Michael Wimmer EVROPSKI PROGRAM EVALVACIJE NACIONALNIH KULTURNIH POLITIK KULTURNA POLITIKA V SLOVENIJI prevod 5. sklepnega poglavja 5. ODLOČILNA VPRAŠANJA, POSAMEZNI PROBLEMI IN PRIPOROČILA Na koncu popotovanja, ki jih je med intenzivnim programom vodilo v mnoge kraje slovenske kulturne pokrajine, bodo poskušali eksperti razviti nekaj splošnih priporočil. Štiri poglavitna problemska področja trenutne slovenske kulturne politike, za katero so razvili predloge za ustvarjalen nadaljnji razvoj, so: 1. splošno pomanjkanje kulturne politike, 2. nejasna kulturno-politična odgovornost med visokimi ravnmi centralizacije in decentralizacije, 3. trajajoča čezmerna dokument št. 19/2 E M K LJUBLJANA 83 dokument št. 26/! MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNA UPRAVA ODDELEK ZA KULTURO IN RAZISKOVALNO DEJAVNOST Ljubljana, Trubarjeva 5 številka: M^b /9C Datum : 10.10.1995 Spoštovani ! V dopisu, ki smo Vam ga poslali dne 5.10.1995 pod številko 1136/95 je prišlo do neljube pomote pri datumu za posredovanje predstavnika programskega polja. Pravilni datum je do srede 11.oktobra 1995. Za neljubo napako se Vam iskreno opravičujemo. Z lepimi pozdravi ! institucionalizacija in 4. omejitve obstoječega sistema javnega financiranja v luči izzivov tržnega gospodarstva. Eksperti se zavedajo lastnega "zunanjega pogleda", vendar so se vsak in vsaka, skladno s svojimi izkušnjami, kar najbolj trudili, dobronamerno, kritično in brez presodkov, opazovati trenutno stanje, pa čeprav so v analizah priložnosti in problemov lahko šli le v tiste podrobnosti, ki so jim dovoljevali gradivo in podatki, ki so bili na voljo. Kljub temu upajo, da bo mogoče njihove, včasih morda preveč kritične pripombe produktivno uporabiti v javnih razpravah in v procesu odločanja o kulturni politiki v prihodnosti. 5.1 SPLOŠNO POMANJKANJE KULTURNE POLITIKE Od vseh izkušenj ekspertov v njihovih stikih s predstavniki sedanje Slovenije je vzbujalo največjo pozornost splošno pomanjkanje kulturne politike in celo pomanjkanje volje za pripravo takšne politike. Politične agende za slovensko kulturno politiko ni mogoče najti. Mogoče je to posledica kontinuitete, mogoče preostanek visoko fragmentiranega samoupravnega sistema, pomešanega z ostanki stare ideologije, mogoče pomeni obsesijo posameznih institucij s preživetjem, ali pa je to izraz splošne negotovosti, ki pušča večino ljudi v zaskrbljenem čakanju? Kateri koli razlog bi že bil za to, sedanji sistem vse bolj trpi zaradi pomanjkanja jasnih perspektiv in smernic. Niti v posameznih strankah niti v Ministrstvu za kulturo niso izoblikovali kulturnega progra- 84 E M K - LJUBLJANA 97 dokument št. 17/7 ma, o katerem bi se lahko javno razpravljalo. Prav tako niso politični predstavniki prepričljivo izrazili svoje pripravljenosti, da bi dejansko usmerili obstoječo kulturno infrastrukturo na način, ki bi dopuščal uresničenje jasne volje v kulturni politiki. Enega od rezultatov tega pomanjkanja lahko vidimo v Nacionalnem poročilu o kulturni politiki Slovenije, katerega avtorji marsikdaj niso mogli opraviti znanstvene evalvacije v pravem pomenu besede zaradi pomanjkanja javno for-muliranih ciljev kulturne politike in ustreznih kul-turnopolitičnih ukrepov. 5.1.1 Posledica kontinuitete Pri pozornem branju Nacionalnega poročila je mogoče odkriti, da so značilno številnejši prispevki, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi vidiki slovenske kulturne politike, kot pa z evalvacijo sedanjega razvoja. Seveda je minilo šele nekaj let od tedaj, ko je Slovenija postala neodvisna in je obrnila list svoje zgodovine. Vendar bolj kot je skupina ekspertov šla v potankosti, močnejša je bila domneva, da se vsaj glavni tok še ni resnično spremenil. Standardno vprašanje ekspertov je postalo: "Kaj se je dejansko spremenilo?" Najpogostejši odgovori izpraševancev so bili: "Pravzaprav ne veliko" ali celo "Skoraj nič". Ti odgovori so v veliki meri ustrezali splošnemu vtisu ekspertov, ki ga lahko označi beseda "zamrznjeno": slovenska kulturna politika se zdi nekako zamrznjena. Poglavitni izziv za posamezne odločevalce bi bil odmrzniti stanje, staliti ne zgolj določene procedure, temveč tudi stališča, ki so za njimi. Medtem ko se zdi, da zamrznjenost zagotavlja kontinuiteto, pa hkrati izraža tudi pomanjkljivo sposobnost E M K - LJUBLJANA 97 85 dokument št. 33/! Evropski mesec kulture - Ljubljana 97 Marina Gržinič Predsednica Programskega odbora EMK i997 Zapisnik s sestanka Programskega polja Kulturni in družbeni fenomeni s stališči o predvidenih spremembah v strukturi vodenja projekta EMK 1997 učenja, ki bi jo bilo treba v prihodnje spodbuditi. Seveda se je dejansko marsikaj spremenilo. Kulturne skupnosti so bile odpravljene, samoupravni sistem je preminil, financiranje je večinoma prešlo od občin (vsaj formalno) k ministrstvu, v parlamentu je bilo sprejetih mnogo novih, za kulturo specifičnih zakonov. Vendar vsi ti delčki ne dajejo jasne slike sedanjega kultur-nopolitičnega sistema. Ker se je Slovenija v osemdesetih letih (ne zgolj v gospodarskem pogledu) imela za avantgardo Socialistične federativne republike Jugoslavije, se je mogoče pojavilo prepričanje, da ne bo treba vpeljati toliko temeljitih sprememb. Slovenija naj bi se znebila diktata beograjske dominacije in se obrnila od vzhoda proti zahodu, drugo pa naj bi ostalo kot po navadi. V luči te kolektivne samopodobe ni nenavadno, da je takoj po osamosvojitvi kljub resnemu ekonomskemu nazadovanju politični aparat večinoma ostal v službi, glavne institucije pa so nadaljevale delo. Ta vrsta kontinuitete, ki je uskladila različna zgodovinska obdobja, je vidna tudi v sedanji slovenski kulturni politiki, mogoče celo bolj kot drugje. Ni pa zgolj Nacionalno poročilo iz leta 1996 tisto, ki izrazito ilustrira to dejstvo. To je tudi kontinuiteta osebja kulturnih institucij in ministrstva ter večinoma nespremenjen okvir institucij, ki proizvajajo kulturni program, zelo podoben tistim pred desetimi leti. Ta pojav razpira koncept kulturne politike, v širšem smislu, ki bo vključeval odprto in kontroverzno razpravo o nedavni slovenski zgodovini. V tej zvezi bi se lahko ponudila takale hipoteza: nobenega konsistentnega sodobnega koncepta slovenske kulturne politike ne bo brez temeljne v Ljubljani, 13. oktobra 199? Spočtovana predsednica, ga. Marina Gtžinrč ! Mesto Ljubljana je kandidaturo 2n projekt Evropski mesec kulture - Ljubljana 91 v okviru Evropske unije pridobila tudi na osnovi uspehov alternativnih in civilnih gibanj ter vitalnih oblik sodobne kulture . Ti so bili v osemdesetih letih aktivni kulturni, socialni in tudi državotvorni element, ki se mu je uspelo vključiti v vrhunska mednarodna menjalna razmerja, bih so prisotni na pomembnih mednarodnih kulturnih manifestacijah, tako da v veliki meri tudi zaradi tega Ljubljana in Slovenija uživata sloves pomembnega kulturno umetniškega središča. Sklepi: 1) Ir programskega polja Kulturni in družbeni fenomeni se zaradi specifične narave projektov v Programski odbor vključijo vsi Štirje koordinatorji in nosilka projektov. 2) Programski odbor kot avtonomno strokovno ielo naj vključuje samo strokovnjake iz posameznih polj ter 2 predstavnika kulturnih institucij : enega predstavnika nacionalne kulturne institucije in enega predstavnika mestne kulturne institucije. 3) Programski odbor EMK-Ljubljana 97 program vsebinsko oblikuje, ga finančno ovrednoti in se odloči o načinu njegove realizacije. 4) Programska polja Programskega sveta so strokovna posvetovalna telesa, katerih predloge posamezni predstavniki polj posredujejo programskemu odboru, ki se nato sam odloča o programu. 5) Programski odbor je odprt za vse zunanje predloge, o katerih se posvetuje in odloča. 6) Mestna uprava naj pred predvidenim imenovanjem Programskega odbora v čim krajšem času izdela predlog pravilnika delovanja o kompetencali predvidenih odborov in medsebojnih razmerjih. 86 EMK - LJUBLJANA 97 ^Jdokument št t. 22/2 razprave o nedavni slovenski zgodovini. Spoštovana predsednica, prosimo Vas, da se pred predvideno potrditvijo oziroma imenovanjem Programskega odbora opredelite do zgoraj naštetih stališč programskega polja Kulturni in družbeni fenomeni. Glede na to, da je za vse nosilce programov v tem polju lokacija na Metelkovi vitalnega pomena, in da so s to lokacijo povezani tudi drugi predvideni projekti, vztrajamo, da se vodstvo projekta EMK - Ljubljana 91 in vodstvo MOL zavežeta, da bo lokacija v severnem delu Metelkove do EMK -Ljubljana 97 pripravljena za izvedbo načrtovanih programov. Samo ob resnih zagotovilih laliko namreč načrtujemo izvedbo lastnih in koprodukcijskih programov. Kot tudi v drugih evropskih deželah, se pripravljenost za začetek takšne razprave lahko v glavnem izmeri v mar-ginaliziranih sferah kul- ture. Obenem pa je treba Marko Hren, Katarina Mirovič, Miran Mohar, Brane Mozetič reči, da kulturne institucije do zdaj niso našle sprejemljivega partnerja v ministrstvu, ki se — kot Županu, dr. Dimitriju Ruplu Načelnici oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost, mag. Daši Hribar V vednost: je videti — omejuje zgolj na vlogo birokracije, ki zagotavlja denar. Glede na to, da prevladujoč glavni tok, ki ga sestavljajo tradicionalne kulturne institucije, preprečuje vsa prizadevanja za nadaljnji razvoj, bi bilo najprej treba začeti široko in kontroverzno razpravo o prioritetah kulturnopolitičnih ciljev. Po prepričanju ekspertov se ta razprava še ni niti začela. 5.1.2 Pomanjkanje kulturnih programov političnih strank Zdi se, da je artikulacija ključnih kulturnopolitičnih interesov zelo nenavadna. Do zdaj slovenske politične stranke niso razvile ustreznih kulturnopolitičnih programov. Zato v resnici ni presenetljivo — kot je to dognal predsednik odbora za kulturo pri državnem svetu — da v parlamentarnem procesu kulturnopolitične razprave nimajo pomembnejše vloge. Zelo malo poslancev je specializiranih v kulturnopolitičnih zadevah; na tem področju tudi lobiranje ni spodbudno. Enako kot kulturne politike ni na politični agendi, tudi ustrezna izvršna telesa niso sposobna zapolniti takega vakuuma. Določena raven politične razprave o kulturno-političnih zadevah je v veliki meri nujna za izboljšanje sposobnosti določanja in artikuliranja javnih interesov na E M K - LJUBLJANA 97 87 tem področju in njihovega zadovoljevanja. Ministrstvo za kulturo kot glavno izvršno telo očitno deluje kot stabilizator kontinuiranih procesov, ni pa sposobno izraziti jasnih smernic nadaljnjega razvoja. V navezi navzdol pa posamezne kulturne institucije v glavnem čakajo, kaj bo prišlo od zgoraj, nepripravljene za skupno delo ali za oblikovanje krovnih teles, ki bi artikulirali njihove skupne interese. Celo predstavniki neinstitucionalcev so morali v intervjujih priznati, da njihova krovna organizacija ne deluje. 5.1.3 Kulturnopolitična zakonodaja med željami in stvarnostjo Poslanci so na tem področju trdo delali. Od razglasitve nove slovenske države je slovenski državni zbor sprejel stotine novih zakonov, nekateri od teh zadevajo tudi kulturo. Veljajo pa tudi drugi, sprejeti v nekdanjem sistemu. Skladno s tem večina izpraševanih sogovornikov verjame, da je potrebna ustrezna zakonska struktura. Obenem pa se v resnici ne čutijo zavezani veljavnim uredbam. Zato se na zakone s področja kulture gleda kot na "mehke" zakone. Čeprav so pogosto zelo podrobni, pa vseeno dopuščajo različnim interesnim skupinam veliko odklonov pri njihovi interpretaciji. Rezultat je določeno shizofreno obnašanje med sprejemanjem in nezaupanjem. V nasprotju z določenimi pričakovanji so eksperti prepričani, da novi kulturni zakoni niso edini način reševanja obstoječih problemov. Mogoče bi bilo npr. treba spremeniti tradicionalne administrativne procedure z uvajanjem ustreznih metod menedžmenta, spodbuditi zasebno pobudo in promovirati institucionalne iniciative. Potrebno je MESTNA OBČINA LJUBLJANA 2UPAN Ljubljana, Mestni trg 1 Številka: 3498/DR-95 Datum: 9.11.1995 podlagi 49. