PROLETAREC
Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
STEV.—NO. 798._CHICAGO, ILL., 28. decembra (December 28th), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
UpravntitT. (Office) «689 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Teleph.n. Rockwall 2864.
- 1	=	=====	I	I a
"SREČNO NOVO LETO!"
Letom za letom, pred vsakim prvim januarjem, vedno enaka povest: "Srečno novo leto!"
Človeški razum je izumil razna merila, tako tudi za čas. Dvanajst mesecev, tristo petinšestdeset dni, to je koledarsko leto. Pričenja se 1. januarja in končuje z 31. decembrom. Zakon človeškega razvoja se ne ozira na začetek te astronomično matematične dobe. Usoda človeštva se ne izpreminja tisti dan, kadar se izpremeni letna številka na pisemskih papirjih in v trgovskih knjigah. In če si voščijo ljudje prav na ta dan srečno novo leto, je to podedovana navada. Na čas in prostor navezani človek si deli čas in prostor zaradi svojih praktičnih potreb.
Ali njegova želja po lepši sreči je le simbolično izražena v novoletnem voščilu. Veliko večje in obsežnejše je njegovo koprnenje; kadar čestita drugim in sebi in kadar sprejema čestitke za novo leto, misli na novo dobo sploh, ki naj bi bila lepša in boljša od preteklosti.
Po boljši bodočnosti hrepeni človeštvo od vsega svojega začetka. Vsa njegova tisočletna borba se vrši v znamenju hrepenenja po nečem, ki bo boljše od sedanjega. Človek je moril, rušil in gradil, vse z enim samim namenom: Da bo to, kar pride, boljše od tega, kar ima.	_
Iz majhnih začetkov se je razvil človek in iz ni-i žav stvarstva je prišel. Iz živalstva izhaja in po stoti-; sočletjih razvoja je v človeku še vedno veliko živali. Ni se še povzpel na vrhunec življenja in ozko je še njegovo obzorje. Zato težko spoznava, kaj ga v resnici vodi k boljši bodočnosti in silno težko se poglablja v pota, ki bi ga vodila naprej brez morij, rušenja, zatiranj in potlačevanja, brez številnih drugih nadlog, skozi katere gre človeštvo, sedaj v tej sedaj v drugi obliki, skozi vsa tisočletja človeškega razvoja. Po sreči hrepeni in da napravi sebe srečnim, spravlja druge \ v nesrečo. In tudi sam ne doseže sreče, kajti te v dobesednem smislu besede ni. Kadar je človek srečen in nima več ne koprnenja, ne ciljev, je mrtev za napre-| dek, za nadaljni razvoj.
Kaj pravzaprav hoče človek? Veliki modrijani [ so dejali, da je človek sam sebi velika uganka in za | najtežjo nalogo so smatrali spoznati samega sebe. Kdor ; se ni nikdar ukvarjal s tem vprašanjem, ker mu zadostuje da živi tjavendan, se lahko posmehuje taki filozofiji. Kdor pa je kdaj globokeje pogledal v svojo dušo, skušal najti vire svojih misli in čutov, razumeti i vsa svoja dejanja po razlogih in ciljih, obstane tisoč-. krat sam pred seboj in zgodi se mu, kakor da gleda v meglo. Pred očmi mu zapleše zmes neenakih lastnosti, protislovne nagone občuti in v svoji notranjosti najde neverjetna nasprotstva. Tedaj prizna, da je sam sebi uganka.
Ampak človek ni sam svoja enota. To bitje, v srečnih urah uspeha ponosno kot najvišji živi izraz vsega stvarstva je le neskončno majhen del enote, od katere ise nikdar ne more odtrgati, le drobec človeštva, ki spaja z nevidnimi, a silnimi vezmi vse v trdno celoto. Velikanska je naloga spoznati in razumeti sebe; stotisočkrat večja in težja je spoznati in razumeti človeštvo. ^
Ozrimo se po svetu danes. "Srečno novo leto!" Kje? Toda priroda ne uči obupa. Če nas do časa prisili, da spoznavamo svojo malenkost, nam daje bogata sredstva, da neprenehoma razširjamo svoje znanje in razumevanje. Tako nam postaja tudi jasno kljub današnjim temnim dnevom, ki niso temnejši od onih v prošlosti, da je napredek delež vsega človeštva in da koprni po novem, boljšem, lepšem, plemenitejšem vse, četudi je to koprnenje v mnogih srcih nezavedno in samo sebi nerazumljivo.
Res je, staro <se upira novemu. Kar se nam kaže v grobih obrisih konservativno, je včasi le strašna želja, da se obvaruje, kar je bilo pridobljeno v boju s starejšim. Tudi revolucionaren duh postane lahko na ta način konservativen. Skozi vse vekove, od sive davnine človeških začetkov da naših dni se ponavlja ta proces v najrazličnejših oblikah. Zoper absolutno go-spodstvo nekdanjih cesarjev, ki niso trpeli nobene volje poleg svoje, se je upiralo plemstvo, zavedajoče se svoje veljave in tirjajoSe svoj delež oblasti. Rebe-lični so bili njegovi boji; ali ko je doseglo svojo zmago, je obtičal pogled na njegovem uspehu in kar je bilo izpod njegovih višav, se je kazalo njegovim očem kot črna masa, ki ni vredna njegovih pravic in greši, ako zahteva enakost.
Meščanski razred si je v krvavih revolucijah priboril enakopravnost in ko se je njegova junaška doba zaključila s porazom fevdalizma, je bil tako pre-šinjen od ponosne zavesti in smatral svoje pridobitve za tako neprecenljive, da je v svoji borbi videl zadnji opravičeni boj. Še je bil v njem živ revolucionarni duh, ali obzorje se mu je skrčilo, ker je gledalo na vse le s svojega lastrlega stališča, in ko je vstal proletariat s svojimi zahtevami, mu je bilo, kakor da hoče ta nova, temna sila uničiti plodove njegove slavne revolucije. Upor proletariata se mu je zdel protirevo-lucionaren, njegova lastna konservativnost pa obramba revolucije.
Svet pa je šel naprej. Napredek ne pozna takih tesnih meja. Kar je dosegel danes, mu je jutri premalo. In ker postajajo sile, ki so ga včeraj ustvarjale, danes coklje na njegovem vozu, se jih mora iznebiti, pa kliče nove sile, da ga rešijo istarih, ki so se izpremenile v oviro.
Koprnenje po novem je večno, neumrjoče. To koprnenje diha novo leto s svojimi voščili: "Srečno novo letol"
■Napredek je tukaj, od starih vekov do danes smo veliko napredovali. Ampak človeštvo se nahaja šele v otroški dobi svojega razvoja. Ljudje še nismo ljudje v pravem pomenu besede. Gremo pa po poti, ki nas sigurno privede v družbo, ki bo bolj človeška in manj barbarska od današnje.
Človek je plod razmer. Tako tudi človeštvo. Boljših razmer mu je treba za boljše življenje, ne le v primitivnem smislu boljših materialnih užitkov, ampak za njegovo povzdigo v vsakem oziru. Neprecenljive sc razvojne sposobnosti človeka. Ako premerimo pot, k' jo je prehodil od surovega divjaštva do današnjih dni, moramo občudovati moč, ki jo je priroda položil« vanj. Ali uspeh te preteklosti nam tudi pravi, da j' v nepregledni bodočnosti še tisoč blestečih ciljev, k> se nam kažejo danes le skozi meglo ali jih le sanjarsk^ slutimo, da pa so tiste sile, ki so nas dvignile na sp danje griče, močne dovolj, da se z njimi povzpne"" na najvišje vrhove.
Kedaj dobi jeklarsko delavstvo 8-urni delavnik.
