Štev. 116., Leto II.
.Snecelma izd/a'/,v Pii
ŠPlTAl Na DPAVI Nedelja, 2?,aprila 4?.
V/ftRNO JIM E VODIL CpsPOD, NJI! 5CVWNIkT-,PA E ZACiRNILO /nORJE
(Ps.77,55)
Iz evangelija 3.povelik. ned. s
Resnično,resni=
čno povem vam:jokali boste in žalovali, svet pa še "bo veselil^ vi boste žalo= vali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje. ' Žena na porodu je žalo= stna, ker je prišla njena ura.Ko pa porodi dete,ne misli več na bridkost,od veselja, da je človek ro= gen na svet.Tudi vi zdaj žalujete z ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega vese= lja vam ne bo nihče vzel.
Verujmo in zaupajmo Bogu, da nam bo trpljenje sedanjega časa prineslo tako velik,	tako lep	sad, nam in celemu nsroiu, da	se
nam bo	tedaj zdelo jasno,	da se je	zato splačalo trpeti. Tattt, poln
radosti bo sad tega trpljenja, da na bridkost sedanjih dni ne bomo več mislili, če se je bomo spomnili, bomo pa nanjo gledali z vese= ljem, ponosom in hvaležnostjo Bogu, ki nam je vse to poslal.
Treba je	bilo	Kristusu trpeti
in vstati od mrtvih in tako iti v s v o= jo slavo* Aleluja .(Stopn.spev)
MOLIMOt
0	Bog, ki aabredlim v zmote k a = ž e š	luč svoje	resnice, da se morejo
vrniti na pot pravičnosti, daj vsem, kateri se prištevajo h krščanski v e»
'W
VLV<Ar?
1
IVI
s
r i, d a bodo zametovali.
k
je temu i=
m e n u nasprotno, in vršili, kar se njim sklada.
ssass =rzi
'1ruaiu&a^ Vi
J?
-j.
if %i3S v ! '< -
Hi.;)	,,,,,
>V// (vNi /	*•	;	1--F.
|<V *V r	f	\	It	\VTj
~—-x VM i?y V r fZ -m1 iT \ {i
rw r ZM^,
> J „r (: “• r'.£l. I1 -!
ri \ >*A •!*/••:• v r f
Avsfajmmr il W i; ra
V cetrtc-k bomo pričeli naše tratne be=
-j	V	.	„	v
guna^e šmarnice m ze sed= m?> odkar se je nad nas razlila povodenj vsega hu= dega.
Vsa ta leta smo k
gotovo
v>W/t.N
- , 3 W-''
l#!
S ,
psii1,,
y,l
j« ze=
i Yh''s'^'4° v.vih-nilo. Tudi letos iV#i\\ 'Vvv4S.s^.o namen, cel. Marijin %,^g>3c maj Marijo čim bolj
j \ 1 P'\ j J	'-'kJ.kD C -L U ,i~ o
f|v	Kakšno	je bilo
^d o s e d a j to naše češčenje? 1Vr^Gotov o ;i
,1e bilo veliko re= k*nega prizadevanja za Mari=
C!e bi
r. ’*	"<7 Q n	•*-	~l ^.7*0
1 —	V -DUV	V	J-v? Od J
V,
S i
j mo caet in slavo, ne le vsak maj, smpek os nam bilo pa dano pogledati v jedro :-ase ga čaščenja Matere bor,je, zlasti nas beguncev, bi pa morda le prišli de ugotovit.-, v, s katerimi ne bi bili popolnoma redovoljn:La Morda bi morali priznati s sv,pi=
daleč m=
smem; - To ljudstvo - me časti samo z ustnicami, njih src-e je pa ds proč od mene. Prav rani tega v pri5siku letošnjih Smernic brez, pačnih ozirov do seba in brez olepšavenjr. poglejmo sami vase in prev= darimo, kako je z našo pobožnostjo in česčonjem Matere božje. Ugoto= viti poskušajmo vse dobre in slabe strani, da dobre dvignemo in sla« be poskušamo odstraniti«
dan zbira
Veliko smo imeli N-jenih pobožnosti in češčenja.Saj se vsak i toliko in toliko beguncev pred Marijinim oltarjem v kapeli
da nekaterih razen ob nedeljah ni nikoli v cerkev pred Njen oltar nekaterih pa še ub nedeljah ne«
pomen
vec kot navaden car;.	sebi
, V vsaki naši begunski - rasen nekaj izjem - visi Njena po« doba, kateri za Njeno čast vnete roke nikoli ne pozabijo prinesti 0= krasja.	,
Z raznimi akademijami smo jo proslavljali, Njena božja po= ta obiskovali, toliko lepega že o Njej pisali in brali.