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Ur. list , št. 32/95) izdajam o imenovanju Programskega odbora projekta EVROPSKI MESEC KULTURE - LJUBLJANA 97 V Programski odbor projekta EVROPSKI MESEC KULTURE - LJUBLJANA 9? imenujem naslednje člane: ANDREJ BLATNIK T0MA2 BRATE MARINA GR2INIC BRINA JE2 MARKO HREN PRIM02 L0REN2 MIRAN MOHAR MITJA ROTOVNIK LILIJANA RUDOLF JELKA STRGEL T0MA2 TOPORIŠIČ IGOR VIDMAR IGOR ZABEL MARKO LETONJA BRANE KOVIC ZORAN KR2IŠNIK II. Programski odbor bo v sodelovanju z Izvršnim odborom Evropskega meseca kulture - Ljubljana 97 in strokovnimi službami mestne uprave Mestne občine Ljubljana pripravil osnutek programa' in njegovo finančno ovrednotenje ter koordiniral in skrbel za strokovno izvedbo sprejetega programa. ÍUPftN Dimitrij RUPFL /v 88 E M K - LJUBLJANA 97 Zypan Dr. Dimitrij Rupel Mestni trgi 61000 Ljubljana Ljubljana, 23.11.1995 Spoštovani g. župan, dr. Dimitrij Rupel! odgovoriti na problem sedanjih razlik med zakonodajo in njeno implementacijo. Slovenski kulturni zakoni so včasih formulirani kot zelo podrobna navodila in zato neprimerni za različne okol-i-ščine; ni jih mogoče upoštevati dobesedno (zakon o zadovoljevanju javnih interesov se npr. ne omeji na določanje splošnega okvira za kulturne institucije, temveč opredeljuje vrsto podrobnosti o tem, kako bi morale biti vodene). Ekspertom se včasih ni zdel dovolj transparenten proces oblikovanja zakonov. Kdo dejansko sklene, da je treba pripraviti nov zakon? In kdo je udeležen v procesu priprave? Ustrezne procedure ostajajo nejasne. Zato je tudi ministrstvo priznalo, da je zaradi količine in hitrosti, s katero so sprejemali nekatere zakone, mogoče, da so ti včasih slabše kakovosti. Demokracija deluje le, če so zakoni splošno spoštovani. Nespoštovanje sprejetih zakonov slabi dosežke demokracije. Ministrstvo za kulturo bi kot demokratično potrjena institucija moralo imeti poseben interes ne samo za pripravo zakonov, temveč tudi za njihovo uresničevanje. Sankcije niso edino primerno sredstvo za to; najprej bi bilo treba uporabiti ustvarjalne metode, kot so udeležba, trening, stiki z javnostjo (PR) ali pa lobiranje. Med obiskoma ekspertov skorajda ni bilo nobenega intervjuja brez stereotipnih stavkov: "Za to potrebujemo nov zakon" ali pa "Za to se pripravlja nov zakon". Dejansko presenetljivo je bilo dejstvo, da so se po eni strani vprašani partnerji večinoma strinjali, da potrebujejo zakonsko osnovo za svoje delo, po drugi pa so le redki sprejemali dejstvo, da bi ti zakoni dejansko lahko imeli Spodaj podpisani, dr. Marina Gržinič, predsednica Programskega sveta, Marko Hren, koordinator projekta Metelkova in Miran Mohar, koordinator NSK ( oba člana polja Kulturni in družbeni fenomeni Programskega sveta EMK-Ljubljana 97), z dne 9.11.1995 pa s sklepom o imenovanju tudi dani Programskega odbora EMK-Ljubljana 97, Vas želimo seznaniti z našimi staiišči, odprtimi vprašaji in -pripombami, ki so se izoblikovala po sprejetju Vašega sklepa o imenovanju v Programski odbor EMK-Ljubljana 97. Imenovanje članov Programskega odbora (PO) EMK-Ljubljana 97 ni niti vsebinsko niti formalno-proceduralno v skladu z doslej predstavljenimi ¿i sprejetimi shemami projekta. V sklepu o imenovanju PO ni upoštevan niti predlog, ki je bil ustno predstavljen na 3. razširjeni plenarni seji programskega sveta EMK-ljubljana 97 niti pisni predlog, ki je bil izoblikovan upoštevajoč 2. sklep 3. plenarne seje Programskega sveta EMK-Ljubljana 97. (Priložena je kopija dopisa ge. načelnice.) Ugotavljamo, da so pri imenovanju članov Programskega odbota EMK-Ljubljana 97 kršena osnovna načela delovanja demokratičnih teles. Programski svet (PS) je še vedno legalno in legitimno telo s pristojnostjo za dokončno oblikovanje programa EMK - Ljubljana 97, vsi, in še posebej s soglasjem sprejeti sklepi PS pa bi morali biti obvezujoči in realizirani. Napovedali ste (in PS je na 3. seji sprgel ustrezne sklepe) dodatna imenovanja v PS, preoblikovano strukturo (shemo, ki naj bi jo "čimprej posredovali vsem članom PS"), ter "pravilnik, ki bi urejal razmetja med vsemi telesi". Po 3. seji pa ne le da do tega ni prišlo, temveč je vloga PS ostala v vseh dokumentih po txg sgi konsistentno neopredeljena. Še posebej se sprašujemo o vsebinski in formalni ustreznosti drogega dela sklepa o imenovanju Programskega odbora in Vas zato sprašujemo: A) Kdaj je bil izoblikovan Izvršni odbor projekta in kakšna je njegova sestava? O imenovanem odboru do sklepa o imenovanju Programskega odbora namreč ni bilo nikoli govora. B) Zakaj naj bi Programski odbor pripravil osnutek programa projekta, ko pa je osnutek že izoblikoval Programski svet in so bila na osnovi tega osnutka tudi zagotovljena sredstva v proračunu MOL za leto 1995? 89 EMK - LJUBLJANA 97 dokument št. 40/3 posledice za to delo. Poudarjeno je že bilo, da je npr. zelo pomemben Zakon o zadovoljevanju javnega interesa v kulturi iz leta 1994 ostal brez odločilnih konse-kvenc. Zakon določa kul-turnopolitični okvir, ki pa ga ekspertna skupina v stvarnosti ni zaznala. Eksperti so bili soočeni tudi s pripravljalnim delom za nov zakon o kulturni dediščini, ki bo nadomestil zakon iz leta 1981. Čeprav je bil osnutek že objavljen, ga nekateri direktorji tako imenovanih "regionalnih" institutov niso niti prebrali. Vseeno pa so bili globoko prepričani, da bi nov zakon pripomogel k rešitvi njihovih problemov. Ali je razlog za to v starem in shizofrenem načinu razmišljanja? Ali gre mogoče za to, da tisti, ki imajo pooblastila, ustvarjajo zakone brez konsek-venc, medtem ko drugi poizkušajo najti luknje, ki ne bodo ovirale njihovih osebnih ambicij? V vsakem primeru se zdi, da stanje ni zadovoljivo. Če se zakoni ne spoštujejo, postanejo odvečni. Niso pa zgolj sankcije tiste, zaradi katerih je implementacija zakonov uspešna. Uspešnost je rezultat aktivne udeležbe profesionalcev v pripravljalnem procesu. Zato se morajo razviti nove procedure za aktiviranje ustreznih forumov v pripravljalni fazi, ki bodo spremljali proces z nenehnim nadziranjem in zagotavljanjem jasnih sankcij za kršenje veljavnih zakonov. Če sklenemo: ob zahtevi po novih zakonih je treba tudi upoštevati, da zakoni ne morejo rešiti vseh problemov. Še posebej v tej fazi tranzicije je treba videti glavni izziv v pripravljenosti posameznikov, da prevzamejo pobudo, kajti zakon ne more predpisati kooperacije. Če posamezniki niso pripravljeni sodelovati, potem tudi zakon ne koristi; 90 EMK - LJUBLJANA 97 Ljubuana Glavno Mesto Župan Republike Dr. Dimitrii Rupel Slovenije dokument št. 25 610001.1 ubliarw. Slovenija tel 061 21 28 20. 125 54 24 taks 061 125 6504 Stev.: Datum: 3653/DR-95 27.11.1995 Spoštovani! Vabim Vas na 1. sejo Programskega odbora projekta Evropski mesec kulture 1997. Sestali se bomo pomaga lahko le pozitivna spodbuda državnih oblasti v obliki promocije in motivacije. 5. 1. 4 Pomanjkanje nacionalnega kulturnega programa Splošna frustracija zaradi trenutnega manka kulturne politike se kompenzira s splošnim pričakovanjem, da bo problem rešil nacionalni kulturni program. Vlada je ustanovila nacionalni kulturni svet, da bi formuliral ustrezne smernice. Vendar pa je naloga ministrstva za kulturo in njegovega osebja pripraviti koncepte kulturnega razvoja. Kolikor je lahko skupina ekspertov dognala, je v zdajšnjih razmerah težko pričakovati, da bi bilo teh 18 izvedencev nacionalnega kulturnega sveta sposobnih izpolniti nerealistično visoka pričakovanja. Nič jim ni bilo dano, da bi lahko napredovali, nimajo profesionalnega sekretariata, hkrati pa je, kot je bilo povedano, sodelovanje z ministrstvom zelo šibko. V zadnjem trenutku je bilo ekspertom sporočeno, da je nacionalni svet že pripravil prvi predlog kulturnopolitičnih smernic. Oblikovali so "Izhodišča za pripravo nacionalnega kulturnega programa" s sledečimi mednaslovi: v petek, 1. decembra 1995 ob 11. na Magistratu, Mestni trg 1. Lepo pozdravljeni. Z: *—, dr. Dimitrij RUPEL uri v banketni dvorani • Ustava Republike Slovenije naj med pozitivne človekove pravice uvrsti tudi pravico državljanov do kulture. • Ustanovitev nacionalne države zahteva potrditev in dopolnitev temeljnih nacionalnih kulturnih institucij. • Razvojni procesi v kulturi morajo vzpostavljati ravnovesje med tistim, kar je nujno zavarovati pred zunanjo konkurenco v imenu ohranjanja nacionalne kulturne identitete, ter tistim, kar je potrebno izpostaviti mednarod- E M K - LJUBLJANA 97 91 ni konkurenci. • Kulturna politika mora krepiti mnogosredi-ščnost v duhu demokratične decentraliziranosti in skladnega kulturnega razvoja. • Potrebno je vzpostaviti tudi regionalno raven zagotavljanja kulturnih dobrin. • Ohranjanje in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora je trajna naloga slovenske države. • Demokratizacija na področju kulture je bistvenega pomena za razvoj demokracije in kulture. • Razdržavljanje javnega sektorja: institucionalna organiziranost kulture, ki izhaja iz preteklosti, mora dobiti svojo protiutež v civilni družbi in v ravnotežju med javnim in zasebnim sektorjem. • Kulturna politika ne sme biti odvisna od dnevne politike in posameznikov na oblasti, ampak mora težiti k čim večjemu družbenemu in političnemu soglasju. • Pristojni državni organi in organi lokalnih skupnosti morajo zapolniti praznino, ki je na področju kulturne politike nastala z ukinitvijo kulturnih skupnosti. Kulturna politika mora postati predmet interesa in odgovornosti vseh pristojnih organov na državni in lokalnih ravneh ter pristojnih organov kulturnih zavodov. • Uveljavitev izhodišč in usmeritev za oblikovanje nacionalnega kulturnega programa se mora odraziti tudi v strateški prerazporeditvi sredstev za kulturo znotraj državnega proračuna in znotraj posameznih kulturnih dejavnosti. • Krepitev mecenske vloge države: odmik države od umetniške in strokovne presoje k zagotavljanju kulturnih procesov. • Mecenska vloga države in pomen kulturnega trga se morata dopolnjevati in ne izključevati. 92 E M K - LJUBLJANA 97 dokument št. 26/! zavetnik Mag. Emil Zakoiljšek 61000 Ljubljana, Cigaletova 7/L, Tel:+386(0)61 32 59 76, Fax:+386(0)6132 59 76 OSNUTEK POSLOVNIK O ORGANIZACIJI, PRISTOJNOSTIH IN DELU ORGANOV ZA IZVEDBO EVROPSKEGA MESECA KULTURE LJUBLJANA 1997 Skupščina mesta Ljubljane je na 17. seji dne 19.12.1991 sprejela sklep, da Ljubljana kandidira za evropski mesec kulture. Kandidaturo je podprla tudi Vlada Republike Slovenije na svoji 53. seji z dne 4.11.1993*. Dne 17.6.1994 je svet ministrov za kulturo evropske skupnosti potrdil mesto Ljubljana, kot nosilec projekta evropskega meseca kulture leta 1997. Zaradi priprave na realizacijo projekta je bil ustanovljen programski svet projekta, lu je imel tri plenarne seje. Na tretji plenarni seji je bil sprejet tudi sklep, da se pripravi poslovnik o organizaciji, pristojnosti in delu organov zadolženih za izvedbo projekta. Poslovnik pripravi Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana, sprejme pa ga župan Mestne občine Ljubljana. Poslovnik ureja delovanje organov za izvedbo projekta Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 (v nadaljevanju EMK Ljubljana 97), njihovo imenovanje, pristojnosti, način dela in sistem financiranja projekta. • Država mora z dodatnimi finančnimi sredstvi zagotoviti, da bodo na tistih kulturnih področjih, ki še ne dosegajo Unescovih standardov, ti doseženi. • Davčna politika mora postati instrument kulturne politike. • Država je po mednarodnih konvencijah neposredno odgovorna za stanje kulturne in naravne dediščine kot celote. • Programsko načrtva-nje mora postati večletno. • Slovensko združevanje v Evropsko skupnost mora ohraniti slovensko kulturno samobitnost kot ključno sestavino nacionalne prihodnosti. • Slovenska kultura se mora po razpadu jugoslovanskega kulturnega prostora močneje utrditi v evropskem kulturnem prostoru. Ta obširen okvir spremljajo splošne smernice za pripravo Nacionalnega kulturnega programa. Kolikor lahko eksperti ocenijo, je svet naredil vse, da bi Ministrstvo za kulturo lahko izoblikovalo Nacionalni kulturni program. Vendar ni v ministrstvu nikogar, ki bi lahko zagotovil spoštovanje rokov (program naj bi bil narejen do konca leta 1996). Postopki za implementacijo, spremljanje, nadzorovanje in vrednotenje rezultatov so še vedno nejasni Kakor koli že, pripravljanje tega nacionalnega kulturnega programa ne bi smelo biti opravičilo za neizražanje politične volje. 5. 1. 