Sodnik Gary, glavar Ameriške jeklarske korporacije, znana kot jeklarski trust, je bil pred nekaj dnevi v Chicagi, kjer ga je poročevalec Chicago Tribune vprašal, kedaj bo v jeklarski industriji odpravljen 12-urni in uveden 8-urni delavnik. Vprašal ga je tudi, koliko časa misli vodstvo jeklarske korporacije obdržati v veljavi takozvani "Pittsburgh plus". O zadnjem vprašanju je dejal Gary, da je predelikatno in ne more dati v momentu pojasnil, ki bi mogla zadovoljiti javnost. "Pittsburgh Plus" je Garyjeva iznajdba, dasi je čisto enostavna reč. Če rabiš jeklo in železnine sploh, izdela»e v tovarnah jeklarskega trusta, jih moraš plačati po isti ceni, četudi živiš v Duluthu, Chicagi ali Pueblu in jih naročiš v jeklarnah svojega mesta, kakor če bi jih naročil direktno iz Pittsburgha. Produkcijski in prevozni stroški so manjši, če naročiš jekla in druge železnine iz čikaških tovaren jeklarskega trusta, ako imaš svoja podjetja v Chicagi. Da se cene izenačijo, je uvedel jeklarski trust "Pittsburgh Plus", kar pomeni, da plačaš jeklo po enaki ceni, pa ga naroči od kjerkoli. Pittsburgh Plus je odpravil-konkurenco v jeklarski industriji. Proti temu "plusu" se posebno jeze stavbinski podjetniki v Chicagi in drugih mestih, in Gary je bil toliko previden, da ni poročevalcu govoril o tem "delikatnem" v prašanju tako kakor bi, če bi se šlo samo za delavce.
O vprašanju 12-urnega delavnika je govoril veliko bolj odkrito. Dejal je, če se ga odpravi, bi to pomenilo uničenje jeklarske industrije. Še eno drugo priznanje je ob tej priliki izustil Mr. Gary, morda nevede: Dejal je, če se odpravi 12-urni delavnik in uvede 8-urni, bi se proporčno ne moglo znižati delavskih plač, ampak bi morale ostati tako visoke, kakor so sedaj. To pomeni, da plača trust svoje delavce tako bera-ško za 12-urno gatanje na dan, da se bi jim v slučaju znižanja delavnika ne moglo znižati plač. Ker pa bi bilo treba radi skrajšanja delavnika najeti veliko novih delavcev, bi stroški narasli in in to bi po Garyje-vem mnenju vpropastilo jeklarsko industrijo.
Ni še tako dolgo tega, ko je predsednik Harding povabil jeklarske magnate k sebi na sestanek in dine,
na katerem jim je priporočal, naj odpravijo 12-urni delavnik in uvedejo 8-urnega. Meščanski listi so z velikimi naslovi prinesli to vest in jo zasukali kakor da je 8-urni delavnik v jeklarski industriji stvar najkrajšega časa.
Kmalo po sestanku pri Hardingu je govoril Gary na nekem sestanku industrijalcev, na katerem jim je priporočal, naj ravnajo prijazno z delavci, naj jim dajo čim najvišjo mogočo plačo in čim krajši delavnik. To je govoril za ameriško "publiko", kateri je bilo namenjeno za prebavo tudi Hardingovo priporočilo. V praksi pa gospodje kapitalisti ne morejo biti nič drugega kakor kapitalisti.
Laž je, da bi jeklarska industrija bankrotirala, če se uvede 8-urni delavnik; mogoče je, da bi bili profiti eno ali dve leti nekolikb manjši, toda z novimi tehničnimi pripomočki bi se produktivna sila delavcev še povečala kljub skrajšanju delavnika. To je pokazal posebno Ford. Kar hoče Gary, je 12-urni delavnik in cenene delavce. Ob priliki omenjenega intervjuva je tudi dejal, da primanjkuje delavcev. Seveda jih primanjkuje — tistim podjetjam namreč — ki mislijo, da je ameriško delavstvo na tisti stopnji zavednosti, kakor je bilo pred 10. in 20. leti. Ker takih delavcev ni dovolj, je Gary zato, da se dovoli večji množini izseljencev iz južne Evrope prihajati r Zedinjene države. Jeklarski trust potrebuje sužnje, ne delavce.
Gospodje jeklarski magnatje ne bodo prostovoljno izboljšali življenskih razmer svojim delavcem. Za jeklarsko delavstvo ne preostaja nič drugega, kakor da se organizira, industrijalno in politično, in si izvoju-je svoje pravice.
Suhačf zahtevajo zaobljubo.
Nekateri kongresniki, pristaši prohibicije, se pritožujejo, da mnogi visoki uradniki, kot governorji, župani, šerifi itd., ne samo da ne nastopajo proti kršilcem 18. dodatka k ustavi, ampak ga sami kršijo. Kongresnik Upshaw iz Georgije priporoča, naj se sprejme postava, ki bo določala, da mora vsaki novoizvoljeni governer in drugi eksekutivni uradniki položiti prisego, s katero se bodo zaobljubili da ne bodo kupovali, pili ali navajali druge na pitje alkoholnih pijač v času svoje termina v uradu.
Upshaw bi lahko vedel, da morajo že sedaj polagati številne prisege in zaobljube, n. pr., da bodo varovali ljudske interese, da bodo pošteni itd. Koliko jih je, ki izpolnjujejo te zaobljube? Kako je bilo vojnim profitarjem mogoče napraviti miljarde, ne da bi zanje dali kako blago? Prizadeti vladni uradniki so vendar vsi obljubili, da bodo pošteni in pravični. In menda so bili, kajti v ječi ne najdete nobenega.
Vlada ima cel aparat prohibicijskih uradnikov, nekateri, ki imajo prav visoke sarže in so se tudi zaobljubili vršiti svoj posel pošteno in strogo. Kako to, da se vsaki dan odkrivajo novi grafti, kako to, da korupcija danes ne cvete nikjer bolj kakor v uradih ljudi, ki so plačani, da uveljavljajo 18. dodatek? In še bolj čudno je, da ne gre nihče izmed glavnih graftarjev v ječo. Vsako afero se v teku per tednov zaduši. Le kakega malega "butlegerja" še zašijejo, velike tatove pa se tudi v tem slučaju izpušča.
Formalne zaobljube in prisege niso sredstva za u-veljavljenje postav in če bo postal Upshaw kedaj pameten, bo tudi sam prišel do tega spoznanja.
SEMINTJA.
Počivajoče ljudstvo. — Delitev pravice v imenu ljudstva in proti njemu. — Dva nasprotna rezultata. — Pomen volitev. — Kaj je naprednost? — Kdo žanje hitrejše uspehe?
V Herrinu, kjer so se vršili dne 22. junija to leto izgredi, provocirani od puškarjev in stavkokazov, se ljudje vprašujejo, kaj bo rezultat obravnave v Mario-nu proti petim premogarjem, članom unije, obtoženi umora. Prosekucijo vodi generalni pravdnik države Illinois Mr. Brundage, ki je za to priliko najel kopo odvetnikov. Svoje priče so prenehali zaslišavati 21. decembra. Ko je bila zaslišana zadnja priča, pozvana od tožiteljstva, je po izpraševanju državni pravdnik Delos Duty dejal:
"The people rest."
* * *
Brundage je prignal obtožene premogarje pred obravnavo v imenu ljudstva te države. Sedaj, ko so odvetniki generalnega pravdnika gotovi z obtožilnim in dokazilnim materialom, ko so po njihovem mnenju dokazali, kdo so morilci, kdo so odgovorne osebe za her-rinske izgrede, so slovesno izjavili: "The people restl" Sedaj je na zagovorništvu, da dokaže nasprotno. Pozvane bodo številne priče, potom katerih bo zagovorništvo dokazovalo, da so bili izgredi izvani od premogovniške družbe, ker je importirala skebe in oborožene izzivače. Ti, in ne unijski premogarji, so bili prvi, ki so oddali strele, se norčevali iz stavkarjev in jim grozili. V ljudeh, poštenih delavcih, je zavrelo, sledil je progon ,v katerem je padlo število stavkokazev in par kompanijskih ljudi. Iz drugače mirnih delavcev je nastala drhal, ki ni poznala usmiljenja. Instinkti
drhali so vedno brutalni.