V	Marijini družbi jo še posebej hoče častiti tolikšno število ITjsj posebno udanih src.
Toliko naših družin se jo posvetilo Njenemu brezmadežnemu
Srem
Vso to so vidne stvari, ki se dajo našteti. Je pa budi dosti nevidnih, not ran j:'"""
1 V J..'. ic
sel je.	.	v	, v .
Tu pa se zdi, da je tisto bolno mesto, kjer nasa pobožnost
boleha. Vsa zunanjost ostane le zunanjost« Sekaj časa se sveti, potem pa obledi. Pod to zunanjostjo je pa strašna praznina.
Pravo češčenje Materevbožje mora biti notranje, sicer ga za Marijo ni» in je le za naše človeške oči in usesa.^
Tako češčenje mora izvirati iz prave, resrdcne ljubezni do Matere božje. Taka ljubezen naravnost hrepeni poslušati o Materi božji, o Njej brati, se pogovarjati, o Njej razmišljati. Mivpa -no poslušali bi že še, samo v cerkvi seveda, brali še tudi, ce drugega nič ni - saj še tegale marsikdo ne bo mogel do konca prebrati, ker premalo vleče. Da bi se pa o Njej razgovorjali, se nam pa zdi že_ otročje in žensko, razmišljati o lij e j na-a £>& sploh ne pride na^misei« Kajne, kako se v nič razblini nasa ljubezen do Nje, če jo denemo na takle preskusni kamen*
Prava ljubezen do Nge, se mora izogibati vsega, kar ve, da Materi božji gotovo ni všeč«
Nerazumljivo je, pa kljub temu res, da hočejo nekateri spraviti v sklad ljubezen in pobožnost do Matere božje s kletvijo,, nečistostjo, škrtanj er jem zakonske ga življenja, nedostojno nošo, sc5* rastvom$ oderustvom, uničevanjem dobrega i&ena, brezobzirnostjo i.t.d* Saj ni, da bi našteval, ker je preveč in če človek premisli tudi smešno, kako hoče tak človek Mariji slavo peti in v takih napakah naorej živeti» Na eni strani hodi k šmarnicam, moli morda vsak dan rožni venec, po drugi strani pa živi življenje, o katerem mora,ali bi vsak moral vedeti, da je Materi božji odvratno, da se Ji gabi, ker žali Njenega božjega Sina. Kakor milni mehurčki, ki jih otroci po slamci v zrak spuščajo, je taka pobožnost;? Vvnajlepših barvah se sveti tak mehurček. če pa se ga le malo dotakneš, se razpoči in na tla kane le kapljica umazane milnice. Takavpobožnost je grajena v zraku, zato se"pri prvi priliki zruši v nič«
Prav pobožnost in češčenje Materd božje, ki izvira iz re= sniČne globoke ljubezni do Nje, so ,izogiba vsega, kar bi jo moglo kakorkoli žaliti«, Zato iz sebe iztrebi vse napačno, pa tudi v svoji okolici gleda na to, kako bi na najuspešnejši način, ne da bi to od= bijalo, to dosegla«
Tak, ki pravo pobožnost ima, gleda na to, kako bi vase za= sadil čednosti, ki jih gleda na prelepem Marijinem življenju,zlasti tiste, ki so najbolj pomembne in nujno potrebne za naš čas in naše razmere.
Njeno ponižnost, ki se ni nikdar povzdigovala nad Boga,Nje= gove zapovedi in ukrepe, Nikoli tega presojala in po svoje prenareja= la, ampak se ponižno vsemu uklonila in tudi prav natančno tako žlve= la.
Njeno udanost, ki je verno sprejela rase vse težave in trp=
1	j en j e in ga v božjo 03 st rada, brez god.r nanj a prenesla.