5 Nove naloge za Ministrstvo za kulturo V razvrščanju javne podobe posameznih slovenskih ministrstev je te dni Ministrstvo za kulturo na zadnjem ^Jdokument št častni odbSr 3. Častni odbor sestavljajo najvišji predstavniki družbenega, kulturnega in političnega življenja države, ki s svojim ugledom in zavzemanjem za realizacijo projekta prispevajo k izvedbi projekta. Častni odbor sestavlja predsednik častnega odbora in člani častnega odbora. Član častnega odbora je župan mo Ljubljana, ki je pristojen za oblikovanje častnega odbora ter zadolžen za koordinacijo dela častnega odbora. Častni odbor se na občasnih sejah ali s pisnimi informacijami seznanja o delu ostalih organov projekta in o realizaciji projekta. programski odbor 4. Programski odbor pripravi predlog vsebine programa projekta EMK Ljubljana ,97 in sicer skupni program ter program po posameznih področjih. Predlog programa vsebuje tudi predlog izvajalcev, predlqg terminske izvedbe programa ter .finančno oceno programa. Po sprejetju programa projekta skrbi za strokovno-vsebinsko izvedbo programa. Programski odbor deluje po posameznih programskih poljih. Posamezni člani programskega odbora so zadolženi za posamezna programska polja. Člani zadolženi za posamezna programska polja samostojno pripravijo Brogram za posamezno področje. Programski odbor skupno uskladi program glede obsega posameznih področjih v okviru celotnega projekta ter glede terminske in vsebinske usklajenosti posameznih programskih akcij. 5. Programski odbor sestavlja predsednik in_članov. Posamezni člani so zadolženi za programska polja. Programska polja so: 1. literatura 2. scenska umetnost 2 EMK - LJUBLJANA 97 93 mestu. Seveda se to lahko ne zdi tako pomembno, ker dejansko zajema to ministrstvo manj kot odstotek skupnega državnega proračuna. Vendar, ali so vsi Slovenci pozabili, da je bila kultura glavna spodbuda za spremembo političnega sistema? Očitno so nekatere nejasnosti, ki zadevajo vlogo ministrstva, zasenčile prejšnji pomen tega polja. Mogoče — to se pogosto domneva — sedanja dominacija ekonomije otežuje uveljavitev drugih političnih zadev. Mogoče pa so — vsaj delno — razlogi za to negotovost notranji. Minister sam je govoril o tem, kako spremenjena vloga države povzroča vrsto negotovosti. V prejšnjih časih, je rekel, je imela država jasno vlogo voditeljice družbe. Zdaj pa se lahko zgodi, da gredo politiki, skupaj s svojimi birokracijami, v drugo smer kot družba, vključno z njenimi umetniki in drugimi kulturnimi aktivisti. Nujna - upajmo začasna - centralizacija sistema financiranja je prav tako prinesla nove probleme, kar ob vsem skupaj pojasnjuje, zakaj deluje minister zelo previdno, zakaj ne pokaže jasne slike kulturne politike. Kar zadeva ministrstvo, so se eksperti soočili z nezadostnim uveljavljanjem pravic ustanovitelja. Stanje je precej obskurno in nezadovoljivo. V mnogih primerih ministrstvo financira kulturne institucije skoraj v celoti, nima pa nobenih ustanoviteljskih pravic. (Razen pri enem gledališču, filharmoniji, filmskem studiju, restavratorskem centru in nekaj muzejih je država hkrati ustanoviteljica in financerka.) V drugih primerih je vpleteno veliko ustanoviteljev, ki ne uresničujejo svojih ustanoviteljskih pravic zaradi razdrobljenosti občin. Zaradi tega sploh še niso bili ustano- 94 E M K - LJUBLJANA 97 vljeni ustrezni nadzorni odbori; nekateri so nepopolni ali pa preprosto ne delujejo. V vsakem primeru je treba ugotoviti resno pomanjkanje nadzora. Mogoče so pravice ustanoviteljev postale ana-hronizem. To ne pomeni, da ni potrebe po nadzoru, temveč da bi bilo morda treba nadzorne pravice prenesti na javno telo, ki je glavni financer. Pri opazovanju posegov ministrstva je mogoče dobiti vtis, da uradniki in minister v glavnem delujejo kot gasilska brigada, kot krizni štab, na katerega pritiskajo sindikati in kulturne institucije, ali v najboljšem primeru kot upravljalci slabo delujočega stroja za distribucijo denarja. Ob tej nujnosti delovanja ministrstva kot "gasilske brigade" ostajajo vedno bolj pereča temeljna vprašanja: Kakšna vloga je namenjena ministrstvu v prihodnje? Kako bo ministrstvo artikuliralo politično voljo in izrazilo svojo pripravljenost za resnično jasno slovensko kulturno politiko? Kako lahko uspe pri uveljavljanju svojih političnih odgovornosti? Nihče znotraj ministrstva ni mogel izraziti kratko-, srednje- in dolgoročnih smernic te osrednje upravljalske oblasti. Namesto tega so se vsi naslavljali na bodoči nacionalni kulturni program, za katerega vsi upajo, da bo kmalu na voljo. Nič ne more bolje izraziti negotovosti osebja o teh vprašanjih, kakor njihovo premišljevanje, ali naj postanejo del osrednjega upravljalskega organa in/ali del eksekutive, katalizator ali mogoče le institucija, ki bi usklajevala različne interese. Kot konkretno priporočilo eksperti predlagajo sledeče obnovitvene korake: ker vprašanj — zlasti v zvezi z načrto- E M K - LJUBLJANA 97 95 ^Jdokument št načelnik oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri MO Ljubljana, sekretar izvršnega odbora, predstavnik ES v Sloveniji ter 10 članov. Po enega člana v izvršni odbor imenujejo naslednje ustanove: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za gospodarsko dejavnost, Oddelek za turizem pri MO Ljubljana, Ministrstvo za informiranje, Slovenska tiskovna agencija, Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost pri MO Ljubljana. Trije člani odbora so imenovani za posamezna delovna področja in sicer:_ Število članov, zadolženih za posamezna delovna področja se med izvedbo projekta lahko poveča glede na potrebe, ki bi se pokazale med samo realizacijo. 10. Člane izvršnega odbora, ki jih ne imenujejo posamezne ustanove, imenuje župan MO Ljubljana. 11. Izvršni odbor svoje odločitve sprejemala sejah izvršnega odbora z večino navzočih članov izvršnega odbora. Izvršni odbor lahko veljavno sprejema sklepe, če je na sejah navzočih najmanj polovica članov izvršnega odbora. O sejah izvršnega odbora se pišejo zapisniki v katerih se zapišejo le sprejeti sklepi. V nujnih primerih lahko odbor odloča na podlagi korenspodenčnih sej ali z odločanjem članov po telefonu ali faxu. V teh primerih je potrebno sprejete sklepe potrditi na prvi naslednji redni seji. 12. Direktor izvršnega odbora organizira in vodi delo izvršnega odbora ter skrbi za koordinacijo s programskim odborom in županom ter oddelkom za kulturo in raziskovalne dejavnosti MO Ljubljana. vanjem in razvojem kulturne politike - ne bi smeli obravnavati povsem zunaj ministrstva, bi bilo treba ustanoviti oddelek na ministrstvu, ki bi bil v glavnem odgovoren za te naloge. Ta oddelek bi podpiral proces odločanja v kulturni politiki, s tem da bi zagotavljal potrebni osnovni input. Pripravljal bi predloge za bodočo strukturo, svetoval ministru in igral osrednjo vlogo v nujni racionalizaciji in objek-tivizaciji kulturnopoli-tičnih odločitev. Moral bi razvijati, hkrati pa tudi varovati, sočasne kultur-nopolitične usmeritve, ki pa bi jih realizirali drugi oddelki. Ta oddelek bi moral tesno sodelovati z nacionalnim kulturnim svetom in pripraviti manjkajoče kulturnopolitične dokumente. Bil bi tudi glavni sodelavec pri spremljevalnih raziskavah, ki bi se morale opraviti na tem področju. Zapolnjevanje vrzeli koherentne kulturne politike, ki bo, kot se zdi, najpomembnejši izziv, začasno lahko opravi kratkoročna specialna enota ministrstva, po potrebi pri določenih zadevah podprta z zunanjimi izvedenci. Zato eksperti ne priporočajo samo restrukturiranja notranjih nalog ministrstva, temveč tudi izboljšanje medmi-nistrske kooperacije in koordinacije. Glede na poročila, ki so jih dobili eksperti, se zdi, da so te povezave še zelo šibke. Ta prizadevanja ne bi pripomogla samo k podobi ministrstva, temveč tudi formulirala nedvoumno politično voljo, ki je potrebna, da bi se jasno in razločno pokazalo, kaj bistvenega je ministrstvo pripravljeno napraviti za zdajšnji razvoj Slovenije. Obenem se njegovi klienti ne bi več smeli obravnavati kot prosilci, temveč kot profesionalni partnerji, s katerimi financiranje programa Projekt EMK Ljubljana 97 se financira iz sredstev proračuna MO Ljubljana, proračuna Republike Slovenije, prispevkov mednarodnih institucij ter sponzorskih prispevkov gospodarskih in drugih subjektov. Vsa sredstva projekta se vodijo na posebnem žiro računu v okviru MO Ljubljana. Podpisnik računov je direktor mestne uprave MO Ljubljana. Prostorske in administrativno-tehnične pogoje za delo organov projekta zagotovi MO Ljubljana. Sedež organov projekta bo v prostorih Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost MO Ljubljana. Sodelovanje ter plačilo posameznih članov organov projekta, ki svojega dela ne opravljajo v okviru svoje zaposlitve, se uredi na podlagi pogodb o delu ali na podlagi avtorskih pogodb, lahko pa tudi z redno zaposlitvijo za določen čas pri MO Ljubljana. Kriterije za nagrajevanje članov izvršnega in programskega odbora sprejme izvršni odbor, pri čemer upošteva temeljni kriterij, da se praviloma nagrajuje opravljeno delo in ne navzočnost na sejah organov. Z uveljavitvijo poslovnika in imenovanjem organov projekta EMK Ljubljana 97 prenehajo pristojnosti bivšega programskega sveta. Člani bivšega programskega sveta prejmejo plačilo za opravljeno delo. Plačilo odobri župan MO Ljubljana. 96 E M K - LJUBLJANA 97 se povezuje v splošnem interesu in s pogodbami. Še posebej s kulturnimi institucijami je treba vzpostaviti jasno pogodbeno osnovo. Zaradi tega je treba implementirati menedžerski know-how tudi v ministrstvu in ne zgolj v kulturnih institucijah. Prav tako je v ministrstvu in ne samo v zunanjih kulturnih dejavnostih nujno vpeljati kontrolne mehanizme in procedure vrednotenja. Obenem je treba na ravni ministrstva izboljšati pozicije svetovalnih teles. Ministrstvo za kulturo ima osrednjo javno funkcijo, funkcijo kredi-bilnega zagovornika slovenskega kulturnega razvoja. To podobo je vredno vzdrževati s prepričljivo močjo, ki pa lahko izvira le iz pripravljenosti za spremembe. Poslovnik stopi v veljavo takoj, ko ga sprejme župan MO Ljubljana, ki poskrbi za konstituiranje organov projekta. Vsi člani organov projekta so pri svojem delu dolžni upoštavati določbe tega poslovnika. V Ljubljani,_ 5. 1. 6 Pomanjkanje permanentne spremljajoče evalvacije Strokovna osnova slovenske kulturne politike je še vedno precej šibka. To ne zadeva le kvantitativnih statističnih pregledov in kvalitativnih ocen, npr. glede sodelovanja različnih plasti slovenske populacije; to zadeva tudi jasne poslovne povezave v obliki natančnih pogodb med, npr., Ministrstvom za kulturo kot klientom in kulturnimi institucijami kot izvajalci storitev. Nacionalno poročilo in intervjuji so pokazali, kako je sedanja slovenska kulturna politika še vedno zapletena v svojo preteklost. Zunanji opazovalci potrebujejo številne razlage zgodovinskega konteksta, da bi lahko razumeli, kako danes stvari delujejo. Zato so mednarodne primerjave težavne. E M K - LJUBLJANA 97 97 dokument št. 27/1 Zupan Dr. Dimitrij Rupel Mestni trg 1 61000 Ljubljana Ljubljana, 4.december 1995 ODSTOPNA IZJAVA Spoštovani g. župan, dr. Dimitrij Rupel! Spodaj podpisani, ga. dr. Marina Gržinič, predsednica Programskega sveta, g. Marko Hren, koordinator projekta Metelkova in g. Miran Mohar, koordinator NSK (oba Slana polja Kulturni in družbeni fenomeni Programskega sveta EMK-Ljubljana 97), z dne 9.11.1995 pa s sklepom o imenovanju tudi člani Programskega odbora EMK-Ljubljana 97, Vas seznanjamo z našim nepreklicnim odstopom iz Programskega odbora projekta EMK-Ljubljana 97. Razlogi za naš odstop so naslednji: Do 1. seje Programskega odbora, kot tudi ne na sami seji dne 1.12.1995, nismo dobili niti pisnih niti zadovoljivih ustnih odgovorov na vprašanja, ki smo jih na Vas naslovih v pismu z dne 23. 