* * *
Po izgredih je završalo v ameriškem kapitalističnem časopisju. "Umori v Herrinu so neizbrisljiv madež za Illinois! Krivce naj se brezobzirno kaznuje. Umori naj se plačajo z umoril" Lokalne oblasti, ki poznajo situacijo, so enostavno konstatirale, da se izgredi ne bi dogodili, če ne bi bila kompanija izzivala. Krivcev pa niso pognali v ječo, prvič, ker unijski premogarji niso bili krivci, drugič, ker nad pravimi krivci, ki so izgrede povzročili s svojim šikaniranjem premogarjev, lokalne oblasti nimajo nobene moči. Tedaj je posegel vmes illinoiški generalni pravdnik Brundage: "Krivci v Herrinu morajo biti kaznovani 1 Illi-noiško ljudstvo bo skrbelo, da pridejo morilci v. roke pravici. Ob teh vzklikih se je Brundage pritoževal, da njegovemu uradu primankuje sredstev, ker mu je od legislature določeno vsoto v budžetu vetiral governer Small. Določenih mu je bilo za "varovanje" ljudskih interesov $1,305,000, Small pa je s svojim vetom znižal to vsoto na $616,100, torej še vedno precej čedna vsota, večja, kakor jo dobivajo generalni pravd-niki petnajstih držav na zapadu in jugu skupaj, večja, kakor jo dobivajo generalna pravdništva Pennsylvani-
je, Ohija, Indiane in Wisconsina skupaj.
* * *
Sredstva za prosekutiranje krivcev pri herrinskih izgredih so Brundageju preskrbeli illinoiški kapitali-
sti, združeni v zvezi tovarnarjev in drugih industrial-cev. Vsota nad pol miljona dolarjev je Brundage sklenil porabiti v druge namene. In tako se obravnava proti unijskim premogarjem iz Herrina vrši v imenu države Illinois, stroške pa plačajo kapitalisti. V imenu ljudstva te države je dejal ob koncu zaslišanj svojih prič odvetnik Duty: "Ljudstvo počiva". To pomeni: "Mi, ki smo tu v imenu ljudstva, smo zaenkrat gotovi z delom."
* * *
Beseda, "ljudstvo počiva", izrečena v Marionu, ima po naših mislih še en boljši pomen: Namreč, da ljudstvo v resnici počiva, mentalno namreč. Drugače ne bi dopustilo, da se preganja, provocira in blati poštene delavce, skebe se pa protektira v imenu ljudstva. "The people rest' 'je pravilen izraz za označe-nje mentalnih aktivnosti illinoiškega in ameriškega ljudstva sploh. Ne počivajo pa tisti, ki zastopajo to "počivajoče" ljudstvo. Ti delajo, le, da ne delajo za ljudske interese.
* » *
Dne 12. decembra je bila predložena volilcem države Illinois na splošno glasovanje nova konstitu-cija. Nad devet sto tisoč glasov je bilo oddanih proti, samo okoli dve sto tisoč za predloženo konstitucijo. Poražena je bila z. nad 700,000 glasovi večine. Pro-gresivci so se razveselili in vzklikali, da se ljudstvo probuja in da je za privatne interese prišel dan obračuna. Pa se motijo. Ravno to ljudstvo je izvolilo v konstitucionalno konvencijo delegate, katere so postavili privatni interesi. Za socialistične in farmarske-delavske kandidate ni glasovalo; niti niso bili v vseh volilnih okrajih postavljeni delavski kandidatje. Tudi Illinois spada med države, v kateri je zelo veliko naprednih delavcev, bolj naprednih kakor so socialisti, le, da ne verujejo v organizacijo in da jo nočejo podpirati, kjer obstoji. Kadar pridejo volitve, glasujejo za dobre ljudi v demokratski in republikanski stranki, ki v svoji ljubezni do delavstva, potem ko so izvoljeni, delujejo samo v prid privatnih interesov. Kaj, če bi imela konstitucionalna konvencija, izvoljena od illinoiškega ljtidstva, moč, uveljaviti novo konstitucijo brez splošnega glasovanja? Kaj bi potem govorili o
politični zavednosti illinoiških volilcev?
* * •
Ljudstvo, večina ljudstva, navadno zmerom počiva zato so vojne, izkoriščanja, stavke in preganjanja mogoča. Če bi se dale gotove reči, kakor na primer protiljudski zakoni, na splošno glasovanje, bi bili skoro gotovo odklonjeni. Kadar je zakon enkrat spisan in razjasnjen, tedaj ljudstvo približno ve, ali mu bo škodljiv ali ne. Zato bi glasovalo proti, če bi mu bili dani na glasovanje, in sprejelo tiste, ki bi se mu zdeli dobri. Vsled politične nevednosti, ki je ukoreninjena med masami, je mogoče kandidatom raznih barv zavajati volilce z lepimi obljubami, s patriotizmom in rečmi, ki pri ljudeh vlečejo. Ko so izvoljeni, se posvetujejo s korporacijskimi odvetniki in v zakonik se vpisujejo nove postave in naredbe, vse v prid privatnih interesov. Za socialiste delavske mase še ne glasujejo: Socialisti so nepatriotični, izdajalci domovine, sovražniki privatne lastnine, obstoječih institucij, nevarni domu, nevarni miru in redu. Brundage in drugi služabniki kapitalizma se smehljajo, kadar govore o "ljudstvu". Ljudstvo, ki misli, da je s svojim glasovanjem odvrglo novo konstitucijo v Illinoisu, se moti. Medtem, ko ono počiva, delajo korporacijski odvetniki in politiki nove načrte, da urinejo v illinoiisko ustavo počasi potrebne dodatke in spremembe. To se bo zgo-
dilo preje, predno se bo ljudstvo zbudilo iz svojega počivanja.
* * *
Volitve imajo velik ponjen. Vsak vladajoči sistem se je boril proti razširjenju volilne pravice. Potlačil je borce za volilno pravico, policija je sekala po njih kadar so demonstrirali po ulicah, vojaštvo je streljalo, če policija ni zadostovala. V kolikor se ljudstvo probuja iz spanja ,v toliko so volitve važnejše za ljudstvo in nevarnejše priviligiranem slojem. Edino v tem je vzrok, da dajo kapitalisti toliko za svojo propagando med ljudstvom. Oni hočejo politično nevedno ljudstvo, zato ga napajajo s patriotizmom, mu negujejo vero v stvari kakor so, in mu podžigajo mržnje do ljudi, ki se bore za človeške pravice. Nevedna masa ne razume, da je orodje v rokah finančne oligarhije. Zato je prepričana ,da je patriotična, da so socialisti sovražniki ameriške, republike, da bi odprava sedanjih institucij pomenila največjo katastrofo za deželo.
t * *
Večina slovenskega ljudstva v Ameriki misli, da je napredna. V čem so dokazi za tako mišljenje? Ravno ta napredna večina neguje prodana glasila privatnih interesov, jih naroča, moralno podpira, slavi, medtem ko zametuje delavski tisk in mu meče polena pod noge. Temu se ni čuditi. Starokrajska vzgoja je bila vseskozi nazadnjaška. 998 naseljencev izmed vsakih tisoč je prišlo v Ameriko, da obogate, o socializmu pa so vedeli le toliko, da je strašno proti veri in da 'je zelo nevarna reč. Bognedaj, da bi imeli kaj skupaj s socialisti! Stvari so se tekom let spremenile, vztrajnosti male skupine slovenskih sodrugov se je posrečilo poraziti klerikalni vpliv, unijska zavest je prišla do precejšnje veljave, toda stari duh nazadnjaške vzgoje še tli v večini naših ljudi. Če ne verjamete, poglejte, kako drgetajo, kadar udarijo nazadnjaške sile solidarno, vse naenkrat, pod krinko delavskih prijateljev, po socialistih. Večini se dopadejo taki napadi in jih odobrava. Za prave izkoriščevalce, za zavajalce
pa nima grajalne besede.