Njeno Čistost, brezmadežnost, ki je bila v Njenih časih osamljena in nerazumljiva, kakor je tudi v današnjih časih«,
Njeno veliko ljubezen do soljudi, ki jim je skušala vsak Čas pomagati, zanje žrtvovati vse5 nikoli pa jih presojati, ali jim odjedati dobro ime, nikoli jim na. noben način škodovati, ampak do vsakega pokazati skrajno obzirnost in mu povsod biti v pomoč.
Za letošnji* maj, naj vsak, kdor hoče prav častiti Marijo tele besede poskuša razmisliti, razumeti in potem po njih svojo do= sedanjo pobožnost do Matere božje odkrito presoditi, Potom pa naj bo naša pobožnost do Mateje božje, zares prava, iskrena, globoka,ki bo rasla iz p,;sv© ljubezni do Nje in se zato resno trudila iz sebe od« streniti vse$ kar ji ni všeč in pridobiti iz Njenega zgleda vse kar Ji ugaja in kar hoče, da v naših srcih po Njenem pravem češčenju in pobožnosti zraste.
lZori^CL"Qp j<z tr~pljetije
Marija po Sinu žaluje, -v J ki v skalnatem grobu leži in v srcu skrivnost premišljuje trpljenja in režnje krvi.
Nenadoma Sin se prikaže, kot blisk mu obličje žari, kot sonce se svetijo rane', obleka ko sneg se blestit
»»Pozdravljena, ljubljena Mati, po Sinu nikar ne žaluj, zdaj upanja, večne pomladi, vstajenja z menoj se raduj! •
Končano je moje trpljenje,
fremagana strašna je smrtj lovestvu sem dal odrešenje, spet raj je nebeški odprt*”
Raduj se, Devica Mazija, tvoj Sin poveličan je vstal, moči nima več hudobija,
Gospod je naš varuh postal,
Z Marijo so vsi veselimo, in hvalnic j pojmo jiogu, ko praznik vstajenja slavimo v in zmago Valadczja miru.
02 A@iLDT\7EK]DCSA
STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV.
"NAŠA REŠITEV JE BLIZU".
Psalmistu stoje pred očmi razmere izgnancev, ki so se po Cirovem odloku (1, 538.pr.Kr.) vrnili domov v Judejo.Stiskajo jih nadloge, vendar hvalijo Boga,ki je ljudstvu odpustil grehe in ga prosij*, naj začeto delo resenja dovrši in ljudstvu vrne polno življenje, -
Psalm je mesijanski* napoveduje popolno rešenje po Zveličarju#
I. Milostljiv si bil. Gospod svoji zemlji# na dobro si okrenil usodo Jakobovo,
Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu* zakril si vse njegove grehe.
Ublažil si ves svop srd, odnehal od svoje silne jeze,
II,	Obnovi nr.S| #og, naš Rešitelj, odloži svojo nevoljo zoper nas.
Kaj se boš na veke jezil nad nami,
kaj boš raztegnil svoj srd na vse rodove?
Kaj nam ne bos vrnil živij on ja,
da se bo Tvoje ljudstvo- radovalo Tebe?
Pokaži nam. Gospod^ svoje usmiljenje
i	daj nem.svoje, resenje,
III.	Poslušal bom, kaj bo govoril Gospod Bog*
gotovo bo govoril o mn.ru
za svoje ljudstvo in svoje svete
ter san,] e, ki se iz srca spreobrnejo k M j emu.
Gotovo oe blizu rešitev zanje,ki se ga boje,
da bo slava (Gospodova) u&polni&a našo deželo
Usmiljenje in zve8boba f$4 'io-sta srečala
pravica in mir se ptilju^l^&la«,.
Zvestega "bo iz zemlje pc.ga5r.jala in prav j. ca se iz nebes p^-,uv?.zala.
Go sp ud bo daj tl blo.gosi*i*?t
da bo naša zemlja prlnaStJ.a svoj sad.
Pravica bo bodila pred H5.im in rešenje po sledu Njegovih stopinj. .
l)& BOŽJIH OTROL/
ML
§ tTi.s_ne_gl av a_, Cerkve^.
Glava skrivnostnega telesa Kristusovega, je Kristus sam.