11.1995. Celo nasprotno, na 1. seji Programskega odbora smo bili seznanjeni z osnutkom Poslovnika o organizaciji, pristojnostih m dalu organov za izvedbo Evropskega meseca kulture Ljubljana 97, ki je v popolnem neskladju s sklepi 3. seje Programskega sveta, prav tako pa sklepi Programskega sveta niso bili upoštevani na sami seji-Programskega odbora.. Osnutek Poslovnika o organizaciji, pristojnostih in delu organov za izvedbo Evropskega meseca kulture Ljubljana 97 nakazuje smer razmišljanja in delovanja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, česar pa ne moremo razumeti drugače kot sistematično in dokončno ukinjanje avtonomije stroke ter prvotno zamišljenega in strokovno civilnega pristopa k projektu Evropski mesec kulture - Ljubljana 97. Dejstvo, da je Mestna uprava oblikovala take elemente za osnutek omenjenega poslovnika, pomeni temeljno nezaupnico Programskemu svetu EMK-Ljubljana 97. V mnogih evropskih državah so kulturnopoli-tične odločitve zelo odvisne od neformalnih kanalov in osebnih zvez. Kulturna politika se v glavnem pogosto obravnava kot rezultat osebnih izkušenj posameznikov, ki o tem odločajo. Slovenija je napravila prvi korak k "objektivi-zaciji" s tem, ko je sprejela številne, za kulturo relevantne zakone. Toda ta nujni proces morajo spremljati znanstveni viri. Ni veliko smisla v tem, da se oblikujejo novi zakoni, ne da bi obstajali instrumenti za njihovo uresničitev. Razvoj ustreznih scenarijev zahteva znanstveno osnovo. V Nacionalnem poročilu, ki v Sloveniji prvič poskuša podati ne le zgodovinski, ampak tudi sodobni in izčrpni opis kulturnopoli-tičnega okvira, očitno manjka zanesljivih podatkov. Dokler te podlage niso na voljo, so ustrezne kulturno-politične odločitve arbitrarne. Mogoče je razlog za to, da uradna kulturna politika včasih vztraja pri kontinuiteti, prav pomanjkanje alternativ, ki jih je mogoče razviti le na znanstveni osnovi. Čeprav je toliko razmeroma neodvisnih dejavnosti, pa ni nikogar, ki bi imel pregled nad relevantnimi objektivnimi podatki. Da bi rešili to vprašanje, se morajo ustvarjalci kulturne politike dogovoriti za skupno strukturo in na njeni osnovi zagotoviti vse nujne podatke. Medtem ko bi moral to nalogo delno opraviti kompetenten oddelek ministrstva, eksperti predlagajo ustanovitev raziskovalnega centra za kulturno politiko, ki bi bil ustrezen instrument zbiranja in vrednotenja teh podatkov. Zdi se, da bi tudi Nacionalni kulturni svet zelo potreboval objektivne temelje za učinkovito delo. Lahko bi svetoval 98 E M K - LJUBLJANA 97 dokument št. 27/2 takemu centru v določenih pripravljalnih raziskovalnih nalogah. Tak raziskovalni center je nujno potreben tudi zato, da bi bila slovenska kulturna politika mednarodno primerljiva in torej Slovenija predvidljiva in zanesljiva partnerica tudi v mednarodnem kulturnopolitičnem delu. S takim centrom bi bilo veliko lažje izdelati profesionalen evalvacij-ski program, ki ga je izvirno razvil Kulturni odbor Sveta Evrope, ter ga redno prilagajati novemu razvoju. Posebna priporočila: • politične stranke naj artikulirajo kulturnopoli-tične programe; • minister naj dvigne raven parlamentarne razprave o kulturi; • minister naj prevzame pobudo v kultur-nopolitičnem razvoju; • oblikuje naj se visoka strokovna specialna enota ministrstva pod pokroviteljstvom ministra, ki mu mora biti tudi neposredno odgovorna, in začne proces kulturnopolitične-ga razvoja; • izboljša naj se sodelovanje med ministrstvi; • izboljšajo naj se delovne možnosti Nacionalnega kulturnega sveta, ki naj postane izvirno svetovalno telo, kot ga opredeljuje zakon; • znotraj ministrstva naj se ustanovi oddelek za kulturni razvoj; • ustanovi naj se raziskovalni center za kulturno politiko. E M K - LJUBLJANA 97 99 5. 2 PRIMERNA POT MED CENTRALIZACIJO IN DECENTRALIZACIJO Slovenija je veliko in hitro spremenila svoj ustavni okvir. Nekateri problemi, ki izhajajo iz tega, so relevantni tudi za polje kulturne politike. Mogoče je diagnosti-cirati nekaj značilnosti: • do zdaj ni bilo regionalne infrastrukture; • večje število občin spodbuja medobčinsko sodelovanje in usklajevanje; • med občinami in državnimi oblastmi ni jasne razdelitve kompetenc; • pomanjkljivo je horizontalno in vertikalno sodelovanje. Medtem ko so glavni razlogi za te težave v procesu tranzicije, jih je nekaj treba videti kot ostanke stare samoupravljalske miselnosti, ki pogosto preprečuje razvoj ustreznih oblik sodelovanja. Upoštevati je treba tudi vztrajno dominacijo podeželja. Eksperti so razpravljali o splošnem ustavnem okviru, ker slovensko kulturno politiko zelo ovirajo nejasna delitev pooblastil med državnimi oblastmi in občinami ter pomanjkanje kakršnih koli regionalnih struktur. Bilo je veliko ostrih kritik na račun obstoječe razdelitve odgovornosti med državnimi oblastmi in občinami. Zlasti predstavniki občin, ki so leta 1994 izgubili večino finančnega vpliva, so protestirali in označili nove uredbe za katastrofalne. V novi razdelitvi niso mogli najti nikakršne logike; lokalne in nacionalne odgovornosti ter nacionalne prioritete so nejasne. Centralizacija je bila neposredno usmerjena proti policentričnim tradicijam in ni škodovala le kulturi, ampak tudi znanosti in izobraževanju. Občine, ki so bile nekoč nekakšne paradržavne entitete dokument št. 28 | mestna občina ljubljana Evropski mesec kulture - Ljubljana 97 Trubatjeva 5 61000 Ljubljana Tel.: 061 125 42 66 Fax: 061 131 41 79 Dat.: 4.december 1995 Št: 106/95 Spoštovani Slani Programskega sveta projekta Evropski mesec kulture - Ljubljana 97 ! Na predlog predsednice Programskega sveta, ge. dr. Marine Gržimc, Vas seznanjam z dogajanjem v projektu Evropski mesec kulture - Ljubljana 97 ter Vam pošiljam naslednja gradiva: 1) Dopis načelnice, ge. Dale Hribar z dne 5.10.1995 2) Dopis ge. dr. Marine Gržinič, predsednice Programskega sveta, g. Marka Hrena, koordinatotja projekta Metelkova in g. Mirana Moharja, koordinatorja NSK (oba člana polja Kulturni in družbeni fenomeni Programskega sveta EMK-Ljubljana 97) 3) Osnutek Poslovnika o organizaciji, pristojnostih in delu organov za izvedbo Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997 4) Odstopna izjava iz Programskega odbora ge. dr. Marine Graiič, g. Marka Hrena in g. Mirana Mohatja d 100 E M K - LJUBLJANA 97 v okvirih nekdanje republike, zdaj večinoma nimajo nikakršnega vpliva in so brez javnega denarja za ustrezno kulturno-politično ukrepanje. Odločitev za obrat za 180 stopinj, k popolni centralizaciji političnega okvira, je bila mogoče pomembna za ohranitev ekonomskega in finančnega sistema, vendar je resno oškodovala samozaupanje in iniciativo občin, ki zdaj čakajo v frustrirani defenzivi. Očiten je hud razkol med državnimi oblastmi in občinami. Obstajajo kulturne institucije, ki prevzemajo večji del sredstev ministrstva, ki je zato vedno manj sposobno skrbeti za druge kulturne pobude. Obenem institucije ne morejo najti ustreznih partnerjev v ministrstvu ali v občinah; sklenjen je začaran krog. So pa bili časi, ko so obstajale oblike sodelovanja. Splošno pomanjkanje denarja v osemdesetih letih je nujno vodilo k delnemu sodelovanju med republiko in kulturnimi skupnostmi. Obe sta financirali številne kulturne institucije v razmerju 50:50. Po reformi leta 1994 večino tako imenovanih "nacionalnopomembnih" institucij v celoti financira ministrstvo. Pri nekaterih občinskih institucijah mesto plača stavbo, ministrstvo pa prispeva plače zaposlenih. Pri javnih knjižnicah so "modeli sodelovanja" drugačni. Splošni vtis je bil, da vsi gledajo na te uredbe kot na začasne. Nihče pa nima jasne predstave o prihodnji delitvi pooblastil. Vsa prizadevanja za ustrezne rešitve ovirajo ostanki starega sistema ekstremne decentralizacije, ki prispevajo k trajni bojazni pred vsemi uredbami, ki prihajajo od centralnih oblasti. Problem seveda ni postal nič lažji, ko je iz 62 občin nastalo 147 sedanjih. Povsem nasprotno, ker so neenake v E M K - LJUBLJANA 97 101 Lhjbliana Glavno Mesto župan Republike Dr. Dimitrij Rupel Slovenke dokument št. 27/2 Mestni trg I 61000 Ljubljana. Slovenija tel 061 21 28 20. 125 54 24 faks 061 125 65 04 Štev. : Datum: 5.12.1995 Gospa dr. Marina Gržinič Gospod Marko Hren Gospod Miran Mohar Spoštovani člani Programskega odbora BMK! Ob pozornem branju Vaše izjave (4.12.1995) je mogoče skleniti, da nimate nobenega razloga za odstop. Pobuda, legitimno vodenje, organizacija, odgovornost in nadzor v zvezi z EMK izvirajo iz ustreznih mestnih organov, če ne neposredno od župana, oz. tem organom pripadajo - to pa Vam je bilo že večkrat razloženo. Povabljeni ste bili k sodelovanju pri projektu EMK in • vabilo velja tudi za naprej. želim si, da bi sodelovali v Programskem odboru, kolikor pa Vam to ni mogoče, prosim, da namesto sebe predlagate v Odbor koga drugega. Pripravljen sem se o zadevi pogovoriti tudi osebno, zato Vas vabim, da pokličete moi kabinet in da se o odprtih vprašanjih čimprej pogovorimo. Lep pozdrav, dr. Dimitrij RUPEL geografski in demografski velikosti, so nesposobne vzpostaviti lastno kulturno infrastrukturo in nepripravljene za ustrezno horizontalno sodelovanje. Tudi centralne državne oblasti ne dajejo vtisa, da delujejo kot učinkoviti koordinatorji pri izenačevanju zelo različnih možnosti. Ne glede na to predstavniki občin večinoma čakajo na rešitve od zgoraj. Celo 11 mestnih občin ima zelo različne poglede na nadaljnji razvoj, npr. na to, kako sodelovati s svojim "zaledjem". Glavni rezultat splošnih posvetovanj županov je bil zahtevek po večji količini denarja. Obstaja okoli 26 občin, ki imajo nekakšen osrednji pomen za okoliško področje. Ustanovitev regij je podrobno opredelil Zakon o lokalni samoupravi iz 1993/94. Uredbe o regijah pa niso bile opredeljene na obvezujoč način: "Občine se lahko združujejo v regije, da bi urejale in izvrševale lokalne zadeve širšega interesa" Slovenske ekspertne skupine so napravile prve predloge za razvoj sedem do dvanajst regij v dveh do treh letih, vendar se odgovorni politiki niso strinjali. Mogoče so se bali, da bi te regije kot posebne pravne entitete, ki imajo kompetence države in občin ter potrebujejo lastne institucije, lahko povzročile velike stroške. To pomeni tudi volitev, imenovanje voditeljev in zakonodajnih teles. Nadaljnji razvoj delitve pooblastil med državo, nekaterimi regionalnimi strukturami in občinami presega namen kratkega poročila ekspertov. Ta zadeva splošni ustavni okvir in ne zgolj posebnega kulturnega področja. Treba pa je izrecno poudariti, da ima pomanjkanje jasnih uredb na tem temeljnem področju državne organiziranosti za kulturo veliko, v glavnem negativnih posledic. Kolikor so mo- MESTNA OBČINA LJUBLJANA Evropski mesce kultu» - Ljubljana 97 Tnrbaijeva5 61000 Ljubljana Tel.: 061 /125 42 66 Fax.: 061/ 131 41 79 Dat.:6. december 1995 Št: 106/95 VABILO NA 4. PLENARNO SEJO PROGRAMSKEGA SVETA PROJEKTA EVROPSKI MESEC KULTURE - LJUBLJANA 97 Spoštovani! Na predlog predsednice Programskega sveta, ge. dr. Marine Gržinič, Vas vabim na 4. plenarno sejo Programskega sveta EMK-Ljubljana 97, ki bo v petek, 15.decenibra 1995, ob 13.00 uri v Mali sejni dvorani, Magistrat, Mestni trg 1. Na seji bomo obravnavali delovanje Programskega sveta v okviru projekta EMK-I^ubljana 97 in odnos Programskega sveta do novo ustanovljenih odborov - Programskega odbora in Izvršnega odbora Nekaj gradiv za to'sejo smo Vam že posredovali, in sicer: 1 j Dopis načelnice, ge. mag. Daše Hribar z dne 5.10.1995 2) Dopis ge. dr. Marine Gržimč, predsednice Programskega sveta, g. Marka Hrena, koordinatorja projekta Metelkova in g. Mirana Mohaija, koordiantoija NSK (oba člana programskega polja Kulturni in družbeni fenomeni Programskega sveta EMK-Ljubljana 97) 3) Osnutek Poslovnika o organizaciji, pristojnostih in dehi organov za izvedbo Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997 4) Odstopna izjava ge. dr. Marine Gržinič, g. Marka Hrena in g. Mirana Mohaija iz Programskega odbora Vsa nova gradiva Vam bomo posredovali na sami seji. Občnem sta z namenom, da bi Vam predstavila poslovnik projekta EMK-Ljubljana 97, na predlog predsednice Programskega sveta, ge. dr. Marine Gržinič na sejo vabljena tudi predsednik Programskega -odbora, ki je hkrati tudi podpredsednik Programskega sveta, g. Tomaž Toporišič in pa direktorica projekta EMK-Ljub!jana 97, ga. Lilijana Rudolf Županu, g. dr. Dimitriju Ruplu Načelnici oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost, ge. mag. Daši Hribar Ge. Batbari Berce (Ministrstvo za kulturo) Ge. Tanji Orel Šturm (Ministrstvo za zunanje zadeve) Predsedniku Programskega odbora, g. Tomažu Toporišiču Direktorici projekta EMK-Ljubljana 97, ge. Lilijani Rudolf 102 EMK - LJUBLJANA 97 gli zaznati eksperti, sta veliko bolj potrebni horizontalna in vertikalna kooperacijska shema, kot pa ustanovitev novih in neodvisnih administrativnih ravni, te bi namreč peljale k še večji kooperativni togosti in zahtevale precejšnja dodatna javna sredstva. Ko politični predstavniki govorijo o ustreznem restrukturiranju