* * »
Socialistična stranka se že leta bori za organiziranje ameriškega delavstva na političnem polju. S kakšnimi rezultati? Druga slika: Organizacija Ku Klux Klan se je obnovila šele pred dobrim letom. Na mah je postala razglašena, in četudi ovirana, mase silijo vanjo. Miljone dolarjev so ji plačali pristopnine in prispevkov, odborniki žive v razkošju, kakor se spodobi za dvorjane v "nevidnem cesarstvu": Novi člani pristopajo v trumah. Mase se morajo učiti iz izkušenj, mase morajo biti varane, in potem, ko so razočarane, stresajo svoj srd nad tistimi, ki ji hočejo pomagati. Kdo pa je med masami najbolj napadan? Mar kapitalistične stranke? Ku Klux Klan? Ameriška Legija? Ne, ampak socialisti, pošteni unijski voditelji, vsi borci za ljudske interese. Nekateri končno vendar spregledajo in za toliko se naše vrste množe. * * *
Polkovnik Alvin Owsley, komandant Ameriške Legije, je v nekem intervjuvu slavil italijanski fašizem in dejal, če nastane v Zedinjenih državah potreba nastopiti na enak način kakor fašisti v Italiji, bo Ameriška Legija storila svojo dolžnost. Kaj bi bila njena dolžnost? To, da prevzame, oziroma vzame vlado, kakor Mussolini v Italiji. Fašisti pripovedujejo, da so proti anarhiji, v praksi jo izvajajo. To se polkovniku Owsleyju dopade; lepo bi bilo, če bi se nekega dne iznašel v Beli hiši kot diktator po Mussolinijevemu
vzgledu. Kljub politični neizobraženosti ameriškega ljudstva ta dežela vendar ni posebno pripraven kraj za Mussolinije in revolucije južno-ameriškega kalibra. Kadar bo ta dežela tako daleč, da bo v nevarnosti pred "rdečkarji", bo Owsleyjev vpliv zelo majhen in
tudi njegove ambicije po Beli hiši bodo izginile. * * * *
Fašisti v Italiji hodijo okoli oboroženi. Uvedli so pravo strahovlado. Ljudske mase so z njimi, ker pričakujejo od njih odrešenja. Ljudje še vedno pričakujejo čudežev, včeraj iz nebes, jutri iz Rusije, nato od fašistov. Ampak mizerija se ne odpravlja s čudeži, škoda, povzročena vsled večletne vojne morije, se ne more popraviti čez noč. Mussolini, najnovejši odreše-nik Italije, je dejal, da se zaveda "groznih" dolžnosti, ki jih ima izvršiti, toda bo vztrajal in jih izvršil. Po-magači pri izvrševanju "groznih" dolžnosti so mu fašisti, kajti oni so aparat, na katerem sloni najnovejša diktatura. Ta aparat skrbi, da v Italiji ni brez pretepov in izgredov. Dogaja se, da se za njegova nasilja kdo maščuje nad fašisti. V Turinu se je zbrala skupina ljudi, domneva se da komunisti, se dogovorili za napad in ga po noči izvedli. Dva fašista sta bila ubita. Ko so fašisti čuli o tem, so se zbrali in sklenili maščevati umor z umori. Pobili so devet oseb, večinoma socialiste, ki niso bili pri nočnem napadu na fašistične razgrajače prav nič udeleženi. Tako poroča Edgar Ansel Mowrer iz Rima. Italija ima sodišča, policijo, vojaštvo, ves legalni aparat. Mussolini rabi svoj aparat, na katerega se največ zanaša. Vsaka diktatura sloni na sili, vsaka je brutalna in vsaka nepotrebna. Vendar so potrebne, ker se. ljudje iz njih šele uče spoznavati razliko med avtokracijami, diktaturami in demokracijo, za katero se šele vzgajamo.
* * *
Sedaj, ko je tu konec tega in začetek novega leta, se vprašajte, koliko ste napredovali vi, potem koliko človeštvo kot celota. Zdelo se vam bo, da niste prav nič napredovali, da je človeštvo tam ko je bilo pred letom dni, ali pred petimi leti, da se umori množe, nasprotja ostrijo, sovraštva nete, da o enotni fronti proletariata ni ne duha ne sluha. Tako se vam bo zdelo, če boste pogledali, dobro pogledali eno leto ali pet ali deset let nazaj. Da spoznate, koliko smo napredovali, poglejte nekaj stoletij in ako morete, vsaj eno tisočletje nazaj. Dasi počasi, vendar napredujemo, fino leto ni v brezmejnem času niti toliko kakor sekunda v tednu. Človeštvo ima pred seboj še veliko časa za izpopolnjevanje, torej čemu bi hitelo? Pa tudi nikamor ne hiti. Devetindevetdeset odstotkov ljudi mentalno počiva; ti ne delajo zavedno ne za napredek niti proti. Ostali delajo, eni, ki tirajo stvari naprej, drugi, ki jih ovirajo pri tem delu. Razvoj je neprestan boj in v teku tisočletij smo prišli tako daleč, da smo civilizirali barbarizem. Se nekaj stoletij, morda tisočletij, pa bo barbarizem iztrebljen in civilizacija popolnejša.
^ ^
Vse domovine so v nevarnosti, kakor trdijo vladarji in gospodarji domovin. Vse se oborožujejo za o-brambo, nobena ne govori, da bo napadla drugo. In vse domovine so res v nevarnosti, v vseh vlada več ali manj med večino prebivalstva beda, ker je ta večina premalo kulturna in raditega materija!, na katerega se opirajo vsi gospodarji vseh domovin. Kadar bo ljudstvo kulturnejše, se bo pričelo zanimati za ideje ene domovine vsega človeštva, in ta domovina bo socialistična družba narodov.
LEV. N. TOLSTOJ:
Jetnik v Kavkazu.
(Konec.)
Ko se je zbor razšel, je zaslišal Žilin nad seboj šuni. Pogledal je gor. Dina je klečala ob jami, z na-prej-nagnjeno glavo, tako da je nakit njenega vratu bingljal nad jamo; kakor zvezdice so bliskale njene oči. Iz rokava je vzela dvoje sirnatih ipogač in mu jih vrgla dol. Žilin je vprašal:
"Zakaj te tako dolgo ni bilo nič sem? Naredil sem ti igrače . . tukaj jih imaš."
Vrgel ji je igrače. Ona pa je stresla glavo.
"Ni treba," je rekla. Po kratkem molku je nadaljevala: "Ivan, usmrtiti te hočejo."
Prijela se je za vrat.
"Kdo me hoče usmrtiti?"
"Oče. Stari mu ukazujejo. A ti se mi smiliš."
Tedaj je rekel Žilin: Ce se ti smilim, potem mi prinesi dolg drog."
Stresla je glavo. Sklenil je roke in jo prosil:
"Dina, prosim te — Dinuška, prinesi mi ga!"
"Ne gre," je odvrnila. "Bo videl kdo. Vsi so doma."
Nato je odšla.
Žalosten je sedel Žilin na večer in premišljeval: Kaj se zgodi zdaj? Zmeraj je gledal gor. Zvezde so migljale, mesec še ni vzšel. Z minareta je odklical mula, vse je utihnilo. Žilin je zadremal in ni se mogel otresti misli: dekle se boji.
Naenkrat se mu vsuje prst na glavo. Ozrl se je gor. Na drugem koncu jame se je spuščal dol počasi debel, dolg drog; zapičil se je v steno, se zopet izpulil in zdrčal v globino. Žilin ga je prijel in postavil na tla. Videl je bil preje ta drog na strehi Abdulove koče.
Poln hvaležnosti je pogledal gor. Jasno so lesketale zvezde; nad jamo, kakor pri mački, so se svetile v temi Dinine oči. Nagibala je obraz k robu jame in šepetala:
"Ivan! Ivan! Vsi so odšli. Samo dva sta doma."