Glava .jl^.s^dez sp ozd an ja. Z	mož gani
mislimo. Kristus je	za nas	luč, ki
'nas razsvetljuje. Ta misel se večkrat "ponavlja v sv. pismu. On je naša luč po svojem evangeliju, po ne zmotnem cerkvenem učiteljstvu in po svetlobi, ki jo milost neposredno daje našemu duhu.	Milost	božja	se	primerja s,svetlobo,	življenje brez
milosti	božje	pa	se	primerja	s temo.
Polnost milosti božje je v Kristusu.	Zato pravi	Kristus	o
sebit Jaz sem luč sveta. Kdor gre	za menoj, ne	bo hodil v	temi, mar=
več bo imel iuČ življenja. "(Jn 3,12) Kristus - glava Cerkve nam daje luč. On ne pravit Kdor hodi z menoj, bo osvetljen z lučjo, mar= več bo imel luč življenja®” Kdor ima luč lahko sveti tudi drugim. Zato pravi On sam o nass "Vi ste	luč sveta." Kristus nas	s svojo
milostjo tako prepoji, da svetimo	tudi drugim*
Glava je sedež gibanja. Mo?,gani ukazujejo mišicam. Podobno tudi Kristus - Glava vpliva po dejanski milosti božji na nase duše* Ta milost je potrebna, da vstanemo iz greha, in prav tako potrebna, da se obvarjemo greha. Brez dejanske milosti se hudega ne moremo va=
rovati in no dobrega aelati. Od Kristusa prihaja vse gibanje, ki po= ganja njegove ude naprej na potu popolnosti in svetosti.
Glava je sedež živijenskih tokov, ki poživljajo ude. Mo« žgani urejujejo življenje, ki kroži po udih« Prav tako nam daje ^ristus nadnaravno življenje, življenje posvečujoče milosti božje.
ve je telo slabotno, udje ne morejo sprejemati v polni meri ukazaov možganov. Isto opazimo tudi v življenju s Kristusom. Kristus daje življenje, a vsi ga ne sprejemajo v enaki meri*
To trojno vlogo luči, moči in življenja vrši v nas torej Kristus. Kot Bog nam je s svojo človeško naravo po svojem trpljenju zaslužil vso milost. To milost nam deli po molitvi, s katero se 0= brača do Očeta za nas (Hobr 7, 25) in po zakramentih, po katerih nam nam daje ceno svoje krvi, posebno po presveti Evharistiji, ki nam da daje Kristusa samega.
j	(Nadalj
Prišel je čas slovese.
Ko je uredil svoje službene zadeve in oddal svoje dolžno«* sti in časti se je službeno poslovil od vseh s katerimi je imel opravka v dolgih letih svoje vojaške dolžnosti.
Nazadnje se je poslovil.še od iSvdoksije.
Bila je žalostna, ko je odhajal njen najboljši prijatelj in tovariš, toda ni hotela svoje žalosti kazati na zunaj. Razodel ji je, da je v veliki zadregi, ker cesarju ni mogel odgovoriti, kaj naj zahteva v spomin na preživeta leta v cesarski službi,
"Ali ti lahko svetujem?" je prijazno vprašala Evdoksija*
"Veliko uslugo mi bos storila, ker sam res nimam nobene
želje'1.
"Kakor sem ti že nekoč pripovedovala, gotovo se še spomin« jaš, se nahajajo v glavnem oltarju cerkve Hagije Zofije relikvije svete Krvi Kristusove, ki pa tu pri nas niso tako češcene kot bi bi=
lo	prav. Svet se zanima za vse posvetno, za božjo čast se pa le ma» lokdo zmeni# Prosi cesarja za stekleničko s sveto Krvjo in jo pone=» si v svojo domovino, kjer bo gotovo deležna več časti, kot tu pri nas,"
"To bi bilo res dragoceno darilo. Jaz sam se nikdar ne bi upal prositi zanj, toda, ker si mi ti nasvetovala bom prosil cesarja zanj in tudi poskrbel, da bo sveta Kri v moji domovini dosegla tisto čast, ki ji gre".
Naslednji dan ge bil Bricij zopet sprejet pri cesarju, ka= teremu je izrazil svojo z^ljo. Cesar je nekoliko osupnil. Ni bil pripravljen na tako zahtevo. Po kratkem premisleku mu je dejali
”Naj boi Patriarh naj ti izroči to naj večjo svetinja naše«
ga mesta".
Patriarh se je branil in Bricija odslovil.