slovenske politične krajine, bi morali upoštevati, da je cela Slovenija manjša kot mnoge regije v drugih evropskih državah. Treba je reči, da to stališče nima nič opraviti z določenim ideološko pristranskim stališčem -ki je preživelo bivši samoupravljalski režim -po katerem se morajo kulturne zadeve obravnavati le v majhnih entitetah, državne oblasti pa bi morale delovati le kot pomoč. Ima opraviti le z željo po jasni določitvi tega, katero javno telo bi moralo biti za kaj odgovorno. Upati je, da bo nacionalni kulturni program razjasnil bodoče nacionalne prioritete. V vsakem primeru je nujen program "nacionalnih" kulturnih dejavnosti, ki jih bo organizirala država, in ki bodo (v glavnem) predstavljale slovensko kulturo, upoštevaje mednarodno primerljive standarde kakovosti. Vendar je potrebna tudi javna razprava o tem, kako sprožiti gibanje od spodaj navzgor. Katere so izvirne kulturne naloge občin, ki pa jim je treba omogočiti, da jih same tudi izpeljujejo? Katere naloge bi preobremenile posamezne občinske proračune in bi zato morale biti uresničene združeno, npr. na regionalni ravni? Da bi se rešili taki problemi, je treba proučevati evropske modele, kakršen je finski. Tam je 19 regij oblikovalo zelo šibko birokracijo tako, da so občine delegirale svoje predstavnike v 103 E M K - LJUBLJANA 97 dokument št. 35/J MESTO ŽUPAN REPUBLIKE Dr. Dimitrii Rupel Slovenije «m. 61000 Ljubljana, Slovenija tel. 061 21 28 20. W 54 24 faks 061 125 65 04 Datum: 8.12.1995 Članom Programskega sveta EMK - Ljubljana 1997 Spoštovana članica, spoštovani član Programskega sveta! Iz naše pisarne ste 6. decembra 1995 (štev.106/95) dobili vabilo na 4. plenarno sejo. Podpisala ga je gospodična Mojca Kumerdej. želim Vam sporočiti, da je bila seja sklicana brez vednosti pristojnih oz. odgovornih za organizacijo EMK, deloma pa tudi v nasprotju z mojimi željami. Pobuda, legitimno vodenje, organizacija, odgovornost in nadzor v zvezi z EMK izvirajo iz ustreznih mestnih organov, Če ne neposredno od župana, oz. tem organom pripadajo. Ne želim se neposredno mešati v delo Programskega sveta in dopuščam, da se seveda svobodno sestaja. Vendar se boste strinjali, da je zaradi svoje širine in števila članov takšno telo neoperativno in je kvečjemu lahko posvetovalni parlament našega projekta EMK. Tako ga bo opredelil tudi Poslovnik, ko bo pripravljen. V zvezi s tem Poslovnikom Vam moram sporočiti, da doslej ni mogel biti predmet nobenega spora in da tudi poslej ne more biti povod za ločevanje duhov in moči, ki jih potrebujemo za uspešno uresničitev projekta EMK. dokument št. 33/! Dovoljujem si Vas prositi, da v tem trenutku, to se pravi v decembru, ko imamo vsi veliko dela in prazničnih skrbi, prepustimo uvodno delo za EMK Programskemu odboru, medtem ko bi širši sestanek Programskega sveta prišel prav v mesecu januarju ali februarju. Dovolite mi, da Vam ob tej priložnosti želim vesel Božič in srečno Novo leto. dr. Dimitrij RUPEL regionalna telesa. Kultura potrebuje različne vire financiranja. Skoraj povsod v Evropi imajo občine pomembno vlogo pri financiranju kulture. Na splošno zagotavljajo različno kulturno infrastrukturo v ustreznem delu države. Zato eksperti predlagajo novo delitev oblasti, in sicer tako, da ni preveč koncentrirana v eni roki. Le če bo možno najti novo, ustreznejše ravnovesje med državnimi oblastmi in občinami, bodo tudi občine lahko poiskale nove oblike sodelovanja. Kulturne institucije so večinoma umeščene v mestnih občinah; svoje programe ponujajo prebivalcem ustreznih mest, pa tudi ljudem z okoliških področij. Nove oblike medobčinskega sodelovanja so nujne zaradi finančnega izenačevanja, in sicer skupaj z jasnim mandatom države, da bo vzdrževala in razvijala to temeljno infrastrukturo. Večina udeležencev v glavnem čaka. Gotovo obstajajo razlogi za njihovo defenzivnost, ni pa to optimalen prispevek k demokratičnim spremembam. Nezainteresirane za ustanoviteljske pravice so zlasti občine, ki so postopoma izgubile nadzor nad kulturnimi skladi ter zato puščajo kulturne institucije brez kakršnega koli nadzora. Kulturne institucije, ki hočejo preživeti v takšnih okoliščinah, imajo samo en cilj: postati nacionalne institucije in zato v celoti financirane od Ministrstva za kulturo. Izguba zvez z občino se zdi manjša težava. Z vidika ekspertov je nujno domnevati, da konstrukcija trajnega in stabilnega okvira za atraktivno slovensko kulturno infrastrukturo ni verjetna brez jasneje opredeljene razdelitve pooblastil med različnimi javnimi organi. 104 EMK - LJUBLJANA 97 ■d°kument št. 32/! S takšno strukturo bi pridobile zlasti tiste kulturne pobude, ki niso omejene na eno, temveč svojo dejavnost ponujajo več občinam. Ne bi bilo treba, da se take institucije avtomatsko oblikujejo kot "nacionalne"; namesto tega bi ustreznega sodelavca za določene zadeve našle na regionalni ravni. Na ugovor, da bi bila taka struktura za sedanjo Slovenijo predraga, je mogoče odgovoriti s konceptom "šibke" regionalizacije. S takšno regionalno strukturo bi bilo lažje najti novo delitev dela med državo in občinami. Ministrstvo za kulturo, ki je zdaj obremenjeno z večino procedur financiranja in zato povsem zasedeno, bi se lahko osredotočilo na zadeve nacionalnega pomena, medtem ko bi občine lahko bolje skrbele za posamezne finančne transakcije. Posebna priporočila: • najti novo delitev pooblastil med državnimi oblastmi in občinami; • najti novo ravnotežje pri financiranju kulture; • sprožiti proces regionalizacije od spodaj navzgor, npr. okoli mestnih občin; • izboljšati horizontalno in vertikalno sodelovanje med različnimi ravnmi. 5.3 ČEZMERNA INSTITUCIONALIZACIJA Tretje problemsko področje je tisto, ki se ukvarja s kulturnimi institucijami. Veliko dokazov sugerira, da te institucije — SPOROČILO ZA JAVNOST Po 1. seji Programskega odbora projekta Evropski mesec kulture — Ljubljana 97 (v nadaljevanju EMK- Ljubljana 97) dne 1. decembra 1997, so dr. Marina Gržinic, predsednica Programskega sveta EMK — Ljubljana 97, Marko Hren, koordinator projekta Metelkova, in Miran Mohar, koordinator NSK, nepreklicno odstopili iz Programskega odbora projekta. V odstopni izjavi so kot razlog navedli neskladje postopkov Mestne občine Ljubljana s sklepi Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 in avtoritarnost ravnanja Mestne občine Ljubljana ob spreminjanju prvotno zasnovanega koncepta te pomembne kulturne prireditve. Potem, ko se je že nekaj mesecev težišče strukturne in konceptualne politike EMK 1997 opazno prevešalo v smer avtoritarne prakse, katere cilj je varovanje že vzpostavljenih centrov moči ter reprodukcija obstoječega kulturno-političnega sistema (na kar smo nekateri člani PS župana sproti pismeno in ustno opozarjali), se je na 1. seji novoustanovljenega Programskega odbora jasno pokazalo, da so dosedanji koncept in kriteriji, ki jih je v svojem polletnem delovanju vzpostavil Programski svet EMK- Ljubljana 97, dokončno ogroženi. Po dolgoletnem javnem opozarjanju posameznikov in skupin, da je obstoječi sistem kulturne politike, ki ga določajo kulturni centri moči, preozek in nesprejemljiv (predvsem za obsežen segment kulture in umetniških praks, ki so se izoblikovale v 80-ih letih, in ki v 90-ih letih upravičeno zahtevajo možnosti razvoja novih produkcijskih pogojev in odnosov), smo ob prvotno zastavljenem konceptu projekta EMK- Ljubljana 97 verjeli, da je projekt EMK — Ljubljana 97 priložnost za kvalitativno spremembo togega sistema slovenske kulturne politike in za vzpostavitev manjkajočih oblik sodobnih produkcijskih razmerij. Zanašali smo se na zrelost akterjev slovenskega kulturnega prostora - od vodstvenih struktur, do umetnikov in strokovnjakov - da bomo znali vzpostaviti nove, transparentne kriterije pri oblikovanju kulturnih projektov širšega javnega pomena. Transparentni kriteriji namreč zahtevajo odgovornost posameznikov, da se pri oblikovanju projektov širšega javnega pomena držijo strokovne etike in dogovorjenih pravil, ki urejajo odnose in interakcijo med različnimi partikularnimi interesi. To pomeni, da v imenu vsebin širšega javnega dobrega vzpostavijo racionalen odnos do potreb po neposredni zadovoljitvi materialnih in simbolnih interesov lastnih projektov in inštitucij, saj logika zadnjega vodi v že znan iztek igre in reprodukcijo obstoječih pozicij moči. EMK - LJUBLJANA 97 105 dokument št. 40/3 Prvi znanilci, da Mestna občina Ljubljana ne namerava zagotoviti s sklepom Programskega sveta dogovorjene avtonomije projekta EMK — Ljubljana 97, ter se odloča za samovoljno ravnanje, so se pokazali že avgusta 1995, ko je Mestna uprava neargumentirano ustavila delo na elaboratu, ki naj bi artikuliral vsebinske in metodološke postopke priprav in izvedbe projekta EMK — Ljubljana 97. Temu je sledilo: - županovo vabilo 16-im novim članom na 3. plenarno sejo Programskega sveta (ki kljub županovim obljubam o takojšnjem imenovanju, še danes niso uradno imenovani člani Programskega sveta); - v odnosu do sklepov Programskega sveta nekonsistentna kadrovska sestava Programskega odbora; - preimenovanje s sklepom Programskega sveta potrjenega Koordinacijskega odbora v Izvršni odbor, ki je v sedanji sestavi popolnoma politično telo in ki mu novi predlog Poslovnika o urejanju razmerij med telesi EMK — Ljubljana 97 daje odločilne kompetence v nadzorovanju in izvedbi programa projekta EMK — Ljubljana 97. Skratka, potek dosedanjih priprav na izvedbo projekta EMK — Ljubljana 1997, lahko strnemo v naslednje zaključke. 1. Prvotna - v sodobnem evropskem smislu zastavljena - metoda vzpostavljanja produkcijske politike je bila z ukinitvijo civilnega principa širokega konsenza in avtonomije stroke abortirana. 2. Prvotna vizija je strogo ločevala med pristojnostmi Programskega sveta za oblikovanje programa in njegovo izvedbo, centri politične moči pa so bili po funkciji opredeljeni kot struktura, ki mora za izvedbo zagotoviti finančne in infrastrukturne pogoje. 3. Prvotno zamišljena pluralnost projekta, ki bi ob koncipiranju programa enakovredno upoštevala širok konsenz ustvarjalcev in strokovnjakov, se je sprevrgla v koncept čiste reprodukcije obstoječe strukture obvladovanja kulturno-umetniškega polja. 4. Sistematično so bili onemogočeni strukturni in personalni elementi, ki so uravnotežali etablirane pozicije moči z neetabliranimi. Sem sodi: ustavitev elaborata projekta, ki ga je predsednica Marina Gržinic začela pripravljati v sodelovanju z glavno koordinatorico, s strokovnimi sodelavci in PS , odvzem kompentenc PS kot polja konsenza, izključitev dveh polj PS - Kulturni in družbeni fenomeni ter Publikacije, kongresi, simpoziji v predlogu Poslovnika projekta ter sistematično onemogočanje glavne koordinatorice projekta, Mojce Kumerdej, kot edine profesionalno zaposlene za koordiniranje in vodenje projekta v Mestni upravi. ki so temelj kulturne infrastrukture — v resnici sploh niso vodene. Kot že rečeno, splošno pomanjkanje kulturne politike otežuje razvoj ustreznih razmerij med državnimi oblastmi in kulturnimi institucijami, ki imajo pomembno vlogo v slovenski kulturni infrastrukturi. Rezultat je pomanjkanje smeri, vodstva, jasnih pogodb, nadzora, vrednotenja in presoje. Te institucije, ki so redno financirane, a brez vodstva, so prepuščene same sebi; le redke so resnično uspešne, večina deluje s skromnimi rezultati, nekatere so postale dejansko "mrtve". Vse pa ministrstvo obravnava enako. V večini institucij ne poznajo sodobne metode upravljanja, kar daje sindikatom neustrezno veliko moč vplivanja. Zato so njihovi predstavniki tisti, ki dejansko ustvarjajo personalno politiko. Do zdaj niso bili oblikovani jasni cilji za kulturne institucije. Njihova prihodnja vloga je nejasna. Dokler se bo nadaljevala ta negotovost, bo splošna drža, izogibanje tveganju, močnejša od želje po iniciativi. Vsi ti vtisi so eksperte pripeljali do diagnoze o "čezmerni institucionalizaciji", ki jo je treba na kratko razložiti. 