Žilin je poklical Kostilina:
"Pojdi. Zadnjikrat hočeva poizkusiti. Nesel te bom."
Kostilin ni hotel slišati ničesar o begu.
"Ne," je rekel, "zame ni misliti, da bi ušel odtod. . . Saj nimam niti moči, da bi se obrnil."
"Potem ostani zdrav, ne bodi hud na-me."
Poljubila sta se za slovo.
Žilin se je oprijel droga, Dina je držala, in on je plezal. Dvakrat je pal nazaj — ploh ga je silno oviral. Trudoma je držal Kostilin spodaj drog, trudoma se je popel Žilin slednjič do vrha. Na vso moč ga je vlekla Dina s svojim ročicami za srajco in se smejala pri tem.
Žilin je potegnil drog ven.
"Nesi ga nazaj Dina; sicer ga pogrešijo in te bodo tepli."
Med tem ko je ponesla drog nazaj, se je vlekel Žilin z gore. Dospevši dol, je vzel oster kamen in izku-šal odbiti ključavnico s ploha. A ključavnica je bila trdna in ni odnehala.
Slišal je, kako je skakal nekdo lahkonogo dol po klancu, in si mislil: to je gotovo Dina. Zasopljena je prišla, vzela kamen in rekla: "Pusti, bom jaz."
■Pokleknila je pred njim, tolkla, pritiskala, se mučila. Ali njeni ročici sta bili tenki kakor šiba, nista imeli moči. Vrgla je kamen proč in jokala.
Zopet je poizkušal Žilin, Dina je čepela pri njem in ga držala za ramo. Ko je malo počival in se okrenil na levo, je videl rdečkast svit nad goro — mesec je vzhajal. Predno je mesec zunaj, si je rekel, moram biti preko soteske, biti v gozdu. Takoj je vstal in vrgel kamen proč. Četudi v plohu, iti moram.
"Z Bogom, Dinuška. Svoje žive dni bom mislil na tebe."
Dina ga je tipala po suknji, da bi mu vteknila v žep pogačic.
"Hvala ti, dete pridno!" je šepetal. "Kdo ti bo, ko me ne bo več, delal punčike?"
Gladil ji je lase.
Ihte je pokrila glavico in stekla kakor kožica gor po klancu; v temi je slišal Žilin, kako ji je žvenkljal na hrbtu lišp njene kite.
Pokrižal se je, prijel z roko ključavnico, pri plohu, da ne bi ropotala, in se plazil po poti. In gledal je na rdečo zarjo, kjer je vzhajal mesec.
Pot je poznal. Naravnost je imel hoditi okoli o-sem verst. Da le dospe v hosto, predno je mesec zunaj! Prebredel je rečico. Na gori se je že svetlilo. Ali iz soteske je postajalo svetleje in svetleje. Z gore dol je polzela senca in se mu bližala.
Žilin je hodil, se držal vedno v senci, stopal je, kakor hitro je le mogel; ali mesec je bil hitrejši — tudi na desni strani so se razsvetlili vrhovi gor.
Blizu gozda je bil. Mesec je že stal nad goro — jasna ko dan je noč. Listje na drevju je videti. Na razsvetljenih gorah je tiho, kakor da je vse izumrlo; samo spodaj je slišati žaborenje rečice.
Ne da bi srečal koga, je dospel v hosto, si poiskal tamen prostorček in se usedel, da bi se malce odpočil. Pojedel je eno pogačo, našel kamen in pričel zopet ob-delavati ploh a zaman si je razbil samo roke.
Vistal je in šel naprej po stezi.
Eno verst je morda prehodil, ko so ga zapustile moči; noge so ga bolele; napravil je še nekaj korakov in se ustavil. Vlekel se bom naprej, si je mislil, dokler bom mogel. Če se pa usedem, tedaj ne bom mogel vstati več. Do trdnjave seveda ne pridem; kakor pa se zdani, se skrijem v hosti — in na noč pojdem naprej.
Vso noč je hodil. Dva Tatarja sta mu prijezdila naproti,' a slišal ju je oddaleč in se potuhnil za drevo.
Mesec je že obledeval, rosa je padala, počasi se je začelo daniti. Žilin še ni bil dospel do kraja hoste.
Še trideset korakov napravim, si je rekel — potlej grem globokeje v gozd in p oči jem Ko je bil napravil še kakih trideset korakov, je videl, da se gozd svetli. Ko je prišel na parobek, je bil že čisto dan. Pred njim, kakor na dlani, je ležala trdnjava. In nedaleč, na levo v dolini so goreli ognji; zdaj so ugasnili, in dim se je dvigal, in ljudje so se drenjali okoli žerjavice. Ostro je gledal tjakaj Žilin in razločil skoz dim.. svetle puške. . . kazake.
Veselja prevzet je zbral poslednje moči, splezal dol po obronku. Vsedobrotni naj zabrani, si je mislil, da me ne vidi tu na prostem polju Tatar: tako blizu cilja, ne bi ušel. . .
Komaj mu je bila prišla ta misel, glej na levi na hribu, kaki dve desjetini (Desjetina — okoli 110 arši-nov.) daleč, trije Tatarji na konjih! Že so ga zagledali, ko blisk drve proti njemu. Njemu je bilo, kakor bi mu otrpnevalo srce — vzdignil je roke, kričal na vso moč: "Bratje, osvobodite me! Bratje!"
Naši so slišali klic — kazaki so skočili na konje in dirjali sem.
A kazaki imajo daleč, Tatarji so blizu. Žilin, z eno roko pri plohu, se je vlekel brez sape kazakom naproti, ves iz sebe. . . se je križal in vpil: "Bratje! Bratje! Bratje!"
Kazakov je bilo kakih petnajst mož.
Tatarji so se ustrašili, pobrzdali so konje in obstali.
In zdaj so obdali kazaki Žilina, ga vpraševali: kdo da je in odkod? Žilin je jokal in je mogel samo jecati "Bratje! Bratje!"
Prihajali so drugi vojaki, tudi oni so se drenjali okoli njega. Ta mu je dal kruha, oni kaše, tretji žganja, ta ga je pokril s svojim plaščem, ta mu je zbil dol ploh.
Častniki so ga spoznali in ga peljali v trdnjavo. Vojaki so se veselili, tovariši so se zbrali okoli njega.
Žili n je pripovedoval, kaj da^je doživel, in zaklju-
čil:
"Tu sem torej potoval domov, se oženil! Ne, ni bilo namenjeno."
In služil je dalje v Kavkazu. Mesec pozneje so odkupili Kostilina njegovi sorodniki za pettisoč rubljev; komaj živega so ga pripeljali.
CiV^
Lojze zna!
Lojze Pire je stresel v 148. štev. svoje "Ameriške Domovine" zopet nekaj jezice na "boljševiške barabe." V nji si je privoščil milwauško "D. S.", na koncu pa zabelil "umotvor" s sledečim stavkom: ". . . . Take so boljševiške barabe vsepovsod! Pri tem se spomnimo na sedanjega Proletarčevega urednika Zajca, ki je pred leti prišel nekje v Minnesoti v neki farovž, lačen kot žovna, pijan kot tuka in zmrz-nen kot canadski vrabec. Župnik ga je lepo pogostil, mu dal nekaj obleke ter ga prenočil. Drugo jutro je Zajec odskakljal iz Minnesote in farovža, se zadovoljno pogladil po trebuhu in pisal direktno v Chicagi — kakšni lopovi so "farji", ki imajo toliko jesti v župni-šču, da še drugim dajejo."
Ko je zmerom trezni Lojze napisal to "razkritje", je bil tako vesel samega sebe, da je zmazek pozabil celo koregirati in ga spraviti v soglasje s pravilnejšo slovensščino. "Pošteno sem ga "sfiksal", si je mislil Lojze, pa ga zvrnil še en "štamperle."
Ker Ameriška Domovina nima naročnikov izven Clevelanda, zato objavljam njeno odkritje tukaj, naročnikom tega lista v Minnesoti in drugje, za smeh in kratek čas.
