igrišč bo potekala v več fazah, saj je to zahteven finančni zalogaj in bodo sredstva iz proračuna Občine Domžale zagotovljena stopenjsko. Izgradnja novih igrišč in rekonstrukcija obstoječih je zagotovo ena prednostnih nalog, saj povečevanje števila prebivalcev v Občini Domžale narekuje potrebe za dodatne in urejene igralne površine. Janez Zupančič Mladinski svet Domžale: Mladinsko soočenje -mladi naglas Mladinski svet Domžale bo z novim vodstvom izvedel prvo mladinsko soočenje, na katerega so povabljena vsa mladinska društva in opcije v občini Domžale. Ker se mladi zavedamo, da je možnosti, kako preživeti prosti čas, veliko, samo ideje ponavadi ne znamo ali posamezniki niti ne moremo uresničiti, je še kako pomembno medsebojno povezovanje, uresničevanje idej ter nenazadnje tudi druženje. Domžale so po eni strani za mlade zaspano mesto, vse skupaj pa lahko obudimo, a le če povemo, kaj so naše želje, kakšne imamo ideje in skupaj najdemo rešilev. kako jih bomo uresničili. Ravno to pa je tudi razlog mladinskega soočenja. Cilj MSD-ja je, da se srečanja s svojimi predstavniki in aktivisti udeleži čim večje število mladinskih organizacij, saj bi vsem radi omogočili, da lahko realizirajo svoje pozitivne ideje, da se konec koncev tudi drug od drugega kaj naučimo. In nenazadnje je med nami kar nekaj mladinskih organizacij, ki morda niti ne vedo, da obstaja Mladinski svet Domžale, ki pod svojim okriljem združuje mladinske opcije, jim pomaga z nasveti, finančno podporo projektov ali soorganizacijo le-teh. Zato ne spreglejte datuma 22. september 2007 ob 16.00 uri, ko se bomo v prostorih Mladinskega kulturnega centra Akumulator (bivši Ten-Ten) srečali in NAGLAS povedali, kaj MLADI želimo in hočemo početi v našem mestu. Ker pa je to ravno v času po jesenskih izpitih in tik pred začetkom novega študijskega leta, se zavedamo, da mladi potrebujemo sprostitev, zato bomo skupaj preživeli zanimiv večer ob dobri glasbi skupine Stater in pestrem dogajanju, ki bo potekalo skozi vse popoldne in ves večer. (mak) Zaključek kopalne sezone na Kopališču Domžale Z začetkom šolskega leta in tudi zaradi hladnega vremena se je letos kopalna sezona na Kopališču Domžale že zaključila. Tako lahko tudi podamo nekaj ocen o poslovanju kopališča. Kopališče je bilo po prvih 10 minutah polno tako kot sredi sezone. Z začetkom šolskega leta se običajno zaključi tudi kopalna sezona na Kopališču Domžale. Deževno in hladno vreme je zaključek samo še pospešilo. Seveda pa bazenov še ne bomo izpraznili, kajti več osnovnih šol želi v prvi polovici septembra organizirati v Športnem parku športne dneve, v bazenu pa opraviti preizkuse plavanja. Ne glede na to pa je že mogoče podati nekaj ocen o poslovanju kopališča, ki je bilo prvi dan odprto 2 2. i u 11 i t ;i Akcija prodaje letnih kart za vse starostne kategorije je bila zelo uspešna, saj je bilo skupaj prodanih več kot 1.600 letnih kart, od tega preko 1.000 za šoloobvezne otroke, dijake in študente. V najbolj vročih dnevih (pretežno v mesecu juliju) je bilo prodanih tudi precej dnevnih kart in zato sta bila ob takih dnevih oba bazena polno zasedena. Janez Zupančič Center za mlade Zahvala sponzorjem V naslednjih izvodih glasila Slamnik se bomo zahvalili podjetjem, ki so našo prošnjo za sponzoriranje programov Centra za mlade velikodušno podprli. Najprej se želimo zahvaliti podjetjema, ki sta s svojo donacijo obogatila naš delovni prostor. Na prošnjo za akvarij se je zelo prijazno odzval g. Šular iz podjetja AQUASHOP LA-MATI d.o.o. iz Trzina, ki je Centru podaril 60-litrski akvarij za zlati ribici. Iskrena hvala tudi trgovini KORALA iz Brezovice, saj ima po njeni zaslugi akvarij sedaj pesek ter čistejšo vodo. Zlasti obiskovalci ter mladi, ki obiskujejo naše delavnice in Vesele počitnice (slednji so ribicama dali tudi ime, Ema in Lina), bodo sedaj lahko občudovali ribici v zanju ustreznem in urejenem življenjskem okolju. RENAULT MAJ VAR(Č)MEJŠ1 ! CLIOSTORIA 1.2/5V Serijska oprema: ABS, KLIMA, SERVO VOLAN, ELEKT. PAKET CENA: 8.285 € CLIO III EXCEPTION 1.4 16V / 5V Serijska oprema: ABS, AVT. KLIMA, RADIO CD MP3,6 X AIR BAG, ELEKT PAKET, KOVINSKA BARVA CENA: 11.990 € [ MEGANE GRANDTOUR DYN. PLUS 1.6 16V Serijska oprema: ABS, AVT. KLIMA, RADIO CD, 6 X AIR BAG, ELEKT. PAKET, TEMPOMAT, ALU PLATIŠČA CENA: 15.590 € LAGUNA GRANDTOUR EVOLUTION 2.0 16V Serijska oprema: ABS, AVT. KLIMA, RADIO CD, 6 X AIR BAG, ELEKT PA CENA: 18.990 € DEMOKRACIJA SLOVENIJE Srečanje občinskih odborov v Ljubljani Po izvolitvi je Katarina Kresal, nova predsednica LDS, sklicala vse Občinske odbore in jim predstavila svoje videnje stranke. Pogovor o aktualnih temah, finančni sanaciji stranke in bližajočih predsedniških volitvah, je potekal v začetku septembra v Ljubljani. Srečanja so se udeležili skoraj vsi lokalni odbori in predsednica jih je toplo pozdravila: »Zelo sem se veselila srečanja z vami, saj smo tudi z udeležbo, ponovno pokazali, da je naša stranka močna. Opravili smo tudi interno raziskavo javnega mnenja, ki kaže dobre rezultate.« Predstavil se je tudi Dorian Maršič, generalni sekretar stranke, ki je predstavil pomen delovanja občinskih odborov. Posebej sta pohvalila organiziranost občinskih odborov pri podpori Mitji Gaspariju pri kandidaturi za predsednika države in podpisi podore, ki so presegli vsa pričakovanja. 00 LDS Domžale Katarina Kresal sprejela najmlajšega svetnika Po nenehnih notranjih razprtijah in težavah smo po kongresu dobili novo vodstvo z gospo Katarino Kresal na čelu. Rekli so nov veter v nova jadra. Kot že neštetokrat obljubljeno, a tokrat je drugače. Ker se kongresa nisem udeležil zaradi obveznosti, sem na lastni ušesa preveriti stanje na čelu LDS-a. Odločil sem se in gospe predsednici poslal elektronsko pošto in jo prosil za sestanek. Kot sem to že v preteklosti naredil pri njenih predhodnikih, zgolj za moj občutek brez pričakovanj. In ob pozni večerni uri sem že dobil odgovor, da me z veseljem sprejme in prisluhne mojim idejam in željam, tako na državni in občinski ravni, kakor tudi na strankarski. Čez nekaj dni sem prejel, še uradno potrditev termina. Z zanosom sem se malo bolj pripravil, saj namen ni bil preveriti ali je naša predsednica res lepa kot vsi govorijo, ampak po- nuditi svoje znanje in preveriti ali je končno prišlo do kakšnih pozitivnih sprememb. S petminutno zamudo, zaradi prometnih del, sem vstopil poln pričakovanj v pisarne LDSa. Sprememba je bila vidna že na začetku. Ljudje so nasmejani, dobre volje in se med seboj pogovarjajo. Gospa predsednica me je že čakala in počutil sem se dobrodošlega. Prijaznost, čut za sočloveka, ambiciozni plani ter realen pogled na prihodnost stranke so lastnosti, s katerimi MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA bi jo na kratko opisal. Res je postala NAŠA predsednica, predsednica ljudi in množic, ki je pripravljena poslušati slehernemu državljanu in mu dati občutek, da lahko nekaj spremeni. Po kar ene in pol urnem pogovoru, so jo čakali novi ljudje, ki jih je sprejela z enakim navdušenjem. Zaključim lahko še s stavkom, da imamo najboljšo in najlepšo predsednico in da upam, da bodo ta pozitivni duh v LDSu začutili vsi državljani in državljanke. 00 MLD Domžale Združenje ZARES zbralo 46.000 podpisov za brezplačno prostovoljno cepljenje proti HPV V Sloveniji vsako leto za rakom na materničnem vratu zboli več kot 200 žensk, kar 60 pa jih umre. Povzroča ga eden od virusov papiloma (HPV) in pred časom so iznašli učinkovito cepivo proti njemu. Cepivo je pri nas že v uporabi, decembra 2006 je posebna skupina strokovnjakov predstavila stališče, da je cepivo proti HPV učinkovito in varno, cepivo ima tudi vsa potrebna evropska dovoljenja. Toda žal ni dostopno vsem, saj cepivo v treh odmerkih, ki so potrebna, stane kar 400 EUR. Finančno breme za financiranje ali subvencioniranje stroškov so v tem času prevzele tudi nekatere slovenske občine, kar je pohvalno in odgovorno dejanje, vendar pa se s tem prav tako ustvarja nova neenakost v dostopu do preventivnih zdravstvenih ukrepov. Morda pa je to tudi potuha za počasno in neučinkovito delo strokovnih skupin in zlasti Ministrstva za zdravstvo, ki naj bi sprejeli odločitve o uvrstitvi cepljenje proti HPV v nacionalni program brezplačnega prostovoljnega cepljenja, ki bi ga za določeno populacijo deklic plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje. Mnoge evropske države (Grčija, Češka, Italija, Nemčija, Avstrija, Francija, Belgija, Švedska, Velika Britanija, Švica, Norveška...), pa tudi nekatere druge (ZDA, Kanada, Avstralija,... )so takšne rešitve že sprejele in začele z resnim preventivnim cepljenjem. Prav zaradi velikih pozitivnih učinkov smo v Združenju Zares v avgustu začeli z zbiranjem podpisov, s katerim smo od Ministrstva za zdravje zahtevali, da se vsem državljankam omogoči dostop do brezplačnega prostovoljnega (to še posebej poudarjamo) cepljenja in poudarili, da zdravje ne sme biti le privilegij bogatih (ki zmorejo plačati visoko ceno cepiva), temveč temeljna človekova pravica vseh državljanov. V pičlem mescu dni in to sredi poletja, smo zbrali skoraj 46.000 podpisov, ki sta jih članici združenja Zares Majda Sirca in Bernarda Jeklin ter predsednica društva Kala Renata Capuder Mermal 4. septembra predali državnemu sekretarju Maruši-ču. Zdaj lahko samo upamo, da se bodo postopki pospešili in da SE ne bo nadaljevalo zavlačevanje zaradi finančnih zadreg. Če bi z zdravstvenih denarjem ravnali bolj racionalno, bi ga bilo dovolj tudi za plačilo tega cepljenja. Cveta Zalokar - Oražem, Združenje Zares Socialni demokrati Dr. Danilo Türk: predsednik, I ki združuje V teh dneh se zaključuje večji del zbiranja podpisov za predsedniške kandidate. Predstavili so se domala vsi, vsak na svoj način, a med tistimi, ki je najprimernejši je zagotovo dr. Danilo Turk, kandidat, ki ga podpira naša stranka Socialnih demokratov. Dr. Turk je kandidat, ki ga marsikdo ni poznal, čeprav je v svoji karieri naredil veliko za Slovenijo. Po večletnem delu, ko je kot prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov služboval v New Yorku, se je vrnil v Slovenijo in je danes pro-dekan Pravne fakultete v Ljubljani, med drugim pa piše tudi knjige. Socialni demokrati smo po odločitvi našega predsednika Boruta Pahorja, da ostane s stranko in se z nami poda v boj prihodnje leto, ravno na njegovo pobudo, podprli dr. Tiirka. Zakaj njega? Ker ima v sebi prave vrline, ki jih potrebuje predsednik naše države. Je človek, ki mu lahko zaupamo in je človek, ki združuje. Predvsem pa je s svojim delom na mednarodnem področju že dokazal, daje sposoben slovenski glas pone-sti izven naših meja. Na svoji poti v času zbiranja podpisov, ko je potoval po Sloveniji, se je dr. Turk ustavil tudi v Domžalah, kjer smo nasproti upravne enote kar nekaj dni delovali tudi mi. Ob njegovem obisku se je zbrala precejšnja množica ljudi, s katerimi je preživel skoraj eno uro. Sprejemal je naše predloge, povedal svoje na- mene in vsakomur, ki je želel kaj povedati, to tudi omogočil. Seveda se zavedamo, da je pol ure premalo, zato smo dr. Turka povabili, da se v Domžale ponovno vrne in sicer se bo to zgodilo 21. septembra ob 17. uri, ko bo naš gost na odprti tribuni. Še enkrat se bo predstavil Domžalčanom, povedal kako bo deloval kot predsednik, predvsem pa bo vsem vam na razpolago za vprašanja in odprto debato. Kot smo pred časom gostili predsednika socialnih demokratov Boruta Pahorja, ko se je razvil odkrit pogovor med predsednikom in udeleženci, tako pričakujemo, da boste s svojimi predlogi in pobudami prišli v znak podpore tudi dr. Turku. Odprta tribuna bo v prostorih Domžalskega doma (stara knjižnica) na Ljubljanski 58 v Domžalah. Več o dr. Turku, njegovi poti po Sloveniji v času pred volitvami in dogajanju si lahko preberete tudi na spletni strani www.daniloturk.si, več o dogajanju v vrstah socialnih demokratov pa na www.socialnide-mokrati.si. Mateja A. Kegel MF SD Domžale Volilna konferenca Mladi forum socialnih demokratov Domžale je v spomladanskih dneh letošnjega leta ponovno zagnal svoje motorje. Temu primeren je tudi čas za spremembo v vodstvu in organih MF SD Domžale, zato v soboto, 22. septembra 2007 ob 14. uri organiziramo volilno konferenco, ki bo potekala v prostorih Domžalskega doma (stara knjižnica) na Ljubljanski cesti 58 v Domžalah. Na konferenci bo imel pozdravni govor predsednik socialnih demokratov Domžale, sprejeli bomo nov statut ter izvedli volitve za predsednika, podpredsednika, sekretarja, koordinatorja za informiranje in člane in članice kolegija predsednice oz. predsednika. (i ■■'■I>.M1M=H, Seveda pa se bo po uradnem delu konference, dogajanje preselilo v domžalski mladinski kulturni center, kjer bomo skupaj preživeli prijetno popoldne in večer, saj se obetajo razne športne in družabne igre in glasbeno podprt večer. Vsi člani mladega foruma ste vabljeni na konferenco in dogajanje po le-tej, zato upamo, da se srečamo v čim večjem številu, saj nas, po zadnjih podatkih, ni malo. Za vse informacije v zvezi z dogajanje na konferenci ali po konferenci se lahko obrnete na elektronsko pošto mf.domzale@gmail.com. Mateja A. Kegel Svétntíkaskupina Peter Verbič- M Z* DOMŽALE USTA ZA DOMŽALE Uspelo nam je narediti korak za boljšo varnost Šolska ulica v Jaršah varnejša Večina občanov Domžal, še zlasti krajani Jarš, predvsem pa starši, ki vozijo svoje otroke v Osnovno šolo Rodica, oddelek Jarše, poznajo nevarni del Šolske ulice ob mlinu družine Slabič. Ta del ulice je bil zelo nevaren, ker ni dopuščal srečevanja dveh vozil in je bila možnost prometnih nesreč še večja zaradi drevja in grmičevja, ki je v veliki meri zmanjševalo preglednost samega dela Šolske ulice. Moja svetniška pobuda za takojšnjo nezahtevno in stroškovno skromno rešitev nevarnih prometnih razmer ni padla na plodna tla, s strani župana in občinske uprave so podali odgovor, da bodo iz te ulice v prihodnosti naredili enosmerno ulico. S takšnim pojasnilom enostavno nisem mogel biti zadovoljen. Ker je bil pred nami začetek novega šolskega leta in s tem tudi veliko število uporabnikov tega dela, predvsem naši mladi šolarji in njihovi starši, sem se odločil, da bom ob soglasju družine Slabič sam pristopil in tudi financiral stroške, ki so na- stali z ureditvijo te problematike. Tako smo posekali grmičevje in manjša drevesa, obnovili mejno betonsko ograjo ter pokrpali nekaj cestnih udarnih jam in na novo na-suli pesek ob cestišču. Zahvaljujem se predvsem Marku Marinu, g. Ra-mič Hegu in g. Francu FlorjanČiču, ki so dela izvedli strokovno. Glede na to, da je s tem delom storjen velik prispevek k prometni varnosti, kar ni pogojeno s tako velikimi finančnimi sredstvi, je sramotno tako za občinsko upravo kot za župana, da te problematike niso rešili z občinskimi sredstvi (naš davkoplačevalcev). Upam, da jim bo za ta sredstva, katere jim je bilo žal nameniti za ureditev varnosti Šolske ulice, uspelo porabiti za njim bolj pomembne projekte. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas v tej akciji podprli! Peter Verblč vodja svetniške skupine Peter Verblč - Lista za Domžale www.peter-verblc.si Dezinformacije o ekoloških rentah v Dobu Pojasnilo Pred časom smo v nekaterih medijih zasledili enostransko in izkrivljeno informacijo o prejemanju ekološke rente v Dobu, pred kamerami je javnost med drugim zavajala tudi nekdanja domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem. Ker je bila v medijih izpostavljena enostranska in netočna informacija, zaradi objektivnosti in pravilne obveščenosti javnosti sporočamo sledeče: SDS SDS se je kot največja opozicijska stranka vseskozi prizadevala za ureditev obstoječe deponije in iskanje nove lokacije na območju tedanje občine (Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče). Obstoječa lokacija je bila po mnenju mnogih institucij (tudi Inštitut Jožef Štefan) neprimerna za nadaljnjo odlaganje in širitev. Deponija v Dobu je bila črna gradnja in je delovala povsem brez dovoljenj in uradnega nadzora. Smetišče je bilo treba sanirati in županja je med možnimi izvajalci projekta sanacije izbrala Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora. Študija je bila izdelana oktobra 1996 (št. projekta 6H6052) in je na podlagi raziskav in v skladu z obstoječo prakso po svetu predlagala, da se lastnikom, ki se nahajajo v vplivnem območju deponije Dob, izplačuje odškodninska renta. Na osnovi te študije je tedanja domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem predlagala sklep o plačilu ekoloških rent in osnutek pogodbe. To gradivo je najprej obravnaval in sprejel Odbor za gospodarske javne službe, nato pa na 26. redni seji še domžalski Občinski svet dne 3. marca 1997. Od 31 članov sveta je sklep podprlo 25 prisotnih svetnikov, nihče ni bil proti. Sklep so podprle tudi vse politične stranke v občinskem svetu. Formalni predlagatelj sklepa o rentah je torej bila tedanja domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem, na vabilu za sejo sveta je bil podpisan, tako kot na vseh drugih vabilih za seje občinskega sveta njegov predsednik dr. Miha Brejc, ki je podpisan tudi pod vsemi sklepi občinskega sveta Domžale, objavljenimi v Uradnem vestniku občine v mandatnem obdobju 1994 do 1998. Sklep so v enakem besedilu, kot ga je (soglasno) sprejel domžalski Občinski svet, sprejeli še občinski sveti občin Lukovica, Moravče in Mengeš (Trzin takrat še ni bila samostojna občina). S tem je bila šele dana osnova za sklenitev pogodb. Če bi predlagani sklep sprejel samo domžalski občinski svet, drugi pa ne, do sklenitve pogodb in plačila rent sploh ne bi prišlo. Vsi dokazi(dnevni redi z gradivom in zapisniki sej) so javnosti dostopni v arhivu Občine Domžale, zato se o verodostojnosti naših navedb lahko prepriča vsakdo sam. SOS Domžale Vodstvo SDS Domžale na prvi popočitniški seji O aktualnih dogodkih V začetku septembra se je sestalo vodstvo SDS Domžale ter v uvodnem delu najprej pripravilo kratek režime dogajanj med počitnicami. Kljub dejstvu, da v času dopustov sej ni bilo, pa je bilo pri nas kar pestro politično dogajanje. Konec julija in na začeteku avgusta smo se zbrali na tradicionalnem letnem taboru SDS v Trenti, v dolini Lepene, ob Soči. Tam smo se v prijetni družbi in številnih neformalnih oblikah člani SDS iz cele Slovenije spoznavali ter snovali načrte za prihodnost. Konec meseca avgusta smo v Domžalah pomagali pri zbiranju podpisov podpore za kandidaturo g. Lojzeta Peterleta, pri tem smo bili zelo uspešni. V nadaljevanju seje so se člani vodstva posvetili nekaterim dogodkom na lokalni in državni ravni. Pri tem so ugotovili, da so nekateri mediji v javnost posredovali izkrivljeno informacijo o individualnih rentah v Dobu. V nadaljevanju seje so se posvetili tudi volitvam v naslednjem letu ter pričeli s postopkom evidentiranja kandidatov za volitve v Državni zbor leta 2008. Ob zaključku seje so se še dogovorili o tesnejšem sodelovanju opozicijskih političnih strank ter o nekaterih družabnih aktivnostih stranke v nekaj naslednjih mesecih. Vse podrobnejše in aktualne informacije pa so vam na voljo na spletni strani. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale SŽZ pri SLS proti graditvi megazabavišča v Sloveniji Članice SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE PRI SLS smo zaskrbljene in se ne strinjamo z graditvijo »mega zabavišča« v Sloveniji. Napovedani podatki o velikih dobičkih in o velikem številu novih delovnih mest ne morejo pretehtati dejstva, da zabavišče povzroča naraščanje in koncentracijo nasilja na takem področju in okolici, nevarnost povečanja prostitucije, trgovine z belim blagom, katere žrtve so predvsem ženske in otroci, zlorabe prepovedanih drog in ne nazadnje splošen negativni vpliv tako na družinsko življenje kot na družbo v celoti. Nerazumljiva in nesprejemljiva je za SŽZ tudi namera ministra za finance, da je celo pripravljen znižati davek pod nivo davka, ki ga plačujejo družine za izobraževanje, obleko ali za stanovanjsko gradnjo ob dejstvu, da naj bi imela vlada družinsko politiko zapisano kot prioriteto. Izkušnje s podobnimi projekti v svetu kažejo, da taka dejavnosti privablja množično prosti- tucijo in trgovino z ljudmi, spodbuja zasvojenost z igrami na srečo in s tem povezano kriminalna dejanja. Ozki ekonomski interesi peščice lastnikov in oblasti ne smejo postati odločilna razvojna spodbuda in cilj družbenega razvoja.. SLS še naprej nasprotuje takšni širitvi igralništva v Sloveniji brez študij vplivov, menimo pa tudi, da se zakonodaja spreminja za znanega izvajalca, da je igralništvo etično in družbeno sporna panoga, zato bi bile sporne tudi ekonomske koristi, ni pa tudi študij o tem, kako bi to vplivalo na spremembo življenja na področju. V SI S verjamemo, da bi bili okoljski vplivi in družbene spremembe tako dolgoročni, da bi bilo potrebne več javne razprave in analiz. SLS načeloma ni proti podjetniški pobudi in podpiramo razvoj, vendar menimo, da bi morali najprej dobiti odgovore na predstavljene zadržke. Justina Koprlvsek, Slovenska ženska zveza pri SLS Domžale M.SI V mesecu avgustu je stranka N.Si praznovala svoj rojstni dan. Kadar nekdo praznuje, se zberejo vsi, ki ga cenijo, spoštujejo, ga podpirajo in vsi, ki mu želijo najboljše. Tudi s praznovanjem rojstnega dne N.Si je bilo tako. Zbrali smo se 4.8. v Jamskem dvorcu v Postojni. Vse prisotne je nagovoril predsednik stranke dr. Andrej Hajuk. Poudaril je, da je stranka tvorni člen vladne koalicije, da se zavzema za to, da se koalicijska pogodba uresničuje in da smo dosegli že tudi določene cilje. V govoru je g. Lojze Peterle poudaril tudi, da se naša država v svetu prikazuje v boljši luči kot pa se prikazuje doma. Prav zato smo lahko ponosni nadelo tako naših ministrov kot tudi poslancev v slovenskem kot tudi evropskem parlamentu. Prav tako pa smo slišali tudi stališče N.Si o pokrajinski zakonodaji. Dejstvo je, da N.Ši podpira manjše število pokrajin, saj bo tako projekt pokrajin tudi lažje zaživel. Letos je stranka organizirala tudi že 5. tabor. Ker se vsako leto zberemo v kakšnem drugem delu naše lepe domovine, smo se letos odpravili v Prekmurje. Tudi člani N.Si iz Domžale smo se veselo podali na pot v Veliko Polano. Pot nam je kar hitro minila in po dveh urah vožnje smo bili že na cilju. Ogledali smo si film o delovanju N.Si od samega začetka. Na taboru smo se srečali tudi s poslanci in ministri. Manjkal pa ni niti predsedniški kandidat Lojze Peterle, ki je s svojim humorjem nasmejal vse prisotne. Ponovno je dokazal, da bo znal biti veder predsednik, predvsem pa predsednik vseh državljanov. ^ ^ stran 13 NASI POSLANCI EU parlament: Od besed k dejanjem V Evropskem parlamentu leto 2007 poteka v znamenju živahnih razprav o skupni evropski energetski politiki. »Energetska vročica« in iskanje odgovorov na vprašanja o zagotavljanju varne in zadostne energetske oskrbe v EU se od meseca januarja, ko je Evropska komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predstavila sveženj dokumentov za izboljšanje stanja na področju energetike, ni niti malo polegla. Začetne ideje dobivajo vse jasnejšo obliko. »V Evropskem parlamentu se trudimo, da hi KI kar najhitreje oblikovala konkretne ukrepe za dosego strateških ciljev. Komisijo in Svet zato pozivamo od besed k dejanjem,« razmere v evropski areni komentira dr. Romana Jordan Cizelj. Strateški cilji na področju energetike zajemajo številna področja in energetske vire ter določajo natančne in v mnogih primerih zavezujoče cilje za države članice. Ta nov, drugačen pristop, je lepo razviden iz dokumenta prej omenjenega energetskega svežnja. Dokument, ki sc nanaša na obnovljive vire energije in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne, cenovno dostopne ter okolju prijazne oskrbe z energijo, namreč vključuje zavezujoč cilj, naj bo 20% energije v Evropski uniji (EU) do leta 2020 pridobljene iz obnovljivih virov, delež biogoriv v transportu pa naj do leta 2020 doseže vsaj 10%. Evropski parlament in Svet sta mnenja, da bi okvirni program aktivnosti moral temeljiti na dolgoročnih zavezujočih ciljih ter načelu konkurenčnosti, ki bi posledično vodilo do večje zanesljivosti in kakovosti oskrbe, kot tudi do potrošniku prijaznejših cen. Večji poudarek bi po mnenju parlamenta moral biti namenjen energetski učinkovitosti, predvsem področju ogrevanja in hlajenja. V ta namen poziva komisijo, da sprejme sklop aktivnosti, s katerim bi kar najhitreje odstranili ovire za uvedbo obnovljivih virov. Nujno je povečanje transparcntnosli in promovi-ranjc uporabe vseh virov energije z nizkimi izpusti C02 v javni oskrbi, zlasti na področju transporta. Slednji namreč povzroči dobro tretjino izpustov C02 in je najhitreje rastoči onesnaževalec ozračja. Pozornost evropskih institucij bo tako namenjena predvsem uporabi novih tehnologij in izsledkom raziskav, izkoriščanju možnosti financiranja projektov iz strukturnih in kohezijskih skladov ter skladov za razvoj podeželja. V ospredju bo tudi izvajanje akcijskega načrta za biomaso. Slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je podprla osnutek poročila Odbora za industrijo, raziskave in energijo, v katerem poziva komisijo, da za obnovljive vire predstavi nov predlog zakonodajnega okvira. Parlament sc zavzema za zavezujoče cilje na področju električne energije, transporta in področja ogrevanja in hlajenja. Njegovi poudarki so namenjeni nacionalnim akcijskim načrtom, ki bi spodbujali inovacije in raziskave, katerih izsledki bi omogočili nove investicije. Države članice, regionalne in lokalne skupnosti naj bi s konkretnimi ukrepi spodbujale energetsko učinkovitost in osvešča-le državljane unije, da tudi običajni potrošniki lahko prispevajo k varčevanju z energijo. Poraba energije v stavbah v Evropi predstavlja približno 40% vse porabe v EU, od tega predstavlja poraba v gospodinjstvih dve tretjini celotne količine. Že uporaba energetsko varčnih žarnic, ki porabijo petkrat manj elektrike kot navadne, pomeni veliko spremembo. Drugo prioritetno področje je notranji trg EU in njegova omrežna infrastruktura, kjer je pošten in enakopraven dostop predpogoj za uspešno povezovanje in širjenje. Parlament se zavzema za izboljšanje sistema delovanja, poudarek velja raziskovalnim in razvojnim programom, ki bi pospešili investicije v inteligentno omrežno infrastrukturo in posledično zmanjšanje stroškov za potrošnike. Uskladiti je potrebno planske načrte primernih omrežnih povezav za celotno področje notranjega trga in nameniti več sredstev v te namene. Tretje področje je namenjeno transportu in biogorivom, kjer se EP zavzema za trajnostno politiko, ki bi sledila okoljskim, socialnim in regionalnim ciljem. Promocija, nadaljnji razvoj in povečana uporaba biogoriv bi zmanjšali sedanjo odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa bi se zmanjšala tudi količina izpustov to-plogrednih plinov z njihovim negativnim vplivom na okolje. EU spodbuja razvoj vseh alternativnih virov z nizkimi stopnjami izpustov. Veliko pozornosti med drugim namenja tudi nadaljnjemu razvoju avtomobilov na vodikov in električni pogon, ki lahko močno pripomore k doseganju zastavljenih ciljev. Na področju transporta je nedvomno potrebno povečati tudi učinkovitost in izboljšati sistem logistike. »V Evropskem parlamentu se v postopkih odločanja zavzemamo za oblikovanje okolja, ki bo z jasnimi in konkretnimi ukrepi spodbujalo trajnostni razvoj,« pravi dr. Romana Jordan Cizelj. Poslanka v isti sapi dodaja, da »politična odgovornost za uspeh zastavljenih ciljev ne zadeva le Evropske unije, porazdeljena je tudi na posamezne države članice, regionalne in lokalne skupnosti. Prav te so tiste, katerim je namenjena večina finančnih sredstev iz evropskih Strukturnih in kohezijskih skladov ter skladov za razvoj podeželja.