5.3.1 Najti ustrezna razmerja med državnimi oblastmi in kulturnimi institucijami Posamezni predstavniki kulturnih institucij so največkrat rekli, da se čutijo zelo omejeni z veljavnimi sporazumi o socialnem partnerstvu med sindikati kot predstavniki zaposlenih in Ministrstvom kot zaposlovalcem. Na te sporazume ne morejo vplivati. Po drugi strani pa pravijo, da od 106 EMK - LJUBLJANA 97 ministrstva ne dobijo jasnih navodil, ki bi bili relevantni v smislu kulturne politike. Zato so eksperti dobili vtis, da posamezne kulturne institucije ohranjajo samoupravljalsko obnašanje. Brez jasnih ciljev bo tako imenovana "triada državnih nalog" — odločanje, implementacija in nadzor — ostala v rokah same institucije, katere dela niti ni mogoče oceniti. Praktična nuja tako lahko zavede k zožitvi kulturne politike na kulturno administracijo. Tudi od samih kulturnih institucij je pogosto slišati poziv po političnem vodstvu v kulturnih zadevah. Očitna je potreba po jasnih kultur-nopolitičnih perspektivah, ki se identificirajo s političnim vodstvom ministrstva. Toda samo razvoj takšnih kulturnopolitičnih ciljev, ki so uresničljivi, lahko na kulturni sceni vodijo v nove in plodne odnose. Vodstvene zmogljivosti v večini kulturnih institucij zdaj niso najboljše. Njihov status državnih institucij z državnimi uslužbenci označuje bolj kontinuiteto kot pa ustreznost. Z evropskega gledišča bi bilo treba tudi v Sloveniji preučiti načelo vpliva oblasti. Dolgoročno bi bilo treba premisliti, katere kulturnopolitične naloge bi imela centralna vlada. Državne oblasti in njihovi državni uslužbenci pa bi jih morali izvrševati tudi v prihodnje. Strokovne organizacije (skladi, sveti, privatna podjetja ali druge primerne entitete) pa bi lahko opravljale druge naloge. Ali je res brezpogojno nujno, da ena osrednja državna oblast podpira posamezne umetnike, druga državna institucija organizira kulturne prireditve in tretja organizira workshope (delavnice) za zaščito kulturne dediščine? Je zdajšnja akumulacija državnih aktivnosti edino jamstvo za E M K - LJUBLJANA 97 107 I dokument št. 37/! Netransparenten, nedemokratičen, subverziven in žaljiv način, na kakršne se spremembe izvajajo v okviru Mestne občine Ljubljana, je nesprejemljiv. Zavedamo se, da ima župan formalno vse pristojnosti, da projekt EMK — Ljubljana 97 oblikuje v skladu s svojo vizijo kulturne politike mesta. Od župana pričakujemo jasno artikulacijo nove vizije in ciljev projekta EMK — Ljubljana 97, ter jasno opredelitev kriterijev in metode odločanja o vsebinah. Ne sprejemamo pa manipulacij, s katerimi se projekt navznoter izvaja avtoritarno, navzven pa - z ohranjanjem in vzpostavljanjem strokovnih teles, ki so po predlogu Pravilnika brez vsakršne moči -poizkuša dajati videz demokratičnosti. dr. Marina Gržinic predsednica Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 Marko Hren koordinator projekta Metelkova Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 Miran Mohar koordinator projekta NSK Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 Eda Čufer članica programskega polja Scenska umetnost Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 Borut Vogelnik član programskega polja Likovna umetnost Programskega sveta EMK — Ljubljana 97 Mojca Kumerdej glavna koordinatorica projekta EMK — Ljubljana 97 pri Mestni občini Ljubljana dokument št. 33/! kakovost? Ali pa bi bilo učinkoviteje in obenem bolje, če bi se razvila jasna delitev pooblastil, ki bi državnim oblastem omogočila, da se osredotočijo na uresničevanje kulturnopolitičnih zadev, strokovnim organizacijam pa na njihovo implementacijo. Te organizacije bi morale biti dokaj neodvisne v svojem delovanju in ne tesno zvezane z uradnimi postopki. Tako kot v drugih deželah bi morala biti razmerja med državnimi oblastmi in strokovnjaki jasno pogodbeno opredeljena. Te pogodbe ne bi smele vsebovati samo obsega in rezultatov dela, temveč tudi vzajemne odgovornosti, vire, roke in oblike spremljajočih procesov nadzora. Ta oblika vzajemnih pogodb je v Sloveniji, kot so lahko ugotovili eksperti, še vedno na začetku. Pogodbe s kulturnimi institucijami, ki prejemajo od ministrstva znatna sredstva, so zelo kratke, nenatančne in so že več let ostale deloma nespremenjene. Posebne sklade so do zdaj ustanovili samo na dveh področjih: Slovenski filmski sklad, ki je bil ustanovljen šele leta 1995 in Sklad za amatersko kulturo, ki ga pravkar ustanavljajo. V obeh primerih je očitno, da implementacija takšnih novih kulturnopolitičnih instrumentov pomeni pomemben iziv, za katerega je upati, da bo vodil k vzajemnemu učenju. Pomemben in trajen izziv je jasna razdelitev del in nalog: politiki naj se zavzemajo za jasne perspektive in cilje kulturne politike, uradniki naj urejajo kulturnopolitični proces sprejemanja odločitev na temelju veljavnega pravnega okvira, kulturni menedžerji pa naj bodo pooblaščeni za uresničevanje ustrezne kulturne dejavnosti. Trud pa naj bo poplačan z večjo samoiniciativo in — kot rezultat — z PRAVILNIK O ORGANIZACIJI, PRISTOJNOSTIH IN DELU ORGANOV ZA IZVEDBO EVROPSKEGA MESECA KULTURE LJUBLJANA 1997 - Na podlagi sklepa, ki ga je sprejela skupščina mesta Ljubljane na 17. seji dne 19.12.1991; - glede na podporo vlade Republike Slovenije (53. seja z dne 4.11.1993) in - glede na sklep Sveta ministrov za kulturo Evropske skupnosti z dne 17.6.1994 je mesto Ljubljana nosilec projekta Evropski mesec kulture leta 1997. zaradi ustreznega poteka priprav na ta projekt župan MOL sprejema pravilnik o organizaciji, pristojnostih in delu organov za izvedbo EVROPSKEGA MESECA KULTURE LJUBLJANA 1997. Pravilnik ureja delovanje organov za izvedbo projekta Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 (v nadaljevanju EMK ■ Ljubljana 97), njihovo imenovanje, pristojnosti, način dela in sistem financiranja projekta. Organi projekta so: častni odbor, programski svet, programski odbor in direkcija. ČASTNI ODBOR Častni odbor predlaga župan, sestavljajo pa ga najvišji predstavniki/predstavnice gospodarskega, kulturnega in političnega življenja mesta Ljubljane in države, ki s 108 EMK - LJUBLJANA 97 t št. 33/2 ustanovitvijo modernega kulturnopolitičnega okvira po evropskem standardu. I. ekskurz: možni prispevek kulturnih institucij k rastoči evropski zavesti Direktor slovenske opere je omenil, da mora v okrožju 200 km tekmovati še s sedmimi drugimi srednje velikimi opernimi hišami. Če ne bi bili "umetno" vzdrževani pri življenju (popolno financiranje države), bi bila glavna menedžerska naloga v tem, da analizira prednosti in šibkosti posameznih hiš, se poskuša z njimi uskladiti in sodelovati ter doseči ustrezno delitev dela za največjo učinkovitost ali se usmeriti v specializacijo umetniškega osebja, da bi dosegel najvišjo raven kakovosti. V vsakem primeru bi šlo za tekmovanje, ki bi bilo v korist zainteresiranega in radovednega občinstva, ki potemtakem lahko izbira. Mnoge slovenske kulturne institucije morajo napraviti vsaj dva koraka. Prvi je opredeljen s tem, da slovenska kultura ni več regionalna, temveč nacionalna zadeva. Drugi je določen s slovensko željo, da se vključi v Evropsko skupnost. Čeprav so določene institucije še obremenjene z iskanjem mesta v novem nacionalnem kontekstu, se jih že poziva, naj upoštevajo evropsko razsežnost. Tudi v drugih državah članicah Evropske skupnosti mnogi kulturni predstavniki verjamejo, da je dovolj služiti zgolj nacionalnim interesom. Nacionalna dimenzija pa je npr. v ekonomskih, tehnoloških in celo socialnih terminih vedno bolj šibka, zaradi internacionalizacije, ki poteka (najmanj) na evropski ravni. Kultura je v nevarnosti, da ostane (zadnja) nacionalna trdnjava, slaven, a nemočen simbol svojim ugledom in pomočjo pri realizaciji projekta prispevajo k izvedbi projekta. Častni odbor je sestavljen iz predsednika/predsednice častnega odbora in članov/članic častnega odbora. . župan MO Ljubljana dokončno oblikuje častni odbor in je zadolžen za koordinacijo njegovega dela. Častni odbor se na sejah ali s pisnimi informacijami seznanja z delom drugih organov projekta in z realizacijo proj ekta. PROGRAMSKI SVET Programski svet je strokovno-posvetovalno telo Programskega odbora EMK Ljubljana 97. Programski svet se sestaja na plenarnih sejah, na katerih obravnava vprašanja, povezana s programom projekta EMK Ljubljana 97. Svoje ugotovitve posreduje programskemu odboru in direkciji. V programskem svetu sodelujejo predstavniki naslednjih področij: 1. literatura 2. scenska umetnost 3. likovna umetnost 4. naravna in kulturna dediščina 5. arhitektura, oblikovanje, urbanizem 6. resna glasba in opera 7. ročk, etno, jazz 8. film, fotografija, medijska umetnost 9. kulturni družbeni fenomeni 10. teorija in simpoziji Predsednik/predsednica programskega sveta vodi in usklajuje delo programskega sveta in skrbi za povezavo s Programskim odborom. Predsednik/predsednica Programskega sveta je član/članica Programskega odbora. EMK - LJUBLJANA 97 109 skupne pripadnosti. Kot staromodno pa je treba razumeti idejo o kulturi, ki v glavnem služi za politično legitimacijo, da bi bila tako zagotovljena enotnost, ki je ni mogoče doseči z drugimi političnimi sredstvi. Kultura, ki je vedno pod vplivom produktivne napetosti med tradicijo in socialno avantgardo, ni izključno primerna za krepitev nacionalne identitete. Zato lahko pride do precejšnje napetosti med kulturnimi tradicionali-sti, ki delajo zdaj tako kot prej, le s to razliko, da nekoč v slavo slovenske republike kot dela Jugoslavije in zdaj v slavo slovenske nacionalne države, in inovatorji, zavzetimi za razvoj novega in pripravljenimi sprejeti nove izzive kot nove priložnosti. Gotovo bodo ti novi izzivi v kombinaciji z novimi priložnostmi nadaljnjega razvoja prišli v glavnem iz mednarodnega okolja. Ni nenavadno, da so najbolj zanimivi kraji, ki v Sloveniji gojijo kulturne dejavnosti, hkrati zelo zainteresirani za pospešitev mednarodne menjave izkušenj in predstav, sodelovanja in partnerstva. Njihovi predstavniki iz kulturnih središč, in tudi iz off-scene menijo, da slovenska kultura več pridobi s tem, da se spoprime z mednarodnimi umetniškimi predstavami, kot pa da bi obtičala sama zase. Do zdaj uradna nacionalna kulturna politika ni upoštevala velikih priložnosti v zvezi z internacionalizacijo nacionalne kulturne scene. Mednarodni oddelki različnih ministrstev še vedno delujejo v glavnem na diplomatski ravni. Niso še odkrili priložnosti, povezane s tem, da bi bili privlačen mednarodni sodelavec. Ostali organi projekta seznanjajo programski svet svojim delom. PROGRAMSKI ODBOR Programski odbor pripravi predlog vsebine programa projekta EMK Ljubljana 97, in sicer skupni program ter program po posameznih področjih. Predlog programa obsega predlog izvajalcev, predlog terminske in prostorske izvedbe programa ter finančno ovrednotenje programa. Po sprejetju programa projekta spremlja strokovno-vsebinsko izvedbo programa. Programski odbor sestavljajo predsednik/predsednica in člani/članice. Posamezni člani/članice so zadolženi za programska področja: Programska področja so: 1. literatura 2. scenska umetnost 3. likovna umetnost 4. arhitektura, oblikovanje, urbanizem 5. klasična glasba, sodobna glasba in opera 6. ročk, etno, jazz 7. film, fotografija, medijska umetnost 8. kulturni družbeni fenomeni 9. teorija in simpoziji 10. naravna, kulturna dediščina, turizem Predsednik/predsednica programskega odbora koordinira delo programskega odbora, skrbi za strokovno izvedbo programa ter za povezavo z direkcijo. Predsednik / predsednica programskega odbora je član/članica direkcije. 