Nato je poslal cesar svojega služabnika in svetu relikvije naravnost zahteval. Patriarh pa se ni hotel zameriti cesarju in sve= te relikvije izročil.
evanje.)
5,	Bricij se napoti proti domu«,
Ko je Bricij izročil svoje posle je prejel od cesarja vsa potrebna uradna potrdila, zlasti še o izvora in pristnosti svetih relikvij, ki jih "bo nosil s seboj *
S tem so minule zadnje priprave za pot. Oblekel je spokorni« ško haljo in izbral v cesarskih hlevih primernega konja. Obiskal je še cerkev sv uti e Zofije, nato. pa odjezdil iz Carigrada.
Naslednjega dne, ko je v nekem kraju no c-y val., je opazil, da so mu tuji jezdeci na sledu.. Ni bil še v veliki nevarnosti, ker je bil v spokorni meniški halji« Ako bi bil v častniški uniformi, bi ga bili gotovo že prijeli. Patriarh je nsmreč poslal za njim svoje sle z naročilom naj mu vzamejo svete reli kvirje0
PremiSl joval ja, kale o naj bi zavaroval zaklad, ki ga nosi v svojo drago domovino» Ako se bo zasledovaleen zdel sumljiv, ga bodo prijeli, preiskali in mu sveto relikvija |3eli»
Ko jo jezail skozi teman gosd, ra z.j as e konja in ga pusti pasti po nizki, toda sočni travi, sam je pa pokleknil, vzel iz torbe malo stekleničko s sveto Krvjo in jo podržal v rokah pred us bi in molil in prosil Boga. da bi ga varoval, da bi srečno prinesel zaklad v svojo domovinoa Ob molitvi se je popolnoma pomiril. Vzel je iz tor= be noš, si sezuje čevlje in odpaša jermen,le, nato pa v nogi pod kole* nom, tam kjer je mišičevje najmočnejše, tik ob kosti zareze globoko in veliko odprtino. Ker se je učil tudi zdravilstva in anatomije je rano zarezal tako, da si ni ranil nobene žile in zato tudi ni zelo krvavel, V bližrjem studenčku si je izmil rano, nato pa še stekleničko s sveto Krvjo in .jo lepo položil v rano, tako, da se je popolnoma skrila. Nogo je nato prevezal s platneno krpo, se zopet obul in pove= zal z jermenjem.	N-
Ko se je nekoliko odpočil je pot nadaljeval. Držal se je stranskih poti, le proti veSsru se je približal'tudi vasem, k;jer je dobil hrano in prenočišče. Imel je dovolj denarja, toda privoščil si • je le skromnih jedi,Dobro je pa krmil svojega konjiča. Povsod so ga začudeno opazovali in prav sodili, da je gotovo svet in pobožen mož, vsaj takega je izdajala-njegova zunanjost« Nihče se ga ni upal dosti spraševati, kar je bilo molčečemu in svetemu mladeniča zelo po godu. Tako je potoval preko Grčije, Macedonije, Srbije, Bosne,
Hrvatske in Štajerske, Po več mesecih v pozni jeseni je dospel na Ko= roško.
Mrzla burja je pihala, ko je jezdil po dolini reke Mele pro* ti Visokim Turam. Postalo mu je tako hladno, da je razjahal konja?
Korakoma sta nadaljevala pot*. Konj je veselo kimal z glav« in hrzal v zadovoljnosti, ker je korakal njegov dobri gospodar poleg njega.
Bricij pa je premišljeval, kako bo nadaljeval pot nreko Visokih Tur, kajti vedel da je pred durmi zima, da bo zdaj ždaj za* padel sneg in mu preprečil njegovo nadalino potovanje*
Ko sevje nekoliko ogrel je zopet zajahal konja. Noč ga je dohitela v manjši vasi pod visokimi gorami, ki sc bile že vse pregr= njene z svežo belo ooe-;o,. Ta je prenočil.
Ko je naslednjega jutra hotel nadaljevati pot, mu je gospo* dar branil naj nikar ne hodi dalje, kajti tudi po dolinah se je že ka* dila gosta temna mogla in vse je kazalo, da bo zdaj zdaj začelo snežiti.