« Darko Rudi Viktorija Jeras Iz poslanske klopi Med poletnimi meseci ni bilo zasedanj Državnega zbora, zato sem tokrat pripravil kratek režime delovanja sedanje vlade. Lahko rečemo, da je ta vlada v samo dveh letih mandata naredila veliko za državljane in državljanke Slovenije. Naj navedem nekaj primerov, s katerimi se je srečala večina državljanov in ki potrjujejo to mojo trditev: - brezposelnost se zmanjšuje, - odpravilo seje že veliko birokrat skih ovir - imamo cenejše vrtce in cenejše šolanje otrok, - gospodarska rastje izredno visoka, najvišja doslej - minimalne plače in plače v zaseb nem sektorju se zvišujejo, - prvič so se znižali davki Število zaposlenih se povečuje, število brezposelnih sc zmanjšuje - razmerje nikoli doslej še ni bilo tako ugodno, vlada bo še nadalje sprejemala ukrepe za zmanjšanje nezaposlenosti, ki seje v zadnjem letu zmanjšalo za skoraj 20 %. To pomeni tudi manj denarjaza nadomestila. Odpravilo seje veliko birokratskih ovir: avtomobilske nalepke, notarske overitve, odprava dohodninskih napovedi (projekt VEM, ukinjanje dovoljenj in obrazcev). V okviru javne uprave se je uvedlo sobotno delo (zaradi tega državljanom ni več potrebno jemati dopusta za urejanje zadev preko tedna), zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, odprava nekaterih privilegijev, preprečevanje zlorab - npr. odkrite ponarejene diplome, veliki prihranki pri potnih stroških in mobilni telefoniji, bistveno zmanjšanje zaostankov pri postopkih, /nižale so se notarske tarife, zmanjšujejo in hkrati cenijo se birokratski postopki, uvaja sc e-uprava. Prvič v samostojni Sloveniji je prišlo do cenejše šole in vrtcev! Učbeniki so sedaj vse na voljo zastonj (učbeniški sklad namreč po novem staršem oz. učencem ponuja izposojo učbenikov brezplačno)! Hkrati pa se ravno sedaj na ministrstvu odvija postopek pocenitve vrtca, in sicer bo vsak drugi, tretji, četrti,...otrok v vrtcu brezplačno! Ob tem bi opozoril, da so v zadnjem času v javnosti lahko zasledili nekatere napačne izjave ter zavajanja s Strani opozicije, da »država varčuje pri kakovosti šolskega sistema«. Da temu ni tako, kažejo konkretne številke, merljivi podatki. Že ko seje sprejemalo zadnja dva proračuna, je bilo poudarjeno, da se sredstva za področje vzgoje in izobraževanja povečujejo v teh dveh proračunih hitreje in bolj, kot se povečujeta proračuna. Kar pomeni, da se delež sredstev, ki jih ta vlada namenja vzgoji in IzobraŽevanju, v javni porabi povečuje ves čas mandata le vlade. Če sem konkreten: sredstva se ne povečujejo samo v proračunu v javni porabi, ampak tudi v družbenem proizvodu. To je še posebej pomembno v obdobju, ko smo priča največji gospodarski rasli v zgodovini Slovenije, torej v času, ko državo vodi ta vlada. Leta 2004 (to je bilo zadnje leto proračuna in vlade LDS- ' SD),jc bilo v HDP za izobraževanja namenjenih 3.46% BDP. Leta 2005 (ko je v vlado prišla SDS) je to že naraslo na 3.56% BDP. v sedanjem obdobju (2006 - 2007) znaša že 3,62% BDP. Podobno velja tudi za področje varstva in vzgoje predšolskih otrok. Indeks rasti, če ga preračunamo iz leta 2004 v primerjavi s sedanjim časom, je več kot 1,3 oziroma gre za povečanje za dobro tretjino. V tem času, če bi primerjali z rastjo proračunov, bi videli, daje bila rast proračunov precej manjša. V zadnjem obdobju vladavine LDS-SD je bilo za učbenike in učno tehnologijo (za izposojo) namenjenih 250 milijonov SI T. V proračunskih sredstvih leta 2006 je bilo za to namenjenih že 600 milijonov SIT, leta 2007 pa je to kar 900 milijonov SIT. Torej je indeks rasti več kot 3,5 oziroma več kot 350%! Ob tem torej besede opozicije, da država varčuje pri kakovosti šolskega sistema, izzvenijo precej smešno. Zanimive so tudi javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da je zaupanje ljudi v slovensko šolstvo zelo veliko. To dokazujejo vse javnomnenjske raziskave in ta ugled se ob tem še povečuje. Zadovoljstvo - ki ga je izmeril zadnji Evrobarometer - z življenjem in s celotnim stanjem v Sloveniji je večje, kot je povprečje v EU in znaša kar 91%. To je izjemen uspeh. Da gre tudi za izjemen optimizem, je opazno tudi iz porasta deležev tistih, ki pričakujejo, da se bo življenjska raven še povečevala. Tudi na tem področju smo daleč pred vsemi ostalimi članicami. Prvič v zgodovini Slovenije se povečuje tudi rojstvo otrok v Sloveniji, česar smo lahko vsi še posebej veseli. Seveda pa to predstavlja tudi poseben izziv za vse, ki vodijo državo in ki so odgovorni za pripravo pogojev, da nova generacija lahko dobi tudi kakovostno izobrazbo in ustrezno vzgojo. V SDS še posebej podpiramo prizadevanja, da bi vzpostavili še nekoliko višjo raven izbire, možnosti konkurence tudi na področju šolstva. Kajti to bo delovalo v skupno korist, saj se je še vsaka konkurenca izkazala za najboljši vzvod za povečevanje kakovosti in tudi za širitev ponudbe. Mnogi državljani si ne znajo predstavljati, kaj konkretno pomeni izredno velika gospodarska rast, ki smo ji priča in ki jo trenutno beleži Slovenija. Naj pri tem omenim, da je bolj konkreten podatek, ki ga bodo konkretno občutili državljani RS, ta, da so se minimalne plače in plače v zasebnem sektorju zvišale. Minislrica je namreč v avgustu v skladu z zakonom objavila znesek minimalne plače, ki velja od 1. avgusta dalje. SDS si je še kot opozicijska stranka prizadevala, da se bi uredile povzročene krivici tistim, ki so vlagali v telekomunikacijsko omrežje. Pričakovati je, da bo do konca letošnjega leta izplačano vsaj 90% vsem t.i. oškodovancem oziroma tistim, ki so vlagali v omrežje. Slovenska odškodninska družba (SOD) je od 28. maja, ko so bila izvršena prva vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pa do danes izplačala 24,4 milijonov EUR za 9.010 poravnav. V eni poravnavi je lahko več upravičencev, hkrati pa ima lahko tudi posamezni upravičenci- več različnih zahtevkov. uanad vseli do sedaj izplačanih poravnav je nakazila v skupni vrednosti 20,3 milijonov EUR prejelo 53 lokalnih skupnosti, torej občin in krajevnih skupnosti. Neposredno fizične osebe so prejele povračila v skupni vrednosti nekaj več kot 4 milijone El IR, kar predstavlja dobrih 16 odstotkov vseh izplačil. Na koncu pa naj omenim še to, da so se pri nas prvič, odkar imamo samostojno državo, davki občutno znižali in se bodo zniževali še nekaj naslednjih let, davčni postopki pa so bili poenostavljeni. Sedanja vlada je tudi uredila vse potrebno za hitro reševanje odločb, povezavo podatkov in hitra izplačila, imamo pa tudi pregleden in enostaven davčni sistem, ki ne zahteva dodatnih obremenitev. O uspehih sedanje vlade hi lahko napisal še veliko, vendar je prostor v Slamniku omejen. Prepričan pa sem, da ste tudi vi eden tistih, ki znate ceniti uspehe in pridobitve sedanje vlade in z menoj delite mnenje, da tako uspešne vlade doslej še nismo imeli. poslanec! Robert Hrovat i v Državnem zboru RS Velikimali Yaris Terra + Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!* •Informativna cena za Variš Terra ♦ (51kW / 69KM) s tremi vrati. TOYOTA arška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01/729-9000 Jezerska cesta 121, 4000 Kranj; Tel: 04/280-9000 Poletne aktivnosti dr. Mihaela Brejca (SDS/EPP-ED) V prvi polovici julija so v Evropskem parlamentu potekala še zadnja zasedanja parlamentarnih odborov pred parlamentarnimi počitnicami. Tako so zasedali tudi odbori, katerih član je slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), in sicer Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) ter Pododbor za varnost in obrambo (SEDE). Po udeležbi na julijskih zasedanjih odborov se je, tako kot ostali poslanci, tudi dr. Brejc podal na poletni oddih, ki ga je preživel v krogu družine in prijateljev, za katere je sicer med letom pogosto premalo časa. Vseeno pa je dr. Brejc velik del parlamentarnih počitnic namenil dvema velikima in pomembnima projektoma, v katerih tudi sam aktivno sodeluje, in sicer Kobilarni Lipica in Evropski orkestrski akademiji. Kot je znano, je Vlada RS začela reševati vprašanje Kobilarne Lipica (KL) leta 2005, z ustanovitvijo delovne skupine pod vodstvom dr. Brejca, ki je bil kasneje izvoljen za predsednika Sveta KL. Od začetka urejanja razmer do danes je bil v KL storjen velik napredek. Vodstvo je poskrbelo za ureditev dodatnih pašnikov za rejo konj, skupaj je KL pridobila dodatnih 100 hektarjev pašnikov, ki bodo omogočali bistveno boljše pogoje za rejo konj in razvoj pasme lipicanca. Prenovili so tudi dolga leta zapuščene in zanemarjene hleve, poskrbeli za številne nove jahalne programe, uvedli otroški program, posodobili so tudi gostinsko in turistično ponudbo za tiste goste, ki bi radi v Lipici preživeli več kot en dan. Kljub razvoju nove ponudbe pa je število obiskovalcev Lipice še vedno prenizko, da bi zagotavljalo Lipici zadostna finančna sredstva za njen samostojni razvoj in obstoj celotnega objekta, prihodki od konjereje namreč še zdaleč ne zadoščajo za pokritje stroškov, turizem pa je prav tako v izgubi. V KL so se zato odločili, da bodo obstoječe golf igrišče, ki ima samo 9 lukenj, razširili v igrišče z 18 luknjami, s čimer želijo pritegniti več gostov, ki bi v Lipici ostali več dni. Vodilo vodstva pri tem projektu pa je, da se sme graditi le tam, kjer teren ni ustrezen za pašo konj, saj razvoj lipicanca še vedno ostaja prioriteta vodstva KL. Kot predsednik Sveta KL je tudi dr. Brejc večkrat poudaril, da je treba storiti vse, da bo KL zagotavljala vrhunsko rejo in razvoj lipicanca ter s tem ohranjala našo naravno in kulturno dediščino, obenem pa razvijala takšne komplementarne gospodarske dejavnosti, ki bodo dolgoročno zagotavljale dodatna finančna sredstva za razvoj osnovne dejavnosti - to je, reje lipicanca - in s tem zagotovila dolgoročni uspeh projekta. Drugi za Slovenijo pomemben projekt, v katerem dr. Brejc aktivno sodeluje, in sicer kot eden od soustanoviteljev in član upravnega odbora, pa je Evropska orkestrska akademija. Projekt je bil januarja 2006 v Mariboru predstavljen javnosti in uživa veliko podporo s strani občine Maribor ter Univerze v Mariboru, saj je bil za sedež Akademije izbran ravno Maribor. Akademija bo v svoje vrste vabila najboljše diplomante različnih evropskih glasbenih konservatorijev. Eden od glavnih ciljev projekta je namreč ustvariti evropski orkestrski center, v okviru katerega bi veljali najvišji standardi kakovosti pri izbiri in izobraževanju glasbenikov. Dr. Brejc seje v projekt vključil, ker meni, da bo delovanje Akademije pripomoglo k večji prepoznavnosti Slovenije v tujini, predvsem pa je to odlična priložnost za umestitev Slovenije v središče evropskega glasbenega dogajanja. Jurij Daneu ■Prazen prostor nad okvirjem je del oglasa Visoka inflacija in podražitve hrane Letošnji poletni meseci so bili za veliko večino ljudi ne le brezskrbni, pač pa so mnogi zaskrbljeno razmišljali o prihodnosti. Medicina stopnja inflacije je meseca julija znašala kar 4%, kar je daleč največ med vsemi članicami EU, ki so uvedle evro. S tem je Slovenija kot edina članica evro-območja presegla t. im. Maastrichtski inflacijski kriterij. Res je, da je večina tudi brez čakanja na statistične podatke že dolgo čutila v denarnici, da se je močno podražila hrana (okoli 8%), še posebej sadje (22%) in ze-lenjava(12%). Brali pa smo lahko tudi grozeče napovedi o tem, kaj nas čaka jeseni, saj naj bi se hrana dražila še naprej. In prvi udarci so se v preteklih dneh že začeli. V skupini nepovezanih poslancev Zares smo zato pozvali • vlado, da bi se s tem problemom resno in poglobljeno začela ukvarjati, saj vsaj del ekonomistov meni, da je to lahko zelo nevarno. Pričakovali bi torej resen in odgovoren odziv vlade, vendar je predsednik Janša te pogovore na političnem in strokovnem nivoju ter pripravo ukrepov zavrnil In kaj se nam dogaja? V Sloveniji se zaradi visoke medicine inflacije upravičeno krepijo zahteve sindikatov po povišanju plač, saj seje raven življenjskih stroškov v zadnjem času bistveno zvišala. Po eni strani smo priče visoki inflaciji v višini 4%, po drugi strani pa se je povprečna neto plača znižala na 817 evrov. Pri tem je treba upoštevati tudi, da približno dve tretjini zaposlenih prejema plače, ki so še nižje od povprečne neto plače. In obenem vsak dan bere o neverjetno visokih nagradah, ki si jih izplačujejo uprave, tudi v podjetjih v državni lasti in z vednostjo vlade. Prav tako se vse več podjetnikov pripravlja na menedžerske odkupe podjetij, kar bo povzročilo denarne tokove, zaradi katerih naj bi se močno povečale obrestne mere. Prav zaradi tega procesa so pričakovanja zaposlenih v podjetjih po povišanju plač toliko bolj legitimna in razumljiva, saj je težko sprejeti navedbe, da to ni mogoče, medtem ko hkrati v celi vrsti podjetij menedžment izčrpava denarni potencial podjetja za lastniške prevzeme. Učinku uvedbe evra in zaokroževanju cen navzgor gre pripisati vsega do 0,3 odstotne točke v inflacijskih gibanjih. Zato lahko sklepamo, da so pravi inflacijski vzroki očitno precej globlji.Ob tem je treba vedeti, da se počasi tudi vse bolj bliža čas svetovne gospodarske krize, saj je to ciklični proces. Zaradi tečajne krepitve evra glede na ameriški dolar se lahko zmanjša konkurenčnost evropskega gospodarstva in posledično tudi slovenskega. V interesu vseh nas je, da se izognemo znanemu negativnemu »portugalskemu scenariju«. Ena od slabih rešitev je tudi zadnji rebalans proračuna, saj je vlada RS še povečala proračunski primanjkljaj in s tem še dodatno okrepila povpraševanje, namesto da bi ga sistematično zmanjševala. Visoka inflacijska gibanja v zadnjih mesecih načenjajo doseženo blaginjo prebivalcev Slovenije in negativno vplivajo tudi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. K razpravi o tej temi bi bilo po našem mnenju nujno povabiti tudi guvernerja Banke Slovenije, dr. Kranjca, ki bi prav gotovo imel kaj povedati... V združenju Zares nismo privrženci gesla, da »tem slabše kot gre državi oziroma državljanom, tem bolje je to za opozicijo«, saj smo navsezadnje vsi, le da sorazmerno, odgovorni za stanje v državi. Toda žal naša pobuda ni bila uslišana, vzroke za stanje se je zbanaliziralo in zminimaliziralo. In karavana gre naprej... Sicer pa, meni, ki nisem ekonomistka, se je porajala naslednja misel: Ali ne bi bila hrana morda lahko nekoliko cenejša, če ne bi veliki trgovci (Hofer, Lidl, Spar in Merkator) vsak dan objavljali celostranskih časopisnih oglasov o izjemno poceni in ugodni ponudbi svojih izdelkov. Menda takšno oglaševanje ni prav poceni.. Cveta Zalokar- Oražem poslanka v Državnem zboru f Cente ike in g Kombinezon M2COM MAC H 2 sive barve, velikost od št. S do XXXL, zapenjanje na zadrgo, 11 žepov, primeren za delo v gradbeništvu, lesarstvu, kovinarstvu, mehaničnih delavnicah in drugih obrtniških delih ter pri manipulaciji z blagom, možnost vstavitve kolenčnikov 28,10 EUR 6.734? Novo v izbranih prodajalnah Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. ve vec. t ercator Pika Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 1. 10. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01 /560 61 00 • MCT Lenart, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCT Ptuj, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 stran 15 Iskrene čestitke zlatoporočencema Tonetu in Mari Juvan Otroci so sonce našega življenja V avgustu sta v ožjem družinskem krogu zlato poroko praznovala zakonca Tone in Mari Juvan. Skupaj z domačimi ter poročnima pričama Janezom Pavlijem in Pavlom Dimnikom z ženama sta obudila spomine v prijaznem okolju gostilne M'gan v Ihanu ter se razveselila številnih daril in dobrot, še posebej pa razigranih vnukov, za katere gospa Mari venomer poudarja, »otroci so sonce našega življenja«. Zlatopo-ročenca se lahko pohvalita s pestro življenjsko potjo, o kateri sta nam povedala zelo veliko, zlasti zlatopo-ročenca Toneta pa odlikuje bogata glasbena in pevska pot. Prvo si zasluži svoj kruh, nato pa se pojdi umetnika Ione Juvan izhaja iz stare stobovske rodbine, to je iz lesene kolibe, ki jo je menda zgradil praded Jurij - od tod tudi domače ime »pri Jurjevih«. Luč svela je zagledal leta 1931 v že močno obnovljeni hiši ob bajerju »Stobovšak«, ki seje na veliko žalost stobovske mladine posušil, ko so na Mengeškem polju postavili močne črpalke za mestni vodovod. Njegovo otroštvo ni bilo slabo, imeli so namreč manjšo posest, ki jo je ustvaril oče še pred vojno, saj je bil med redkimi, ki je imel kot član orkestra ljubljanske Opere državno plačo. Otroci so trdo delali, a lačni nismo bili. Slabše je bilo po vojni. Ko je prišla obvezna oddaja in nacionalizacija skoraj vse pridelovalne zemljo, kar je bil močan udarec za vse in še posebej za očeta. Gospod Tone je 1950 diplomiral na elektro-oddelku Tehnične srednje šole v Ljubljani, po državnem dekretu o obveznem delu pa seje zaposlil v Institutu za elektro zveze v Ljubljani, kasnejše Iskre. To je bila zanj prava sreča, saj so nekateri sošolci službovali sirom naše domovine, v glavnem na jugu. Služba v Ljubljani je odprla možnost »popoldansko-večernega« izobraževanja glasbe, ki si jo od nekdaj lako želel ter pri tem poslušal nasvet očeta, »prvega poklicnega godbenika v Domžalah« , kije dejal: prvo si zasluži svoj kruli, nato se pa pojdi umetnika. Tako je v letu I960 diplomiral iz solopelja in trobente na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani ter se z vso vnemo lotil pedagoškega dela v rojstnem kraju. Zal pa se mu želji po nadaljnjem študiju na Elektro fakulteti oz, Glasbeni akademiji nista uresničili, saj ga je tedaj doma že čakala mlada družinica. Prijetna mladost s teto In staro mamo Zlatoporočcnka Marija Juvan rojena Jankovič, ki jo vsi poznajo kot gospo Mari, izhaja iz stare dobske družine tolarja Franca, ki je bil zelo znan po mojstrskem izdelovanju »«zaprav-Ijivčkov« in kočij, in Marije Srša, staršev njene mame Minke. Sprva so stanovali pri Adamovcn, nato v stari hiši v Dobu 114. Ker ji je mama kmalu umrla, oče pa se zanjo ni zanimal, sta zanjo skrbeli teta Francka in stara mama. V Dobu je preživela lepo mladost, saj sta jo obe, stara mama je bila odlična Šivilja, leta Francka pa uspešna modistinja, razvajali. Z lahkoto se je učila v šoli in uspešno opravila malo maturo na domžalski gimnaziji. Njenega študija na Kamniški gimnaziji je bilo ob tetini poroki konec. Zaposlila se je v knjigovodstvu tovarne Tosama in ji ostala zvesta do upokojitve. Vmes se je veliko dodatno strokovno usposabljala ter opravljala delo finančnega referenta. Rada se spominja nekaterih odličnih sel'ov in direktorjev, pove pa tudi. da je bila njena teta Francka pravi pevski fenomen. Naravni dramski sopran je šokiral Josipa Gostiča, s katerim »t« občasno prepevala, in prof. Matijo Tomca, ki jo je spremljal na orglah. In kako sta se spoznala Ione in Mari Cospod Ione je kot trobentač sode-l(|val v raznih manjših orkestralnih skupinah, ki so bile namenjene zabavnim prireditvam, predvsem pa Ple»U (ansambel Tonija Semcja, bend Staneta Vavpotiča, ansambel Cirila 'crniana). Na plesnih vajah, ki so bile v Godbenem domu ob nedeljah popoldne, je tako igral tudi zlaloporoče- Čestitka-voščilo Ivanu Monela s Perkove, Rodica ob življenjskem prazniku, 70- letnici, iskrena voščila in da ostaneš lako čil in zgovoren ler deloven kol si zdaj želijo Leon in mnogi njegovi znanci Leon Sanger nec in ples navadno zaključil s tedaj zelo popularno skladbo »Lahko noč, moj angeljček zlati,lahko noč ti želim, kjer koli si že...«. »Menda je bil to najin začetek, ko me je v letu 1951 na enem od plesov sramežljivo prosila za besedilo te pesmi,« se spominja g. Tone. Prijateljevala sta vse do leta 1957, ko je gospa Mari menila, da je čas za poroko. Oba sta se strinjala, vendar je bilo tedaj težko za stanovanja, priložnost za poroko pa je pomenilo majhno stanovanje pri njegovi teti v taborski ulici in »10.avgusta 1957 sva si tako zaobljubila zvestobo na občini pred Lojkom Avbljem in v cerkvi pred Matijem Tomcem. Ohcet je bila na mojem rojstnem domu v prisotnosti eminentnih tet iz Amerike in ob zvokih stare Domžalske godbe, ki jo je takrat še vodil moj oče. Drugi dan sva že potovala na poročno potovanje na I Ivar in to z avionom Da-glas, še z Ljubljanskega letališča. To so bili zares nepozabni trenutki,« se spominja zlatoporočenec. Gradnja toplega doma za sinova Marka In Mirana Po rojstvu sina Marka sta se odločila za gradnjo hiše, saj je bilo eno-sobno stanovanje za mlado družini-co povsem neprimerno. Največ sta postorila sama, veliko so pomagali pevski in godbeniški prijatelji, svak Pavle, nekaj minimalni stanovanjski krediti in leta 1970 seje v novo hišo vselila že štiričlanska družina, medtem se je rodil sin Miran, pridružila pa se jim je tudi teta Francka. Od tu dalje je skrb zakoncev Juvan veljala predvsem obema sinovoma, ki sta oba kazala veliko zanimanje za glasbo, predvsem za trobento in gospod Juvan se spomni, kako je devetletni Marko staremu očetu malo pred njegovo smrtjo zaigral na trobento F-dur lestvico. Glasbena družina Čeprav je gradnja zahtevala doma veliko naporov in odpovedovanja, jc zlatoporočenec našel čas za igranje v godbi, za katero je poučeval tudi mlade trobilce, in kasneje postal njen dirigent, za petje v pevskih zborov, med njimi tudi od APZ Tone Tomšič, Lira Kamnik in cerkvenega zbora, kjer je ustvarjal mojster Matija lome, kar 10 let je vodil Mešani pevski zbor Svoboda Domžale ter več kot 30 let vodil in usmerjal deio Okteta bratov Pirnat in bil programsko-tehnični svetovalec raznih manjših vokalnih skupin, velik pa je tudi njegov prispevek pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev, posebej tistih povezanih s prof. Matijem Tomcem. Za klavir oz. pianino, kar so bile njegove mladostne sanje, ki si jih v mladosti ni mogel privoščiti, je najprej navduševal sina Markah ki je vadil pod vodstvom Silve Kovač, odlične pedagoginje. Za klavir pa seje kar sam navdušil sin Miran, ki je klavir začel igrati pri petih letih, uspešno končal tudi študij trobente, vendar klavirju ostal zvest vse do danes. Oba sinova sta študirana glasbenika. Marko je sprva igral trobento in se kasneje odločil za tolkala. Danes je zaposlen kot solist tolkalist v orkestru RTV Ljubljana, Miran pa kot profesor na Glasbeni šoli Domžale. Starša sta skrbno spremljala njun študij, sodelovala pri nakupu dragih instrumentov ter se tudi danes veselita njunih uspehov. Predvsem sta ponosna, ker sla poštena in delovna človeka. Miran, si je v očetovi rojstni hiši Tabor 3, uredil življenjski prostor in skupaj z ženo Anastazijo skrbita za vzgojo svojih štirih sinov: Luko, Mihca, Jurčka in Galčka. V hiši v Tabor 3a , pa poleg staršev živi starejši sin Marko z ženo Nikolino in hčerkico Lauro. Jesen življenja Je lahko prijetna Gospe Mari precej nagaja zdravje, vendar vsako jutro vesela ugotovi, da je še živa in venomer ponavlja, da si želi zaradi svojih sinov in vnukov še dolgo živeti, gospod Tone pa se njeni želji seveda pridružuje. Dneve preživljata v prijetnem sožitju, spremljanju dnevnih časopisov, gospa Mari rada rešuje križanke, kuhanju kosila, ob katerih ne manjka prepričevanja, kaj komu bolj koristi. Popoldnevi minevajo v znamenju kratkega počitka, pospravljanja, gospod Tone vsak dan sede za računalnik in svoji najboljši prijateljici - glasbi nameni urico ali dve, največkrat se ukvarja z nolo-grafijo, priredbami skladb za pihalne orkestre in vokalu. Še lani se je v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje učil italijanščine in nemščine, sedaj pa se raje sprehodi ob vodi, opazuje ribe, včasih tudi kakšno ulovi. Rad pogleda za gobami, nekaj časa pa mu vzame tudi igranje v Domžalski godbi in v godbi ljubljanskih veteranov, kjer je srečal veliko starih znancev še iz časov šolanja in urejanje arhiva. Ob koncu se z zlatoporočencem spomniva še številnih priznanj, ki jih je dobil. Najbolj ga veselijo tista, ki jih je dobil od godbe, je tudi častni član Godbe Lukovica, ponosen je na zlato Kersnikovo plaketo ler zlato plaketo Občine Domžale, da drugih ne naštevava posebej. Z glasbo ostaja povezan tudi v prihodnje, rad se udeležuje koncertov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ter resno spremlja glasbo na programu ARS. Iskrene čestitke Zlatoporočencema Mari in Tonetu Juvanu, ki se tudi ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem za prijetna darila in čestitke ob življenjskem jubileju, ob zlati poroki iskrene čestitke in predvsem veliko zdravja in prijetnih trenutkov med domačimi in prijatelji. Vera Vojska STRELK Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju Marta Gregorčič Pred kratkim je v družbi domačih, prijateljev ter znancev, ki imajo pomembno vlogo v njenem življenju, 80. rojstni dan praznovala Marta Gregorčič iz Doba. Še posebej vesela je bila pozornosti sodelavcev iz Krajevne organizacije Rdečega križa Dob ter Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilne vojne Dob - Krtina, ki so ji ob visokem življenjskem jubileju zaželeli tudi v prihodnje veliko prijetnih trenutkov, predvsem pa njene nesebične pomoči, ki sta jo deležni obe organizaciji. Gospa Marta Gregorčič seje rodila v Dobu na domačiji pri Mavsarju. Na otroštvo, ki ga je preživljala v družbi s sestrama Ivanko in Anico ter bratom Darkom, ima veliko prijetnih spominov, čeprav ne pozabi povedati, da sta pridna oče in mama tudi od otrok zahtevala pomoč pri delu na kmetiji in gostilni ter jih učila, da sla pridnost in delavnost pomembni za uspešno življenjsko pot. Prvo leto je obiskovala osnovno šolo na lokaciji sedanje Marcijanovc domačije, kasneje se je preselila v šolo nasproti njenega rojstnega doma. Po končani osnovni šoli je obiskovala nižjo gimnazijo, kasneje pa ob delu končala srednjo ekonomsko šolo. Kot na vse tedanje mlade ljudi je tudi na njeno življenje vplivala druga svetovna vojna, v kateri jc družina pomagala partizanom. Po vojni jc srečala Mirka, borca Gubčeve brigade, strokovnjaka na področju gradbeništva, ter se z njim leta 1949 poročila. Zgradila sta si topel dom in se v letu 1952 razveselila rojstva hčerke Marte. Žal je mož Mirko, ki ga še vedno pogreša, umrl v letu 1987, jesen življenja pa preživlja skupaj s hčerkino družino. Sprva je bila zaposlena v Toko, kas- neje v Oljarni, upokojitev pa je dočakala kot računovodkinja v Srednji šoli Domžale. Prav njene izkušnje s področja finančnega poslovanja so bile najbrž, krive, da je že pred desetletji sprejela funkciji blagajničarkc v krajevni organizaciji RK, pred dobrim desetletjem pa tudi blagajniška opravila v krajevni organizaciji za vrednote NOB, v kateri je opravljala tudi funkcijo članice Nadzornega odbora. V obeh organizacijah dela izredno rada in pravi, da so srečanja s člani pomemben del njene jeseni življenja. Največji pomeni, da so predvsem prijatelji, ki vse skušajo narediti skupaj. pa naj gre za konkretne akcije ali za obiske članov ob življenjskih jubilejih, ob hujših boleznih ali le za prijetna srečanja, ki so v teh časih še kako pomembna. V obeh organizacijah se namreč še kako zavedajo, koliko ljudem pomeni topel stisk roke, prijazna beseda, predvsem pa, poudari gospa Marta: »da smo lahko skupaj, da delamo skupaj, da ob delu najdemo (udi prijetne trenutke druženja, ki vsakemu izmed nas veliko pomenijo. Priznava, da bi bila jesen njenega življenja brez dela v obeh organizacijah manj prijetno, čeprav ji dela ne manjka, saj sta njena velika ljubezen urejanje vrla in številnih rož, pri katerih brez pomoči hčerke Marte, zeta Jožeta in obeh vnukov ne bi šlo. Pozornosti, ki jih je bila deležna in jih sama - skupaj z drugimi izkazuje članom in članicam obeh organizacij ob njihovih jubilejih in drugih priložnostih, je bila zelo vesela. Ob življenjskem jubileju pa si je zaželela le, da bi tudi v prihodnje znali in zmogli prijetno delati skupaj, da bi s svojim skupnim delom lepšali življenjske poti ljudi, pa tudi, da bi ohranila sedanje zdravje in da bi kvalitetno preživela leta, ki so pred njo. Iskrene čestitke in veliko prijaznih dni, gospa Marta, tudi v tudi v prihodnje, lako med domačimi kot med prijatelji in prijateljicami v obeh organizacijah. Vera Vojska INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 '5 Pe I D. slov, učiteljev llggld Slc,rr.r,lko ogljikovi hidrati UST CLQEUÍ) m as. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska 58 Občani zrelih let pridružite se nam v UNIVERZI ZA TRETJEŽIVI..II NI SKO OBDOBJE L/PA DOMŽAL); in se vpišite v: - TEČAJE TUJIH JEZIKOV: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina - TEČAJE ZGODOVINE: umetnostna zgodovina, zgodovina religij, zgodovina in kultura tujih narodov, lokalna zgodovina - OBLIKE KULTURNEGA USTVARJANJA: - likovni krožek, literarni krožek, pevski zbor - TEČAJ KERAMIKE - TEČAJ ASTROLOGIJE - TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: word, excel, - RAČUNALNIŠKA ŠOLA - FOTOGRAFSKI KROŽEK: - možnosti digetalneg foto aparata in računalnika - ŠPORT IN REKREACIJA: - joga za starejše, telovadba, kolesarstvo, pobodništvo in planinstvo - PLESI: plesna rekreacija, ples v dvoje, orientalski ples „ - PSIHOLOGIJA - RAZGOVORI O DOŽIVLJANJU SEBE, SVETA IN MEDITACIJA - POSKRBIMO ZA SEBE: ■ predavanja priznanih strokovnjakov in zdravnikov, zdrava prehrana, nega bolnika, - MASAŽA: refleksna,hrbta, linfna dranaža, - DELAVNICA ROČNIH SPRETNOSTI: - ročna dela, aranžiranje cvetja, šiviljski tečaj, kuharski tečaj, - PUNČKE UNICEF - IZLETN1ŠTVO-ŠTUDIJSKA POTOVANJA vsak si ogledamo kulturne in naravne znamenitosti doma in v tujini VPIS V NOVE OBLIKE JE V SEPTEMBRI I, Obiščete nas lahko na Ljubljanski 58 (Domžalski dom-vhod z dvorišča) vsak PONEDEJEK in SREDO od 10. do 12. in 16. do 18. ure Dodatne informacije dobite po telefonu: 041 727 873. ZANIMIVO IN LEPO JE PRI NAS - PRIDRUŽITE SE NAM KOLEDAR PRIREDITEV 14. SEPTEMBER FOTOGRAFSKI NATEČAJ Center za mlade v sodelovanju s Foto kino in video klubom Mavrica razpisuje v letu 2007 mednarodni fotografski natečaj z naslovom "ODSEV". Natečaj poteka pod pokroviteljstvom FZS (FZS št. 10/07) in se točkuje po njenih predpisih. Rok za oddajo del je 30. 10. 2007! Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani Centra za mlade. 16. SEPTEMBER 19:00 KJE: Prireditveni prostor ob Antonucovi domačiji, Cešenik 7 Turistično rekreativno društvo Turnšc Cešenik in producentska hiša Dogodek vabita na »Kulturni večer pod Antonucovo lipo 3«, ki bo v nedeljo, 16. septembra 2007 ob 19. uri na prireditvenem prostoru ob Antonucovi domačiji. Cešenik 7. Gost voditelja Romana Končarja bo Adi Smolar. Vstop prost! Prijazno vabljeni! 17. SEPTEMBER 16:00 KJE: Center za mlade. Domžalski Dom. ljubljanska 58, Domžale FILMSKA DELAVNICA - VIDEO INKUBATOR: Želiš igrati, režirati ali napisali scenarij za krajši film? Pridi v Center za mlade, kamera teče vsak ponedeljek od 16. ure dalje. Oskar čaka nate! Ideje iz inkubatorja razvija I uka Kos. 19:00 KJE: Pod domžalsko zimsko skakalnico - izvoz iz avtoceste Ljubljana - Maribor za Domžale Domžalski Shotokan karateisti vabijo vse, ki si želijo poletne vadbe na prostem, da se jim pridružijo. Zbor je vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri. V kolikor bi kdo želel pričeti z vadbo karatejatudi med počitnicami dobi vse podatke na www.sloatom.com. Tudi jeseni vljudno vabljeni! 18. SEPTEMBER 19:00 KJE: KD Groblje Dekliški pevski zbor Moj spev vabi vsa dekleta, stara od 14 - 24 let, na AVDICIJO, ki bo v torek, 18. septembra ob 19. uri v pevski sobi KD Groblje. Glasbena izobrazba ni obvezna, zaželeno je le veselje do petja. Za oddatne informacije pokličite na 031 677 458 (Peter Pogačar, zborovodja). 19. SEPTEMBER KJE: Center za mlade, Domžalski Dom. Ljubljanska 58, Domžale SREDINI POPOLDNEVI: Kulinarični, fizikalni in kemijski poizkusi. Eksperimentirajte z Ano. Vsako sredo od 18.00 do 20.00 ure. 20. SEPTEMBER 19.00 KJE: Center za mlade, Domžalski Dom. Ljubljanska 58, Domžale Iran je čudovita dežela. Veličastne zgradbe povsem drugačne civilizacije, dolga in napeta zgodovina krajev med Bližnjim in Daljnim Vzhodom nam govori zgodbo o bogati trgovini na karavanskih poteh svile in začimb... o velikem Kiru in D9*ij«».». mani poznanih verah in mišljenjskih vzorcvhv.r-o velikih pesnikih in mislecih... o deželi na ksižiiču največjih kultur! Živ-Ijenjski način in naša prilagoditev z obnašanjem in oblačili pa je dodatna zabava na že tako razgibani poti. V osrčje Irana Vas popelje Urška Kotnik. 21. SEPTEMBER 17:00 KJE: Domžalski Dom, Ljubljanska 58 (stara knjižnica) Vabljeni na odprto tribuno s predsedniškim kandidatom dr. Danilon kom. Kandidat za predsednika bo predstavil svojo vizijo dela kot predsednik in bil na voljo za vaša vprašanja in predloge. Vabijo Socialni demokrati Domžale' 22. SEPTEMBER 16:00 KJE: Mladinsko kulturni center Akumulator (za Ten-Tenom) MKC Akumulator skupaj z Mladinskim svetom Domžale in članicami vabi na Mladinsko soočenje. Da pa ne bo vse skupaj samo uradno, vas čakajo tudi zanimive športno-družabne igre in zanimiv glasben večer s lokalnim bandom Stater! Vabljeni vsi mladi! KJE: Center za mlade. Domžalski Dom, Ljubljanska 58, Domžale V Centru za mlade se že nekaj let učimo špansko. Srečujemo se v dveh skupinah in z nekaterimi smo se že uspešno pripravljali na mednarodne izpite iz španščine (DELE), ki jih organizira Instituto Cervantes. Zaradi zanimanja z oktobrom razpisujemo novo, začetno skupino tečaja španskega jezika, (e si dijak, študent ali tik pred koncem/po koncu študija in ti je ljuba melodija španskega jezika, si vabljen/a v našo družbo. V skupini je lahko največ 10 tečajnikov, zato pohiti. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. ČETRTKOVI ZABAVNI POPOLDNEVI: Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš kje bi preživel popoldneve? Oglasi se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, sc zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj. Z vami bo Tinkaza, ^¡j^ j& .,.t Naj ne mine dan brez knjige Po dolgih ali kratkih, prijetnih ali malce pustih, zanimivih ali vsakdanjih dopustniških dneh se bo gotovo prilegla spet dobra knjiga. Literarno - umetniško društvo Literatura ponuja bralcem knjigo PROSIM, PREBERI pisateljice Lili Potpara, ki je združila osemnajst kratkih zgodb, v katerih govori o ljudeh, ki jih je izčrpalo malodušje, ljubosumnost, osamljenost, sovraštvo, dolgočasje in molk. Zgodbe so napisane odkrito, jasno, razločno in nas pritegnejo k branju. AKACIJEV DREVORED je zbirka kratkih zgodb priljubljenega pisatelja Dušana Merca. Njegovi junaki so vdani v usodo in danost, svet jih po malem duši in izčrpuje, omejuje in jim jemlje moč, a vendar so se s svojim življenjem sprijaznili in ga sprejeli, čeprav si nekje v sebi želijo sprememb, a ne premorejo volje, da bi res kaj temeljito spremenili. »Elegantna, brutalno prepričljiva, a hkrati zadržana proza, ki tudi o vsakršnih drastičnostih govori slogovno prefinjeno in z redko branim tipom ironičnosti,« pravi Igor Bratuž. Obsežen roman pisatelja Milana Kleca VESELI FANTJE je besedilo, ki ga bodo ljubitelji avtorjeve literature z veseljem prebrali. Pisatelj nam ponuja »prizore, v katerih si podajajo roke realizem, fantastika, metaforičnost in stripov sko karikiranje in nam kot slogovni odmev na trenutke morda res zvenijo znano, vendar se niti Kleč niti njegov bralec ne soočata s ponovitvami« razmišlja Tina Kozinc. To je Klečev način izražanja in pisanja. PESMI O KOSCIH IN PODOBNOSTIH je pesniška zbirka Andreja Hočevarja, ki je polna podob, igra besed, snovanje v spiralah. In če spregovorim s pesnikovimi besedami, njegove izpovedi prihajajo iz globočine jutra in so polne kristaliziranih, nemočnih izpovedi, ki drhtijo, se ovijajo kot kače, so kot prebodena domišljija, magnetne tirnice, svinčen nasip, zaraščene s črno zemljo. SEPTEMBER 16.00 KJE: Center za mlade. Domžalski Dom, Ljubljanska 58, Domžale Center za mlade Domžale vabi k vpisu v likovno ustvarjalne delavnice za mlade in mlade s posebnimi potrebami. Delavnice se bodo pričele v torek, 25. septembra od 16. - 17.30 ure za mlade od 8 - 13 let, od 18. - 19.30 ure za mlade od 14 let ter diajke in Študente. V sredo 26. septembra od 16. - 17.30 ure za mlade s posebnimi potrebami. Te veseli ustvarjanje z različnimi materiali, risanje, slikanje z akrili? Se rad družiš z mladimi in imaš željo na neformalen način spoznavati velike mojstre slikarstva in njihova dela? Pridi v Center. Delavnice vodi Mateja Absec. 27. SEPTEMBER 19:00 KJE: Center za mlade. Domžalski Dom, Ljubljanska 58, Domžale Težko se je odločiti kateri del otoka je lepši, ali osrednja planota, kjer kraljujejo zeleni hribi in doline, deževni gozd, plantaže čaja, vinogradi.... ali neskončne savane s čredami zebujev na njih...prečudoviti gorski masivi, široke reke, riževa polja... ali sanjske plaže Indijskega oceana, ponekod objete s koralnimi grebeni.. ..divji in prvobitni jug, kjer se je čas ustavil.... ali presenetljivo kozmopolitanski sever? V osrčje Madagaskarja Vas popelje Svetlana Savarin. 28. SEPTEMBER 20:00 KJE: Hala komualnega centra Domžale Župnijska karitas Domžale vas vabi na dobrodelni koncert SKUPAJ NA POTI 2007. Nastopali bodo Slovenski oktet, Romana Kranjčan, Matjaž Knez, Urška Pavli z Marto Zabret in Tomažem Pirnatom, Domžalski komorni ansambel Marte de Lurdes, Ivan Hudnik, Viharniki, Stična band, Avsenikov tercet z novim pevcem in svojim ansamblom, Gregor Čušin. Program bosta povezovala Mateja Feltrin Novljan in Jure Sesek. Glavni pokroviteljica jc NLB Banka Domžale d.d.. Prodaje vstopnic: Župnijski uradi. Cvetličarna Omcrs in dve uri pred koncertom v preddverju hale. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski in za obnovo hiše na Zaplani, ki jo uporablja Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov. 20:00 KJE: Kulturni dom Groblje Dekanijski odbor za mladino (D.O.M.) Domžale vabi na gledališko predstavo EVANGELIJ PO ČUŠINU, ki jo bo avtor Gregor Čušin predstavil v Kulturnem domu Groblje. Vstpnice bodo na voljo eno uro pred predstavo. 29. SEPTEMBER 13:00 KJE: V Ihanu Smučarki klub Ihan obvešča vse krajane in ostale udeleženec v promeru, da bo v soboto, 29. 9. 2007 v času od 13. 17. ure na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah »ROI.KAN.Ii; IHAN 2007«. V zvezi s tem bo v času tekmovanja zapora cestišča na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropečc. Vse udeleženec v prometu zato naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oz. ureditev v času zapore. Hvala za razumevanje in vabljeni na ogled zanimivega tekmovanja! Organizacijski odbor SK Ihan 30. SEPTEMBER KJE: Center za mlade, Domžalski Dom, Ljubljanska 58, Domžale UMETNIKI POZOR! Nimaš kje predstaviti sebe skozi svoja umetniška dela? Ni problema. Center za mlade je pravi naslov za to. V okviru kulturnih večerov omogočamo vsem ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (li-1 terarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...) ne morete več reči, da nimate možnosti! NEFIKS-neformalni indeks: Lahko kupiš v Centru za mlade Domžale. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja. SVETOVALNICO za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. SOLA ZA STARŠEVSVO Srečanja bodo vsak tretji ponedeljek v mesecu. Prvo srečanje bo 15. 10. 2007 ob 19.00 uri. Razpredali bomo o pomenu rituala za družinsko življenje. Pridružite se skupini, ki se sestaja že več let. 4. OKTOBER 19:00 KJE: Knjižnica Domžale, nad Mcrcator centrom ALI OBSTAJA RECEPT ZA SREČNO IN TRAJNO PARTNERSTVO V DVOJE? Verjamemo, da je ljubezen garancija za trajno in uspešno partnerstvo a ko naletimo na večje komunikacijske težave ugotovimo, da ne vemo, kako naj se jih lotimo. Drug drugega ne slišimo in ne razumemo več, začnemo iskati krivce in se umikati v osamljenost. Nerazčiščene zamere nas lahko pripeljejo v depresijo in negativno vplivajo na naše psihofizično zdravje. Kaj, če hi poskusili drugače? V pogovoru s strokovnjaki s področja družinskega svetovanja, nenasilne komunikacije in družinskega nasilja boste izvedeli kakšen jc recept za srečno in zadovoljno partnersko življenje. Srečanje je namenjeno parom, ki so že nekaj let skupaj kot tudi tistim, ki šele razmišljajo o resni zvezi. Želimo opozoriti na vsakdanje težave v komunikaciji med partnerjema in ponuditi nekaj orodij za njihovo razumevanje in reševanje. Spoznajte svoje vzorce obnašanja, da bi jih lahko spremenili. Pridite na okroglo mizo v knjižnico Domžale. Vstopnine ni. Prijazno vabljeni! ENA OD VARIANT, KAKO RAVNATI S SKRIVNOSTJO jc pesniški prvenec Ane Pepelnik, ki ga gradi na svoj malce drugačen način; igrivo, dekliško, sproščeno, jasno, prodorno. Dotika se globin in sega po vrhovih, hodi po močvirjih in razmišlja o besedah, odkriva bolečino, presaja srečo, voha sivko, žajbelj in materno dušico, čuti senco in sonce med listjem. DELO IN DOM je pesniška zbirka Primoža Čučnika, ki je senzibilna, topla in pokrita s snegom, polna upov in strahov, puhasta kot pernice, zasuta z utrinki z nebotičnikov, priročnik za sanje, napolnjena z blodnjami po slepih ulicah, polna želja po drugačnosti, iskanja poti iz predorov. Tone Škerjanec nadaljuje pot, ki jo je zastavil v prejšnji pesniški zbirki, v Bakru, saj tudi v zbirki KOŽA izpoveduje brbotajočo govorico, valovanje čustev, bolečino, trpljenje, sivo svetlobo, blatne travnike, nasprotja, presenetljive obrate in pravi: »včasih zahtevam maksimalno, /pričakujem, da se gre preko konca, / da drevo na koncu ulice / zacveti rdeče, kot je po navadi, / da si češnja za hišo, vsa uboga / in ukrivljena, po dveh letih/ spet nadene bele cvetove. JUDOVSKI SEKSTET »prinaša zaris poti šestih glasov na štirih področjih: na področju zgodovine religije oziroma mistike, zgodovine literature, filozofije in literature. To so glasovi, ki primerjajo svoja področja in merijo njihove meje«, je zapisal v uvodu v svojo knjigo avtor Vid Snoj, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. STEKLENO MESTO je prvi del newyorskc trilogije, romana v stripu, ko so ga ustvarili Paul Auster, scenarist in romanopisec, Paul Karasik, sourednik stripovske revije in izdajatelj lastne revije Bad News ter David Mazzucc-helli, predavatelj, stripovski avtor in samozaložnik. Stekleno mesto spada po mnenju ugledne revije The Comics Jurnal med sto najboljših stripov dvajsetega stoletja. Tatjana KokalJ (IZ)BR(ajNO je ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega me-\ seca zaposlenih v knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo posamezno knjižno in neknjižno gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. Opremljeno je tudi s kratkimi mnenji in vtisi zaposlenih, da se boste lažje odločili, katero gradivo bi bila primerno tudi za vas. Vabljeni v svet informacij Knjižnice Domžale!). (IZ)BR@NO v juliju in avgustu • Jože Dobnlk: VODNIK PO PLANINSKIH KOČAH V SLOVENIJI, PZS, 2007 Založniški odbor PZS seje ob razprodani četrti izdaji odločil za ponatis in dopolnitev ter popravke v Vodniku po planinskih kočah v Sloveniji. V Vodniku so opisani planinski domovi, koče, zavetišča in bivaki, ki so bili vpisani v register planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije do 31. decembra 1997 in tiste postojanke, ki so jih planinska društva že prijavila za vpis. Imena koč, nadmorske višine pa so za vse povzete po Atlasu Slovenije ali po najnovejših planinskih kartah. • Al Gore: NEPRIJETNA RESNICA, Mladinska knjiga. 2007 Al Gore nas ozavešča, kako lahko pomagamo ohraniti naš planet zdrav. S knjigo širi informacije in spodbuja k dejanjem. Z istoimenskim filmom in s predavanji je dosegel še tiste, ki jih knjiga ni. Neumorno predava o boleči resnici, ki jo moramo dojeti vsi Zemljani: ukrepati zdaj, sicer bo prepozno! Al Gore v svoji knjigi prepričljivo opisuje globalne podnebne spremembe in naravne katastrofe v novi luči, z vizualno in podatkovno bogato predstavitvijo, ki vključuje več kot 900 strokovnih študij na to temo. • Zoran Mllivolevič et.al.: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE, Pslhopolls Institut. 2007 Priznan psihoterapevt, avtor knjig Emocije ter Formule ljubezni je tokrat skupaj s psihologi iz. mladinskega doma Jarše, s katerimi sodeluje kot supervizor, napisal priročnik za vzgojo. V njem nas na nazoren in veder način avtorji opomnijo na glavna načela umetnosti dobre vzgoje. Otroku pokazati, da ga imamo radi, postavljati naloge in zahteve, ki jim bo kos, pri tem ne pozabljati na pohvalo. Ko jc potrebna kritika naj ne izostane, a to naj bo vedno kritika dejanja in ne osebe, ne zmerjajmo otrok. • Mslina Marchena: REŠEVANJE FRANCESCE. Miš, 2007 Glavnajunakinja knjige je šestnajstletna Francesca, ki sc sooča s problemi odraščanja. Zamenja šolo, izgubi »stare« prijateljice in se le s težavo vključuje v novo okolje. Počasi si pridobiva prijateljice, in se celo zaljubi, čeprav seji zdijo fantje strašni čudaki. Svet pod nogami pa se ji zruši še doma, kajti njena mama vedno polna energije, nekega dne ne vstane iz postelje. • McCaughroan Géraldine: PETER PAN V ŠKRLATU, Mladinska knjiga. 2007 Zgodba o Petru Panu sodi med klasike otroške književnosti. Doživela je veliko gledaliških in filmskih priredb. Sedaj pa je pred nami njeno nadaljevanje. Iz dežele Nije uhajajo grozne sanje. Zato se morajo Vendi in Izgubljenčki, zdaj že odrasli ljudje z družinami vrniti v deželo. Nastopi nekaj težav: v deželo Nijc lahko pridejo samo otroci, Izgubljenčki in Vendi ne znajo več leteti, potrebujejo vilinji prah. • Janja Vidmar: MATIC JE ZALJUBLJEN. Karantanlja, 2006 Zgodbe o Malicu, iz zbirke Navihančck so med bralci zelo priljubljene, tokratna zgodba govori o ljubezni in zaljubljanju. Matic se sreča v nezavidljivem položaju, ko imata njegova starša »tihi teden«, ob tem njegov prijatelj postavi »diagnozo«, da sta se »odljubila« in Matic ju mora seveda ponovno »zatreskati«. Vrtnice so po besedah Maticevega prijatelja znak ljubezni, a kaj, ko so tako zelo drage in jih mora Matic prinesti iz cvetličarne do doma - z vrtnico v roki seje namreč počutil kot tepec... Matic ugotovi tudi, daje njegov prijatelj zaljubljen, kmalu pa sc zaljubi tudi sam... ■jHgjgapjB I. USODNA NESREČA (Crash) - DVD, Blltz. 2005 V drami Paula llaggisa so izvrstno prikazani odnosi med posamezniki, ki temeljijo na rasnih, verskih in drugih razlikah, ki so v današnjem času tako pereče. Posamezniki v filmu so postavljeni pred preizkušnjo, ko jih usodna nesreča združi. Vseh 7 glavnih junakov ima mnogo predsodkov, predvsem rasnih. V nastali situaciji so za golo preživetje prisiljeni prestopiti ovire in pomagati drug drugemu. Uredil In Izbral Janez Dollniek Vabilo Likovno društvo SENOŽET1 Radomlje vabi vse, kijih zanima likovna umetnost, risanje in slikanje, da se vpišejo v začetno šolo, ki bo potekala v Kulturnem domu Radomlje od oktobra dalje. Vpisujemo odrasle, starejše od 18 let, ki imajo veselje do likovnega izražanja. Šola poteka enkrat tedensko po tri šolske ure v opremljenem ateljeju pod vodstvom akademskega slikarja. Za vse informacije lahko pokličete na tel. 031 616-075 ali sc oglasite po elektronski pošti: infof«)senozeti.com. Vabljeni. V Slamniku smo že pisali o vseslovenski akciji zbiranja knjig, ki se bo zaključila marca 2008, z osrednjo prireditvijo v Ljubljani. Knjige so namenjene kriznim centrom, materinskim domovom, bolnišničnim oddelkom. Eno od zbirnih mest je tudi v Knjižici Domžale, kjer jc bilo zbranih preko 600 knjig. Ce se odločite, da boste darovali več knjig, jih lahko pridejo iskat tudi na dom. Javite lahko na tel 040 24 24 74 BONMAo-7 Kje in kdaj vpisujemo abon Vpisovanje bo potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z Ljubljanske ulice), in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vpis za dosedanje abonente • od četrtka, 13. septembra, do vključno ponedeljka, 17. septembra za abonente, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lahko obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne bo mogoče torek, 18. septembra za abonente, ki želite zamenjati svoj stalni sedež Vpis za nove abonente • od četrtka, 20. septembra, do vključno torka, 25. septembra !! Brezplačno otroško varstvo za obiskovalce abonmaja RDEČI v Vrtcu Urša v Domžalah. Varstvo poteka od 19.30. ure do konca predstave. Starše prosimo, da varstvo najavite najkasneje en dan pred predstavo v upravo Vrtca Urša, tel. 729 86 00. Z nakupom abonmaja pridobite še druge ugodnosti: • brezplačno prejemanje mesečnega koledarja prireditev ter gledališkega in koncertnega lista • možnost brezplačnega varstva predšolskih otrok v času trajanja predstav abonmaja RDEČI • možnost plačila abonmaja v dveh obrokih • popust pri ogledu ostalih prireditev v organizaciji KD Franca Bernika Domžale • dodatna brezplačna predstava ali koncert po lastnem izboru Gledališki aboihua Koücertni abo Kulturni dom Franca Bernika Domžale NLBO Banka Domžale Shelagh Delaney: Okus po medu 1' SNG Drama Ljubljana drama režija: Matjaž Latin igrajo: Milena Zupančič, Saša MihelčK, Valter Dragan, Jose, Gregor Bakovič Dramski prvenec ene od najbolj pomembnih angleških avtoric, ki na svež in prepričljiv način govori o mladoletnem dekletu in njeni materi prostitutki. Življenje ju meče iz ene ponesrečene zveze v drugo, a še vseeno iščeta ljubezen, sanje in lepoto. Evald Flisar: Akvarij •»' Prešernovo gledališče Kranj tragikoma! i jo režija: Dušan Mlakar igrajo: Vlado Novak, Igor Štamulak, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič - Žunič, Tine Oman, Darja Reichman Glavni junak Konrad se izolira od zunanjega sveta, saj hoče doma ob salami in prekajenem siru gledati svoj priljubljeni film Casablancu, a ga pri tem vedno znova moli procesija sorodnikov, ki od njega nenehno nekaj zahtevajo in želijo. Denise Chalem: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje «Y Mestno gledališče ljubljansko ilramu režija: Ira Ratej igrajo: Mirjam Korbar Žlajpah, Jana Zupančič, Maja Boh Ženski iz različnih družbenih okolij In generacij si v lesni jetniški celici delita nekaj kvadratnih metrov. Najprej se sovražila, potem pa med pretresljivo, a tudi humorno in toplo zgodbo o njunih življenjskih usodah, postaneta prijateljici. Stanko Arnold •>' trobenta in Graški komorni orkester Sodelovanje znanega slovenskega trobentača, profesorja na graški in ljubljanski glasbeni akademiji in solo trobentača SlovensI&filharmonije z godalnim komornim sestavom, ki so ga ustanovili člani fllharmoničnega orkestra v Grazu. David Rabe: Tisti, ki jih reka ne spusti m SNG Nova Gorica ibkanttia melodrama režija: Mateja Koležnik igrajo: Helena Peršuh. Primož Pirnat, Bine Matoh, Alida Bevk Bivši član tolpe nasilnežev iz Los An-gelesa se po vrnitvi iz ječe odloči za bolj urejeno življenje. Njegova žena s podporo robate »shopping« prijateljice celo strastno načrtuje otroka, nakar na sceno pride skrivnostni kriminalni kolega iz preteklosti. Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje •>' Gledališče Koper psihološka drama režija: Boris Cavazza igrajo: Nataša Matjašec, Mojca Fatur, Sebastijan Cavazza, Gregor Zore, Brane Grubar Williams opisuje razkorak med iluzijami propadajoče plantažne aristokracije ameriškega juga in kruto. resničnostjo novega delavskega razreda, v katerem se znajde obubožana lepotica, ki se zateče k sestri in njenemu možu v New Orleans. Tone Partljič: Partnerski odnosi •>' Prešernovo gledališče Kranj komedija režija: Vinko Mdderndorfer igrajo: Vesna Jevnikar, Vesna Slapar. Vesna Pernarčič - Žunič, Darja Reichman, Igor Štamulak, Borut Veselko »sorica slovenščine in zagrizena feministka živi sama z odraslo hčerko. Vztrajno jo prepričuje, da moških sploh ne potrebuje, nakar ji na obletnici mature bivši učenec pove, da je še iz šolskih dni zaljubljen v svojo profesorico. Pesmi dveh domovin Bernarda Fink '•>' mezzosopran in Marcos Fink %' bas-bariton Bernarda in Marcos link sla bila rojena v Argentini, nato pa sta se preselila v Evropo. Redno nastopata s priznanimi orkestri kot sta dunajska in berlinska filharmonija, gostijo pa ju tudi prestižne operne hiše po celem svetu. Godalni kvartet Hägen Lukas Hagen * prva violina Rainer Schmid * druga violina Veronika Hägen # viola Clemens Hagen * violončelo Hagen Quartet se je z izredno umetniško predanostjo in senzibilnostjo uveljavil kot eden od najbolj cenjenih godalnih kvartetov na svetu Zasedba dveh bratov in sestre Hagen ter violinista Ralnerja Schrnidta snema za založbo DeuaVhe Grammophon. okrovitelj Kulturnega doma Franca Bernika Domžale LÜ Klavirski trio Ars Música Jerneja Grebenšek » klavir Mojca Menoni Sikur*' violina Martin Sikur» violončelo Trio Ars Muslca je nastal pred tremi leti in kl|ub kratki skupni poti zelo hitro požel prve uspehe. Vsi trije člani so izkušeni komorni glasbeniki, ki so jim skupni ljubezen do detajlov, občutek za razpoloženja in veselje do odkrivanja v glasbi. Godalni sekstet Camerata Slovenka Primož Noviak » violina Maja Savnik • solina Mile Kosi ♦ viola Mateja Ratajc #' viola Ciril Skerjanec '*' violončelo Iger Skerjanec •' violon^o Ansambel Camerata Slovenica ima Od začetka, dobrega četrt stoletja nazaj, stalno jedro vrhunskih glasbenih mterpretov in pedagogov, 'mse jim bosta pridružili mladi in perspektivni glasbenici na violini in violi. Pihalni kvintet Slovvind in Jože Kotar Metod Tomac ♦' rog Jurij Jenko *' klarinet Paolo Calligaris #' fagot Aleš Kacjan • flavta Matej Šare * oboa Lože Kotar V basovski klarinet Slovvind sestavljajo solisti '..loven-ske filharmonije, ki se posvečajo različnim repertoarjem, od sodobne do starejše glasbe Tokrat se jim bo pridružil Jože Kotar, profesor za ..klarinet na akademiji za glasbo v Ljubljani. Vpisovanje abonmajev od 13. do 25. septembra. www.kd-domzaIe.si T: (ol) 722 5o 5o IP KULTURA stran 18 S I mesečni koledar OKTOBER Torek, 2. oktober ob 20:00 - abonma ORANŽNI in IZVEN Sreda, 3. oktober ob 20:00 - abonma RUMENI in IZVEN Četrtek, 4. oktober ob 20:00 - abonma RDEČI in IZVEN Petek, 5. oktober ob 20:00 - abonma ZELENI in IZVEN SNG Drama Ljubljana Shelagh Delanev: Okus po medu drama režija: Matjaž Latin igrajo: Milena Zupančič, Saša Mihelčič, Valter Dragan, Jose in Gregor Bakovid Shelagh Delaney sodi med največje legende modernega gledališča, saj je že pri dvajsetih zaslovela z dramskim prvencem Okus po med. Njena zgodba o mladoletnem dekletu in njeni materi prostitutki, ki ju življenje meče iz ene ponesrečene zveze v drugo, je očarala s svojo izvirnostjo, z drugačnim pogledom na deprivilegirani sloj ljudi, ki sicer v glavnem životarijo in se komaj prebijajo iz dneva v dan, a zato nič manj ne čutijo globljih človeških potreb po ljubezni, varnosti, sanjah in nadgradnji vsakdanjega življenja v lepem. Tudi po domala petdesetih letih ta svojevrstna igra o iskanju ljubezni ni izgubila svežine in prepričljivosti. Četrtek, 4. oktober ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE Zdenko Huzjan in Ištvan Išt Huzjan Skupni projekt razstave uveljavljenega slikarja Zdenka Huzjana in njegovega sina Ištvana Ista predstavlja zanimiv poskus predstavitve dveh sodobnih in časovno nekoliko oddaljenih pogledov na sodobno slovensko likovno iskanje. Zdenko Huzjan je na ALU diplomiral iz slikarstva leta 1972, sedaj pa je redni profesor za slikanje in risanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ištvan Išt Huzjan je na smeri slikarstvo diplomiral na Accademia di Belle Arti v Benetkah. Lansko leto mu je bil dodeljen naslov akademskega slikarja. Je član galerije Ganeš Pratt in del umetniškega kolektiva Black Star Production. Razstava bo odprta do petka, 18. oktobra 2007. Vstop v Galerijo Domžale je prost. Sobota, 13. oktober ob 10:00 - PREMIERA in IZVEN Studio Anima Milčinski / Vilar / Pižorn: Hop Cefize^ igrana otroška predstava Predstava je zasnovana po literarni predlogi Frana Milčinskega in njegovih znamenitih Butalcev. Zgodba se odvija pred butalsko pekarno, kjer Cefizelj policaja kar trikrat potegne za nos. Na koncu pa je tudi policaj kar vesel njegovih obiskov, saj brez Cefizlja tudi policaja ne bi bilo. Pojdimo torej skupaj za trenutek v Butale in se nasmejmo svojim lastnim napakam.Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 5. leta dalje. Torek, 16. oktober ob 20:00 - abonma MODRI in IZVEN Stanko Arnold (trobenta) in Graški komorni orkester Program: W.A. Mozart, L. Mozar, F. Mendelssohn, G. Tartini, Y. Akutagawa Stanko Arnold je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter že med študijem postal solo trobentač orkestra Slovenske filharmonije. Leta 1990 je postal redni profesor na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že vrsto let nastopa kot solist in v različnih komornih sestavih, vodi pa tudi številne poletne šole. Graški komorni orkester so ustanovili člani graškega filharmoničnega orkestra k januarja 2003. Zasedba je predvsem I godalna, po potrebi pa jo dopolnijo tudi pihala. Osemnajst mladih talentiranih glasbenikov vodi dirigent Dejan Dačič, njihov repert baroka do moderne glasbe. informacije: (01)732 50 50 inJ*o(V/)k(l-p. S Tržaškega so v Domžale prišli trije glasbeniki, ki tvorijo skupino Etno ploč trio. Navdušenim poslušalcem so predstavili vse od balkanskih melodij, do klezmer glasbe, zaigrali so ruske ljudske melodije, se s tangom preselili v Argentino, prisluhnili pa smo lahko tudi gVspelu, bluesu in jazzu. Skupina Same babe so uspešno pre-plctii različne glasbene žanre z nenavadnimi domislicami, izvrstnimi, sila zabavnimi avtorskimi besedili, navdušili pa so tudi z atraktivnim odrskim nastopom. Za njimi so na-slopili gostitelji - KUD Kontrabant Domžale, ki zase pravijo, da so prava trans-slovcnska glasbena tolpa, vedno dobrodošli kot izvajalci panonske in mediteranske godbe, podalpskih poskočni C, klasičnih in balkanskih zvokov obogatenih z romskim jezikom, madžarščino in slovenskimi narečji. Strojmachinc so tudi v Domžalah svoj zvočni izraz gradili na tolkalih, ob tem pa presenetili znova z vse močnejšo pihalsko sekcijo, ki jo dopolnjujejo z, zvoki jeklenih strun ter vokali. Med prisotnimi je bila težko pričakovana zadnja skupina Slnn in sadež z, Juretom Karasom in Igorjem Itrači-čem, ki sta svojo glasbeno pot začela v letu 2001 in oh pel ju zahtevata veliko pozornost, saj so zlasti zanimiva besedila njunih pesmi, v katerih opozarjata na politične dogodke, druge aktualne teme in družbene polemike. Skupaj z. glasbeno zasedbo sta tudi tokrat upravičila pričakovanje obiskovalcev ler prijetno zaključila II. etno ročk festival. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Odmevna slikarska razstava terega, bogatega, ustvarjalnega dela članov in članic. Razstavljeni eksponati Zlatka Bernaška, Janija Bevca, Silva Mahneta, Damjana Roglja, Željka Vertelja ter Ane PavŠek, so, kot je zapisal Jaka Racman, študent 3. letnika umet- nostne zgodovine, prikaz umetniškega snovanja avtorjev, ki odraža tudi njihovo kvalitativno rast ter zorenje, hkrali pa pomenijo približevanje njihove ustvarjalnosti kar najširšemu krogu. Razstava je bila zelo lepo sprejela. Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, v katerem sodelujejo tudi paraplegiki z območja naše občine, novi prostori na Dunajski cesti v Ljubljani že več kot dve leti omogočajo izpeljavo novih in svežih programov, ki uspešno združujejo družabna srečanja članov z njihovo izobrazbeno in duhovno rastjo. Poleg že uveljavljenih športnih programov, ki j in Domžalčani dobro poznamo, saj je tradicionalni kegljaški turnir slovenskih paraplegikov za Pokal Domžal eden od odmevnejših športnih dogodkov na področju invalidskega športa, Organizirajo različne iz- obraževalne tečaje, programe za mlade, delavnice prizadevne ženske sekcije, posebej pomembni pa so njihovi socialni programi. V njihovem okviru izvajajo: posebne socialne pomoči: - kompenzira-nje invalidnosti, osebna asistenca, nega in fizična pomoč, ohranjevanje zdravja, tehnični pripomočki, prevozi paraplegikov, prebivanje in prilagajanje okolju, šport in rekreacija ter interesne dejavnosti. Pred kratkim je bila v Informacijski pisarni Mestne občine Ljubljana razstava umetniških del ter unikatnih ročnih izdelkov članov Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki so rezultat razno- Jesenska ponudba Citroena Mengeš! DARILO! Navigacijska naprava Garmin Nuvi 360T X$»«'*«» P.C£2i* AVTO DETR, d.o.o. MengeJ Slovenska «■••,1,, 66.1234 MENGEŠ tel,. (01) 7237-313, fax. (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net ra. Jl££2*-* prihranek 5.000 EUR CITROËN Nin«*rD'.uvijAfi fiiNf «Aiwi««0(mrr*NSK*i/AVAr, Še ena uspešnica Kulturnega društva Miran J are Škocjan: Kekec je pač Kekee Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo med ljudi... V okviru letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2007 je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pripravilo domačo predstavo Kekec je pač Kekec, ki so jo gledalci in gledalke že na premieri 20. julija 2007 vzeli za svojo in si jo hiteli ogledovat vse do začetka septembra. Navdušenje potrjujejo vedno nove dodatne predstave, ki so na očarljivo prizorišče, delo scenarista Jožeta Napotnika ter pomočnika pri izdelavi scene Florjana Strmčnika, privabljale vedno nove mlade in manj mlade gledalce ter gledalke iz Slovenije in tujine. Ob zgodbah o Kekcu, avtorja Josipa Vandota so zrasle, in prepričana sem, da tudi v prihodnje ne bo drugače, številne slovenske generacije, ki v /godbah niso našle le zmage dobrega nad zlim, temveč tudi bisere narodne in kulturne dediščine. Kekec tudi v priredbi Toneta Partljiča in režiserja Alojza Stražarja, tudi predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki mu je pomagal vodja predstave I rane Stražar, ostaja pogumen srčen fantič, pravi sonček (Matevž Vidic), ki se ničesar ne boji ter vedno pomaga tistim, npr. Kosobrinu (Rajko Majdič), ki so njegove pomoči najbolj potrebni. Se največja sprememba v Kekec je pač Kekec je »romantična« zveza med Bcdancem (Jure Sesek) in Pehto (Brigita Mrovat) ter njuna nameravana poroka, za marsikoga pa je bila novost tudi vila Škrlatica (Pija Brodnik oz. Tadeja Capuder) s svojim čudovitim glasom. Ta je navduševala zlasti ljubitelje operne glasbe, ki so si zapomnili tudi petje čuvaja Žepa (Robert Vrčon). Med razigranimi otroki, ki so pokazali veliko pevskega in plesnega znanja, omenimo Tinko, Kekčevo sestro (Manca Oražem), pa Luka Seska v vlogi Rožleta, ki kljub mladosti že daje slutiti, da bo šel po očetovih stopinjah, s svojim glasom pa je posebej izstopala Mojca (Maja Triler), ki se je na vaje in predstave vozila iz Železnikov. V vlogi mame je bila opazna Monika Jeretina, očeta je zaigral Janez. Hafner. Med ostalimi igralci omenimo še Jožeta Prašni-karja (berač), Evo Majdič (teta Ko-roščeva), Vanjo Osolnik (Urša) in župana bajtarjev, ki gaje predstavil Milan Capuder. Očarljiva Kekčeva doživetja je s svojim petjem zaokrožil Komorni zbor Šutna - Kamnik, ki ga je pripravil Karel Leskovec, korepetitorka je bila Martina Golob Bohte, scensko glasbo avtorjev Marjana Kozine in Urbana Kodra pa so posneli v Studiu Čeme, od koder prihajata tudi Rado Černe in Ambrož Mlakar, ki sta poskrbela za predvajanje efektov in glasbe. Ko-reograiinjaje bila Sabina Selan, lektorica Monika Jeretina. za kostume sta poskrbeli Nada Slatnar in Mojca Debeljak, za luč in svetlobne efekte Mavricij in Boštjan Grošelj, Jani Mlakar ter Tadej Šinkovec; za masko Sašo Vene, frizure Darinka Let-nar, šepetalka je bila Neva Mavsar Lenarčič, inspicientki Marta Majdič in Marija Kunavar. Pri predstavi je nastopalo več kot dO igralcev in igralk, ki so vsak zase in vsi skupaj prispevali kamenček v mozaik letošnje domače predstave. Čeprav imajo »vsake oči svojega malarja« pa potrebne ponovitve predstave ter vedno polno poletno gledališče na Studencu, od koder so vselej odhajali zadovoljni gledalci in gledalke, potrjujejo kratko oceno: Kekec je pač Kekec je letošnji hit poletja, ki je v naša srca prinesel spomin na otroštvo, na mladosl pa Foto: Uroš Zagožen tudi na vrednote, ki jih včasih skoraj ne najdemo več. Morda pa smo nanje prav zaradi predstave, za katero Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan iskrene čestitke, spomnili in nam bodo pomagale, da bo letošnja jesen prijetnejša. Turistično društvo Rača je v dneh predstav Kekee je pač Kekee obiskovalke in obiskovalce presenetilo s ponudbo majhnih domačih črnih hlebčkov, ki so šli »za med«. Čestitka za res prijetno presenečenje! V. Ob jubileju skladatelja, pedagoga in dirigenta Tomaža Habeta Razstava in zgoščenka »Cvetovi košenin« Društvo slovenskih skladateljev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, sta nas pred kratkim povabila v Knjižnico Domžale na razstavo del in promocijo zgoščenke »Cvetovi košenin« skladatelja, pedagoga in dirigenta, Tomaža Habeta, ki v letošnjem letu praznuje 60. rojstni dan. Pogovor je vodil urednik ARS programa RTV Slovenije, dr. Franc Križnar, ki se je v pogovoru /jubilantom dotaknil predvsem pomena glasbe za njegovo življenje, pa tudi njegovega dela za glasbo. S svojim igranjem je prijeten večer obogatil Trio MA-RAKLE. Razstava, postavljena ob 60. rojstnem dnevu znanega domžalskega glasbenika, Tomaža Habeta, prinaša vrsto informacij o njegovem življenju in delu, za katerega smo lahko prebrali, da prav VSAK DAN, VSAK TRENUTEK POSVETI MLADIM GLASBENIKOM. Zato razstava prinaša vrsto njegovih del, ki jih je namenil prav mladim glasbenikom, ki obiskujejo nižjo in srednjo glasbeno šolo, veliko njegovih stvaritev pa je namenjenih pravzaprav vsem, ki imajo glasbo radi. Se posebej pomemben je kot recenzent, avtor in soavtor številnih učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih je napisal za potrebe nižjega in srednjega šolstva. Pomemben del razstave obsega tudi njegovo delo na glasbenem področju v naši občini. Tako lahko preberemo o njegovem delu kot ustanovitelju komornega Razstava del orkestra ZGBl Domžale, bi) je pobudnik in dolgoletni dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, svoje sledi je kot ustanovitelj in zborovodja pustil v Mešanem pevskem zboru Mengeš, spominjamo pa se ga tudi kot enega od soustanoviteljev komornega festivala Groblje, njegovo ime pa je tesno povezano tudi z novoletnimi koncerti in številnimi drugimi glasbenimi prireditvami v novejši glasbeni in pevski zgodovini naše občine. Ker bomo jubilanta in njegovo delo, za katerega je prejel tudi številna priznanja, predstavili v eni naslednjih številk, vas tokrat vabimo še na eno prireditev ob njegovem jubileju. V okviru 7. kulturnega poletnega festivala Studenec 2007 bo namreč v Poletnem gledališču na Studencu, 15. septembra 2007 ob 19.30. uri VEČER S TOMAŽEM HA BETOM IN GOSTI. Z jubilantom se bo pogovarjal Silvo Teršak, v prijetnem programu, ki ga bo vodil Jure Sesek, pa bodo nastopili Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Orkester Slovenske vojske, Komorni mešani zbor St.BŠ Ljubljana, (»roški zbor Ciciro ter vokalni solisti Neisha, Olo Pestner, Katrinas ter revijski orkester Juventus. Dobrodošli! T*B0R SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Ientvid hu stični 30 let zvestobe Moški pevski zbor »Janez Cerar«, Društva upokojencev Domžale, z 20 pevci, je letos že tridesetič sodeloval na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za dolgoletno sodelovanje smo prejeli že drugo zlato odlič-je. Vsako leto nas /a nastop pripravi zborovodja Jože Do-linar. Zbor že 47 let nastopa z narodnimi in drugimi pesmimi deset do dvanajstkrat letno na raznih prireditvah in srečanjih pevskih zborov v domačem okolju. Vsako drugo leto prirejamo tudi letni koncert v Osnovni šoli Domžale. Pevske vaje imamo vsak torek ob 10.00 uri, od septembra do julija v prostorih KI) Vencija Perka. Vse pevce, ki radi prepevajo narodne pesmi, pozivam, da se nam pridružijo! Predsednik MoPZ Štefan Selfrld Nič ne skrbi Nič ne skrbi. Ko ajda zazori, na polju vse diši. Nič ne skrbi Ko mak rdeči zacvete, to roža mehka rdeča je. Radostno sredi žita smehlja od jutranjega se svita. Joj, vse lepo je, polja so košata, od žita vsa so zlata. Krasijo žito makovi cvetovi žarijo v soncu kot kresovi. Lep sončen pozdrav besedila Ivi Bohorč Musica, noster amorl Glasba je življenje! Pogovor z Damjanom Zibertom, začetnikom narodnozabavnega ansambla Šrangarji. Musica, noster amor - muzika, naša ljubezen! Nekdo je zapisal, da so med koncertnim dogajanjem v cerkvi, v katero sicer ne zahaja, oživeli kipi svetnikov in da je menda sam bog bil nekje v veliki množici. Navdušenje in pol. Posvetiti se glasbi z vso resnostjo in ljubeznijo prav gotovo ni lahko početje. Če hoče glasbenik ustvariti poslušljivo vzdušje, potrebuje najprej interprete in oni morajo v njem prepoznati zadostno željo po ustvarjanju , da ustvari melodijo in rdečo nit. ki bo zbor deiala kompakten in prepoznaven. Zborov je veliko, dobrih malo manj, najboljših le nekaj: »To ni le želja, to je poslanstvo, glasba je v meni, glasba je del mene, glasba je življenje«, jasno pravi Damjan Žibert. moj današnji sogovornik. Zanj je glasba, kakor pravi, vzporeden svet, v katerega človek gre, kadar hoče malo pobegniti iz resničnosti, sicer je po naravi resen in precej realen, vendar mu občasen pobeg kar dobro de. Damjan, poglejte, Slovenci smo ohranili prastaro željo po petju in jo razvili do te mere, da smo po številu vrhunskih glasbenih zasedb in njihovi kakovosti postali kar evropski fenomen. Sedaj me pa zanima, po čem ste vi najbolj razpoznavni. Ko se na mnogih radijskih postajah oglasi skladba »Ljubi moj«, mnogi vedo. da gre za sorazmerno mlad ansambel, ki ga sestavljamo štirje člani, ki smo si nadeli ime »Šrangarji«. Začetki segajo v leto 2000, ko sem jaz že samostojno nastopal, a se mi kmalu pridruži harmonikar, Jaka Kastelic iz. Šmarje Sap-a, ter Helena Knnee. pevka. Kar hitro je rasla želja po basistu, ki bi ansamblu dal pravo glasbeno podobo. Po nekaj mesecih se nam res pridruži še lune larkaš, izkušen glasbenik z dolgo glasbeno kilometrino. Z odhodom pevke pa se nam leta 2004 pridruži še fant, dijak srednje glasbene šole, vsestranski glasbenik, loinv I aik.aš, sin Imrela l-arkaša, tudi glasbenega pedagoga. Kei sta madžarskih korenin je še toliko bolj zanimivo, kako sta vzljubila slovensko narod-nozabavno glasbo. Rekli ste, da sta gonilni sili Šrangarjev vi, in Jaka Kastelic, da o nekem klasični vodji ne morete govoriti, da sta vidva torej soustanovitelja, začetnik te glasbene dejavnosti pa ste pravzaprav vi. Pa me najprej zanima, kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo in kaj je še značilno za Šrangarje. Ja, čut in smisel za glasbo je položen v mojo naravo, z njo sem se sicer intenzivneje začel ukvarjati šele pri 24-ih letih, ko sem začutil, da lahko ljudem dam nekaj tega, kar je hotelo iz mene ven. Čutim, da imam smisel tudi za ustvarjanje avtorske glasbe, za katero je pri prvem projektu poskrbel Imre, ki je avtor večine naših skladb. Če me vprašate, kaj je še značilno za Šrangarje, bi lahko rekel ravno to, da sami ustvarjamo glasbo in besedila, čeprav razmišljamo, da bi za slednje le poprosili za pomoč, kljub temu, da smo s svojo glasbo že poželi nekaj uspehov. Ste lahko konkretnejši, glede uspešnosti mislim? No, pa gremo po vrsti. Leta 2003 se udeležimo nasploh prvega festivala narodnozabavne glasbe na Koroškem, kjer nam uspe prav mali podvig, ko iz popolne anonimnosti pridemo na oder in poberemo prvo nagrade strokovne žirije, kar je bilo za nas veliko presenečenje. Še istega leta na Števerjanu, kjer se vsako leto dogaja eden najlepših festivalov te zvrsti glasbe, osvojimo nagrado najboljšega novinca festivala, kar je lepa nagrada. Naslednje leto, zopet na koroškem, osvojimo 2. nagrado strokovne žirije, nato pa sledi še nekaj uvrstitev v finale, kar je za nas cisto dober dosežek. Videli ste nas lahko na festivalu Vurberk, ki ga je predvajala tudi nacionalna televizija. In kje potem največ igrate? Kot nam že samo ime pove, Šrangarji največ igramo na porokah, različnih praznovanjih, pa tudi na veselicah. Letos so nam gasilci iz Pšate zaupali to vlogo in kot slišim pohval ni manjkalo. Kje lahko slišimo vašo glasbo? Ja, izdali smo svoj prvi CD, na katerem lahko poleg najbolj odmevne skladbe »Ljubi moj« slišite še preostalih 10 skladb, ki so prav prijetne za poslušanje. Pojavljamo se tudi na raznih zabavnih oddajah na televizijskih zaslonih, radijskih postajah, še najbolje pa bo če pridete na naš nastop v živo. Obiščite našo spletno stran, kjer boste najbolj informirani o naših nastopih. Narodnozabavni ansambli imajo neke okvire in so nekoliko konzervativni, če lahko tako rečem, obstajajo pa tudi ansambli, ki skušajo improvizirati z neko nadgradnjo , če sem se prav izrazil. Ali lahko rečete kaj o tem? Če sem prav razumel, no, iz svojih inštrumentov želimo pač izvabljati kumunikativne in osvobajajoče vsebine, kolikor nam pač dopuščajo naši okviri. Mi te okvire spoštujemo, saj verjamemo, da narodnozabavni glasbi ne moremo jemati tistega, kar jo najbolj krasi, to pa je njen melos, ki ga ustvarjajo glasbila s svojim naravnim zvokom, ter ljudsko petje, ki bo vedno zaščitni znak te glasbene zvrsti. Čeprav skušajo ambasadorji modeme glasbe razvrednotiti tisto, kar to glasbo še ohranja v njeni prvobitnosti, pa se zaenkrat z množico mladih narodnozabavnih skupin še ni bati za njen obstoj. V zadnjih letih se pogosto srečujemo z zelo posrečenimi projekti v luči sinteze klasične glasbe in popularnih glasbenih struj. Ali bi brez določenega predznanja sploh lahko opredelili izvirne vsebine in kasnejšo nadgradnjo.? No, poglejte, pri vsem tem vsem tem najinim razgovorom nikakor ne mislim, da bi glasbo kakorkoli zapakirali v določeno embalažo. Če bi to storili, bi ji odvzeli njeno temeljno namembnost, njeno energijo in sporočilnost. Glasba potrebuje določeno svobodo. Kar nekaj sva rekla o glasbi. Najlepše se vam zahvaljujem za izčrpen razgovor, človek pa itak ne more povedati vsega. Želim vam še mnogo uspehov, naj se v vas zavest, da imate z glasbo dostop do vseh jezikov sveta. Naj ob koncu še omenim, da Šrangarji pripravljajo svoj drugi CD, zato jim zaželimo obilico navdiha, da bo projekt čimprej med ljubitelji narodnozabavne glasbe. V primeru, da ste si zaželeli njihov prvi CD, ga lahko dobite pri njih osebno ali pa prek njihove spletne strani www.srangarji.cjb.com. Ivan Kepic Ko j e beseda »vrhunsko« odločno premalo... Hvala bogu, vreme je bilo... Brez dežja... Mogoče rahlo hladno. Zato pa v srcih vseh prisotnih, v dušah vseh obiskovalk in obiskovalcev, vročično vroče... Turistično rekreativno društvo Turnše Češenikje v sodelovanju s producent-sko hišo Dogodek, ki jo vodi Roman Končar, pripravilo še en. čudovite slovenske pesmi poln »Kulturni večer pod Antonucovo lipo«. To je bil večer, da malo takih. Gospodje, ki slišijo na ime »Slovenski oktet«, so prišli na travnik ob kmetiji Janeza Gaberška, kjer so sila iznajdljivi organizatorji pripravili čisto pravi oder, s čisto pravo razsvetljavo, s čisto pravim, profesionalnim ozvočenjem, pa tudi televizijske kamere smo opazili (dogodku je pozornost namenila celo sama »nacionalka«, TV Slovenija). In ti gospodje, ki jim ni bilo pod častjo odzvati se vabilu preprostih vaških ljudi, so vsem prisotnim naklonili... Hja, tu se pa beseda ustavi... Zakaj njih petje je bilo tako navdušujoče vrhunsko, da so se oči kar same, skoraj ob vsaki zapeti pesmi, napolnjevale s solzami... S solzami sreče in ponosa. Program, sestavljen iz izključno slovenskih ljudskih pesmi, je dal še kako vedeti, da imamo Slovenke in Slovenci polno skrinjo čudovitih pesmi, ki so jih ljudje peli vedno in povsod, ob najrazličnejših prilikah. In »slo-venskooktetovci« so - morebiti prav zaradi nenavadnega, čisto do konca preprostega okolja in ljudi, ki so jih vedno znova in znova nagrajevali s huronskimi aplavzi - resnično dali vse od sebe. Peli so kot angeli, kot od samega boga dani virtuozi. Peli so srčno in razigrano in razposajeno in veselo in pri-padno. Peli so tako, da so še trava in drevesa in kamni peli z njimi. To je bil večer, ko smo Češnčanke in Češnčani, 1 urnšanke in Turnšani bili ponosni na naši mali vasici, na našo malo domovino, na vse, kar nas lepega in dobrega obdaja. To je bil večer, ko se je vsem, ki smo se ga udeleželi, po koncu zazdelo, daje minil v trenutku. To je bil večer, ki ne bo, ki zlepa ne bo šel v pozabo. Toliko lepega in dobrega že dolgo nismo videli in slišali. Mojstri so, gospodje, člani že pet-inpetdeset let »starega« ansambla, ki si je za svoje temeljno poslanstvo zadal nalogo širiti slovensko pesem po svetu. In to počnejo tako uspešno, da so s svojim petjem že prerasli v simbol, ki se mirne duše lahko postavi ob bok Prešernu, Cankarju ali pa vršacu Triglavu. Hvala vam, enkratni mojstri, da ste si vzeli čas, in prišli med nas. Hvala. Iz najglobljih kotičkov naših src. Roman Končar ROLTEK' ROLETE - ROLO VRATA KSDOB Kntfm SVETINA | LAZAR Mercator Dramska šola Barice Blenkuš Rozmanova 12 1000 LJUBLJANA GSM 051 304 351 info@dsbb.si www.dsbb.si Aktivno preživite prosti cas in raziščite umetnost dramske igre! Premagajte tremo, razvijte svojo ka-rizmo in osvojite veščine suverenega nastopanja, tako v poslovnem življenju kot na odrskih deskah! Vpišite se v program dramske šole za odrasle. V Dramski šoli Barice Blenkuš že 18. jesen zapored razpisujemo programe začetnih in nadaljevalnih skupin za ljubitelje gledališke ustvarjalnosti vseh starosti. Namenjeni so razvijanju in usmerjanju domišljije, samozavestnemu nastopanju, sproščanju ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Vpišete lahko sebe (program za odrasle) in svoje otroke (od 6. leta dalje), pa morda še svoje starše (zgornje sta- rostne meje ni)! V prihajajočem šolskem letu bodo ponovno z nami pedagogi, poklicni igralci in/ali režiserji: Lucija Čirovič, Barbara Krajnc, Boštjan Štorman, Barbara Zefran, Barbara Pia Jenič in drugi. Vpis v Dramsko šolo Barice Blenkuš za šolsko leto 2007/08 bo potekal od 3. do 14.9.2007. Preden se vpišete za celo šolsko leto, lahko našo igralsko šolo preizkusite na Spoznavnem seminarju. Več o vpisu in šoli na www.dsbb.si. Spoznajte nove ljudi in preizkusite šolo na lastni koži! Lora Podgoršek Dramska šola Barice Blenkuš PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Dekliški pevski zbor Moj spev vabi vsa dekleta, stara od 14 do 24 let, na AVDICIJO, ki bo \ torek. 