Ce je Pircu kaj do dostojnosti, naj zapiše v prihodnji izdaji svojega lista še to:
"Zajec, sedanji urednik Proletarca ni bit nikdar v nobenem farovžu v Minnesoti niti nikjer drugje, noben župnik ga ni pogostil, ne prenočil, niti mu dal o-bleke. Tudi ni nikdar pisal dopisov proti 'farjem'. Tozadevna notica v 148. štev. "Ameriške Domovine" je bila torej neresnična in s tem pojasnilom storimo -le svojo časnikarsko dolžnost."
Sicer pa mi je popolnoma vseeno, če Pire prekliče svojo laž ali ne.
FRANK ZAJEC.
Kdo je radikalen? Tisti, ki radikalno dela, dasi mislijo nekateri, da so radikalci tisti, ki govore radikalno. Med.radikalizmom dela in radikalizmom fraze je velika razlika.
Premogarji pred novo stavko.
Konferenca zastopnikov unijskih premogarjev in operatorjev ni še našla izhoda v sporazum. Operatorji insistirajo za žnižanje premogarskih plač, unijski zastopniki pa se protivijo vsakemu znižanju. Prihodnja. ko/iferenca premogarskih zastopnikov in operatorjev se bo vršila 3. januarja. Ako se do 31. marca 1923 ne pride do sporazuma, stopijo premogarji 1. a-prila zopet na stavko.
Hearstov "Chicago Herald and Examiner" svari premogarje in operatorje, naj se ne igrajo s "publiko" predaleč, ker jo bo minilo potrpljenje. Po mnenju urednika omenjenega dnevnika plača stroške vsake stavke "publika". Ves njegov članek dela utisk, kakor da stavkajo premogarji največ za zabavo in pa ker se kapricirajo in nočejo sporazuma, ampak "vse ali nič."
Kdo je plačal stroške zadnje premogarske stavke? Operatorji gotovo ne. Največ so trpeli radi nje premogarji, toliko trpeli, da se urednikom Hearstovega jutranjega dnevnika v Chicagi niti ne sanja. Publika je plačala stavko le v toliko, kolikor mora plačevati premog po višji ceni — toda ne plačuje ga dražje radi premogarjev, ampak radi tega, ker hočejo patrio-tični operatorji toliko dobička, kolikor ga je v danih okoliščinah mogoče doseči.
Da se je stavka zadnjo pomlad pričela, so krivi operatorji; da se je toliko časa vršila, je zopet krivda operatorjev; ako pride do nove stavke, bodo zanjo odgovorni operatorji in nihče drugi.
Nikdo ?e stavke bolj ne boji kakor premogarji. Večmesečna stavka v tem letu jih je gmotno izčrpala in delati jim bo treba mesece in mesece, predno si zopet vsaj malo opomorejo. Čemu bi se torej navduševali za novo stavko? Saj se ne! Ampak, če ne bo drugega sredstva za izvojevanje njihovih opravičenih zahtev, tedaj se bo treba zateči k stavki, kakor to leto. Ako to Hearstovi "publiki" ne ugaja, naj pove operatorjem kar jim gre, ne pa groziti premogarjem, naj se ne igrajo s publiko. Premogarji se ne igrajo z nikomur. Vse, kar hočejo, je plača, ki bo vsaj v glavnem zadostovala za preživljanje njih in njihovih družin ter take delovne razmere, v. katerih bo premogar vsaj malo siguren svoje varnosti pri delu.
Publika, ki jo imajo kapitalistični listi vedno na jeziku, se stavkam in dražanju premoga lahko izogne, ako se postavi na stališče, da je treba premogovnike nacionalizirati. Potem se bodo resnično operirali za splošne potrebe ljudstva in delovne razmere se bi lahko temeljito izboljšalo. Dokler se bodo rovi obratovali za profit, bomo imeli stavke, pomanjkanje premo-ga^ višanje cen itd. Odvzemite naravna bogastva ljudem, katerim ne spadajo, pa jih vrnite tistim, katerih so — vsemu ljudstvu.
,st .jjt ,4
Solidarnost ne samo med delavstvom, ampak tudi med narodi, pride do svoje veljave, kadar bo človek iztrebil iz sebe instinkte mržnje, zavisti, sovraštva in pohlepa okoristiti se na račun drugih. Danes govoriš samo slabo o svojih bližnjih; vsakega ponižuješ, ker misliš, da s tem sebe povišuješ. Vsestranskih mrženj ne moreš zakriti niti takrat, kadar bi jih rad. Ker si ti tak, jaz tak in drugi taki, nismo solidarni in o bratstvu med narodi še ne more biti govora.
Zmaga delavstva v Avstraliji.
Zmagi angleškega delavstva je sledila zmaga avstralskega delavstva.
Avstralska delavski stranka je dobila pri zadnjih volitvah dne 16. decembra v avstralski parlament skoro polovico mandatov in je sedaj po številu pristašev najjačja avstralska stranka. V parlamentu ima samo dva mandata manj kakor nacionalistična stranka.
Sedanji ministerski predsednik Hughes, renegat iz delavskih vrst, bivši vodja avstralskega delavstva, sedanji vodja reakcionarne avstralske vlade, je doživel popolni poraz svoje politike. Avstralsko delavstvo je spregovorilo tako odločno, da so ga čuli po vsem svetu, da ne mara reakcionarne, protidelavske vlade.
Vsa propaganda v volilni kampanji proti "rdeč-karjem" ni nič pomagala. Hughes je spoznal, da se ne izplača biti renegat in da bi bilo boljše, če bi ostal zvest delavskemu razredu. Ce bo to spoznanja kedaj tudi javno pokazal, je pa drugo vprašanje.
Delavstvo zmaguje povsod, kjer nastopa solidarno, v enotni stranki. Da bo zmagovalo tudi v tistih deželah, v katerih je delavsko gibanje danes oslabljeno, je treba uvesti načelo solidarnosti tudi v prakso. Najprej je treba zavreči tiste elemente, ki delujejo za "e-notno" fronto edino z namenom, kakor trdijo sami, da "vrtajo" od znotraj in "razkrinkavajo" socialistične voditelje. Delavstvo mora razumeti, da pomeni tako "vrtanje" razdiranje delavske solidarnosti in tako "razkrinkavanje" navaden oseben boj in podžiganje slame za še večje spore. Tako delo za "enotno fronto proletariata" služi samo kapitalističnemu razredu, delavstvu pa ne prinaša drugega kakor škodo in bridko spoznanje, da ni vse revolucionarno kar se proglaša za revolucionarno.
Gonja proti tujerodnemu delavstvu.
V mestu New York so stoprocentni patriotje že večkrat poskušali prodreti v mestnem svetu z ordi-nanco, ki bi prepovedovala na shodih in na javnih prostorih sploh govore v neangleških jezikih. Napisi v neangleških jezikih bi bili na javnih prostorih na podlagi te ordinance prepovedani. Večina newyorške-ga mestnega sveta je dosedaj zavrgla še vse take predloge. Toda elementi, ki hočejo udušiti aktivnosti tujerodnega delavstva, so vztrajno na delu in čisto lahko se zgodi, da bomo dobili že v bližnji bodočnosti koš postav in ordinanc, ki bodo določale, v katerih jezikih se ne sme dihati v Zedinjenih državah.
Nad 60 patriotičnih organizacij v New Yorku vodi boj za sprejem prej omenjene ordinance. Tu jih nekaj naštejemo: Ameriška Legija, Sinovi in Hčere revolucije (Sons and Daughters of- the Revolution), Mayflower Descendants, Salvation Army, Tammany Society, National Security League in 58 drugih organizacij. Ce preštudirate imena teh organizacij, lahko razvidite, da so nasprotniki tujerodnega delavstva nevarni, ne morda radi tega, ker zastopajo veliko število članstva, ampak ker zastopajo vladajoči razred.