Bricij pa je hotel priti še pred snežnimi zameti preko Vi* šokih Tar na Solnograško, zato je, nadaljeval pot« Dobro je vedel, da bo moral preaimiti na Koroškem, ako se mu ne posreči priti takoj preko Visokih Tur,
Oblekel se je topleje, dobro nakrmil konja, nato pa v mislih, da mu bo pomagal Bog, da bo še pred večerom prekoračil Visoke Ture in
prenočil v kaki vasi je nadaljeval pot.
Nog ga je zajela v planini. Vedel je, da bo moral prenočeva= ti pod milim nebom v hudem snežnem metežu in burji, ki je tulila nad vrhovi redkih mecesnov, Poiskal je primerno ležišče v zatišju neke skale. Konja je privezal k bližnjemu drevesu, mu dal sena in kmalu globoko zaspal«
6.	Trije pšenični klasi.
Južni pomladanski vetrovi so načeli balo odejo, ki je pokri= vala pogorje. Posijalo ge tudi toplo pomladansko sonce. Sneg se je topil in z Velikim truščem so grmeli plazovi v doline,
Približevalo te je poletje. Prišel je čas teko bodo kmetje odgnali živino na planino.	*
Nekega dne so šli trije kmetje v planino, da se prepričajo, če je planina že primerna, da bo zopet sprejela živino in planšarje. Vračali so se po bližnjici, ki je vodila čez plaz. Drug za drugim so se počasi spuščali navzdol«, Kar opazi eden od njih, da iz snega nekaj raste. Vsi trije stopijo bliže in vidijo, da so to trije klasi zrele zlatorumene pšenice. Niso se mogli dovolj načuditi, kajti nihče od njih ni pomnil, da bi tu gori kdaj rastla ali celo dozorela pšenica*
Od kje kar naenkrat trije zreli klasi najlepše pšenice?
Nekaj časa so jih kar opazovali, tako so bili lepi« Nato so jih pa poskusili odtrgati, pa jih niso mogli« Tudi snega ni bilo mo= goče odgrebsti s prostimi rokami, zato je odšel eden od navzočih mož domov v vas po orodje, ostala dva sta pa ostala in varovala nenavadno najdbo.
Grebli	so	in kopali	toda bilke so bile	dolge. Končno so pri=
šli do	kosa obleke	iz katere	so poganjali klasi. Odkopo ali so dalje
in odgrebli mladega moža, kateremu so na prsih pognali ti trije klasi.
Truplo	je	bilo zelo	dobro ohranjeno in	popolnoma nepoškodo=
vano, v	obraz pa	je	izgledal,	kakor bi šele pred	nekaj urami umrl.
Naredili so zasilna nosila in ga odnesli v dolino« Obvestili so župni ka, napregli so k vozu dva vola in hoteli odpeljati mladeniča na doma= če pokopališče. Po dobri uri vožnje sta se vola ustavila in ni jih bilo mogoče spraviti dalje. Ker ^ j e že stoprvi mrak na zemljo, so izkopa li jamo, vanjo položili mladeniča, ga pokrili z njegovim plaščem. Go= spod župnik je opravil pogrebne molitve, nakar so možje mladeniča za= grebli <,
Novica o ž čudoviti najdbi treh pšeničnih klasov in izkopu mladega moža izpod snežnega plazu se je kmalu raznesla po vsej fari. Ljudje so ob vsaki priliki, ki jih je vodila mimo groba postali tu= dl ob grobu in zmolili kak Očenaš za. pokoj umrlega. Nekega dne so o= pazili, da gleda iz groba desna noga, ki so jo pa lepo zagrebli nazaj, meneč, da so jo izkopale lisice. Toda naslednji dan je noga zopet gle= dala iz groba. Sedaj so pa poklicali gospoda župnika, ki je nogo na= tančneje pregledal in opazil, da je preko meč povita z belo tkanino. Previdno je odmotal obvezo in opazil precej veliko zevajočo rano,Ko jo je natančneje ogledoval, je opazil, da se nahaja v njej nek pred= met, ki ga je	vzel iz rane. Bila	je	to mala	steklenička z temno teko=
čino. Nato so	mladeniča izkopali	in	gospod župnik je vsega natančno
pregledalo Na	prsih je imel usnjat	mešiček	v katerem so našli uradna
potrdila, ki jih je dobil Brici;]	od	cesarja	v Carigradu.