18. septembra, ob 19h v pevski sobi KD Groblje. Glasbena izobrazba ni obvezna, zaželjeno je le veselje do petja. J Za dodatne informacije pokličite na 031 677 458 (Peter Pogačar, zborovodja). KULTURA Le kratek spomin 50 let Okteta bratov Pirnat Malokdaj se zgodi, da neki pevski zbor dočaka tako visok jubilej, kol _ga bo na letošnjo jesen Oktet bratov Pirnat. Se manj nam je znano, niti svetovno znanemu pevcu, doma iz Rodice, Antonu Šublju, da kje oktet sestavljajo sami bratje, kot je nekoč na obisku v svojo domovino povedal. Med leti 1923 in 1940 seje torej kovaču Jerneju Pirnatu iz Jarš in gospodinji Matildi rodilo deset sinov in ena hči. Z odraščanjem so se eni sinovi učili kovaštva pri očetu in druge obrti, drugi so hodili v šolo, a najmlajši so se brezskrbno igrali na širnem dvorišču. Potem je leta 1941 prišla druga svetovana vojna. Nemški okupatorje v začetku leta 1943 starejša brata Nejkota in Miha, partizana, ujel in odpeljal v taborišče smrti, v Dachau. Vse druge člane družine pa je izselil na Bavarsko, razen triletnega Andreja, kije ostal pri sorodnikih in kmalu nato umrl. Po koncu vojne seje družina vrnila na svoj razdejani dom, kjer je znova gradila svoj obstoj in prihodnost. Eden od bratov, Ljubo, je poiskal boljši kos kruha v daljni Avstraliji, kjer je s pridnim delom ustvaril dom in družino ter se aktivno vključil v kulturno življenje slovenskih izseljencev. Starejši bratje so nadaljevali s petjem v cerkvenem pevskem zboru. Nejko in Miha sta ob delu s prijatelji začenjala vasovati in peti zase in na zabavah. Med tem sta z doraščanjem kazala talent za petje še brata Pavle in Tone. Tako je leta 1949 nastal bratovski kvartet. S pridružitvijo bratov Petra in Srečota, so leta 1952 ustanovili sekstet. Bratovski sekstet je nato nastopal na proslavah, zabavah in celo na popularni radijski od- stran 20 daji »Pokaži kaj znaš«, kjer so želi lepe uspehe in simpatije poslušalcev. Na jesen leta 1957 so bratje Pirnat: kovač Nejko, slikar Miha, pa od doma pogosto odsotni mizar Janez, kolar Tone, mesar Pavle, geometer Srečo, ključavničar Peter in kovač Lojze, ustanovili OKTET. Pod vodstvom v glasbi šolanega Nejka, so peli narodne, cerkvene in umetne. Sami ali z drugimi pevskimi skupinami, so nastopali doma in v tujini. Več desetletij je bil njihov umetniški vodja Tone Juvan. Vsled sorodstvenih vezi, harmoničnega petja in poštenega življenja, je bil ta svetovni pevski fenomen vseskozi spoštovan, občudovan in nagrajevan. Ob 40 - letnici petja je leta 1997, v založbi Družine izšla knjiga »Bratje Pirnat«. Ker čas dela svoje, se je bratovski zbor dokaj zgodaj začel redčiti. Leta 1985 je umrl brat Pavle, ki ga v oktetu tako dobro in ves čas nadomešča sin Pavle. Zadnje desetletje pa so se za vedno poslovili povratnik iz Avstralije Ljubo, nato Nejko in letos najmlajši brat Lojze. Kljub temu pet bratov in nečak, pod vodstvom Jožeta Dolinarja, nadaljujejo z aktivnim petjem, tako kot si je to želel njihov prvi učitelj in pevovodja, brat Nejko. Toda čudovita narava poskrbi tudi za podmladek. Kvintet njihovih potomcev organizirano poje in vse pogosteje nastopa. To je torej zagotovilo, da bodo Pirnati še dolgo peli. Petim bratom, pevcem veteranom in njihovemu nečaku, ob tako visokem jubileju čestitam ter želim zdravja in še na mnoga leta petja. Dr. V. Vullklč Bojana Tomše, vzhajajoča umetnica sodobne fotografije Moja soba ne bo ostala prazna Bojana Tomše, rojena 1978 v Radomljah, je umetnica mlajše generacije, katere stvaritve lahko občudujemo v Galeriji Photon v Ljubljani, na Poljanski L V svojem delu se izraža izključno skozi fotografski medij; tega se poslužuje z izjemnim občutkom za vizualne efekte in spremljajočo, mnogokrat prikrito narativo. Po končanem študiju Grafične tehnike na Nara-voslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, obiskuje Oddelek za fotografijo praške Akademije za film in televizijo (FAMU), v bližnji prihodnosti pa bo začela s podiplomskim študijem dokumentarne fotografije na univerzi Newport v Walesu. Avtorica, ki je štipendistka Občine Domžale, se je v zadnjih treh letih predstavila na številnih skupinskih mednarodnih razstavah, predstavitev v Galeriji Photon pa je njena druga samostojna razstava. Bojana Tomše je bila izbranka lanskoletne slovenske selekcije skupinske razstave Photonic Moments 11 - salon sodobne fotografije jugovzhodne Evrope (2006), ki je predstavila vzhajajoče umetnike tega, iz uradne zgodovine umetnosti dokaj izvzetega področja, kjer se predvsem v zadnjih letih pojavlja vse več zanimivih avtorjev tako iz najširšega polja vizualnih umetnosti kot tudi specializiranega področja sodobne fotografije. Na skupinski razstavi v Galelriji Photon je na ogled postavila delček svoje široko zastavfjene, v daljšem časovnem obdobju nastajajoče serije Moja soba ne bo ostala prazna, sestavljene iz izbora novih, še ne razstavljenih fotografskih del, fotografskih podob različnih dimenzij, pri katerih se poslužuje vizualno dodelanih in formalno ustrezajočih orodij za prezentacijo osebne zgodbe, nekakšnega subtilnega dnevniškega zapisa izseka časa svojega življenja in skozi skrajno este-tizirane fotografske podobe lovi izbrane trenutke svojega navideznega vsakdana. Motiviko mračnih podob, ki se ubadajo s samorefleksijo preteklega življenja, soočanjem z lastnim jazom in ponovnim vrednotenjem svojega spomina skozi specifične simbolne podobe, je sicer mogoče povezati v zaključeno zgodbo, polno osebne simbolike in nakazanih pomenov, ki gledalcu ponuja mnoga različna branja. Kot je o fotografijah Bojane Tomše zapisal Miha Čolner, »njene fotografske podobe tako niso običajni dokumetaristični hitri posnetki drvečega sveta, ampak premišljeni, kompozicijsko oplemeniteni izseki'realnosti, vzeti iz svojega originalnega konteksta, ki gledalcu ostaja nepoznan, in prevrednoteni v večpomenske, iz lastnih izkušenj izvirajoče zamrznjene podobe. Umetnica se poslužuje specifičnih obdobij dneva in se tako poigrava s srepečo svetlobo, mrakobnim polsvetlim sijem ali popolno temo, ki jo prebije le blisk aparatovega flasha. Bojana Tomše se pri svojem delu in še zlasti zadnji seriji omejuje na specifičen kolorit zamolklih, kovinskih tonov, ki pripomorejo doseči efekte neponovljive mračnosti in mističnosti predstavljenih fotografskih podob.« Mladi umetnici iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko dobrih fotografij! Vera Letna zaključna razstava Likovno društvo Petra Lobode Domžale je z letno razstavo zaključilo študijsko šolsko leto 2006/07 ter tako zaokrožilo 34 let delovanja in obstoja DRUŠTVA. Na to razstavo se je Društvo pripravljalo na razne načine. Ne samo z risanjem in slikanjem, marveč tudi s spro-stilno - opazovalnimi izleti. V aprilu je organiziralo zanimiv izlet v Gradišče pri Lukovici, ob tamkajšnje JEZERO, kjer je veliko motivov in možnosti za porajanje novih idej in zamisli likovnega ustvarjanja. S takimi in podobnimi izleti v naravo so si člani pridobivali energijo za posamezno ali skupinsko udeleževanje na razstavah v oddaljenejših krajih, kot so Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Ljubljana in Kočevje, kjer so razstavljali naši člani ali pa priznani akademski slikarji in kiparji, kot so Jože Toning, Bogo-slav Kalaš, Janez Praprotnik, Bogdan Potnik idr.. FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27.1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm; 041/617 108 V maju si je ogledala likovno razstavo Nikolaja Mašukova v graščini Duplje Ida Rebula. Jože Vajda je razstavljal na Zvezni razstavi v Kočevju z za to izbranim likovnim delom na temo »Velika planina« in v Ljubljani v Likovnem društvu tri kiparska dela. 12. 05. 2007 pa so se udeležile članice Društva 1. ex-tempora Moravče 2007, z dobrodelnim namenom za šolski SKLAD na osnovni šoli Jurija Vege. Svoja likovna dela so darovale Agiea Križnar, Asta 1'erko Stantc, Ida Rebula in Danica Smrdel. 19. maja 2007 je bilo likovno srečanje Mengeš 2007, tudi z dobrodelnim namenom za šolski SKLAD, ki bo porabil, kot v Moravčah, finančna sredstva od prodaje slik, za socialno ogrožene učence in za pomoč-posebno nadarjenim učencem. Svoja likovna dela so darovale Ana Rajer, Ida Rebula in Danica Smrdel. Gospa Danica Smrdel je imela samostojno razstavo na Jesenicah v Likovnem salonu Dolik. V maju in juniju pa se je že razmišljala o pripravi in realizaciji zadnje točke delovnega letnega plana o postavitvi zaključne razstave, o zadolžitvi posameznih članov pred, med in po razstavi. Otvoritev letne zaključne DRUŠTVLNH razstave je bila 7. junija 2007, ob 18-ih v GALLRI.il DOMŽALK, pod vodstvom ak. slik, mentorja Društva, g. Danijela L. Fug-gerja, ki je po pozdravnem nagovoru predal besedo go. učiteljici Miroslavi Smrkolj, ki je svoje učence 4.a razreda OŠ Domžale pripravila in naučila vsebinsko bogato likovno-glasbeno in recitaeijsko točko ter s tem obogatila slavnostno otvoritev razstave. Za trud • v** se Društvo go. Smrkoljevi in učencem iskreno zahvaljuje. Razstava je bila odprta teden dni. Na razstavi so sodelovali in razstavljali svoja likovna in kiparska dela: Vinka Končan Frelih, Agiea Križnar, Ana Rajer, Ida Rebula, Alenka Sovine, Danica Smrdel, Asta Perko Stante, Marjana Tavčar in Jože Vajda (likovna in kiparska dela). Razstavo si je ogledalo veliko ljubiteljev likovnega ustvarjanja. Veseli smo, da je tako, saj se iz. leta v leto vsi člani trudijo s svojsko likovno raznolikostjo ustvarjanja pestriti zaključno vsakoletno razstavo.Za energijo likovnega ustvarjanja, ki jo Čutijo, želijo še naprej prispevati h kulturnemu utripu občine Domžale Likovno delo LJUBLJANSKO BARJE je prispevala ANA RAJI,K M. D® m Agiea Križnar STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. - 18. ure Torek od 9. - 12. ure Sreda od 13. - 18. ure Četrtek od 13. - 18. ure Petek od 9.-12. ure pisma bralcev Prostorsko načrtovanje Občinski svetniki bodo obravnavali in sprejemali uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale, ki ga je sprejela statuarno pravna komisija pri občinskem svetu. Ker gre za temeljni izvedbeni prostorski akt občine, bi pričakovali skrbno pripravljen, strokovno izdelan in v smislu veljavnega Zakona o prostorskem načrtovanju sodobno zasnovan dokument. Dobili pa smo nekakšen skupek raznoraznih sprememb in dopolnitev starih PUP-ov, poln nedoslednosti, neusklajenosti z zakonodajo in tehničnih napak. Preobsežno in za bralce Slamnika utrujajoče bi bilo na tem mestu naštevati te pomanjkljivosti predloženega odloka. Opozorili pa moram predvsem na nekaj poglavitnih stvari: • Kartografski del je predstavljen na zastarelih geodetskih pixllagnh, ki prikazujejo nekdanje vodotoke tam, kjer jih po regulaciji že davno ni več, gozdne površine tam, kjer so v naravi samo travniki, den-drološko dediščino na mestu evidentirane stavbne dediščine, razpršeno gradnjo pa na območjih, kjer ni ne hiš, kozolcev in piKlohncga • Kartografski del ni usklajen z. besednim delom Odloka, ki ne opredeljuje in opisuje večine z. rdečo barvo predlaganih sprememb prostorskih ureditvenih pogojev ali pa je z njimi v nasprotju. • Razlage nekaterih pojmov, ki so ključnega pomena za realizacijo gradenj in posegov v prostor so v nasprotju z uzakonjenimi pojmi v državni regulativi. • V Odloku so dodatno zapisane določbe, ki jih ni imel noben do sedaj sprejet občinski odlok o l'l iP-ih. Nekatere od leh so bistvena sestavina prostorskih izvedbenih aktov in bi zahtevale javno razgrnitev in javno obravnavo, preden jih sprejema občinski svet. • (>hravnavani (kllok je izdelan še na podlagi leta 2002 razveljavljenega Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v pros-lor. Kasnejši Zakon o urejanju prostora zadev v zvezi z Odlokom ni v ničemer izboljšal, sedaj veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju pa ponuja občinski upravi podlage in izhodišča za posodobitev občinskih prostorskih aktov, vendar v obravnavanem ( Idlokti tega ni zaznati. Pri tem bi morala občina predvsem slediti ciljem prostorskega načrtovanja upoštevati načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij, načelo trajnostnega prostorskega razvoja in načelo sodelovanja javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih aktov. Domžale, 04.09.2007 Predsednik komisije za prostor pri DVO Domžale Kamnik Jože Nemec, unlv.dlpl.lnz.arh. Jesenski pozdrav, s še vedno odrezanega »juga občine« Kot za vse ostale občane v razvitem delu občine, se tudi nam, krajanom Pšate, na še vedno prometno odrezanem obmejnem koncu občine izteka poletje. V času od zadnjega javljanja smo dočakali že tudi »kar dva« državna prvaka (NK Domžale, KK Hclios) - iskrene čestitke vsem! Občina je tako, poleg naslova »bogate« občine pridobila še naslov »prvega centra kolektivnih športov v državi! Kljub občasnim popolnim zaporam prometa skozi našo vas zaradi večkratnih ponavljajočih prekopavanj cestišča, zaradi posodobitve komunalnih vodov večina prebivalcev Pšate potrpežljivo čaka na dokončanje del. Hitrost izvajanja se kot kaže v glavnem prilagaja »občinski malhi«, saj je sicer danes nerazumno, da je dokončanje teh del (1,3 km) predvideno »že« do državnih volitev 2008. Naključje? Glede na to. da smo prebivalci od h.št. št. 84 do 97 (180 m - 10 hiš) in preostali prebivalci hiš ob južni meji odpadli pri posodobitvah, se sprašujemo, »koliko volitev bomo še dočakali«, da bo tudi ta del, brez bankrota proračuna komunalno posodobljen, o čemer sem že pisal. Iz. javnih občil smo lahko izvedeli, da se Občina Domžale kot »prvoligaško profesionalno športno središče« po posodobilvi stadiona pripravlja tudi na novogradnjo športne dvorane, ki bo primerna »državnim prvakom«. Vse bi v celoti podprl, če bi imeli vsi deli občine zagotovljeno osnovno komunalno infrastrukturo , česar v našem koncu še nimamo, o čemer pa že vrabci čivkajo. V mojem pismu maja letos sem postavil nekaj »zoprnih« vprašanj odgovornim v občini glede dograditve prometnih povezav Pšate s Podgorico, Šentjakobom in Beričevim, na katera nisem zasledil odgovorov. Glede na informacije (občinsko glasilo občine Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNI*: KRIŽANKI; iz. prejšnji* številko Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: Rožič Tinca, Račni vrh 7,1233 Dob, Darja Korošec, Poljska pot 11, 4240 Radovljica, Tina Rebolj, Hubadova 5, Vir, 1230 Domžale, Pavla Frelih, Železniška 2,1230 Domžale, Zvonka Slapar, Rafolče 31, 1225 Lukovica, Dragica Cimperman, Podrečjc 8, 1230 Domžale, Ljuba Sever, Depala vas 34,1230 Domžale, Franci Kerč, Šaranovičeva 42, 1230 Domžale, Anton Pavlin, Kolezijska 19, 1000 Ljubljana. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC 2. nagrada: plastična ročka 4 1 olja tastrnl TXT 3. nagrada: plastična ročka 4 1 olja Castrol GRX 4. nagrada: preventivni pregled vozila z. meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 3. oktobra 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. Dol) bo občina Dol skupaj z DDC v naslednjih 2 letih zgradila na cesti Šentjakob- Dol tri krožišča in lx dodaten pas za zavijanje levo pri IJŠ v Brinju. Tako bo, kot kaže. ostalo ne-posodohljcno (nevarno!!!) le še križišče (črna točka) Beričevo, ki pomeni edino povezavo Pšate z Ljubljano (pa to niso Sečovlje!). Sprašujem se, kje je vzrok? Ali res ni interesa v Občini Domžale za varne povezave s sosedi? G. župan, kot prvega na piramidi odgovornih. Vas sprašujem: • Kaj ste se dogovorili na letošnjem sestanku Občina-DARS (Slamnik 5/20()7)o dograditvi presekanih cest s Pšate v Šentjakob in v Podgorico, kot posledica izgradnje AC? Kdaj bo to končno urejeno? • Kdaj bodo zagotovljena sredstva in bodo dograjeni komunalni vodi v ulici od hiše št. 84 do 97 ter kdaj bo osnova civilizacije (javni vodovod in asfalt) dosegla tudi hiše od št. 92 do 96 na Pšati? • Zakaj je občina odstopila od zahteve po razdelitvi sredstev z naslova »okoljske lakse« zaradi jedrskih objektov - Reaktor I.IŠ. ki jih prejema le občina Dol, čeprav je objekt na Pša-škem polju? • Ali se občina vključuje v dogovore med Občino Dol, DDC in IJŠ o odpravi črnih točk na cesti Šentjakob- Dol za križišče - odcep s te ceste proti Pšati? Upam, da boste vsi odgovorni našli toliko osebne odgovornosti in politične modrosti, da boste odgovorili ali pa bo kdo od poklicanih našel čas in voljo ter sklical kakšen »informativni« sestanek, ki bi bil zares nujen. S spoštovanjem! F. Hrovat Trženje oglasnega prostora v časopisu »Slamnik«; pojasnilo g. Juretu Golobu, IR Image d.o.o. Spoštovani g. Jure Golob, Vaša trditev, da ima Agencija IR Image d.o.o. podpisano pogodbo z Kulturnim domom Franca Bernika sicer nesporno drži. vseeno pa je neizpodbitno dejstvo, da je Kulturni dom Franca Bernika javni zavod Občine Domžale, tako, da - vsaj na nek posreden način - vzdrži tudi moja navedba. Zanimivo pa je, da svetnice in svetniki še do zdaj nismo dobili na vpogled Pogodbe med Vašo agencijo in Kulturnim domom Franca Bernika, čeprav občinsko vodstvo k lomu zavezuje sklep sejo (>lx'inskcga sveta Občine Domžale. < lelašovalcev je vedno manj, navajete, zato tudi predlog o povečanju cen oglasnega prostora. ()proslite, ampak navedeno je ne le meni, temveč še marsikomu drugemnu popolnoma nerazumljivo, Namreč, če Vaša agencija ne uspe »zadržati« t.i. velikih oglaševalcev, kaj ne bi bilo logično, da bi cene oglasnega prostora pocenila, ne pa podražila ?!? Popusti so normalni vzvod poslovanja vsake agencije, ki se ukvarja s poslom, s kakršnim se ukvarja tudi Vaša agencija zato menim, da tovrstno tarnanje preprosto ni umestno. Vsaj malce zaskrbljujoč pa je podatek, ko navajate t.i. »PR članke« in njih pogoste popravke, oziroma »brezplačne objave« le-teh, ne navedete pa najpomembnejšega namreč, kdo te članke naroča in kdo naroča brezplačno objavo popravkov, predvsem pa kdo je odgovoren, da do napak, ki terjajo navedene brezplačne objave popravkov, tako pogosto prihaja. Kot mi je znano. Vaša agencija tudi pripravlja oglase in vse ostale prispevke kot ti. priprava na tisk. Kot sem zapisal že v začetku, je Vaše nezadovoljstvo več kot očitno, vendar Vi, oz Vaša agencija vendarle vztrajale. Že od leta 2003. Domnevam, da je temu vzrok dobrota in velik entuziazem vseh, ki predstavljate Agencijo IR Image d.o.o.. Če navedeno res drži, potem zaslužite iskreno pohvalo. S spoštovanjem. Peter Verbič Mož besede G. Verbič je občinski svetnik, oziroma vodja poslanske skupine Peter Verbič za listo Domžale. Je dinamičen in iskriv sogovornik. V trenutku naniza vrsto idej, načrtov, ki jih je ves poln. Predvsem je poln posluha za potrebe KS in krajanov. Tako je po njegovi prizadevnosti doživela Šolska ulica med OŠ Jarše (stara šola) in Sladiče-vem mlinu, ki se povezuje na Šubljcvo in Kodiško cesto, prijetno spremembo. Namreč, s postavitvijo nove betonske ograje. Ne samo, da je s postavitvijo olepšala okolje, ampak seje tudi izboljšala prometna situacija. Cestišče pred mostom in mlinom je bilo dokaj neurejeno, zaraslo in tudi dokaj zavija v desno, kar jeza voznika predstavljalo določen problem. Most je na primer zelo ozek in se na njem dve vozili ne moreta srečati.. Ob mostu je k sreči zdaj narejena brv, kjer lahko pešci varno prečkajo rečico. Pobuda za ureditev tega problema, predvsem za nadobudne šolarje, ki obiskujejo staro šolsko stavbo, je vznikni-la v razmišljanju g. Vcrbiča. Tako je dal pobudo tudi na seji občinskega sveta, ki pa ni bila najbolj ugodno sprejeta. Na odgovor je čakal en mesec, pa so mu pristojni odgovorili, da ni sredstev in da bo ta cesta postala enosmerna. Kda, pa ni bilo določeno. Tako se je k ureditvi pristopil samodejno. Z lastniki mlina je dosegel sporazum, čeprav so občinarji zatrjevali, da z njimi ni mogoč dogovor, in je bila v tem iztekajočem poletju realizirana. Še posebej, ker je imela lastnica popoln posluh za prihajajoče učence v novem šolskem letu. Prav njej gre posebna zahvala g. Verbiča in tudi krajanom, ki so vestno SPARK že za 6.225€ (91,70€ na mesec) AVEO že za 6.840C (100,76€ na mesec) LACETTI že za 9.550C (140,69€ na mesec) www thai píifm m ■hat pi/ctn *.i t'lIJSVH IK0VK SUMS) «mboma PovpraCn komoram« parat» gorwa i2 - 8A/100 km Pwprecr» kotom«mai CO, I?! TrOg/km Natxriikoglas«jeAHAC&UJ do-i W«teMBloLcfc.5,tZ»Domlite •t^/V* Novo mesto nam je usojeno : Uli Novo mesto nam je usojeno V soboto, 25. avgusta 2007, je v Novem mestu potekal turnir selekcij Ull in U12. V Obeh selekcijah so tekmovali mladi iz NK Domžale in obe selekciji sla suvereno osvojili prvi mesti na turnirju. Ekipa U12, je že lani v Novem mestu osvojila prvo mesto, zato fantom Novo mesto nam je usojenol: U12 očitno »teren« ustreza. Premagali so ekipo iz Hrvaške (pokazali smo jim, kaj je slovenski nogomet), domačo Krko, Novo Gorico ter s Faktorjem igrali neodločeno. Kot ponavadi so igrali borbeno in resnično prikazali lepo igro. Vsem fantom gre zahvala za osvojeno prvo mesto. Enako velja za ekipo Ull. Fantje, še tako naprej. Navijači pa: najboljši ste. Mojca 12. mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije v tenisu Teniški klub Domžale je letos že 12. leto zapored organiziral mladinsko mednarodno prvenstvo Slovenije v tenisu za mladince in mladinke do 18 let. Turnirje v koledarju mednarodne teniške zveze ITF ki ima sedež v Londonu in šteje za svetovno mladinsko ja-kostno lestvico. V letošnjem letu je nastopilo 250 tekmovaicev in tekmovalk iz 24 držav Evrope, Azije in Amerike, kar je bilo do sedaj rekordno število. Turnir je potekal v tednu od 30. julija do 5. avgusta 2007. Za vse udeležence, ki pridejo iz tujine, je potrebno zagotoviti prenočišča, zato lahko rečemo, daje to največja prireditev kar se tiče prenočevanja v domžalski občini in so bile v tem tednu vse prenočitvene zmogljivosti zasedene tudi v bližnji okolici. Organizator IK Domžale mora tudi zagotoviti 1 x dnevno prehrano, zato smo letos ob pomoči sponzorjev hranili tekmovalce v znani domžalski restavraciji Repovž. Letos nas je za razliko od lani spremljalo boljše vreme in ni bilo problemov, ali bomo turnir uspešno pripeljali do konca. V kategoriji lan lov smo letos Slovenci imeli v četr- tfinalu od 8 mest kar 6 tekmovalcev, med njimi tudi najprijetnejše presenečenje turnirja Domžalčana Uroša Brinovca, kije igral odlično in premagal kar 3 nasprotnike in se s prvimi svojimi točkami uvstil na ITF lestvico okoli 1000. mesta - na lestvici je uvrščenih preko 2000 mladincev z vsega sveta. Zmagovalec je postal Andraž Bedene iz Ljubljane, ki je v finalu premagal drugega Ljubljančana Toma Kočevar Desmana,, z rezultatom 6:4 in 6:0. V finalu fantovskih dvojic smo imeli Domžalčani prav tako finalista, in sicer Klemna Kovačiča, ki je s svojim partnerjem Domnom Korelcem sicer finale izgubil, a je dokazal, da se po poškodbi spet vrača med najboljše tenisače v Sloveniji. Pri dekletih pa nismo bili tako uspešni, saj je bila najboljša Slovenka Urša Jerman iz Kranja, ki je izpadla v osmini finala. Naša Domžalčanka Manea Kunavar je v I. kolu premagala ItalijankoCarollino Pillots6:0 in 6:0, v naslednjem kolu pa izgubila proti Avstrijki Lisi Reichmann z 7:5 in 7:5. Vajeti organizacije je tudi letos dva-najstič zapored držal direktor turnirja Sašo Svoljšak, ob pomoči pred- Flnallstl turnirja: z leve zmagovalka Nemka Lena Hofmann, drugouvrscena Sandra Flllpovskl Iz Madžarske, drugouvrscenl Tom Kocevar Desman in zmagovalec Andraž Bedene sednika kluba Marjana Ogrinca in vrhovnega sodnika Igorja Rakuna. Ob koncu še zahvala sponzorjem turnirja, brez katerih bi bilo nemogoče izvesti turnir - to so bili lle- lios Domžale, Banka Domžale, Zavarovalnica Triglav OE Ljubljana, Rodex d.o.o. in Geograd Ljubljana d.o.o. Sašo Svoljšak Športno preigravanje Ne le nogometno, tudi besedno Domžalski nogometni klub je po svojih uspehih v minuli sezoni prejel ogromno čestitk, precej je bilo iskrenih, ki so domžalski garnituri priznali, da si zaslužijo dobre rezultate za dobro delo, kar nekaj pa je bilo takšnih, ki so jim roko stisnili s cmokom v grlu ali celo s figami v žepu. In ravno ti veljaki, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, v teh dneh delajo »sladke skrbi« predsedniku Stanetu Oražmu. Pred srečanjem z Mariborom so si domžalski stadion in okolico le-tega krepko privoščili navijači nekdanjih državnih prvakov, ki so z neprimernimi grafiti dodobra »okrasili« tribune, vratnice in ostalo okolico stadiona. Seveda to ni bil edini »napad« Maribora na domžalski nogomet, saj se je verbalno nad naš klub spravil tudi Zahovič. kije z ne ravno prijaznim obrekovanjem očitno želel nekaj doseči. Kaj, ve samo on. Na njegova medijska obrekovanja mu je odgovoril predsednik NK Domžale - Stane Oražem: »Nas pa res zanima samo nogomet, zato, g. Zahovič, ne jokajte.