110 EMK - LJUBLJANA 97 5.3.2 Kadrovska politika V kulturnih institucijah je zaposlenih okoli 1700 državnih uslužbencev, ki jih financira država; drugih 900 jih dela v kulturnih institucijah, ki jih večinoma financirajo občine. Ti skupini "kulturnih delavcev" bi lahko imeli pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju zunanje podobe slovenske kulture. Toda do zdaj dajeta preveč vtis zaprte trgovine. Ni kadrovske politike, naravnane v prihodnost, politike, ki bi dovolila razvoj kadrov, in ustreznih programov usposabljanja osebja. Do zdaj sindikati, v katerih so zaposleni večinoma organizirani, omejujejo svoje naloge na brezpogojno varovanje obstoječih državno zagotovljenih služb. Prednosti, ki jih daje dosmrtna varnost za omejeno število ljudi, nujno vodi k povečevanju negativnih strani, npr. rastoče neučinkovitosti in zato tradicionalizacije institucij, v katerih so zaposleni zaščiteni delavci. Omenjeno je že bilo, da vodstvo institucij zdaj skorajda nima vpliva na delovna razmerja. V najboljšem primeru uresničujejo dogovore s pogajanj med Ministrstvom za kulturo, ki se obnaša kot glavni zaposlovalec, in sindikati, ki se obnašajo kot predstavniki kulturnih delavcev. Rezultat: plače zaposlenih določi država tako, da ne pusti dovolj možnosti za motivacijo ali priznanje individualnih dosežkov. Ni mogoče odpustiti osebja, ki je očitno na napačnem mestu; izključena je tudi naravna fluktuacija, ki bi lahko vnesla nove pobude v organizacijo. Ob finančnih obvezah pri plačevanju osebja je treba omeniti še nedenarne nagrade. Kot del reorganizacije institucij bi bilo treba zasnovati razumen sistem nedenarnih Programski odbor na predlog predsednika/predsednice imenuje njegovega/njeno namestnika/namestnico. Vsak član/članica programskega odbora lahko v soglasju s člani/članicami svojega programskega področja ali institucije, ki jo zastopa, predlaga svojega namestnika / namestnico, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Programski odbor je imenoval župan s sklepom z dne 9.11.1995, št. 3498/DR-95 in ga dopolnil s sklepom z dne 11.1.1996, št. 76/DR-96. Programski odbor na svojih sejah vsebinsko, terminsko in finančno usklajuje predloge programov po posameznih področjih in oblikuje predlog za celoten program projekta EMK Ljubljana 97. Programski odbor lahko odloča, če je na sejah navzoča več kot polovica članov/članic. Svoje odločitve sprejema s konsenzom, v posebnih primerih, ko konsenz ni dosežen, pa z dvotretjinsko večino navzočih. O sejah programskega odbora se vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem navzočnost, sklepe in rezultat glasovanja. Programski odbor po potrebi vabi na svoje seje tudi predstavnika/predstavnico Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Mestne uprave. Programski odbor lahko na seje povabi tudi predstavnike/ predstavnice drugih inštitucij ali strokovnjake z različnih področij. Vabljeni udeleženci/udeleženke sodelujejo pri seji programskega odbora, nimajo pa glasovalne pravice. 111 EMK - LJUBLJANA 97 spodbud, ki nagrajujejo iniciativnost. Za zaposlene člane osebja bi se morale povečati priložnosti, da, vsaj začasno, delajo v drugih kulturnih institucijah v Sloveniji in zunaj nje. Obenem pa so še vedno zelo omejene možnosti za angažiranje tujih umetnikov po mednarodnih tržnih pogojih. Ker so letne dotacije institucij strogo povezane s številom zaposlenih, število osebja ni povezano z vlogami in nalogami. Vodstva niso motivirana za to, da bi prihranili stroške osebja. Nasprotno, spodbujeni so k temu, da delajo s čim večjim številom ljudi - kvalificiranih ali ne -ker to v glavnem določa njihov letni proračun. Skrajno nesocialno je dejstvo, da sedanji sistem kontinuirano onemogoča dostop mladim umetnikom in drugim kulturnikom. V zadnjih letih so se poslabšale njihove možnosti za zaposlovanje v kulturnih institucijah. Daleč največji delež celotnega državnega proračuna gre kulturnim institucijam s stalnim številom zaposlenih. Kulturna politika — soočena z vedno večjo letno rastjo - bo v vedno večji nevarnosti, da bo imela obrobno socialnopolitično funkcijo čezmerne zaščite skupine nadprivilegiranih zaposlenih in zavračala rastoč preostanek, ki bo prepuščen samemu sebi brez kakršne koli javne zaščite. Vendar, da bo jasno, to je vprašanje, ki ni značilno samo za Slovenijo. Ker takšna kulturna politika nima perspektiv, so bile dogovorjene previdne prilagoditve. Na določenih področjih, npr. v Drami, so bile vpeljane različne kategorije pogodb (pogoje še vedno določajo sindikati): • stalni zaposleni, kot poprej; DIREKCIJA EMK LJUBLJANA 97 Direkcija skrbi za umetniško celovitost, kvaliteto, organizacijo, finančno konstrukcijo in izvedbo projekta. Na podlagi predloga programskega odbora sprejme finančni okvir programov za posamezna programska področja in za skupni program EMK. Direkcijo sestavljajo umetniški direktor/direktorica projekta EMK 97, organizacijski direktor/direktorica, predsednik/predsednica programskega odbora, načelnik/načelnica oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri MO Ljubljana, pomočnik/pomočnica organizacij skega direktorj a/direktorice, sekretar/sekretarka in člani/članice, zadolženi za posamezna delovna področja. Člane/članice direkcije - razen tistih, ki so to po položaju - imenuje župan. 112 EMK - LJUBLJANA 97 • omejene pogodbe, zlasti za določene umetnike; • pogodbe za umetnike na projektni osnovi. Ti preurejeni sporazumi lajšajo angažiranje gostujočih umetnikov. Ne glede na to so plače fiksne; včasih je direktorju omogočeno, da svojim zaposlenim umetnikom izplača bonus v največji višini 20% fiksne plače. Mnogi direktorji so se pritoževali, da ne morejo ohraniti niti profesionalnih standardov, kaj šele, da bi dosegali mednarodno priznanje. Visoko usposobljeni ljudje so se manj pripravljeni pridružiti kulturnim institucijam, ki so slabo plačan sektor. Obračajo se bodisi k zasebnemu sektorju, na katerem lahko zaslužijo več, ali pa si poiščejo ustrezne namestitve v tujini. Po drugi strani se posamezniki iz drugih držav -razen mogoče z izjemo revnejših vzhodnoevropskih dežel - v takšnih razmerah navadno niso pripravljeni za daljši čas pridružiti slovenskim kulturnim institucijam. Zato bi sindikati in druge pogodbene strani morali upoštevati ne le pozitivne učinke takšne neenake zaščite zaposlenosti v preteklosti, temveč tudi negativne učinke, ki postajajo vidni v sedanjosti. Obe strani bi morali imeti kar največji interes za razvoj odločnega modernizacijskega programa, za implementacijo ustreznih metod vodenja, vključno z motivi-ranjem osebnega vodenja, ne pa voditi kulturnih institucij še naprej vzvratno. Zato te pomembne institucije ne smejo postati samoreferenčne, temveč se morajo prilagoditi zdajšnjim in prihodnjim spreminjajočim okoliščinam. Za eksperte je še vedno odprto vprašanje, ali je res primerno, zlasti za gledališke institucije, da se njihovi umetniki obravnavajo kot državni uradniki. E M K - LJUBLJANA 97 113 ^JdokUment št. 33/6 6 FINANCIRANJE PROJEKTA 11 Projekt EMK Ljubljana 97 se financira iz sredstev proračuna MO Ljubljana, proračuna Republike Slovenije, prispevkov mednarodnih inštitucij ter sponzorskih prispevkov gospodarskih in drugih subjektov. Za sredstva projekta se odpre poseben račun proračuna MO Ljubljana. Podpisnik računov v okviru projekta EMK Ljubljana 97, ki bodo plačani iz sredstev MO Ljubljana, je župan MO Ljubljana na predlog direkcije EMK Ljubljana 97. Po končanem projektu direkcija pripravi končno finančno poročilo. 12 Prostorske in administrativno-tehnične pogoje za delo organov projekta zagotovi MO Ljubljana. Sedež organov projekta bo v prostorih Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost MO Ljubljana. 13. Mestna občina Ljubljana v okviru Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost na podlagi potreb projekta EMK Ljubljana 97, pa tudi v okviru drugih oddelkov MOL, zagotavlja delovna mesta za določen čas, do dokončanja projekta EMK Ljubljana 97, za operativno izvajanje del na projektu EMK Ljubljana 97. Za izvajanje teh del lahko Mestna občina Ljubljana vzpostavi tudi pogodbena delovna razmer j a. II. ekskurz: majhna dežela s številnimi "nacionalnimi" institucijami Zaradi česa je kulturna institucija v Sloveniji nacionalna ali vsaj "nacionalno pomembna"? Je to odličnost njenega programa, zaradi katerega postane vizitka za narod? Je to mednarodnost v sestavi umetniškega osebja in njihovih programov ali dejstvo, da svoje kulturne dejavnosti ne ponuja le lokalnemu ali "regionalnemu" občinstvu, temveč vsej državi? Na ta vprašanja eksperti niso mogli dobiti odgovora. Ko so potovali po deželi, so na vsakem koraku srečevali nacionalne, ali vsaj od države financirane institucije: nekatere velike, druge male, nekatere z ambicioznim razponom programov, druge take, ki v glavnem iščejo programe, ki naj bi jih predstavili, nekatere spet take, da jih je mogoče razumeti le v "regionalnem" kontekstu, in nekatere brez kakršnih koli pomembnih dejavnosti. Kjerkoli pa so eksperti obiskali majhen preostanek še ne-nacionalnih institucij, so se njihovi predstavniki pritoževali, da jim zanikajo ta tako želeni vzdevek: "nacionalen". Razlog za to, da si vse te institucije želijo postati nacionalne, je pragmatičen: vse takoimenovane "nacionalne" institucije financira država, ki je zdaj najpomembnejši finančni vir. V političnem strahu, da bi se soočili z nekaterimi "nacionalnimi" institucijami, je videti razlog za težnjo po ohranitvi sedanjega mnoštva takšnih "nacionalnih" institucij, čeprav pomanjkanje standardov kakovosti pelje v daljnosežno izgubo odličnosti. Mnoge večje države nimajo nobenega nacionalnega gledališča. Slovenija premore dve. Lahko bi domnevali, da so 114 E M K - LJUBLJANA 97 tuji eksperti zavistni, vendar ko so ministra spraševali po razlogih, je odgovoril: Če bi ministrstvo poskusilo odpraviti "nacionalno" ureditev, bi prišlo do upora osebja. Kulturna politika je znova izzvana. Kolikor so bili eksperti obveščeni, je namen Nacionalnega kulturnega programa določiti prioritetno listo. To najbrž ne bo dovolj; država mora jasno povedati, s katerimi institucijami naj bo zvezano njeno ime, to pa zahteva jasno specifikacijo nalog, ki naj bi jih opravljala taka institucija. Če slovenska država hoče biti prepoznana, med drugim s pomočjo kulturne "vizitke", potem se mora osredotočiti na določene ključne dejavnosti. Te dejavnosti pa morajo izpolnjevati določene kulturnopolitične standarde, ki ne zadevajo zgolj estetske plati posameznih programskih prvin, temveč po možnosti njegov mednarodni pomen, zaščito evropske dediščine ali pa njegovo inovativnost. Razloge za in proti bi morali pretehtati kulturnopolitični izvedenci, predvsem tem pa je potrebna politična odločitev o splošni smeri teh meril. Le po takšni odločitvi je možno uspešno nadaljnje uresničevanje nacionalnega kulturnega programa. Razločitev nekaterih institucij kot nacionalnih institucij nima zveze z razvrednotenjem drugih kulturnih institucij, ki so načeloma enako pomembne, le da njihove aktivnosti niso nujno umeščene v nacionalni kontekst. Namesto tega bi bilo treba izdelati delegatski sistem, ki bo dopuščal, da bodo prihodnji regionalni in drugi javni organi skrbeli za ohranjanje in razvoj drugih javnih kulturnih dejavnosti, ki niso nacionalnega pomena. E M K - LJUBLJANA 97 115 I dokument št. 37/! ZAPISNIK 11. SEJE PROGRAMSKEGA ODBORA PROJEKTA EVROPSKI MESEC KULTURE - LJUBLJANA 1997 Seja je potekala 12. februarja, 1996 s pričetkora ob 14. uri v Mestni hiši (Banketna dvorana) in bila zaključena obl6 uri 45 minut. Seja je bila zvočno snemana. Seje so se udeležili: g. Barbara Berce, g. Andrej Blatnik, g. Tomaž Brate, ga. Marina Gržinič, g. Marko Hren, ga. Daša Hribar, g. Brane Kovič, g. Primož Lorenz, g. Miran Morhar, g. Mitja Rotovnik, ga. Lilijana Rudolf, ga. Jelka Stergel, g. Tomaž Toporišič, g. Igor Vidmar, g. Igor Zabel, g. Emil Hrvatin. Seje so se udeležili tudi: g. Srečo Dragan, ga. Mojca Hrovatič, ga. Nevenka Koprivšek, ga. Jana Mlakar in gdč. Katerina Mirovič, ga. Veronika Brvar. Odsotnost opravičili: g. Zoran Kržišnik, g. Marko Letonja Dnevni red; 1. Potrditev zapisnika 10. seje PO. 2. Pregled Pravilnika o organizaciji, pristojnostih in delu organov za izvedbo EMK. 3. Razprava o "javnem razpisu" za program EMK. 4. Razno. G. Tomaž Toporišič prične sejo. 1. točka: Potrditev zapisnika 10. seje PO G. Tomaž Lorenz pripomne, da želi pojasniti 5. tč., kjer govori o formiranju skupine 100 ljudi, ki bo zadolžena za nemoten funkcionalni, komunalni in infrastruktumi potek EMK. Zupan naj bi namreč ustanovil odbor 15 ljudi, tako da to telo ne bo tako obsežno. Bistveno se mu tudi zdi, da bo ta skupina zelo operativna. Drugih pripomb ni. 2. točka: Pregled Pravilnika o organizaciji, pristojnostih in delu organov za izvedbo EMK. G. Tomaž Toporišič pove, da obžaluje, daje Pravilnik že podpisan, saj te, zadnje verzije, predsednik PO ni dobil v pregled pred podpisom. Tako je prišlo do sprememb, ki zmanjšujejo preglednost pravilnika, prav tako pa v bistvenih točkah spreminjajo kompetence PO, ter onemogočajo odločanje le-tega o programu EMK. Predlaga, da PO poda svoje utemeljene pripombe na bistvene spremembe, ter da Lilijana Rudolf in Daša Hribar poskrbita, da bi bila do naslednjega ponedeljka izvedena dokončna uskladitev med verzijo, ki jo je pripravil PO, ter Pravilnikom, ki ga je podpisal župan, dr. Dimitrij