Bricija so položili v kusto in ga z vso možno častjo pokopa= li. Gospod župnik pa je obvestil o vsem, kar je bilo najdenega: o Bri= ciju, sveti Krvi in treh pšeničnih klasih solnograškega nadškofa, ki se je obrnil na carigrajskega patriarha, ki je potrdil, da se nahaja v steklenički, ki jo je imel pri sebi sveti Bricij Presveta Kri Kristu= sova. Poleg te izjave je patriarh poslal tudi kratko poročilo kako se
se je zgodil zločin in čudež v katedrali Hagije Zofije v Carigradu« To se je zgodila leta 914.
(Dalje prihodnjič).
LUČ NAPOTI BOO/
(Nadaljsvanje), pri tem pa ni nič opazil, da ga skozi grajski vrt rado«
spans^i
la je, da M jo	rad poprosil z c. košček	pa	je ne upa, Hitro
je stekla v grad in prišla nazaj, z velikan	Js»»čm	z medon n&mzanega
kruhao
"Kate,tujec!" je rekla deklica in mu skozi ograjo dala
kruha
Ta glas je mladeniča'kar vrgel pbkoncu. Na njegovem Čelu se menjava mrtvaška oledica z ognjeno. rdečino.. Takoj je spoznal svojo Lav rete» Ves se trese tam v senci in strmi v dsklicc, ,lBog, pomagaj ml” mu šine kot "blisk prošnja skozi dušo,"Lavreta je,$. Mrak majskega'večera	in usmiljena sonca dreves	nista	dopustila., da bi	•
deklica opazila	strešno mladeničevo rszhur	iliti ena besedica
mu ne uide iz nat. Kot v sanjah se stegne njegova roka k v rimi o= graji, da bi vzela kruh. Pri tam se dotakne dekličine roke, Za tre# nutek čuti mladostno toplino*•• potem pa se mu udere iz oči kot stu* denec,,» sunkoma s? odtrga proč in se spusti po griču navzdol.
Začudeno gledajo za njim oči njegove device, "p.evež pač nikoli ni "bil deležen veliko ljubezni., da ga že kož Ček kruba tako gane'1, Kot v sanjah omahuje Krištof po pobočju grajskega hriba. -Sam ne ve, kaj počenja. Nič ne vidi, kako mu rol z e teko na medeni kruh in kako med v velikih zlatih kapljah teče v cestni prah.
11 Kako je zala postala - zala postala in dobra je os bala!”
Več ne more ne njegovo srco in ne njegove ustnice povedati o trenut= ku, ko je svoje oko pogreznil v njenega,.*.
Brez cilja in volje je pritaval slednjič Marijin vitez v brestov gozdiček. Tam je kar padel v rosno majsko ^travo. Nič več ni zadrževal solza, ki so mu v potoku tekle na domačo grudo„
Kaj vse mu je prinesel ta majski dan* Tih materin grob -pa tako	neskončno	boleče snidenj e. — Z vseh svojih	žitnih polj	pa
je dobil - košček	z medom namazanega kruha«
Majoridkeje pa je za njegovo srce bilo to, da njegovi mladi ljubezni njegova rdeča, gorka kri ni prav nič koristila,
”Dobri Bog, - ali res^glasjnoje krvi nivimel nobene moči na tvoje Srce? Kaj pa sem imel še večjega in boljšega, da bi ti bil dal dal, kot svojo srčno kri?11
Vendar je kljub vsem "bolestim, ki jih je ta dan prinesel mladeniču, v njegovem srcu polno tihe radosti. Med tem namrečy ko iz umirajoče zarje, vstaja majska noč, Krištof znova in znova vodi svo= je srce	in oči in	misli nazaj k trenutku, ko ji je	spet lahko gledal
v njene	oči.-‘"Vse	mu mora še enkrat pričarati pred	oči njegove	son=
čno stvarco« njanc poetgvo, -bele„ visoko čelo s plavim! svilenimi lasmi, njeno oc£> tako čiste kot rosni 'biseri na travi v majskem ju*
1371.3, topi nosek, zaskrbljeno gubico ob kota ustnic,* in vso nežnost in ličnost mladega bitja. -
V	majski večer zazvoni Ave Marijo, Šele to je končno zdra=
milo brezdomca.