« Glede na to, da so izjave g. Zaho-viča iz Maribora presegle že vse meje dobrega okusa, je potrebno v zaščito interesov NK DOMŽALE le opozoriti na določene stvari Ne mislimo se spuščati v otroške polemike, »kdo je komu ukradel lopatko« oz. ali je tekma z Mariborom derbi ali ni. Kaj si o tem misli g. Zahovič. nas prav nič ne zanima, da pa govori o tem. kaj si mislimo Domžalski tenisači ponovno vi. državni ligi Članska ekipa Teniškega kluba Domžale se je po nekajletnem igranju v 3. in 2. slovenski članski Mgi letos ponovno prebila v l.ligo 'n bo v sezoni 2008 nastopala med 8 najboljšimi klubi v Sloveniji. v drugoligaškem tekmovanju so bNi neporaženi. saj so zapovrstjo Premagali Krko Ofočcc, Trbovlje, Idrijo Laško in Rival iz Ljubljane. Ekipo so sestavljali Boštjan Re-panšek. Anže in Urban Čevka.U-roš Brinovec, Mike Urbanija, Klemen Kovačič, Andraž Kranjc, Igor Ogrinc, Intriago Lombcida Raul iz Ekvadorja in Malic Šulin, ki je tudi vodil ekipo, njegov pomočnik pa je bil njegov brat, kije prav tako klubski trener Žiga Šulin. V naslednji sezoni bodo tekmovali v elitni druščini, saj v 1. ligi nastopajo Branik Maribor, Žtk Maribor, Slovan Ljubljana, Triglav Kranj, TC Ljubljana. Sašo Svoljšak Druga dirka v avtokrosu v Tunjicah Lepo sončno vreme je v soboto, 25. avgusta 2007, pomagalo organizatorju ASC Mustang in Stanetu Sušniku, da so uspešno izpeljali tudi drugo tekmo za državno prvenstvo Slovenije in državno prvenstvo Hrvaške v avtokrosu v Tunjicah. Tudi te tekme se je udeležilo veliko število tekmovalcev iz Slovenije (36) in I Irvaške (18), med njimi je bila tudi ena tekmovalka, članica ASC Mustang Andreja Kosec, ki je na tej dirki tudi clchitii-i11 v družbi n »boljših dirkačev v diviziji do 1400 cem z Zastavo Yugo. V soboto so v kvalifikacijskih vožnjah dosegli najboljše rezultate prav domači tekmovalci, saj je najhitrejši krog dosegel Matija Rakovee v diviziji III Buggy in tudi zmagal v tej kategoriji. Jure Suš-nik je imel težave s svojim buggijem in zasedel 6.mcsto. Metod Vidergar je na cilj privoz.il peti in je trenutno tudi v skupni razvrstitvi plasirana najvišje, lokral je dirkal tudi generalni pokrovi- telj dirke Damjan Dolinšek in zasedel odlično 9. mesto s svojim Buggijem ter z dobro vožnjo dokazal, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo njegove odlične rezultate. V diviziji lAdo 1400 cem je član ASC Mustang z Zastavo 128 iz Domžal Blaž Mam dosegel svojo 4. zmago in si tako eno dirko pred zaključkom sezone zagotovil naslov državnega prvaka. Jože Kozlevčar je na tej vožnji takoj za Blažem Mamom zasedel 2. mesto, Andreja Kosec pa je kljub njeni prvi dirki zasedla odlično 11. mesto, z nekaj težavami na vozilu. V diviziji 1 do 4000 cem pa je Albin Jeriha z Audijem RS 2.2 turbo suvereno zmagal na treh vožnjah in tako zasedel 1. mesto in se s to uvrstitvijo že v borbi za državnega prvaka v tej kategoriji. Primož Anžur pa je kljub težavam s svojim Cliom zasedel 5. mesto. V supcrlinalu. kjer nastopajo vsi najboljši tekmovalci iz vseh kategorij, na stezi jih je bilo kar 12 naenkrat, je prvo mesto dosegel Dejan Petrič (Opel Buggy 2.0), za njim je prevozil ciljno črto Matija Rakovee (VVV 1.6). oba člana ASC Mustang iz Domžal. S tO uvrstitvijo si je tudi Dejan Petrič že zagotovil naslov državnega prvaka v tej kategoriji. Tretje mesto pa je zasedel Boštjan Petrovčlč iz AMD Zvezda. Drka za državno prvenstvo Hrvaške je potekala brez večjih prenesenečenj. v diviziji 1 je zmagal Igor Svaguša s svojo Mazdo 323, v diviziji 1A je prvi pripeljal skozi cilj Marino Matijašič, v diviziji IB Marino Čargonja in v diviziji Buggy Vigor Grbac z VVV Buggyjem. Poleg dirke za DP Hrvaške je potekalo tudi mednarodno regionalno prvenstvo Hrvaške, kjer so v skoraj vseh divizijah prva mesta pobrali vozniki ASC Mustang iz. Domžal: v diviziji 1 do 4000 cem Albin Jeriha, v diviziji 1A do 1400 cem Jože Kozlevčar in v diviziji 3 Matija Rakovee. Le v diviziji IB je slavil Marino Čargonja. Kristina Brodnik mi. je pa najmanj nekorektno, da ne rečem nekulturno Dejstvo je. da smo državni prvaki, da smo osvojili Superpokal. da smo bili pred tem dvakrat podprvaki. da imamo dobre rezultate v evropskih tekmovanjih in da smo Sloveniji v zadnjem obdobju pridelali tudi največ točk iz tekmovanj UEFA. To so dejstva, pa naj bo g. Zahoviču to všeč ali ne Tega nam nihče ne more vzeti. Naslednje veliko podtikanje pa je veleumna ugotovitev, da pritiskamo na sodnike, da hočemo voditi nogometno zvezo in vse institucije slovenskega nogometa Kakšen salto mor tale pa je sedaj to? Le kdo je bil glavni nasprotnik g Zavrlu? Je mar to g Zahovič že pozabil? Popolnoma nobene pravice nima govoriti, kaj hočemo mi. saj smo znali to vedno sami povedati. Mi hočemo in si želimo predvsem poštenih in transparentnih odnosov v slovenskem nogometu, tako vseskozi tudi delamo, zato pa smo verjetno trn v peti tistim, ki si to predstavljajo drugače. Nikomur ne dovolimo, da omalovažuje delo več generacij, ki so vodile domžalski nogometni klub vse od leta 192 J in so iz njega naredili institucijo, pa naj se piše Zahovič ali kako drugače Kaj pa je g Zahovič naredil v slovenskem klubskem nogometu, da si jemlje pravico razsojati in omalovaževati delo drugih? S svojimi podžigajočimi izjavami verjetno to, da so njegovi podaniki posvinjali cel stadion v Domžalah. Ti ne-zna-ni storilci so prizadejali ogromno materialno škodo NK DOMŽALE in tudi moralno škodo NK MARIBOR Zato. g. Zahovič, nehajte jokati in poprimite za delo!« Stane Oražem predsednik NK DOMŽALE Seveda pa to ni bil edini napad na domžalski nogomet s strani drugih klubov. Po derbiju ljubljanske kotline se je nanje spravil tudi predsednik NK Interblock. ki se je grobo spotaknil ob dogajanje na srečanju v Domžalah, ki so ga, glej ga zlom-ka. Domžalčani spet dobili, kot se je to zgodilo proti Mariboru Imata pa dogodka še eno skupno točko; tako Maribor kot tudi Interblock sta se pred tekmo šopirila o kvaliteti in o tem, kako bodo iz Domžal odšli s tremi točkami. No. na koncu so dvignjenih glav OBAKRAT igrišče zapustili Domžalčani. Prvič so Mariborčane visoko premagali z dvema nogometašema manj na igrišču, drugič pa Interblock po tistem, ko so Ljubljančani že vodili. Več o odgovoru Staneta Oražma na zapise predsednika ljubljanskega prvoligaša Joca Pečečnika. si lahko preberete na spletnem portalu NK Domžale www.nkdomzale.si. Mateja A. Kegel Poletno plesno dogajanje vPKinPŠMiki Pred iztekom plesne sezone in zasluženimi ter dolgo pričakovanimi počitnicami smo Miki osvajamo na mednarodnih tekmah po svetu in na domačem festivalu Just dance okronali celoletni trud z zavidljivimi rezultati. Iz Beograda, kjer je v dvorani Sava center od 14. do 16. junija potekalo Evropsko prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za soliste, pare in male skupine, smo se Mikijevi plesalci, trenerji in koreografi vrnili s štirimi srebrnimi in enim bronastim odličjem. Na 2. mesto sta se uvrstili mladinska formacija Škorpijonke (koreografija: Romana Pahor) in članska formacija Hide and Seek (koroegrafi-ja: Blaž Godec), evropski podprvaki-nji pa sta postali tudi Tadeja Horvat in Maja Sonc, ki sta premagali konkurenco čez 45 plesalk iz različnih evropskih držav. Dosežke Mikijevih plesalcev je s 3. mestom dopolnila članska mala skupina s točko Štirje letni časi (omenjene koreografije so delo Blaža Godca). Odlično sta se odrezali tudi pionirska mala skupina Ribičke (koreografija: Maja Lavrinc), ki se je uvrstila na 4. mesto in mladinska mala skupina Holly Dolly (koreografija: Blaž Godec), ki se je uvrstila na 5. mesto. Velik uspeh je dosegel tudi edini pionirski slovenski predstavnik Jernej Gregi, ki si je pri-plesal 9. mesto (koreografija: Maja Lavrinc). Na tekmovanju, ki je v Beograd privabilo skoraj 1300 plesalcev iz cele Evrope, so tekme potekale od zgodnjih jutranjih do poznih nočnih ur. Plesalke mlajše mladinske skupine so s točko Škorpijoni takoj po prihodu iz Beograda, v nedeljo, 17. junija, popestrile Mikijevo že tradicionalno plesno prireditev - zaključek Plesne šole Miki. Ta domžalski plesni dan je letos potekal v dobrodelnem navdihu, saj smo del vstopnine prireditve, ki smo jo poimenovali Otroci otrokom, namenili otrokom iz socialno bolj ogroženih družin ter jim tako omogočili enotedenske zabavne počitnice na Poletnem plesnem taboru Plesne šole Miki. V ponedeljek, 18. junija, smo imeli v Plesnem klubu avdicijo za nove klubske člane za jazz in hip hop skupine, latinskoameriške in standardne pare ter prvič tudi za tekmovalno skupino orientalskih plesov, ki jo bo vodila Andrea Zanardi. Velika udeležba na avdiciji je pokazala na odmevnost rezultatov in dobrega dela trenerjev, koreografov in pedagogov Plesne šole Miki. V avstrijskem Gradcu se je od 29. junija do 1. julija odvijalo Evropsko prvenstvo za člane in mladince v hip hopu, break danceu in electric boogieju ter Svetovno prvenstvo v istih disciplinah za tekmovalni razred pionirjev. V dvorani Stadthalle se je v treh tekmovalnih dneh pred številnimi gledalci zvrstilo kar 2600 tekmovalcev iz 25 držav. Med pionirji, kjer je slovenske barve zastopalo približno 80 mladih plesalcev, starih od 8 do 11 let, so se v kategoriji formacij, kjer se je pomerilo 17 ekip, na 8. mesto uvrstili plesalci PK Miki s koreografijo »Razgibavanje« (koreografinja: Martina Tekavc). V kategoriji electric boogie pari sta se bronastega odličja veselila Andraž Mrak in Dejan Dju-rovič, med hip hop produkcijami pa seje produkcija iz Mikija s točko You and me uvrstila na 2.mesto Just dance mednarodni plesni festival je letos potekal 23. in 24 junija v Koprski Taverni. Najboljšo uvrstitev Mikijevih plesalcev je na festivalu dosegla solistka pionirka Klara Senica, ki trenira pod vodstvom trenerke in koreografinje Maje Lavrinc. Klara je dobila ultimate gold nagrado in posebno priznanje ter nagrado za najboljšo v skupini solistk od 10 do 11 let. Mikijeve rezultate je z nagrado gold dopolnila mladinska mala skupina Holly Dolly, z nagrado high silver pionirska mala skupina Ribičke, solistki pionirki Patncija Crnkovič in Maša Marinšek, mladinski par Vesna Pirnat in Tadeja Horvat, z nagrado high bronze pa solist pionir Jernej Gregi. Da najboljši plesalci počitnice prilagodijo urnikom plesnih tekmovanj po svetu, je z udeležbo na Svetovnem prvenstvu v jazz-u pokazala Maja Sonc. Prestižno tekmovanje je letos potekalo 18. julija v New Yorku, v hotelu Sheraton, kamor so pripotovali številni odlični plesalci iz celega sveta. Maja se je s točko Fields of Gold (koreografija: Blaž Godec) med 51 konkurentkami kot edina slovenska predstavnica uvrstila v finale skupaj s Francozinjo, dvema Američankama in Kanadčanko in na koncu zasedla odlično 2. mesto. S tem je zopet dokazala, da sodi med najboljše slovenske solo jazz plesalke. Več utrinkov Miki dogajanj si lahko ogledate v našem fotokotičku na strani www.mikiples.com/foto. Miki osvajamo vam želimo veliko užitkov v zadnjih počitniških dnevih in se vidimo kmalu! Romana Pahor vraw.miklples.com Sankukai karate klub Domžale 30. poletna šola in vpis novih članov Počitnice so za nami in v Karate klubu Domžale se ob obujanju spominov na letošnje poletje, ko smo se udeležili že 30. Sankukai letne karate šole v (Jmagu, pripravljamo na novo sezono treningov. LKŠ je potekala v dveh terminih od 7.-14. julija 2007 in od 14.-21. julija 2007. Kot vsako leto, je bila tudi letos je zelo dobro obiskana, saj se je udeležilo čez 500 karateistov iz 10 Sankukai karate klubov iz cele Slovenije. In kaj se sploh dogaja v Umagu? Namen LKŠ-ja je karate, druženje in sprostitev. LKS nudi možnost treningov petkrat dnevno, seveda s pomočjo trenerjev in njihovih pomočnikov. Poleg priprav na izpite, spoznavamo še drugačne tehnike karateja, kijih na rednih treningih ni možno poučevati. Karateisti imajo najraje jutranji trening, ki se konča s sprostitvijo v morju ali bazenu. Večerni treningi pa so bolj namenjeni učenju in izvajanju zahtevnejših tehnik. Da ne boste rekli, da samo treniramo, se seveda tudi zabavamo. Umag in Katoro nudita obilico možnosti zabave, od igranja nogometa, mini golfa, odbojke, vožnje z vodnimi skuterji, rolanja. zabave v disku do poležavanja na plaži, tako da lahko vsak najde nekaj zase. Na koncu vsakega tedna potekajo izpiti, ki se jih udeležijo tisti, ki so skozi teden pridno trenirali. Vedno je prijavljenih veliko število karateistov. Tudi letos se je nekaj naših članov prijavilo na izpite. Izpit za višji pas so uspešno opravili: 7. kyu: Tej Jerkič 5. kyu Miha Zupančič Tiringer 4. kyu: Grega Vrečar, Marko Krajnc, Anže Kristan 4. kyu ichihan Martin Omovšek 3. kyu Blaž Miki, Vitja Čretnik, Robert Albert 3. kyu ichihan Vito Kregar 2. kyu Tilen Vogrinec, Saša Voler, Surya Kotar Ob zaključku tedenskega termina je organizirana zabava imenovana »Ples kimon«, kjer se zberejo in predstavijo vsi sodelujoči klubi. Tistim, ki so uspešno opravili izpit za višji pas se slavnostno podelijo diplome. Demonstracije karateja. kijih prikažejo člani pa z navdušenjem spremljajo tudi ostali gostje. Ker je bilo letošnje leto jubilejno, smo si ogledali tudi kratek film, kjer so nekateri lahko obujali spomine na začetke LKŠ. Med nami je namreč tudi nekaj takih, ki so se udeležili prve LKŠ, ki je bila organizirana še v Bohinju. Na koncu bi vas radi, drage bralke in bralci, obvestili o VPISU V SANKUKAI KARATE. Če želite storiti nekaj za svoje telo in zdravje, se nam pridružite! Vpis poteka do 20. septembra 2007 na naslednjih lokacijah: DOMŽALE - stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 - torek in četrtek od 17.30 do 19.00 ure. RODICA - OŠ Rodica Oddelek Jarše (stara šola) - torek in četrtek od 18.30 do 19.30 ure. RADOMLJE - OŠ Preserje pri Radomljah - torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure. MENGEŠ - OŠ Mengeš - torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure. _Te|a Medle Delovne počitnice Atomovcev Karate klub Atom Shotokan Domžale je pred kratkim gostil prijatelja glavnega inštruktorja Lovrenca Kokalja, italijanskega mojstra karateja Paola Lusvardija, mojstra Karateja 6,Dan, ki je znan po praktičnosti in preprostosti. Večkratni Shotokan svetovni prvak v absolutni kategoriji je učenec mojstra Masaru Miure 9. Dan. Kratek obisk so Atomovci izkoristili za treninge. Karateista Domžal v Belgiji V Antverpnu so belgijski karateisti organizirali veliki mednarodni poletni Karate seminar. Med šestimi slovenskimi udeleženci sta bila tudi domžalska karateista, Lovrenc Kokalj. 4.Dan, in Timotej Kokalj, 1. Dan. Evropski ne-japonski inštruktorji so pod vodstvom Japonca Manabu Murakamija 6.Dan seminar odlično pripravili. Atomovci so vse poletje pridno vadili na prostem ter se tudi tako pripravljali na Evropsko prvenstvo novembra 2007 na Sardiniji v Italiji. Odlične uvrstitve tudi v Izoli V Izoli je bil v juliju mednarodni Karate seminar S.K.1.1. zveze Slovenije. V tem prijetnem slovenskem obmorskem kraju so se zbrali madžarski, belgijski, nizozemski in slovenski karateisti in karateistkinje, med njimi 28 atomovcev. Izpite za višji pas so uspešno opravili: Gregor Vovk za 8.Kyu, Matevž Ložar 7.Kyu, Breda Hrovatin, Janez Koncilija, Anja Rupnik za 6.Kyu, Roman Kepec, Grega Teršek, Blejc Nejc 5.Kyu, Polona Orehek, Tjaša Lupše llan/.lowsky 4.Kyu, Žiga Skok 2.Kyu, na manjšem mednarodnem karate turnirju pa so se odlično odrezali prav vsi sodelujoči iz Atoma, in sicer: Polona Orehek 2.mesto borbe 4.mesto kate - deklice; Matic Golobic, 4.mesto borbe - mladinci absolutno; Janko Gobec, 3.mesto borbe - člani absolutno; Jernej Homar, 2.mesto kate - člani; Timotej Kokalj, 1.mesto kate - mladinci; Tamara Kokalj 3.mesto kate in borbe - članice in Tjaša Lupše Hanzlowsky, I mesto kate in 1 mesto borbe - deklice. Čestitke in veliko uspeha tudi v prihodnje. Atomovci vas vabijo, da se jim pridružite. Vse informacije na www.sIoatom.com. _B. Poletna šola 2007 Od 30.07. do 03.08.2007 je v Seči pri Portorožu potekala tradicionalna poletna šola borilne veščine savate (francoski boks). Pod okriljem Savate zveze Slovenije jo je tokrat prvič organiziral SAVATE KLUB DOMŽALE. Luka Mljač in Anže Bevc (oba trenerja Savate kluba Domžale) sta kot glavna organizatorja požela veliko pohval za dobro opravljeno delo in odlično pripravljen program. Poletna šola je namenjena pripravam reprezentantov Slovenije na EP in ostalim tekmovalcem za nadaljevanje sezone, udeležujejo pa seje tudi tekmovalci iz drugih držav. Poleg obeh trenerjev seje Poletne šole udeležilo še 5 članov Savate kluba Domžale. Prav vsi si zaslužijo pohvalo, saj so pridno trenirali in si pridobili ogromno znanja in izkušenj. Zahvalili bi se tudi vsem sponzorjem: Bolton Adriatic d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Mercator d.d., Kem-plast s.p. in Babilon pub. Obenem bi se zahvalili tudi Občini Domžale in OŠ Venclja Perka Domžale. Hvala za Vaš prispevek k razvoju športa. _SKD Novice iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Pred dvema svetovnima prvenstvoma Člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob uspešno nadaljujejo svojo tekmovalno in organizacijsko pot. Potem ko so uspešno opravili pregled delovanja kluba s strani pristojne inšpekcije, odlično nastopili na prireditvi ob prazniku Krajevne skupnosti Dob, so pred njimi že novi izzivi. Tako bo v septembru svetovno kickboxing prvenstvo light kontakt discipline v Beogradu v okviru Wako organizacije kickboxinga. Člana državne reprezentance sta tudi njihova tekmovalca: Tamara Radkovič, članice -60 kg, in David Nagode, člani - 89 kg. Udeležila se bosta priprav. Kickbo-xing zveza Slovenije v Planici. Pred klubom pa je še en izziv. Konec novembra bo namreč v Lizboni še svetovno prvenstvo WAKO organizacije v kickboxingu discipline full kontakta in semi kontakta. Za-eenkrat je izbran le širši krog reprezentantov. Člani KBV Domžale - Mladi boksar Dob se bodo konec septembra udeležili Cooparjevega testiranja na Atletskem stadionu v Domžalah. Test organizirata Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Atletski klub Domžale. Ob pomoči sponzorjev so svoje člane in članice ter njihove podpornike razveselili tudi z novimi klubskimi majicami. B. Balinarski športni klub Budničar Količevo Poletni uspehi bazarjev Za letošnje poletje lahko balinarji iz Balinarskega športnega kluba Budničar s Količevega lahko rečejo, da je bilo izredno uspešno in je pomenilo nadaljevanje uspešne več kot tridesetletne zgodovine delu kluba. Veseli so bili vseh uspehov, še posebej pa so se razveselili uspeha svojega člana Branka Magerla, ki je postal državni podprvak v natančnem izbijanju v Miljah. Mladi balinar je tako nadaljeval uspešne poti drugih mladih balinarjev, med katerimi se še vsi spominjamo uspeha Uroša Markiča, kije na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. Branko Magerl je 23-letni balinar, vzgojen na Količevem, zelo nadarjen balinar, ki je kot mladinec dosegel lepe uspehe z ekipo BŠK, srebrna medalja na državnem prvenstvu pa je njegov največji uspeh doslej, pomembno pa je prispeval tudi k uspehu ekipe BŠK Budničar Količevo, ki seje uvrstila v finale pokala BZS. To pa še ni vse. V oktobru ga namreč čaka nastop v finalu izbijanja v krog, v katerem se bo med drugim pomeril še en balinar s Količevega, Uroš Fister. Obema ba-linarjema veliko uspeha v finalu! Letošnje poletje je bilo bogato s turnirji doma in v tujini, saj so se udeležili številnih turnirjev in kar na treh postali zmagovalci, in sicer: na Krku na Hrvaškem, v Rogaški Slatini, v Žalcu, prvo mesto pa so zasedli tudi na domačem tradicionalnem turnirju za prehodni pokal Občine Domžale. Med nastopajočimi 16 ekipami iz Slovenije, Italije in Hrvaške so v finalu na balinišču na Količevem premagali balinarje iz Opatije, med katerimi je tudi svetovni mladinski prvak, ter se veselili prehodnega pokala. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem donatorjem, posebej pa: Elektoinstalacije Milan Skočaj, Gostišču Pire Rova, Gostišču Kovač. Količevo, Gostinskemu podjetju Trojane, Vodoterm Radomlje, Avtoodpad Srečo Vrhovec, Gostilni Bunkež, Sitotisk Viki Lovše ter Božu Stupica ter pokrovitelju Občini Domžale. Medtem Balinarski športni klub Budničar tekmuje v prvi državni balinarski ligi in upa, da si bodo priborili obstanek v ligi. Pri tem je treba zapisati, da igrajo izključno z domačimi mladimi igralci, od katerih večje uspehe pričakujejo v prihodnje. Podobno kot vselej doslej pa tudi v letošnjejm letu namenjajo posebno skrb najmlajšim balinarjem. V klubu želi delati kar nekaj mladih, nadarjenih in obetavnih balinarjev, ki bi jim radi zagotovili trenerja ter omogočili dobre pogoje za trening. Žal se pri tem srečujejo s finančnimi težavami, saj bo potrebno mlade tekmovalce v zimskem času voziti na treninge v Ljubljano ter jim zagotoviti krogle in drugo opremo. Upajo na razumevanje Občine Domžale, Zavoda za šport in rekreacijo in sponzorje. Iz tabora KK Helios Domžale: Spremembe v domžalski ekipi Košarkarji Heliosa se že od 6. avgusta ponovno potijo na parketu, kjer je njihovo taktirko prevzel Zoran Martič. Po odhodu Memija Bečiroviča, kot smo že pisali v prejšnji številki Slamnika, je trenersko mesto zasedel Martie, ki je takrat tudi začel s sestavo ekipe. V moštvu je prišlo do precej sprememb, kar se tiče igralskega kadra. Pisali smo že o prihodu 22-letncga Jerneja Mihaliča, ki je prišel iz Elek-tre, prav tako o 21-letnima Davidu Moru (do sedaj Koper) in Nikoli Ra-dojičiču, ki je svojo športno pot začel v Crveni Zvezdi. Ekipi seje pridružil tudi 20-lctni slovenski reprezcnlanl Malej Krušič, kije s klubom podpisal 3-letni pogodbo, nazadnje pa je branil barve Alposa. Nikakor pa ne gre spregledati niti okrepitve iz druge strani luže, saj domžalsko ekipo od avgusta dalje zastopa tudi 25-letni Američan Jack Ingram, ki je nazadnje igral za Zlatorog. Kljub temu, da se je od kluba poslovijo kar nekaj košarkarjev, med njimi tudi Saša Doneli, ki je odšel drugou-vrščeno moštvo slovenskega prvenstva - Union Olimpijo, pa v klubu ostaja Dario Krejič. Splet nesrečnih dogodkov po poškodbi Aljaža Janže, ki je imel v minulih dneh operacijo pete, je Krejič s klubom podaljšal pogodbo do konca letošnjega leta. Medtem ko fantje pridno in na trenutke že kar pretirano trenirajo, pa nemoteno potekajo tudi dela na manjkajoči tribuni. Dela so v polnem teku, tako da bomo kaj kmalu gledalci srečanja naših košarkarjev lahko spremljali na novi tribuni. Ko smo že ravno pri pretiranem treniranju, fantje v letošnjem letu opravljajo celo več treningov kot so jih pred letom dni, pa so kljub temu postali državni in pokalni prvaki. Trenirajo sedem dni na teden, počitka praktično nimajo. Ob vsem tem se poraja vprašanje, kako bo s tem med sezono, ko bodo poleg treningov na sporedu tudi tekme, bodo fantje zdržali ritem, ali bodo predčasno pregoreli? Morda pa ho kakšen teden potrebno potegnili na 8 dni? Nikdar se ne ve. Da le ne bo več škode kot koristi. Košarkarjem Heliosa želimo uspešen preoslanek priprav ter Čimboljll začetek državnega in mednarodnega prvenstva 2007/2008. Mateja A. Kegel Košarkarske novičke Pripravljalne zmage Domžalski košarkarji so odigrali že kar nekaj pripravljalnih srečanj, med drugim tudi dve v domači dvorani, ko so najprej premagali TCG Mercator Školja Loka z 78:61, dva dni kasneje pa še Zagorje z. 91:81. Mednarodni turnir v Šentjurju Košarkarji se bodo od 14. -16. septembra udeležili mednarodnega turnirja v Šentjurju, kjer se bodo pomerili z zagrebško Cibono, ruskim Ural Greatom in domačim Alposom. Prvo srečanje s Cibono bo na sporedu 14. septembra ob 17.30 uri, 15. septembra se bodo ponovno srečali z. Ural Great-om in še slovenski dvoboj, ki bo 16. septembra ob 20. uri. 19. septembra se bodo športniki ponovno predstavili v dom žalski dvorani', ko gostijo poljski Tu-row. Nato pa sledi še dvodnevni turnir v Kranjski Gori, kjer bodo poleg He- liosa nastopili še Crvena Zvezda, Union Olimpija in furow. Prvo srečanje bodo Domžalčani odigrali s Crveno Zvezdo 23. septembra ob 16.45 uri. Košarkarski superpokal Helios, ki je v minuli sezoni osvojil kar dve slovenski košarkarski kroni, postali so tako državni, kot tudi pokalni prvaki, se bodo v superpokalu srečali z dvakratnimi poraženci minule sezone. 26. septembra 2007 bo v Polzeli potekalo srečanje z, Unionom Olimpijo, ki bo poskušalo z nekdanjim domžalskim trenerjem končno premagati Helios. Pa jim bo to res uspelo? Turnir v Poreču KK Helios se je v začetku septembra udeležil mednarodnega košarkarskega turnirja v Poreču. Fantje so v konkurenci z Dinamo Moscow Regiona, Lokomotiv Novosybirsk in Ural Great, vsemi tremi moštvi iz Rusije osvojili eno zmago in dva poraza. Boljši so bili od Lokomotive (97:74), medtem ko sta jih Dinamo (77:60) in 1 Iral (lic at (75:55) visoko premagala. Mateja A. Kegel Priprave na novo sezono Kotvsako leto so tudi letos vse ekipe Ženskega košarkarskega kluba Domžale pričele s pripravami na novo sezono. Avgust je tisti mesec, ko dekleta ne poznajo oddiha in počitnic, ker se kljub temu, da ni pouka, resno in odgovorno pripravljajo na novo sezono. Res ne vse, tiste pa, ki želijo napredovati in se v igri dokazovati, osvojiti nova znanja, pa se organitzirajo tako, da imajo prave počitnice julija, da lahko avgust porabijo za nabiranje moči . V klubu se je to poletje zgodilo kar nekaj sprememb, tako pri trenerjih kot tudi pri dekletih. Nekateri so odšli, drugi so spet na novo tukaj, kar nekaj je povratnic- takih, ki so sezono ali celo dve preskočile, sedaj pa spet trenirajo z nami. Žal so nam padle v vodo priprave pionirk, zaradi premajhnega interesa pa tudi treningi doma niso bili kdo ve kako dobro obiskani. Za naslednje obdobje nam tako ostaja naloga, da po šolah poženemo interesne dejavnosti in s selekcijo pridemo do večjega Števila mladih deklic, ki bodo nadaljevale z igranjem košarke. Kadetsko- mladinska ekipa je bila na pripravah v Postojni, takole pa je utrinke strnila Anja: V soboto, 11 .avgusta 2007 smo se mladinke in kadetinje ŽKK Domžale odpravile na enotedenske priprave v Postojno. Namen priprav je bil da se bolje spoznamo (dobile smo kar nekaj novih igralk in novega trenerja), družimo, zabavamo in seveda skupaj treniramo ter s tem napredujemo! Okoli pol štirih smo bile vse igralke že zbrane, zato smo si odšle ogledati sobe, razpakirale smo ter se pripavile na naš prvi trening. Po uspešno izpeljanem treningu smo zbrale šc nekaj energije ter odšle na Trkaja. Naslednji dan pa je bil že malo bolj naporen. Zjutraj smo imele zbor za jutranji tek ob 7:15. Ob 8:00 je sledil zajtrk ter nato počitek do 10:15. Med tem časom smo si ponavadi ogledale kakšen film, igrale namizni tenis ali pa spale. Sledil je dveurni trening. Po treningu je bilo kosilo ter nato obvezni počitek od 14:00 do 15:00. Po obveznem treningu smo imele prosti čas dol 7:30. Ta čas smo spet igrale nam. tenis, gledale filme, spale, šle na sprehod,... Večerni trening je potekal malo drugače. Najprej smo imele uro treninga na atletski stezi, nato pa še uro treninga v telovadnici. Po treningu smo šle ponavadi takoj na večerjo, nato pa smo bile do 22:30 proste. Ta čas so ponavadi spet potekali dvoboji v namiznem tenisu med ŽKK Domžale in KK Slovan (fantje), včasih pa se nam je pridružilo tudi osebje dijaškega doma. Vsak dan smo tako preživele delovno in se zraven zelo zabavale. Hujših poškodb na srečo ni bilo, le Ajda si je poškodovala gleženj, Maša mišico, Ana L. prst in nekaj igralk je imelo težave z žulji. V ponedeljek sta prišli dve »okrepitvi« - Katja in Eva. Torek je bil dan počitka, saj smo imele le jutranji trening. Popoldne pa smo izkoristile za „sestanek", kjer nam je Irenerdal nekaj nasvetov in izpolnile smo anketo. Po zaslugi našega trenerja, ki seje pogajal s kuharicami, smo imele okusno hrano. V petek smo imele jutranji tek in jutranji trening. Nato pa smo spakirale in okoli pol štirih odšle proti domu. Čez vikend smo si nabrale nove moči in sedaj pridno treniramo dvakrat na dan v Domžalah. Komaj že čakamo, da se sezona prične, da bomo lahko na tekmah pokazale, kaj smo se naučile. Dekleta Iz ŽKK Domžale Tečaj športnega plezanja za mladino Športno plezalni odsek PD Domžale organizira šolo Športnega plezanja za mladino od 7 do 14 let. Namenjena je vsem, ki jih veseli plezanje. Šola se začne v ponedeljek, 1. oktobra 2007. Vaje in treningi potekajo na umetni steni Rodica. Število vpisnih mest je omejeno. Več informacij: Jani Abe 041 444 575 ali jani.abef« gmail.com. _ _ _ _ SD Krti Pohod po Menini planini Sredi avgusta smo se pri Krtih