Rupel. Za nadaljno delo je namreč nujna zagotovitev minimalnih pogojev za kvalitetno izvedbo projekta. Ključne problematične točke po njegovem mnenju so: • 5. člen, kjer je na začetku spuščeno število imenovanih članov PO, niso opredeljene zadolžitve članov PO, ki niso zadolženi za posamezna programska področja. • 7. člen, kjer so zmanjšane kompetence PO, je pa nejasno, kdo sprejme program EMK. • 8. člen, direkcija naj bi skrbela za umetniško celovitost projekta, to nalogo pa naj bi po osnutku, ki ga je sprejel PO, tudi imel PO. dokument št. 34/2^ Posebna priporočila: • implementirati sodobne metode vodenja; • zagotoviti ustrezno usposabljanje osebja; • spodbujati prevzemanje tveganja; • postopna obnova obstoječih pogodb zaposlovanja; • razjasniti vlogo in cilje posameznih kulturnih institucij • utrditi načelo varovanja; • večati osebna pooblastila posameznih menedžerjev; • presoditi ustreznost zaposlovanja umetnikov kot državnih uradnikov v kulturnih institucijah; • zvečati manevrski prostor za ustrezne finančne odločitve vodstva; • postopni prehod od financiranja institucij k financiranju programov; • zmanjšanje "kame- ralizma" (načela, po katerem se letne dotacije porabijo v celoti, drugače jih je treba vrniti — zaradi tega ni prave spodbude za ekonomično ravnanje); • vpeljati vsaj triletna proračunska obdobja. • 9. člen, kjer se pojavi "umetniški direktor", njegova vloga in kompetence pa niso določene, niti ni član PO. • kdu je podpisnik računov, ki bodo plačani iz drugih virov (Ministrstvo za kulturo, pokrovitelji...) Nato g. Tomaž Toporišič odpre razpravo. Ga. Jelka Stergel pove. da si ne moremo privoščiti časovnega razkošja, da bi novi umetniški direktor šele sedaj pristopil k projektu, ko je program že precej definiran. G. Emil Hrvatin meni, da bi prišlo do konflikta med umetniškim direktorjem - članom direkcije in PO. G. Mitja Rotovnik predlaga, da PO pripombe posreduje županu in počaka na razrešitev situacije. Ta projekt je bil namreč zavožen že v začetku in tak projekt je nemogoče rešiti. Funkcijo umetniškega direktorja naj bi prevzela Marina Gržinič in Tomaž Toporišič, z vsemi programskimi kompetencami. Novi umetniški direktor bi tudi zelo težko opravljal svojo vlogo, saj njegove kompetence niso opredeljene. Direkcija tudi ne more zagotavljati umetniške celovitosti, ravno tako direktor ne more skrbeti za kvaliteto, saj za to skrbijo izvajalci. Prav tako je nemogoče, da bi župan podpisoval vse račune. Programski odbor naj bo izvršilni kolektivni umetniški direktor projekta, ki deluje na načelu konsenza, umetniški direktor pa naj bosta Marina Gržinič in Tomaž Toporišič. Nato je tudi opozoril, da so njegovemu sodelavcu, ki je bil za teden dni povabljen v Stockholm, tam že natančno razložili program Evropske kulturne prestolnice Stockholm 1998, mi pa še vedno ne vemo, kaj se bo naslednje leto dogajalo v Ljubljani, ker se zapletamo v tovrstne težave. Ga. Marina Granič podpira te zahteve, pove tudi, da sta se ob sestanku s Tomažem Toporišičem dogovorila, da Tomaž Toporišič uvrsti razpravo o Pravilniku, saj bi tak Pravilnik izničil delo, ki je bilo že opravljeno. Ne strinja se tudi z avtoritativno prakso župana, ki lahko zamenja kateregakoli člana PO. Sprejme naj se sklep z zahtevo po sprejemu Pravilnika, kot gaje pripravil PO, in sicer do 26. februarja. Tudi sama razmišlja o odstopu in sklicu PS, ki naj bi še zadnjič pod njenim predsedovanjem opravil funkcijo, ki jo mora opraviti. Ga. Daša Hribar predlaga, da zaprosita Tomaž Toporišič in Mitja Rotovnik za sprejem pri županu, in mu posredujeta pripombe PO. G. Igor Vidmar opozori, da bi bilo prav, da bi se PO srečal z županom, da bi ugotovili, kje je nesporazum (premajhno zaupanje...?). G. Mitja Rotovnik opozori na stisko župana, ki čimprej pričakuje rezultate dela PO, vendar pa tudi pove, da imenovanje programskega direktorja ne bo rešilo zapletene situacije. Predlaga hitrejše delo PO. G. Tomaž Toporišič pove, da sta z Marino Gržinič bila pripravljena opraviti pregled evidentiranih prijav, vendar sta ob Pravilniku sklenila, daje treba najprej rešiti zaplet s Pravilnikom. Nato SKLEP: Ugotovitve ob Pravilniku, ki jih je predstavil na tem sestanku, bosta z g. Mitjo Rotovnikom na sestanku z županom, dr. Dimitrijem Ruplom, argumentirala in predlagala podpis Pravilnika, kot ga je pripravil PO. Sklep je soglasno sprejet. 5.4 OD DOTIRANJA K FINANCIRANJU: KULTURA IN TRŽNO GOSPODARSTVO Zadnji sklop problemov je povezan s splošnim defenzivnim odnosom mnogih kulturnih predstavnikov do tržnega gospodarstva. Trajajoča prevlada dotiranja brez razvoja spodbude je vodila v pomanjkanje samoiniciative, ki je potrebna v tržnem gospodarstvu. Zelo verjetno je, da bo kulturna politika povzročila izgubo velikega potenciala samoiniciativnosti mlade generacije. 116 EMK - LJUBLJANA 97 5.4.1 Potreba po implementaciji novih metod menedžmenta - vodenja G. Tomaž Toporišič nato prosi ostale člane PO, naj morebitne pripombe, ki jih je spregledal, zapišejo in jih dostavijo direkciji. Ga. Marina Gržinič pove, da bo svoje pripombe poslala direkciji. 3. točka: Razprava o "javnem razpisu" za program EMK. administrativno obravnavanje očitno, ampak tudi v kulturnih institucijah V glavnem so eksperti ugotovili, da se ukvarjanje s kulturo v Sloveniji še vedno dojema predvsem kot administrativna in ne vodstvena naloga. stvu za kulturo, kjer je Ne samo na Ministr- Ga. Jana Mlakar pove, da se ji zdi nesmiselno objavljati razpis, saj se s tem izgublja preveč časa. sprašuje se tudi o kakovosti projektov, ki bi prispeli na ta razpis. Ga. Rudolf pove, da ima PO kompetence izločiti projekte, ki ne bodo ustrezali razpisnim pogojem. G. Blatnik opozori, da je iz razpisa izpadlo področje literature, ter predlaga, da kulture ne bi opredeljevali žanrsko, da se torej ne navaja področij, prav tako naj se črta tekst"... ki so in niso vključeni v redni sistem financiranja..." G. Vidmar se ne strinja, da imajo prednost pri razpisu izvajalci z območja občine Ljubljana. G. Toporišič meni, da mora biti razpisovalec PO, saj izbrani predlogi ne bodo financirani le iz virov MOL - predlaga Mestna občina Ljubljana v imenu Programskega odbora vabi... Ga. Lilijana Rudolf opozori, daje PO organ, ki gaje ustanovil župan MOL. Ga. Barbara Berce predlaga, naj bo razpisovalec EMK. G. Toporišič predlaga formulacijo "javni poziv". G. Hren želi, naj ta poziv vsebuje informacijo o že artikuliranih predlogih PO, pričakujemo torej "dodatni" program. G. Toporišič predlaga, da z Lilijano Rudolf oblikujeta dokončno foimulacijo "javnega poziva" ter ga pripravita za objavo. Rok za oddajo prijav je 8. marec. Priloga obrazcem, ki bodo obvezni za prijavitelje, bodo Konceptualna izhodišča, ki sta jih pripravila g. Tomaž Toporišič in ga. Marina Gržinič. Predsedujoči nato zaprosi Katerino Mirovič, naj predstavi program "Ustvarjalnosti mladih". Gdč. Katerina Mirovič najprej pove, da ji ni jasna vloga področja "Ustvarjalnost mladih" znotraj PO, na kar Tomaž Toporišič odgovori, da jo bo PO, kot predstavnico področja "Ustvarjalnost mladih" povabil na svoje seje, kadar bo to potrebno. se direktorji navadno Gdč. Katerina Mirovič nato predstavi program področja, ki so ga člani kot gradivo dobili na seji. G. Tomaž Toporišič predlaga, da bi na naslednji seji govorili o tem programu. obnašajo kot administratorji, ker se tako vključijo v sistem. Njihova operativna svoboda je omejena s številnimi restrikcija-mi, zaradi katerih so in- Ga. Brvarje želela predstaviti še program področja resne glasbe, nakar ga Rudolf predlaga, da posredujejo ta program najprej direkciji, ki ga bo pripravila za naslednjo sejo PO vsem članom, ki bi ga takrat tudi obravnavali. Nato je ga. Barbara Berce predlagala, naj razpisne obrazce direkcija posreduje tudi institucijam, ki j ih je že konaktiralo Ministrstvo za kulturo, da bi bili podatki o programu enotni. 4. točka: Razno Sejaje bila zaključena ob 16. uri 50 minut stitucije okorne in neprilagodljive. Prevladujoč sistem državnega dotiranja - kot že rečeno - pušča direktorjem zelo malo manevrskega prostora, kar onemogoča spremembo števila (državnih) uslužbencev ali prilagoditev finančnih prioritet spremenjenim okoliščinam. Edina možnost za doseganje sprememb je prošnja ministrstvu za dodaten javni denar za posebne projekte. V takem sistemu kakovost umetniškega programa ne šteje. Direktor je dober, če se "ne dogaja nič", če je brez težav pravilno implementiran letno obnovljen finančni plan. Samoiniciativnost ni zaželena. Da bi se stanje izboljšalo, člani ekspertne skupine predlagajo dogovor o novih oblikah delitve dela med financer-jem in posameznimi vodstvi. Nova razmerja bi morala odgovornim direktorjem omogočiti vzpostavitev takega modela vodenja, ki jim bo omogočal sprejemanje odločitev. To pomeni tudi vzpostavitev lastnih prioritet glede porabe državnih skladov, skladno s sočasnimi tekočimi zahtevami njihovih institucij. Po drugi strani bi morali imeti direktorji jasne naloge glede implementacije ustreznih kultur- 117 E M K - LJUBLJANA 97 nopolitičnih ciljev državnih oblasti. Zato je treba vpeljati ustrezen sistem nadzora, kombiniran z evalvacijo rezultatov. Glede na posledice pomanjkanja jasnih nalog je lažje razumeti omejitev samoiniciativnosti vodstvenega osebja s številnimi restriktivnimi uredbami. Očitno se nekateri odgovorni uradniki zelo močno bojijo, da bi mened-žerji počeli, "karkoli hočejo". Obenem pa niso sposobni dati jasnih smernic. Kakor koli že, obstoječa razmerja so bolj zaviralna kot pa spodbudna za nadaljnji prilagodljivi razvoj. Edina rešitev bi bila v tem, da se institucijam dajo jasne naloge in zveča pomen obstoječih nadzornih odborov. Potem bi bolj svobodni menedžerji lahko izposlovali ustrezne ukrepe za uspešen razvoj svojih institucij. Podjetniško vodenje kulturnih institucij je vroča tema kul-turnopolitičnih razprav. Morali bi ga razumeti kot ustrezen profesionalni način dela, ki uspešno spreminja možnosti za vse sodelavce v kulturi. Seveda govori ta uspeh tudi nekaj o prednostih, ki jih prinaša sprejemanje tržnega okvira za kulturne dejavnosti. To ne pomeni nujno, da mora država opustiti svojo udeležbo v kulturi, ampak le to, da je treba razjasniti, kakšna je ta udeležba in kakšni so rezultati. V nasprotju s številnimi strahovi pa takšna profesionalna implementacija nima nobene zveze z novimi omejitvami ustvarjalne suverenosti posameznih umetnikov, zato pa veliko z najbolj učinkovitim vodenjem posameznih kulturnih institucij po najvišjih možnih kakovostnih merilih. V tej zvezi je treba omeniti, da so zlasti nekateri kulturni centri že razvili ustrezne poslovne strategije, da bi bili bolj neodvisni od državnega financiranja. Cankarjev dom, eden največjih centrov ne le v Sloveniji ampak v Evropi, je npr. leta 118 E M K - LJUBLJANA 97 dokument št. 35/J KONCEPTUALNA IZHODIŠČA PROJEKTA EMK - LJUBLJANA '97 EMK - Ljubljana '97 je projekt/ ki temelji na programski avtonomnosti. Finančno je podport s strani Mesta Ljubljana ter Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ob tem paštevilnih partnerjev (ambasade držav Evropske skupnosti ter drugih držav v Ljubljani, mednarodne institucije ter fondacije za podporo kulturnega sodelovanja...) in sponzorjev. Organizacijsko_ga vodi ter izpeljuje MOL, ki zagotavlja tudi kompletni organizacijski aparat za izvedbo projekta. Projekt bo Ljubljano predstavil kot sodobno urbano produkcijsko središče države Slovenije ter kot prevodnik med domačo in tujo produkcijo utrdil umetniško produkcijo Ljubljane in Slovenije ter razširil obstoječo socialno-kulturno mrežo delovanja v evropskem okviru. EMK bo tako prispeval k utrditvi in prevrednotenju intermediarnega položaja Ljubljane ter k nadaljnemu oblikovanju njene materialne infrastrukturna mreže po zgledu evropskih mest (institucije, organizacijske oblike). Ljubljana bo s tem projektom postala prostor refleksije ter re-konceptualizacije predstavljenih evropskih umetniških praks. Koncept predstavitve ter izvedbe EMK - Ljubljana '97 se bo na podlagi izhodišča o Ljubljani ter Sloveniji kot križišču različnih kulturnih fenomenov ter umetniških^produkcij osredotočil na dinamične, produktivne (a-tipične) polarnosti ter ravni umetniškega in kulturnega dogajanja v Evropi. "Integracija" Ljubljane ter Slovenije v evropski