Tam spodaj vidi hoditi ljudi po cesti. Marsikdo ima oTd zvonenju klobuk na glavi. Krištof iz tega spozna, da so se srca v domači vesi obrnila h krivi veri. Začne se mu zbujati vprašanje, če ne bo dobri Bog zato poslal kdaj strašnega švedskega biča nad njegovo rodno grudo. Že par dni sem si ljudje v grajski vasici skrivnostno prišepetavajo novico, da je neka švedska četa že vdrla v Češki les...
VI.
V	dneh po tistem majskem večeru, so si žene, kadar so stale pri vaškem vodnjaku in po verigi na velikem kolesu dvigale v vedru vodo, pripovedovale nekaj prav posebnega - nekaj čudovit tega. Tam gori pri jezeru v gozdu za gradom« kjer se gozd jezeru čisto približa, se je vselil v zapuščeno ogljarsko kočo sa;t jo vendar vsak pozna - puščavnik* IDna divjo, rd^co brado. Čez čelo ima pn veliko, strašno brazgotino. Menda je mož še zulo mlad. Ven« dar pa mora delati pokoro za velik zločin, Drugače ni mogoče misliti, kako bi se tok mlad človek zakopal v tako samoto...
Če greš mimo rožnega jezerca, pravijo dalje, je v leseni kočici vse tiho in mrtvo, - Zakaj? Zato, ker ta skrivnostni človek sedi pri leseni mizici in piše v neko knjigo, - Najbolj čudna stvar pa je toi Nad mizo, kjer piše, visi oduren meč, poln škrbin in ves zarjavel, če rdeČcbradi pisec dvigne svojo glavo znad knjige, pade njegov pogled prav na ta meč. Seveda to gotovo ni prav slučajno. Kajti pisec je v resnici bil svojo če se velik zločinec. Ima veliko človeške krvi na svoji vesti. Potom pa se je, po Bog ve kakšnem čudežu, spreobrnil, No bo pa pri nobenem duhovniku dobil odveze prej, dokler ne bo preživel petindvajset let v ubogi leseni hišici in opisal v knjgi vseh svojih razbojniških sramotnih del. - Če mu tedaj postime kdaj hudo. da si svojih rok ne more več ogreti v člo= veški krvi, pogleda na ta mec. Zarjaveli krvavi madeži na njem mu kličejo* “Vzdrzi, vzdrži,- dokler ne izginemo z meča«'*
Tako govore vaške ženske o Krištofu in mu pravijo les "
11	Zločinec pri jezeru”. Drugi pa so menili:vRdečebradec v leseni koči bo gotovo kak princ, ki so ga strašni Švedi pognali iz njegove dežele«, Meč pa ne bo nič drugega kot^poslednji spomin na njegove knežje čase. Kaj ga piše? To je pač čisto umevno. V knjigi popisuje za svoje potemne švedska grozodejstva.
Tako deljena mnenja o Krištofu so imeli.
Krištof je živel v oglja*ski koči... Kako je vendar mo= glo priti do tega?
Tisto noč se je Krištof posvetoval sam s seboj, kakšno pot naj sedaj ubere, če hoče drago dekliško* dušico spet pripeljati v naročje nebeški Kraljici. 3no je bilo zanj pri vsej stvari gotovo. Ostati mora v njeni bližini. Da pa se prikrije, mu ne more .bolje pomagati nobena druga obleka, kot zaničevana raševina puščavnika, ki se pokori za svoje pregrehe, Nihče ne bo slutil, da je spokornik xxrištof. Saj si mora vendar vssk misliti, da bi mladi gospod, če bi se vrnil najprej prevzel svojo lastnino. Kdo bi pa živel v stari le« seni koči, če bi ga pa d en za dnem vabil njegov grad skozi vegasta okna lesene koče? To je tiso noč razmišljal mladi graščak.’
"Svojo čast boš pa pri tem postavil na kocko:’, se mu je oglasilo v duši, “Svojo čast? Ali nisem za dušo svojega dekleta že krvi pretakal. Kaj pa je velikega pri tem," če žrtvujem za njo še zadnje, kar imam - svojo čast?.... Saj mi bo dobro nebo gotovo nekoč naklonilo uro sreče, ko bom smel skrivnost odkriti in povedati* Vse to sem vzel nase zh. dušo svoje ljubljenke I
(Dalje prihodnjič).