odločili, da bi bil pravi čas za prečenje Mcnine planine. Planina, ki je velikokrat zapostavljena na račun svoje bližnje sosede, Velike planine. Cisto po krivici, kakor smo ugotovili sami iz prve roke oziroma noge. Kljub načrtovani dolgotrajnosti pohoda se nas je nabralo več kot trideset, ki smo se upali spopasti s celotno dolžino planine. Najmlajši med nami je Stel le štiri leta. Na pot smo krenili že ob sedmih zjutraj, s prelaza Črnivec. Prehojenih višinskih metrov ni bilo preveč, razdalje pa se je kar nabralo. Vendar je postojank na Menini planini kar nekaj, s pravilnim načrtovanjem pohoda smo celotno pot lahko razdelili na štiri pri- bližno enake dele, tako seje utrujenost kar malo porazgubila. Prvi del smo zaključili pri našem 80-vaščanu Tonetu, ki v tem letnem času pase živino visoko na planini. Gostoljubno smo bili postreženi in nagrajeni s prekrasnimi razgledi na Kamniško- Savinjske Alpe. Pot smo nadaljevali do Doma na Menini, kjer smo se ustavili za malo dlje časa, si dodobra odpočili in se preizkusili v balinanju. Nato je šla pot vedno bolj navzdol, naslednja postojanka je bila Biba planina z jezerci, nato pa nas je čakala še dobra ura in pol spusta do domačije dveh naših članov, na samem vzhodnem robu Mcnine planine. Za enkratno gosloljublje in nadvse slasten »ajmoht« z, žganci, špehovko in pehtranovo potico ter za vse ostalo, s čimer smo se podprli po napornem pohodu, se jima iskreno zahvaljujemo. Za nami je torej še en pohod, spet smo imeli neverjetno srečo z vremenom - v Krtini je namreč deževalo na »polno«. Septembra pa gremo gledat odsev lune v Krnskih jezerih. Se nam pridružite? mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultivator, vi talec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. rVlob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 URMAR d.o.o. - strojni ometi Nudim skrbno in zanesljivo varstvo vašemu malčku namojemdomu v Domžalah (hiša z vrtom). Časovno se prilagodim vašim željam. Tel.: 040 845 656,01 7211146 Nudim skrbno in zanesljivo varstvo vašemu malčku na mojem domu v Domžalah (hiša z vrtom). Časovno se prilagodim vašim željam. GSM: 040 845 656,01 72 111 46 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis ERS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah, (.srn.: 031 787 865 Zaposlimo delavca za montažo gips sten in stropov, tel.: 041 611 -548 Peč - gašperček »Phoebus« višine 90 cm, obložen s šamotom, dobro ohranjen in tovorno enoosno prikolico 150 x 120 x 25 cm, z gumami 5,60 x Na črno belih poljih Jeran četrti v kvalifikacijah Na kvalifikacijah za absolutno državno članstvo prvenstvo, ki je potekalo v šahovskem domu v Ljubljani, je mojstrski kandidat Boštjan Jeran dosegel izjemen uspeh, saj je bil četrti in se" je uvrstil med deset najboljših, ki imajo pravico nastopati na absolutnem državnem prvenstvu. Jeran je stopnjeval svojo formo. Na začetku je po dveh zmagah realiziral z mojstrom Gombačem, v petem kolu pa izgubil edino partijo z mojstrom Vombekom. V nadaljnjih štirih kolih je nizal točke, pri čemer je bila zelo pomembna zmaga v sedmem kolu proti mojstru Gjuranu, čeprav je slednji imel možnosti tudi za boljši rezultat. V predzadnjem kolu je Boštjan premagal mladega Kokola, v zadnji partiji pa v svojem značilnem slogu še močnega Sirnika, tako da gaje povsem stisnil v njegovo polovico. Sirnik je skoraj vse figure umaknil na sedmo in osmo črto, Boštjan pa je z učinkovitimi žrtvami dokončno stri odpor nasprotnika. Član Vele Ivan Bratko je spočetka začel dobro, višjo uvrstitev pa sla onemogočila poraza z. mednarodnim mojstrom Barletom in Vombekom. Naposled je pristal na 22. mestu. Tretji najuspešnejši Domžalčan je bil na 27. mestu Jože Skok, ki je trikrat remiziral s težkimi nasprotniki, vendar pa v sedmem kolu po nepotrebnem izgubil z mladim Novomeščanom Urbanom Zupančičem in pokvaril boljšo uvrstitev. Na 35. in 36. mesto sta se med 81. udeleženci uvrstila Jure Pla-skan in Matej Filip, ki sta popustila v zadnjih dveh kolih, saj sta oba dvakrat klonila. Na kvalifikacijah je sodelovala tudi mladinka Špela Orehek, ki je zasedla 66. mesto, v težki konkurenci pa je osvojila tri in pol točke. Vrstni red: Šebenik, Gombač, Barle, Jeran 7, Vombek, Jelen, Jerič 6.5, M. Srebrnič, Šitnik, R. Roškar, Gjuran. V.Rožič, Bajt, Keršič 6, Sadikov, Mi-trovič, Povše, Sirnik, Janželj, Budko-vič 5.5, Matko, Podrahški.'Grilc, V. Srebrnič, Kraševec, J. Skok, Saradjen, Sušnik, .lokovič, Bulatovič, Debeve, Matko, Boršnik 5, Plaskan, Filip, Bu-zeli, .1. Zupančič 4.5 itd. Saharska noč mlademu Marku Tudi letos je avgusta na Viru v Kava Baru Sahaia potekal mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu - Sahara by Night 2007. Kljub temu, da je bilo v tistem času v drugih koncih Slovenije kar nekaj šahov- Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, heseda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN Tončki Kokalj iz Domžal, Rojska cesta 9 Osemindvajsetega avgusta 2007 je minilo enajst let, ko si nas tako nesrečno in tragično zapustila. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki seje še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Vsi njeni liho jc od nas odšla gospa Terezija Kucel rojena 1914 stanujoča Domžale, Ljubljanska 99 Pokopali smo jo dne 13 julija 2007 na Ljubljanskih Žalah. Pogrešali jo bomo. Tako živimo ljudje, vsak zase potuje k pogrebu, Svetloba - vera samo nas združi kot Zvezde na nebu. ZAHVALA 22. avgusta 2007 smo se na homškem pokopališču poslovili od našega dragega moža in očeta Janeza Slevca st - Birkovega Janeza avtoprevoznika in kmeta iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem za številna izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. mašo in cerkev ter vsem, ki ste ga v lako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. „ 4„maf.mu e župniku, bratu Petru, nečaku Franeiju in drugim duhovnikom Zahvaljujemo se ^^^^^beo pogrebno slovesnost. I Ivala pevcem, homškim in drugim gasilcem, še posebej g. Pavlicu za tople in prijateljske besede. I Ivaležni smo tudi pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno delo in ker je prisluhnila pokojnikovi želji. . x HA;™ sin lanez z družino, sin Roman in hčerka Andreja z družino Njegov,: žena Mira. sin Janez™^ Wv/VD skih prireditev, se je tudi tokrat odzvalo lepo število udeležencev, to je 53 šahistk in šahistov. Letos je slavil 20-Ietni mojstrski kandidat, član Nove Gorice, mojstrski kandidat Marko Srebrnič. Ta po moči že kar časa sodi med mojstre, čeprav formalno še nima tega naslova. V zadnjem kolu pa je Marko vendarle imel srečo, saj ga je domačin Virjan Boris Skok že povsem nadigral, v nasprotnikovi časovni stiski pa žal spregledal mat. Najmlajši iz družine Srebrnič je tako prepričljivo osvojil prvo mesto, s točko naskoka pred Novomeščanom Kastelicem in Kranjčanom Kovači-čem. Zelo odmevno je bilo peto mesto člana Vele Domžale Boštjana Reber-nika. Odlična je bila tudi mojstrska kandidatka Špela Orehek, ki je bila s šestimi točkami osma. Domačin Vav-petič je zasedel deseto mesto, B. Skok enajsto. Na turnirju so odigrali devet kol, organizacijske niti so bile tudi tokrat v rokah Mirka Čokana. Vrstni red: M. Srebrnič 8, Kastelic 7, Kovačič, Čepon Kebernik 6.5, A. Vo-špernik, Saradjen, Orehek, Budkovič, Vavpetič, B. Skok 6, Ahmetaj, Urbane, Vcskovič 5.5, Matko, Podvršnik, V. Srebrnič, F. Košir, Peric, Jerina 5 itd. Jože Skok Srečku Jeretu v slovo Slovo Bili smo skupaj, na dializi, v šestici sobi naši. Vsi se zdravili, a hkral vsi trpeli, tudi lepega kaj skupaj smo preživeli. Ko pa smrt posegla spet je med nas, nam skupaj spet zaustavil se korak, naredil se cmok, je v naših grlih, prikril bolečino nas srca. Vedno znova nas preganja misel, da naslednji bo spet kdo iz med nas, ko moral bo zastati naš pogumni spet korak. Oj, življenje, kako si kratko, če bolan je kdo od nas, in spet znova vedno znova vsakokrat ob smrti vsem zastane, spet korak. V SPOMIN Miroslavu Logarju Minilo je že leto dni, odkar te več med nami ni. Pogrešajo te: žena, sin, štirje vnuki in pravnukinja Domžale, 6. septembra 2007 Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN Devetindvajsetega avgusta je minilo pet let, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Andrej Žibert iz Radomelj Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ter z lepimi mislimi postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Ko nekaj dragocenega izgubiš, se zaveš minljivosti življenja. V SPOMIN t m 8. septembra je minilo žalostnih pet let, odkar nas je za vedno zapustil Marjan Grojzdek i/ l)om/:il Kljub slovesu ostajaš z nami v naših srcih, saj spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil. Sin Marjan, hčerki Metku in Marta Srce tvoje večne bije, bolečine ne trpiš. nam pa žalost srca trga. solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Srečka Jereta z Vira pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala stanovalcem Umekove ulice, irnjave in Krašnje. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in praporščakom. Posebna zahvala UKC Ljubljana dializnemu oddelku soba Št. 6. Zahvala tudi prevozniku MER1-IMPEX d.o.o. Kamnik. Urošu Potočniku s.p., podjetju DCIB Ljubljana in NK Vir. Žalujoči: žena Frančiška, hči Mateja in sin Primož, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Vir. Trnjava. avgust 2007 Čeprav se tvojih besed ne sliši več, bodo vedno med nami. tako. kot boš ostal ti v naših srcih. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš dragi dedi Martin Srša st Gostičeva 20, Domžale Veliko prijateljev in znancev te je spremljalo na tvoji zadnji poti, veliko lepih besed in cvetja je izražalo tvojo priljubljenost med njimi, veliko toplih objemov in stiskov rok, ki so nam bili namenjeni, so izraz tvojega spoštovanja med njim. Vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njegovemu spominu in mu stali ob strani, iskrena hvala. Zahvaljujemo se njegovim zdravnikom, še posebno dr. Tomažu Mušiču, ki mu ni pomagal le kot zdravnik, temveč kot tudi človek, ki je pripravljen storiti dosti več za sočloveka, kot le stvari, ki mu jih narekuje svoj poklic, zato doktor Mušič hvala vam, kot tudi hvala patronažni sestri Poloni Kunstelj. ter Sonji Špenko iz zavoda Comett, ki sta ga negovali in mu pomagali, sestram in zdravnikom iz Onkološkega inštituta, oddelka CI I Ivala tudi gospodu župniku Francu Komparetu ter Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Dedi, vemo, da nisi odšel za vedno, ker za vedno odidejo le tisti, ki jih nihče nikoli ni imel rad. Ti pa boš za vedno ostal z nami. Vsi tvoji SLAMNIK - s*pUmb*r 2007 OBVESTILA Skrb in delo bilo tvoje je življenje. Nam pa ostala je praznina in velika bolečina. % V SPOMIN 12. septembra je minilo pet let, odkar nas je tiho in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oči, brat in stric ÉL Franci Šme Tinčkov Franci iz Domžal S spoštovanjem se spominjamo nate, oči in vsak sleherni dan smo s tabo v mislih in srcu. Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi moje žene Martine Abe Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, izkazovali nesebično pomoč, darovali za svete maše, cvetje, sveče, jo imeli in jo imate radi in jo pospremili z nami k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku Janezu Šimencu za darovano sveto mašo, solo pevki Urški Pavli in pevcem Krtom. Bog Vam povrni. m V SPOMIN 22. avgusta je minilo eno leto, draga mami Magdalena Keržan odkar te ni več med nami. Hvala vsem. ki seje spominjate, postojite ob grobu in ji prižgete svečko. Vsi njeni V našem domu je praznina, v dušah bolečina, ko v grobu mirno spiš. a v srcih naših še živiš. V SPOMIN 21. avgusta je minilo štiri leta, odkar te ni več med nami Milan Marcijan iz Doba Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi S svojim smehom vsakega osrečiti si znal. a pred usodo som nemočen si ostal! ZAHVALA Ob nedoumljivi in boleči izgubi moža, očija, ata, brata in tasta Janeza Malina iz Male Loke 30 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, finančno pomoč firmi Lespal d.o.o., delavcem Lespala in vsem ostalim, ki so kakor koli prispevali dobra dela in pomoč ob naših težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo nadškofu dr. Francu Perku in župniku v cerkvi Ihan, g. Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Lespala g. Omovšku in Jožkolu Markič za ganljive poslovilne besede Vsem še enkrat iskrena hvala! Za njim žalujemo in ga zelo pogrešamo. Vsi njegovi V SPOMIN Dvajsetega avgusta je minilo tri leta, odkar nas je zapustila Anica Peterka roj. Jereb iz Stude Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je. V avgustu je minilo osem let, odkar si odšla od nas nikoli pozabljena Zorka Ficko roj. Hajdič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen prezgodnji grob in prižigate svečke v njej spomin. Zorka, radi te imamo. Vsi njeni Kjerkoli si zdaj naj le sreča poisee, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v naših bo srcih ostala. V SPOMIN Z žalostjo se spominjamo 13. septembra, ko nas je pred enim letom zapustila ljuba žena in mami Helena Gotar iz Doba, Tavčarjeva 1 flvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem zadnjem domu. Pogrešamo Te, mami. Vsi njeni Tisočkrat hvaljen, o Bog, za ta svet, tisočkrat hvaljen za dobre ljudi... (Berta Golob) ZAHVALA Ob smrti našega očeta Franca Müller j a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh izrazili podporo in izrekli sožalje (tudi pisno), zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za sveto mašo in pogrebni obred gospodu župniku, vsem darovalcem za svete maše ter za vse tihe molitve, za katere ve le Bog, ki naj bo vsakemu bogat plačnik. Vsi njegovi V Domžalah. 28. junija 2007 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Frančiška Goropečnika iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Jutro za sočutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Minile zale vse so bolečine. Zaprl svoje trudne si oči. a v srcih naših bol ne nune in solza nikdar se ne posuši. ZAHVALA V 54. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oči, dedi, sin, brat, stric in svak Jožef Hribar z Vira, Osojna 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, bolnišnici dr. Petra Držaja, osebnemu zdravniku g. Svoljšku, pogrebnemu zavodu Vrbančič in pevcem Kranjski kvintet. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Vir, september 2007 Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma. Mnogo prezgodaj nas je 30. junija 2007 zapustila naša draga žena. mami. mama, sestra, teta, tašča, sestrična Ivanka Koritnik rojena Dolenc, iz Depale vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljicam in prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter prijateljicama, Bredi in Ani, za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala zdravnikoma Silvije Černelču in Petru Keclju za strokovno pomoč in pogovor. Neizmerno se zahvaljujemo vsem njenim prijateljicam, ki soji do zadnje ure stale ob strani. Hvala Vam, da ste bili njeni! Njeni najdražji Tako zelo boli, tako je prazno, ker le nI A vedi, ljubi naš junak, da v naših srcih boš ostal; za vedno in vse do takrat, ko znova srečamo se tam... ZAHVALA 14. julija 2007 je mnogo prezgodaj odšel od nas Miha Mikeln iz Depale vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številna izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvaljujemo se vsemu osebju kliničnega centra v Ljubljani, ki so skrbeli zanj v vseh letih njegove bolezni, predvsem njegovemu nevrokirurgu prof. dr. Prostorju. Hvala za njihov trud tudi osebju IRS Soča. Hvala osebju Zdravstvenega doma Domžale in Mihovi zdravnici dr. Ireni Pretnar za ves trud in njeno veliko, čuteče srce. Hvala gospe I. Vavpetič, ravnateljici OŠ Vcnclja Perka Domžale za občuteno slovo na pokopališču, hvala Mihovim sošolkam in sošolcem ter učiteljicam, ki so ga kljub počitnicam v velikem številu prišli še zadnjič pozdravit. Iskrena hvala za duhovno bogato slovo od Miha in lep obred gospodu Tonetu Komparctii in domžalskemu župniku gospodu Šimencu. Hvala vsem prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, predvsem hvala Gaju, naboljšemu Mihovemu prijatelju, ki gaje spremljal ne le ves čas njegove bolezni, ampak gaje tudi ponesel na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrbančič za izredno lepo izvedbo pogreba, za organizacijo pevcev in trobentača. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči mami Cirila, oči Jure ter sestrici Špela in Neža SLAMNIK - ««ptember 2007 ZAHVALA ob bolečem slovesu naše ljubljene Mirjane Primožič -Micke univ. dipl. pravnice ki smo jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo prijateljici, dobrim sosedom in osebju 01 za pomoč in tolažbo. Nenazadnje najlepša hvala tudi govornikom za iskrene besede slovesa. Vsi njeni Vsi. ki radi jih imamo, nikdar ne umro. le v nas se preselijo In naprej, naprej živijo, so in tu oslane/o. t Janez Medvešek) ZAHVALA Ob trpki izgubi naše mami in stare mame Ivanke Kokalj iz Male Loke se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in žalost delite z nami. Hvala za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za maše in župnijski dom v Ihanu. Iskrena hvala zdravnikom in sestram, ki ste jo zdravili ne le s strokovnostjo, pačjia ludi s svojim toplim odnosom, posebej dr. Radu Janši, dr. Zdravku Štoru in osebni zdravnici dr. Mojci Zaje Kraševec. Hvala narodnim nošam in g. Nandetu Starinu za besede slovesa. Hvala g. nadškofu dr. Francu Perku in domačemu župniku dr. Andreju M. Pozniču za lep obred. Sin Janez in hči Vanda z družinama V knjigo življenja napisala vse si spomine, ko knjiga zapre se, končano je vse in tudi trpljenje premine ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Mihaele Kerč roj. Cerar z Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala župniku g. Jožetu Tomšiču za lep obred. Vsi njeni ZAHVALA V 75. letu življenja seje za vedno poslovila od nas naša draga mami, babica, sestra, teta in tašča Dragomira Novak rojena Marinček, z Vira pri Domžalah. Od nje smo se poslovili 26. julija 2007 na pokopališču v Domžalah. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam s toplo besedo izrazili sožalje ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci Jožica, Maja in Igor z družinami, sestra Lojzka ter brata France in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo. Vir. Domžale, Radomlje, Ljubljana Srce tvoje več ne hiie bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga. solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen. ker te več med nami ni. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ata, brat in stric Jožef Žagar iz Nožic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in cerkev. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Molče s solzami se borimo, od žalosti boli nas duša. ljubezen tvoja in pridne roke v življenju nas bodo spremljale Tolažimo se. da tvoje srce v resnici nikdar ne umre ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, dedka in pradedka Marijana Zupana iz Zg. Jarš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Na oddih si odšel. da morje in sonce bi objel. a užival si le malo.... Kar storil si za našo mamo, v naših srcih za večno bo ostalo. ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni je dne 10. avgusta 2007 od nas za vedno odšel Alojzij Skok - Lojko sanitarni tehnik, rojen 1948 z Rodice pri Domžalah Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem prijateljem in zdravnikom, ki ste mu v času njegove bolezni stali ob strani in si prizadevali za njegovo ozdravitev, posebej še zdravnikom in sestram Splošne bolnice Izola. Iskrena hvala vsem, ki v srcu ohranjate spomin nanj. Žalujoči: mama, bratje Stane, Marjan, Tone in Jože z družinami in Francka s hčerko Jano, Glej zemlja si je vzela, kar je njeno Kar ni njeno, nam ne more vzeli. In to je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA 22. julija seje na nebu utrnila nova zvezdica, ko nas je zapustila naša draga Ljudmila Kump rojena Krajnc iz Domžal Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem drugim, ki so nam stali ob strani v naši bolečini. Hvala tudi za darovano cvetje in večne lučke, hvala sosedom iz Sejmiške, Potočnikove in Rojske ulice za zbrana sredstva, ki so bila v njen spomin darovana Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala tudi domžalskemu g. župniku za lepo opravljen obred slovesa na ljubljanskih Novih Žalah. Vedno boš z nami. Vsi njeni Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. I a- moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka, pradedka in tasta Alojza Marjana borca Šlandrove brigade z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata obiskovali med boleznijo in pospremili na njegovi zadnji poti. I Ivala za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Zaje - Kraševec, ge. Miri Savnik, patronažni sestri Poloni ter ostalemu zdravstvenemu osebju. PoscIk-i bi se radi zahvalili zavodu Comett, vodji nege Nataši Zalokar ter negovalkam, posebno Karmen. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred. Hvala pevcem, vsem praporščakom, nosilcu odlikovanj, trobentaču, kolektivu Količevo Karton, organizaciji ZB Vir in govornici ZB za poslovilne besede, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki se boste našega ata spominjali. Hči Minka z družino Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči, nepričakovani izgubi našega zlatega atija Sreča Sankoviča z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številna izrečena pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, trobentaču, lovcem in pogrebni službi za lep pogreb. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Neizmerno te bomo pogrešali. Žena Zdravka, vnuk Borut, sestri Cilka in Julija ter brat Lojze z družinami in ostalo sorodstvo Zaman je bil vajin boj, zaman vsi dnevi vajinega trpljenja Kruta bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob izgubi sina, moža. brata, očeta Aleša in Bojana Osolina iz Domžal Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njuni zadnji poti. žalujoča Irena in Gašper Dimnikarske storitve v občini Domžale Obveščamo vas, da je Občina Domžale prejela pisni odgovor Ministrstva za okolje in prostor (MOP), kot pristojnega za vodenje dimnikarske javne službe v naši občini, o izbranem koncesionarju in sicer, da podjetje, ki je opravljalo dimnikarsko javno službo na lokalni ravni pred sprejemom nove zakonodaje (ZVO-1,Ur.list RS, 41/2004), nadaljuje z izvajanjem te službe do izbire komncesionarja. Vse navedeno z namenom, da se ohrani kontinuiteta v zagotavljanju varnosti pred požarom in pred zastrupitvijo. Ob sprejetju zakona (ZVO-1). je izvajalo storitev dimnikarske javne službe v Občini Domžale podjetje Energetski servis E.S. d.o.o.. Roška cesta 2a. 1000 Ljubljana. Za mnenje o koncesionarju za izvajanje dimnikarskih storitev je Občina Domžale zaprosila tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo nas je obvestilo, da koncesionar za izvajanje dimnikarske javne službe na dimnikarskem območju Občine Domžale še ni bil izbran. Za podobne primere, kjer koncesionar še ni bil izbran, je ministrstvo zavzelo stališče, da podjetje, ki 1000 Ljubljana □ je dimnikarsko javno službo izvajalo na lokalni ravni , nadaljuje z izvajanjem te službe do izbire koncesionarja na državni ravni. Vse navedeno z namenom, da se ohrani kontinuiteta v zagotavljanju varnosti pred požarom in pred zastrupitvijo. Občina Domžale je dne 30. maja 2005 na vprašalniku MOP DIM-1/05 kot izvajalca dimnikarske javne službe v občini navedla podjetje Energetski servis E.S. d.o.o. Pristojno ministrstvo (MOP) je v času vodenja predmetne državen gospodarske javen službe, sprejelo kar nekaj nove zakonske, ki nanovo ureja to področje in sicer: - Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimovodnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur.list RS št.: 128/04, čistopis Ur.list RS,št.:18/ 05), - Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske službe izvajanja meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega PftUOOA A. CENE DIMNIKARSKIH STORITEV > ČSeCEeeJE. KUMLMH. DWOVOOMH IN MEZRA&VALMH NAPRAV VRSTA NAPRAVE AU STORITVE orel DOV ujm i eos 19.00 1 s UiapMii si do mta hi 14 k.u■■»—« iti« muk m ' 1 S faetMaapreeraod M1*> 500«* m 79.00 1* taN«p»N 901 do IN* ........ mi WNmpmM Mía» 1000W» km 129,00 1* iwtUNPMM 1001 dO 1500 kW ko. mm I* hrtanmatd 1901 do 2000 »»( ko« 2M.90 1 10 ■wtnwpMod 2001 do2900m ko> 290,90 i h bjntoaapraeaod 2501 do SOOOkvV »o« 300,00 I 12 MttMPMM 1001 do 3600 W» ko. 390,09 lit ral Ns.sps lod Mil do «00 kW ko. <0M» I.M imi i«» «Mld>«M*kW ko. 49090 lil nnrmn dsaidoaooekw ko. S00 00 1 1« toaiia —nlMd»0Da>W •o. """SLS?"™" 1.1» isdiuisajilsraio é» HiftwiD-Mo»^2a<20an tul tli M ' J ■ai mti.éHiAmtb-U,*, ' ' U sod M L j, JL_^JL, - l.'.l omna iDmi mmjBtm M M I.M —»s— m „' 13.10 trt m" «KM l*4 *m*M*>**&*>0<0 mt 20*20 an <)o *Mím« i m koe 1.29 m 2*0 1.29 dknovotf nad O-20 cm S 1M0 izr tnábth - Ivj]m wttkctn dal tifo.. »00 ..... ■ n WmTonutt* prwraoavtlni kmtM * ovttHki kol iniailali i» ttttttinft pt9tf&óntji*9 lui^w* v ttttHj* el #nottan atentCN1 M«d U l 3» toAnIl itMl Iu%imi Mm «¿9 I JI vOotncw dt*n»fca ad CTeénofca ko. 9¿0 i a m~ tanlnli Mwr MnVIhvMiw do 4 m vifcrti ko. m -If— Obdat* ■ «Mn bada iMMtti tattefja n* Raerán reitaavaii nad 10c o mekaonama asad, rnQtnako oano »odoMI po pwd&tenem čopu « no OünoyaiwjiMdZaOkW— ililan.iisiiiekadilkil paira adaropov 1 up^rad'eva^ i «NU» k 18 do i m* mtwtmtu ZakunW (zap H. 14 do 17) v 2 LETNI M9MUM aOJRRJRH. OaOOVOON» IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV tj VdpJTA NAPRAVf AU STOPJTVI iradtka S OOV 1.1 Not« Md>*4i 99 se» tast navede s pranoa aiplora ko. 9,09 tz sevOna atorrara do 99 kW z eiedtem Zd prenos topada kO. 10.30 rs IwRldOdprMOdSI do 25'k* ko. 29.00 14 MU tapara od 291 dd 1009 UR ko. 00*99 t-» »diddi—»m ntm mi looo um ko. 90.00 it «*mollop>olM>tiutfioO-»al20i20an lukeve 4J0 ti .,!