Hardingova priporočila, ki jih je podal-zadnjič kongresu v pogledu registriranja inozemcev, so dala stoodstotnim patriotom še večji pogum. Tudi delavski tajnik Davis se navdušuje za registriranje nedržav-Ijanov, za prisilno amerikanizacijo in take reči.
Obilo goriva dajejo džingoističnim fanatikom nekateri tujerodni ekstremisti, ki so bili med vojno največji petolizniki vlade in so se zakhnjali, da jih ni večjih patriotov od njih, po vojni, ko se je patriotična furija malo polegla, so pa postali ravno tako navdušeni revolucionarji, kakor so bili preje patriotje.
Tujerodno delavstvo naj se varuje provokatorjev, ki nastopajo pod to ali ono krinko, ker so večinoma v službi kapitalističnih interesov. Ob enem naj se zanima za ameriško državljanstvo in se uči angleščine. Nihče ne ve, kedaj se dvigne šovinistični val proti tujerodnemu delavstvu. Tujerodci so v nekaterih krajih že sedaj izpostavljeni napadom. Ku Klux Klani, Ameriška Legija, ignorantni zavedeni "domačini" in jani-čarji napravljajo tujerodnemu prebivalstvu v nekaterih krajih že sedaj mizerno življenje. Kadar se pojavi pravi psihologičen moment za patriotične mase, pa bomo doživeli izgrede proti tujerodcem, podobni plemenskim izgredom proti črncem. Na svetu je vse mogoče, posebno sedaj, ko skoro vsakdo veruje v silo in nihče v pravico.
Časopisi, sovražni socializmu, zelo radi zavračajo socialistične liste, da so brez vpliva, ker nimajo toliko naročnikov, kakor kapitalistični listi. To je v veliki meri resnično, in krivda je na delavcih. Ko bi naročali in podpirali svoje liste, kakor podpirajo sedaj kapitalistične, bi se slika delavskega in kapitalističnega tiska znatno zaobrnila.
Lokomotiva, razdejana na kose, ne more vleči niti enega vagona. Ura, razložena na posamezne dele, ni več ura. Delavci, ki so neorganizirani, ne predstavljajo nikake sile. Lokomotiva je lokomotiva, če je pravilno zložena, in ravno to velja za uro, za vsak stroj, za vsako telo. Delavstvo je sila, če je organizirano iz posa-mezikov v mogočno celoto.
Bili so časi, ko so se dobri, plemeniti ljudje bali socializma, češ, da bo uničil kulturo. Ako bi se poglobili v bistvo socializma, bi se lahko prepričali, da ne daje noben sistem tako številnih in tako močnih pogojev za razširjenje kulture kakor prav socializem.
Človek občuduje moderni veliki stroj in njegovo delo, ki dela včasi naravnost vtisk inteligentnosti. Dobro. Razložite ta čudoviti stroj v njegove dele, in za-manj boste pričakovali najmanjšega učinka.
Pravite, da se razume to samo ob sebi, in kar smešno se vam zdi, če se vam to razlaga. Ali pomislite pri tem, da je sestavljeni stroj organizacija in da je v tem njegova uspešnost?
Z revolucijo je tako, kakor z vso politiko. Sama na sebi ni ne dobra ne slaba. Vse je odvisno od tega, čemu služi. Revolta za ohranitev sužnosti je bila ničvredna, revolucija, ki je ustanovila svobodo dežele, je bila častna.
Moč socialistične ideje je v tem, da vodi družabni razvoj sam po svojih zakonih v socializem. Ce bi bil socializem le izmišljena teorija, bi ga bilo mogoče zatreti s silo. Toda on je neizogibna posledica gospodarskega razvoja, čigar smeri je prav lahko dognati, in zato je nujen, tudi če ne bi bilo še nobenih socialističnih strank na svetu.
DOPISI.
Novoletna voščila in delavstvo.
CHISHOLM, MINN. — Bližamo se h koncu leta
1922,	da si zopet voščimo drug drugemu srečo za bodoče leto. Velike korporacije delajo račune in izplačujejo dividende svojim delničarjem, ki ne delajo ne v "svojih" niti v drugih podjetjih. Delavci, ki so spravili skupaj vsa ta bogastva, ki so omogočili vse te dividende, tudi delajo račune; to in ono je treba plačati, pa stikajo po žepih in miznicah, če je še kje kak cent. Za koliko so delavci bogatejši od prejšnjega leta in še od prejšnjih? Sedaj, ob novem letu, nam zopet pripovedujejo o sreči, o prosperiteti, ki nas čaka v letu
1923.	Poveličujejo nam ameriško svobodo, kjer imamo vsi enake priložnosti, kjer smo vsi enaki pred zakonom, kjer imamo vsi iste pravice do dobrih življenja. Bavno to so nam pripovedovali ob novem letu 1921. Ko je bil kazalec na 12. uri, so zatulile parne piščalke, zazvonili zvonovi, vse za "srečno Novo leto". Duhovniki so pridigali o sreči, ki jo imamo tukaj, še večja pa nas čaka na "onem" svetu, uredniki kapitalističnih listov so pisali članke, polni poveliča-vanja sreče, ki smo jo deležni delavci in kapitalisti enako v deželi, kjer smo vsi enaki, vsi z enakimi pravicami in dolžnostmi. Ironija! Sreča, ki jo imamo delavci, je tako velika, kakor drobtina kruha, ki jo vržeš slonu. Naša sreča je podobna taki drobtini.
Parne piščali oznanjajo nekomu srečo—tistim, ki lastujejo parne piščalke. Sedaj so v posesti kapitalistov, torej oznanjajo srečo njihovemu razredu. Delavci in farmarji bi to reklamo sreče lahko malo bolj preštudirali, pa spoznali, kako je vse premeteno urejeno, da se dobrine življenja iztekajo v žlebove malega števila ljudi, ogromna večina pa dobiva kaplje, ki padajo iz kapitalističnih žlebov.
Tudi jaz voščim našemu naprednemu delavstvu veselo Novo leto, ker vem, da se bore za srečnejšo bodočnost vseh ljudi, tistim, ki še niso izpregledali igre o "sreči" kakor jo igrajo denarni interesi, pa voščim za Novo leto, da bi jim padla mrena raz oči da bi mogli gledati svet tak kakršen je. Potem bi bili deležni spoznanja.
K pravemu spoznanju vodijo dobri časopisi, kakor sta v slovenščini Proletarec in Prosveta, v angleščini Socialist World, New Day in drugi, ter dobre knjige. Delavci, čitajte! Razumno čitanje dobrih listov vam bo najprej pripomoglo, da postanete vredni člani organizacije zavednega delavstva.
JOSEPH ULE.
Somišljeniki v Waukeganu in North Chicagi, stopite v akcijo!
NORTH CHICAGO, ILL. — Ko so minile volitve dne 7. novembra, smo čitali v Prosveti in Proletarcu veliko glasov iz vseh krajev dežele o izpadu volitev. V North Chicagi in Waukeganu smo bili tiho, menda največ radi tega, ker posamezniki neradi poročajo, ali pa se zanašajo, da bo že kdo drugi poslal poročilo.
Glavni vzrok temu je, ker nimamo političnega klu-
ba. Dasi je ljudstvo v naši naselbini precej zavedno in glasuje za socialistične kandidate, smo sedaj brez socialistične organizacije.
Omenil sem, da je tukajšnje delavstvo precej zavedno in v potrdilo naj služijo sledeče številke: Pri volitvah dne 7. novembra je bilo oddanih v prvem volilnem okraju North Chicage izmed 438 glasov 79 glasov za socialistične kandidate (straight ticket). Lahko se trdi, da so bili ti glasovi oddani največ od slovenskih volilcev in volilk. Republikanski stranki je bilo oddanih 139 glasov, demokratski 46, farmarski-delav-ski pa 16 glasov. Drugi glasovi so bili razcepljeni. Iz tega je razvidno, da so prejeli socialisti drugo največje število glasov samo v tem okraju. Kak je bil izid v drugih volilnih okrajih, ttii ni znano. Kapitalistični listi niso poročali, delavskih pa ni, tisti, katere imamo, pa niso prejeli poročil, ker jim menda nima kdo poročati. Ako bi imeli socialistični klub, bi svojim listom veliko ložje pošiljali taka informativna poročila.