*«... ♦M» 19 t* »mm. atara taped JMBL. «*«d WM »MS Lat ■SWaaN h ra\-> fait imilg alt aa ra *R|A ra ko. M9 t« Id—ki «¡indi 094 9.00 112 prazatt deiiaeod ti 9,00 zdravja in varstva pred požarom (Ur.list RS, št.: 129/04 in 57/06), - Sklep o določitvi tarif za cene storitev obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur.list RS, št.: 71/07), ki je v nadaljevanju tega obvestila. Občanke in občane Občine Domžale prosimo, da se za vse informacije v zvezi za izvajanjem dimnikarske javne službe v Občini Domžale, obračajo na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (tel.: 01/478 74 00, telefaks: 01/478 74 22), saj Občina Domžale nima zakonske podlage za urejanje in vodenje predmetne gospodarske javne službe. OBČINA DOMŽALE Oddelek za komunalne zadeve 8 K L E P O določitvi cene storitev obvezna državne gospodarske Javne službe Izvajanja meritev, pregledovanja tn čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov In zračnikov zaradi varstva okolja In učinkovit* rab* energije, varstva človekovega zdravja In varstva pred požarom Ta sklep določa cene storitev obvezne državne gospodarska javne službe Izvajanja meritev, pregledovanja m čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljnjem besedilu dimnikarska služba) II. (1) izvajalec dimnikarske službe zaračuna opravljene storitve dimnikarske službe uporabniku Cene storitev dimnikarske službe so določene glede na vrsto storitev, vrsto naprave, toplotno moč kurilne naprave, vrsto gonva In pogoje Izvajanja (2) V Pdlogl, ki je sestavni del tega sklepa, so določene cene posameznih storitev dimnikarske službe na podlagi cene minute dimnikarske službe. (3) Cene navedene v Prilogi ne vsebujejo davka na dodano vrednost (4) Za primere, ko cena dimnikarske storitve v Prilogi ni določena, se cena storitve dimnikarske službe določi po porabljenem času m nastalih materialnih stroških ali v dogovoru z uporabnikom (5) cena minute dimnikarske službe brez davka na dodatno vrednost Je 0.44 eura (6) v primeru, da uporabnik izvajalcu dimnikarske službe ob najavljenem terminu po prihodu do uporabnika odkloni ali onemogoči izvajanje obveznm dimnikarskih stoniev. je izvajalec dimnikarske službe s strani uporabnika upravičen do plati* nastalega 94rbSkS v velim 30 minut cjiinivkiii-ske sliiibe III Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi tarife za cene stoniev Obvezne državne gospodarske javne službe Izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rab* energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, it. 60/06) IV. T* sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije SI 301O0-3/2O07/6 LJubljana, dne 19 Julija 2007 EVA20O7-251I-0164 Vlada Republike Slovenije dr. Oreger viram l.r. Minister llkonl orodok pfovmo"* Opomb. *' Strooafc. ki m IdNko obrsAuno. 60 Mo 2. Izvedbo olonlov potreba 6V0 a vdddddlMoov 1 Itovte noprav m Mo 4o uporabno* ludí prieta V kollkor uporabnik naroči aH dovol opravd .amo po.aoi.zno .loreov. kot na primar, laii.i hi.a niiiiiail ali.aiiiii inaiMini mm »11 111 muli iillnun aeceraekrttveleNkododa 9 9. GENERALNO IN KEMIČNO tlSŽEkUE KURILNIH NAPRAV_ r;w,wgonorelnooaei4ConjakurMri« »aprovo k, i*W % vtijaod iod>'woa mot«arwrk,,oil 646aiij« f/ap « H! 1?! BtM laaaaSSI Moadji OSPredM t*. 90a2a)9SSl 9999 "i f'idf,..ñahj 9S!aja9 H 'Ji;yuv,^u ¿ id^lOnlJbnAorn^^^^^ s»«> 10276 I ii 71 / 7. 9. 2007 Uradni Hal Rppuftloia MovonN B. CENE DIMNIKARSKIH STORITEV ZA KURILNE IN 0IMOVOONE NAPRAVE 00 TOPLOTNE MOČI VKLJUČNO 50 kVV 7. TEKOČE AU PUHASTO GORIVO, kurlna naprava z madjeni za prano, toplota Uiddlrd IW RdyuMdw Slov»nae Si 71 / 7.8.M07 / sam 10275 2 13 ■™«««k» a« 20^0 cm OD dat™ 1 odi )M ! M •mOKOd do «20 ae 20.20 cm ves* nadaljni mee* m 1J9 »movodnade-20 m' 4J0 i 19 rrecnd kjeevo verakakadd kjk.>.,, J.0O a* awakeaaam ka a» lil kaoMieade prsafadavae. kanal ura mialiaala 119 [laonA /bane tasjeed kdaae 10,90 119 aaoonca dwioAa en ¿raonaa koa 4.90 120 nádala namotOandod m vdane Na 1040 U1 Oadrek dear veak ndddbnj mafcv nad 4 m m _________«• hrt, VR9TA NAPRAVE ALI tTORITW menda cana v« War. DOV r 1 fn«s cisaa'l*, In laim progled kudlro In dirnovixlno rourawj ko. 21,110 12 "Mwilav imwaij.. ilir.vnli phiwiw viirllra, riaparya ko. 19.00 73 Ionu prt^jkiil kuftlnn in illmt)vfj,lnn naprava r>rfv man. OJUanJa to. 11,00 74 Nlitnlav v k.iriplelu kdm pmulotl in merltvw {1 3' 7 2¡ ko. 34,00 7S alorltav v kflmpletu meh 6lcer>|a idm pregled ki marnvej^'^^^^^ ko. 47,00 8. PUNAS TO GORIVO, kutüna naprava atmaafit/aMrn gorilnikom (izvadba Bal C) z aH brez madj> za pranoa toptota tap ||fv VRSTA NAPRAVO AU STORITVE meraka cana v« brez 0OV II letrt craolsil In manlav amfsi dmnin plinov koa 29,00 12 mdi Mcenjedlnvnaodne rujpreve (ob amam pnovadjm mara,di| ko. 10,00 9. TRONO OO«IVO. kurilna naprava z medljam za pranoa toptot* 3 Mcmrve utrnj ommn punov kumumh naa^kav tap pa VRSTA NAPRAVI AU STORITVE «v» cana v < hrezOOV ) 1 Muca «i psnasld gonad enoaajpanaki oordak nad 30 kw 1 avjrdev 39,00 )! dkuce >n omeaka oonva rMMop*r«du oonkik .' r^oravt W.0O 13 tobóte m pirra, le gonva. modaiasna raguracas moti 1 •■„■)..; 90,00 Baa. rolwoorkranadSOkW l' , voacwau 1 mentev ooniieaipiiwi 4eeu tap. VRSTA NAPRAVE ALI STORITVE mmka cena v 4 bra* 0OV 11 císcenla In krtm pregled kurilne In canoa edne naprave toa 22,00 12 čdcenj« kurilne m iUrnfjvodiVB nafjravn toa 18,00 ki labd praueU brez rnenenakege ctkoaraa koa 12,00 11 kontrolni preokKl^ koa ______!£>. .. 10 TRDNO AU TEKOČE GORIVO, kurilna naprava brez madl|a za pranoa toplote I PRtULBM KUMUMN. 09a»VOOSMH 04 PREZRAČEVALNO! NAPRAV tap VRSTA NAPRAVE AU STORITVE merska cene v < brez OOV 1 1 batna naprava do 50 kv» koa 99.71 • 2 aesaa nadadas kunera nsoadvd do 90 kav v raaassrainsiaaal skavta, 9e m opnerO. pm pragjad Zd vaa kiadne naprave v okviru istega waaote in anarah napnaa koa 30,43 13 batas naprava od 91 do TOO «V» ue 90,00 14 batna neprava od 701 do 1001 kW tat 110,00 19 batna naprava nad loOO kW k,« 190,00 • 9 xmovni prv, al. uredn. pregMd etaS naprav ■o » S aana araasa ara«. lep VRSTA NAPRAVE ALI STORITVE meraka cene v 4 bral OOV 10.1 edeorea m letra pregled kunlne m dvnevadna neprava koa 14,00 10 2 rjicenje kurilne In dervovodne naprav« k(.r. 12.00 10 3 cdcerea ri.R>dnfci kurana In dViwvodn. neprava toe 10,00 104 arim pregled tvei rnenenakege crtcenja toa 10,00 10 5 honaow pregled klM 940 11. PONOVNI LETNI PREGLED ta» VRSTA NAPRAVE. STORITVE meraka rana v t brez DOV 11 1 ponovni lolnO¿ragJea^_ to. M 'imrnOtrm rjana to irtakA^tijtina, ki ■* tmalo obt^naii m rn&ta uvajanju dlftinikwsfcJti iioritnv llOn»a, W na>onavadana v oarttttu taos»ačuna|D po otyabltanOT tm*j In pwa^emm maUrvslij v dogovoru / uporaba kijrn €v ÚmJmtm tTQ|9lTgV PO ČAMi, ZAVHMJOKQA ÍT/AJMUA ITORITtV IW »TROJKA v* pAnaru ttradr* pogotav avatanja mm*, ivadno oivar^anti naprav, zamaaanti dorno«odnlh pod ipd., aa i*>rtva 5tratpV>T>jaiOPOi70 v eek pravof t < oni« r*« praglad aa obraAina v pdmaru ko na predvhvton sarndn irwhen všati dsTTVtkVsw nco aa ga ofgmM k\ obimCum. tiem te Obimčung »jut/rjh u izTOulwJ_ DIMNIKARSTVO KEMIČNO ČIŠČENJt TOPLOTNIH NAPRAV in GRADBENE STORITVE d.o.o. SDG. 1230 DOMŽALE, PREŠERNOVA C. 7/A TEL.: (011 721 34 93 CSM: 1041) 641 227 (031) 520 902 Spoštovani uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav! Domžalski dimnikarji ob vašem dimniku... Nate podjetje, SDO d.o.o., v občini Domžale že nekaj časa ponuja in opravlja dimnikarske storitve, saj že od leta 2004 ni podeljene državne koncesije, ki bi zagotavljala izključno izvajanje storitev enemu izvajalcu. Spomladi smo se že predstavili preko informativnega obvestila, poslanega uporabnikom kurilnih in dimovodnih naprav v občini Domžale in nekateri ste nas ob opravljanju storitev že spoznali. Imamo dolgoletne izkušnje s področja izvajanja dimnikarskih storitev in se že drugo desetletje ukvarjamo s to dejavnostjo. Naše podjetje je registrirano za dimnikarske storitve, imamo izobražen kader v skladu z Uredbo o načinu, predmetu... (I Ir.l.RS št. 129/04, 58/2006) in razpolagamo z ustrezno opremo. Dimnikarske storitve izvajamo strokovno, uporabniku prijazno, prilagodimo se obveznostim uporabnika ter smo na razpolago za nujne primere. Ob opravljanju dimnikarskih storitev izdamo vse ustrezne dokumente, račune in zapisnike v skladu z. obstoječimi predpisi. Dimnikarske storitve obračunavamo v skladu z normativi veljavnega cenika (Ur.l.RS št.71/2007j_ Ker se med uporabniki kurilnih in dimovodnih naprav še vedno poraja vprašanje, kateri dimnikarje 'pravi dimnikar', bi vas ponovno želeli seznaniti z. nekaterimi preverjenimi dejstvi: Sprejet Je bil nov zakon o varstvu okolja (zvo-1) Dne 7.5.2004 je začel v veljati Zakon o varstvu okolja (Uradni list št.4l/ 04), (v nadaljevanju ZVO-1), po katerem so vse pristojnosti dimnikarske službe z občin prešle na državno raven. Po določbi drugega odstavka 187.člena ZVO-1, ki določa da se prva koncesija za izvajanje, gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima na dan uveljavitve ZVO-1 z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo, če ta oseba izkaže interes. Energetskemu servisu e.S. D.O.O. Je pogodba potekla 7. aprila 2004 Koncesijska pogodba, sklenjena 7. aprila 1999 za dobo petih let, z. Občino Domžale, je Energetskemu servisu E.S. d.o.o. potekla 7.aprila 2004 ( torej en mesec pred uveljavitvijo ZVO-1) in ni bila podaljšana. Tudi sicer ne bi mogla biti podaljšana, saj se je v tem času odvijal javni razpis za izbiro dimnikarskega izvajalca koncesionarja ( ponudniki smo bili tudi mi), kije vezan na Odlok o pogojih, postopkih in merilih za dajanje koncesij in gaje Občina Domžale objavila v Ur.l.RS št. 116-117/03 dne, 28. novembra 2003. Javni razpis je bil kmalu za tem razveljavljen, in sicer 11. maja 2004, ker je v tem času pristojnost dimnikarske službe že prešla na državno raven. Iz navedenega je jasno razvidno, da v času uveljavitve ZVO-1 Občina Domžale ni imela z nikomer sklenjene veljavne koncesijske pogodbe, kar je bil obvezni predpogoj za dedovanje koncesije in tudi ni prišlo do nikakršne veljavne pogodbe, ki bi jo Energetski servis E.S. d.o.o. lahko imel sklenjeno z Občino Domžale. Kar imajo v rokah, Je zgolj - stališče! Bivši in sedaj samooklicani 'pooblaščeni' izvajalec dimnikarskih storitev Energetski servis E.S. d.o.o. bi nam na vsak način rad onemogočil izvajanje dimnikarskih storitev v občini Domžale. Uporabnike zavaja z dopisom Ministrstva za okolje in prostor št.014-03-15/2005, naslovljenega dne 12. aprila 2007 na Občino Domžale, oddelek za komunalne zadeve, kjer Ministrstvo za okolje in prostor podaja zgolj stališče, naj podjetje, ki je izvajalo dimnikarsko službo na lokalni ravni, nadaljuje z izvajanjem te službe do izbire koncesionarja na državni ravni, nikjer pa izrecno ne piše, da je izbran za izključnega, pooblaščenega izvajalca dimnikarskih storitev v občini Domžale, za kar pa je edino merilo veljavna koncesijska pogodba. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, daje Inšpektorat Ministrstva RS za okolje in prostor(IRSOP), Inšpekcijska pisarna Domžale, našemu podjetju naložil odpravo pomanjkljivosti v zvezi z opravljanjem dimnikarske službe kot 'koncesionarne službe', za kar se mi sploh ne razglašamo, medtem ko se drugi izvajalec storitev, Energetski servis ES d.o.o., očitno lahko predstavlja in razglaša kot edini koncesionar dimnikarske javne službe, ki dokazano nima koncesije ali druge pogodbe. V zvezi s tem se poraja vprašanje legitimnosti vodenja postopka zoper naše podjetje, medtem ko se na drugi strani ne preganja očitnega kršitelja ZVO-1. Veljavne koncesijske pogodbe nima nihče! Ker dokazov o veljavnosti kakršne koli koncesijske pogodbe za Občino Domžale ni, in obstajajo očitni dokazi, da Energetski Servis E.S. d.o.o. ob uveljavitvi ZVO-1 z Občino Domžale ni imel sklenjene nobene pogodbe, bi prepoved naše dejavnosti pomenila veliko gospodarsko in moralno škodo za opravljanje gospodarske dejavnosti in za naše podjetje. Povsem enako kot mi tudi Energetski servis E.S. d.o.o. opravlja enake storitve brez vsake veljavne pogodbe. Potemtakem bi morala država do podelitve nove koncesije vsem dimnikarskim podjetjem v Sloveniji, ki v določeni občini nimajo koncesije ali veljavne pogodbe, v njej prepovedati opravljanje dimnikarske službe, kar pa gotovo ni v splošnem interesu varstva občanov in njihovega premoženja. Spoštovani uporabniki naših storitev! Domžalski dimnikarji vam ne grozimo, ne.strašimo vas s sankcijami in plačevanjem kazni, želimo vam le povedati, da smo pravi, usposobljeni in pristojni za kakovostno dimnikarsko službo. Odločitev, koga boste poklicali za vsakoletne dimnikarske storitve, naj bo do izbire koncesionarja VAŠA in če bomo to mi, vam zagotavljamo, da bomo upravičili vaša pričakovanja. Dimnikarske storitve lahko naročite: - na telefonskih številkah 01/ 721 34 93, GSM 031/520 902; 041/641 227 - po faksu 01/721 34 93 - po elektronski pošti janez,graj(apiol.net, - po pošti na naslov SDG d.o.o., Prešernova cesta 7a, 1230 DOMŽALE Direktor: Janez Graj Naročnik oglasa: SDG d.o.o., Prešernova cesta 7a, 1230 DOMŽALE stran 29 OBJAVE C Občina Domžale na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03) ponovno objavlja JAVNI RAZPIS za nakup stanovanja na območju občine Domžale Predmet razpisa je stanovanje v več stanovanjskem objektu na območju občine Domžale, v velikosti od 55 do 65 m2, ki ga bo v letu 2007, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravne ali fizične osebe. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca, • podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja, • ponujeno ceno, • datum, do katerega velja cena ponudbe (najnianj 60 dni). Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanja«. Pri odločitvah o nakupu stanovanja se bosta poleg ponujene cene v EUR/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanje mora biti izpraznjeno, bremen prosto ter takoj vseljivo. Razpis je časovno omejen do novembra 2007. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/724 II 10. Občina Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale, na podlagi 56. 59. in 60.člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/2003), ter na podlagi 4. in 9. člen a Pogodbe o upravljanju objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS Za oddajo poslovnega prostora -gostinski lokal v zgradbi pri teniški dvorani Domžale Predmet razpisa je poslovni prostor- gostinski lokal na Kopališki cesti, Domžale, parc.št. 4606/6, k.o. Domžale, v izmeri 80,34 m2., s pomožnim prostorom velikosti 4,2 m2 zunanjo teraso v velikosti 120 m2 , ter ločenimi sanitarijami /a moške in ženske. Poslovni prostor je v grobem opremljen in omogoča takojšnjo izvajanje dejavnosti. Za del vgrajene in premične opreme, razen sanka bo potreben poseben dogovor o najemu te opreme. Izklicna višina najemnine za gostinski prostor je 5,25 EUR/m2, za ostale površine pa se bo cena oblikovala do podpisa najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda za določen čas petih let z možnostjo podaljšanja. Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj ponudniki pošljejo priporočeno na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230, Domžale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS -GL-TE - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave oziroma najkasneje do 27. septembra 2007. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala ponudbeno višino najemnine in celovitost z vidika ponudbe in sodelovanja z najemodajalcem. Zavod za šport in rekreacijo Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po GSM 041/966 192, ali po telefonu 721 68 62 (Janez Zupančič). Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri. mag.Janez Zupančič unlv.dlpl.oec. Zavod za šport In rekreacijo Domžale direktor iiiellness connecrion ujwiJJ.orelo.si pilates (mala, velika žoga, elastični trak) skupinske vadbe (les miiis) male mišice (3-6 let) vadba za seniorje vadba za nosečnice fitnes z osebnimi trenerji klasična, športna masaža tajske masaže športne terapije rehabilitacija poškodb (hrbtenica, koleno) sončni studio (nova šolanja) kozmetika za solarij prehranski dodatki plesna šola Bolero najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki) t? Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS Celoletnih štipendij za dijake in študente dodiplomskega študija v občini domžale za šolsko leto 2007/2008 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto 2007/2008 razpisuje celoletne štipendije za 1. nadarjene dijake in študente, 2. socialno šibke dijake in študente, 3. diiake in študente deficitarnih poklicev: o zidar, tesar, mizar, pečar, krovec, avtoklepar, avtoličar, orodjar, obdelovalec kovin, oblikovalec kovin, elektrikar-elektronik, elektri-kar-energetik, šivilja, krojač, o inženir strojništva, inženir gradbeništva, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani inženir gradbeništva, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, o zdravnik, medicinska sestra. 4. dijake in študente kmetov, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v občini Domžale, niso zaposleni in nimajo druge štipendije. Vsi kandidati morajo predložiti: - izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije, - življenjepis, - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še: - dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), - dokaze o vključevanju v delo društev in organizacijah v občini Domžale. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še: - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana (npr. dohodnina družinskih članov za leto 2006) ter dokazila o premoženj skem stanju, - dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov). Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vla gatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnje nem obrazcu Vloge za dodelitev štipendije Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: - za kandidate pod točko 1.-nadarjenim dijakom in študentom se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega (2) letnika dalje, s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. - za kandidate pod točko 3. - dijakom in študentom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu. oziroma študentu od drugega letnika (2) dalje. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. - za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 30 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS (363,84 EUR) in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Pri dodeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se upošteva dijakov oziroma študentov socialni položaj (dohodek na družinskega člana in premoženjsko stanje). Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje je slabše. Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do »rede. jO. oktobra 2007 na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko razpisi. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.9/04, 7/06) O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305. Občina Domžale CD Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi 29. in 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03) objavlja 1./ Prodajalec: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. 2.1 Predmet javne ponudbe: Predmet javne ponudbe je prodaja treh stanovanj v večstanovanjski stavbi na naslovu Ljubljanska 8, Dob in sicer: a. / stanovanja št, 1 v pritličju stavbe, v skupni izmeri 34,17 m2, ki obsega kuhinjo, sobo, dnevno sobo z jedilnim kotom, kopalnico z WC\ predsobo, klet in drvarnico, kar predstavlja 1901/10000 delež na nepremičnini pare! št. 194/1, k.o. Dob; b. / zasedenega neprofitnega stanovanja št. 3 v prvem nadstropju stavbe, v skupni izmeri 47,32 m2, ki obsega kuhinjo, sobo, kopalnico z WC, predprostor, klet in drvarnico, kar predstavlja 2609/10000 delež na nepremičnini pare. št. 194/1, k.o. Dob; Stanovanje je obremenjeno z najemnim razmerjem, sklenjenim za nedoločen čas z ne-profitno najemnino. c. / stanovanja št. 4 v prvem nadstropju stavbe, v skupni izmeri 56,38 m2, ki obsega kuhinjo, sobo, sobo, kopalnico z WC, klet in drvarnico, kar predstavlja 3134/10000 delež na nepremičnini pare. št. 194/1, k.o. Dob; Nepremičnina je vpisana v zemljiški knjigi (vložek št. 764, pare. št. 194/1 in sicer stanovanjska stavba 104 m2, dvorišče 57 m2, neplodno 16 m2). V stavbi ni vzpostavljena etažna lastnina. Prodajalec ne prevzema nobenih obveznosti iz morebitno drugačne ugotovljene površine stanovanja pri izdelavi etažnega načrta. 3. / Vrsta pravnega posla za predmet prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. / Ponudbena cena: Najnižja možna ponudbena cena, ki je predmet prodaje, je: a. / za stanovanje št. 1 - 15.500 EUR b. / za stanovanje št. 3 - 28.000 EUR c. / za stanovanje št. 4 - 55.000 EUR JAVNO PONUDBO Za prodajo nepremičnin V ponudbeni ceni davek na promet nepremičnin ni vključen. 5./ Ponudba in ponudnik: 1. Nepremičnine se prodajajo v celoti po sistemu videno-kupljeno. Prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake predmeta prodaje. 2. Ponudba je zavezujoča in dokončna. 3. Ponudnik je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za pridobivanje nepremičnin na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih. 4. Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati varščino, s katero jamči za resnost ponudbe in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Varščino v višini 10% od ponudbene cene nepremičnine, za katero vlaga ponudbo, je potrebno vplačati na račun prodajalca - Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, št. 01223-0100001491, sklic na št.: 00-110099. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino ali zadržana, če pogodbe ne bo sklenil, neuspelim pa vrnjena brez obresti v roku 8 dni po končani izbiri. 5. Kupec stanovanja št. 3, ki ni najemnik, prevzame vse obveznosti prodajalca iz obstoječega sklenjenega najemnega razmerja z najemnikom, položaj najemnika pa se po izrecni zakonski določbi ne sme poslabšati. 6. Vse davčne dajatve na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. 7. Pisna ponudba mora vsebovati: - izpolnjen in podpisan obrazec ponudbe (OBR-1), - kopijo veljavnega osebnega dokumenta (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravno osebo ali priglasitve™ list za samostojnega podjetnika, ki ne sme biti starejši od 30 dni, sicer bo to organ pridobil sam, - dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno številko računa (št. banke in št. računa) za primer vračila varščine, - brezpogojno podpisano prodajno pogodbo (OBR-2). Obrazca OBR-1 in OBR-2 lahko ponudniki dvignejo na vložišču Občine Domžale. 6./ Rok za oddajo ponudbe: Rok za oddajo popolnih ponudb je najkasneje do vključno 28. septembra 2007 do 10. ure. Popolne ponudbe v okviru dokumentacije se oddajo na vložišču Občine Domžale ali pošljejo priporočeno na naslov - Občina Donižale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale s pripisom: »Javna ponudba za nakup stanovanja - ne odpiraj!« Ponudbe, ki bodo prispele po razpisanem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, komisija ne bo upoštevala in bo o tem obvestila ponudnike. Odpiranje ponudb bo komisijsko in sicer 28. septembra 2007 ob 12. uri v konferenčni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. 1.1 Kriterij za izbor Edini kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine s strani ponudnika. Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet tega razpisa. Prodajalec lahko ustavi postopek prodaje do sklenitve pravnega posla. V tem primeru se ponudnikom vrne morebiti vplačano varščino brez obresti. Kupnino bo najugodnejši ponudnik dolžan poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe. V primeru, da kupnina ni plačana v tem roku, se pogodba šteje za razdrto in se vplačana varščina obdrži. Kupnina se nakaže na račun prodajalca Občine Domžale, št. 01223-0100001491, odprt pri Banki Slovenije. HJ Informacije Podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so dostopni na Občini Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, tel. 01 /72-41-110. Ogled nepremičnine je možen po predhodnemu dogovoru. Občina Domžale sam "D to p do m skupina Za male in velike mojstre. o ugodna cena gratis prevoz nad 21 do 25 km MESTNE LEKARNE Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80 SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1. Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 prostorih Lekarne Domžale. super nakupi v novem prodajnem salonu \"d/:j'rr}\/\\\ eksponati r-lo tehnounion prodajni salon v Domžalah ob železniški progi pri Gradbeniku, MAS L J EVA 3, tel: 01 513 51 86 www.tehnounion.si tehnounion Delovni čas: ponedeljek - petek 930-1200 in 1300-1730 sobota 9°°-1200 NOVO - TRGOAVTO TUDI V DOMŽALAH1 za Vas odpiramo novo prodajalno v Avtocentru Imperl, na Ljubljanski cesti 1. Vabimo Vas na otvoritev v ponedeljek, Iajaaajjaa minun ^mm. gm* ,.,,,.„ ( m*........... w» . ^ 7.9.2007, ob 15. uri. Posebni gost bo župan občine Domžale, g. Toni Dragar, za dobro voljo bo s petjem poskrbel g. Rudi Šariti, dogajanje pa bo popestrilo tudi nagradno "košarkarsko tekmovanje v oblekah in kravatah"! Jubilejni popust samo na dan otvoritve - ob plačilu z gotovino prvemu kupcu skuteria Baotian podarimo popusta, drugima dvema popusta, tretjim trem kupcem pa popusta. TrgoAvto 44 let pestro ponudbo • koles in kolesarske opreme • motornih koles in štirikolesnikov • visokotlačnih čistilcev, generatorjev in kompresorjev • dodatne opreme za avtomobile Za nakupe z gotovino Vam do 30.9.2007 priznamo 10% otvoritveni popust! To pa še ni vse! Do 30.9.2007 v prodajalni Domžale poteka nagradna igra "En nakup - dvojna vrednost". Pridite v našo novo prodajalno, izberite nekaj zase in vrzite kopijo računa v škatlo. 10 kupcev si bo lahko v celotni vrednosti nakupa izbralo blago iz naše bogate ponudbe. Pravila za sodelovanje v nagradni igri najdete na prodajnem mestu. Priložnost, ki je enostavno ne smete zamuditi! www.trgoavto.si Slike so simbolične. Popusti se obračunajo pri blagajni in se med seboj izključujejo. Trgoavto d.d. Pristaniška 43a, 6000 Kope, i n 11 m i s s i m JESENSKA POTOVANJA 07 A/ VELIKA NAGRADNA IGRA V Z BOGATIMI NAGRADAMI \ IN 15% POPUSTOM. 1 mi MMOJPU SOLSKM POTOEBSC3N S www.dzs.si DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. CIKLAMA SAMO 2,50 € CVETLIČARNA ARBORETGM 1f loterija Slovenije lOblñákupul i paketa vanity srečko podari /iasme\\ poletja ^^2]^^ ^PJcrepeVvaJliues^ pirat snack bar vas že eno uro pred odprtjem MC Domžale vabi na dobro jutranjo kavico, sladoled naravni sok iz pravih pomaranč, če pa ste lačni - toast Pirat Speclal. 1 IG iblMIl i Mexican začimbna mešanica NoMIJ I ZiM un i Cel n ki ^t^t^'l MS* VIGOSS Pe 14 Domžale Telefon: 01/724 41 80 JESENSKA AKCIJSKA J^j^O^ ponudba Izbranih artiklov do ^JcJWs »resi nn opiihp. www.mestna-optika.si SIÍT1PLE FRIZERSKI SALON Vabljeni na dobro kavo. PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne leljka do petka sobote