Organizacija nam bi pomogla delovati sistematič-nejše ob volitvah. Brez organizacije je tudi kooperacija v volilnih kampanjah onemogočena.
Število glasov, oddanih socialističnim kandidatom, je podvizalo nekatere, da so izrekli željo pridružiti se delavski politični organizaciji. Da pa ne bomo izrekali samo želj, se vabi vse tiste, kateri so za organiziran nastop na političnem polju, da se snidejo dne 30. decembra ob 7. zvečer v čitalničnih prostorih Slov. Nar. Doma.
Kdor ima resnb voljo delovati v korist delavstva, naj pride omenjeni večer v čitalnico na sestanek, na katerem bomo zavzeli nadaljne korake. Razume se, da velja to vabilo za naše delavce v Waukeganu kakor v North Chicagi. Torej na svidenje dne 30. decembra. — J. A. A. L.
Občinstvu v Lawrence in Hendersonville,
Pa.
LAWRENCE, PA. — Zadnja seja socialističnega kluba št. 184, JSZ., je zaključila, da priredi klub v soboto 30. decembra plesno v«selico na Lawrence. To bo po dolgem času prva prireditev tega kluba. Dobiček se porabi v korist socialistične propagande. Sodrugi in somišljeniki, pridite na to zabavo v velikem številu, da nam pripomorete do boljšega uspeha.
Socialistične organizacije imajo velike naloge, zato potrebujejo moralne in gmotne podpore od zavednega delavstva. Pred seboj imamo veliko dela probu-jati še indiferentne, neorganizirane mase. Treba se nam je pripraviti za bodoči zbor Jugoslovanske socialistične zveze, ki se vrši v spomladi. Agitirati je treba za naš tisk. Na vseh koncih in krajih se nudi obilica dela socialističnim agitatorjem, in da ga bomo v stanju čim več zmagovati .rabimo sodelovanja in podpore vseh, ki simpatizirajo z našim gibanjem.
Nadalje naznanjam, da se vrši prihodnja seja tega kluba drugo nedeljo v januarju (14. januarja) ob 3. popoldne na Lawrence (po seji društva SNPJ.). Udeležite se je polnoštevilno. Pripeljite s seboj nove kandidate za v klub, posebno tiste, ki so že zadnjič obljubili pristopiti.
To sporočam zato, ker hočem sodrugu novoizvoljenemu tajniku pomagati pri delu, ker vem iz lastnih izkušenj, da potrebuje tajnik pomoč pri svojem poslu, kajti čim več kooperacije, večji so uspehi.
JOHN TERČELJ.
Zakaj ta norija?
CHICAGO, ILL. — Od vseh vrst politike, zdražbe, hinavščine, laži in obrekovanja "zmatrano" časopisje Pirčevega in Sakserjevega kalibra se zaganja zadnje čase z vsemi krči, ki so mu ostali po utrujenosti tega dela, v zaključke konference J. R. Z., ki se je vršila dne 21. oktobra v Chicagi. Tak hud vrtinec so napravili sunki teh krčev, da so potegnili za seboj celo nekaj naših ljudi v Aliquippi.
Prezrevši vse tiste demagogične članke, ki sta jih prinesla o tej zadevi Sakserjeva šifkartaška trobenta in Pirčeva mazarija, hočem samo na kratko ponoviti, kaj hočejo naši protestanti, ki jih je istotako potegnil za seboj vrtinec Pirčevega in Sakserjevega trobila.
Nekdo naprimer se prav" resno ali pa prav zlobno vprašuje v Glasu Naroda, kako je to, da je dobil podporo na tej konferenci ravno Proletarec, ne pa tudi Glas Naroda, Glas Svobode, Prosveta, Enakopravnost ali Čas, ker so tudi ti delali za idejo J. R. Z.?
V	Collinwoodu, O., je sprejelo društvo "V boj!" rezolucijo, v kateri pobija nekaj, kar sploh ni bilo sklenjeno na konferenci dne 21. oktobra. V dotični rezoluciji se pravi namreč, da se je bil denar razdelil med nekatere osebe v Chicagi. (!)
V	Aliquippi se jeze, ker niso dobili tamkajšnji o-kraji $4000 podpore, tudi če bi bil vse ostalo pobasal Proletarec.
Kaj naj človek sklepa iz vse te norije Nič drugo kakor tole: Od strani Sakserja in Pirca zija iz vse te norije navadna "zmatrana" fovšija in škodoželjnost, ker ne vzame Proletarca hudič; od strani drugih protestantov pa velikanska nevednost o političnem znanju delavskega razreda in njegovih bojih napram kapitalističnemu razredu.
Glas Naroda mora vzgajati delavce v republikansko profitarskem duhu, Ameriška Domovina pa v demokratsko profitarskem duhu. Od tod mržnja do Proletarca, ki uči delavstvo, kako jih prvi in drugi vlečeta za nos. Ali kdo bi zameril privatnemu lastniku lista, če piše in zavaja delavstvo politično, dokler nosi to zavajanje dobiček?
Mnogo bolj mora človek zameriti ubogi delavski pari a la politično in družabno nezavedni Cleveland-čan, ki tako zlobno vprašuje v Gl. Naroda, zakaj ni dopil podpore G. S., G. N., Prosveta, Enakopravnost in Čas. Če bi imel poizvedovalec malo več družabnega inštinkta, bi lahko vedel, da Glas Naroda, Glas Svobode, Enakopravnost in Čas niso lastnina politično organiziranih slovenskih delavcev v Ameriki, ampak jih lastujejo posamezniki ali pa člani korporacij. Poleg tega bi lahko izračunal, da je imel ravno Proletarec radi J. R. Z. več gmotne škode kot katerikoli drug slov. list v Ameriki, med tem ko so imeli vsaj nekateri drugi listi radi tega, če ne že trajnega, pa vsaj začasni dobiček. Ampak to je treba razumeti, hoteti razumeti! Dejstvo je namreč, da je bil Proletarec prvi slov. list v Ameriki, kjer se je bila začela razvijati ideja J. R. Z., in njemu zato že po njegovih tendencah pripada vsa dedščina bodočega dela J. R. Z. v starem kraju. Kateri drug slov. list v Ameriki bi mogel prevzeti te naloge z doprinešenimi dokazi, da ima v starem kraju idejno take stike, kot jih ima J. S. Z. in
Proletarec? Kakšen greh je torej v tem, če je dobil list slovenskih socialistično organiziranih delavcev v Ameriki $3000 podpore? Dendr ni šel v roke privatnih oseb, ampak se je z njim poravnal dolg v tiskarni.
Podpisani nisem bil do danes v nobenem odboru J. R. Z., prispeval sem oo svoji moči in jo podpiral, sprejel sem pa sedaj kandidaturo za poverjeništvo, ker bi rad videl, da se zadeva J. R. Z. za bodoče tako uravna, da ne bo delala socialističnemu gibanju tukaj več tiste sitnosti in preglavic, kot je bil slučaj v zadnji vojni, ampak da se omeji po razmerah na stari kraj. To se gotovo zgodi, čim se združijo socialistične frakcije v starem kraju. Denar je tukaj v varstvu oseb, ki so pod potrebno varščino. In če bi bil ta denar kje drugje, bi ne mogli dotičniki ž njim nič drugače razpolagati kakor odbor, ki je tukaj.
Vse proteste, katerih vsebina ne odgovarja resnici, mora vsak pameten človek smatrati za navadno fovšijo ali pa politično nezrelost tistih, ki take proteste sprejemajo.	FRANK PETRICH.
Naznanilo sodrugom v Pursglove in okolici.
PURSGLOVE, W. VA. — Članstvu socialističnega kluba št. 228, JSZ., naznanjam, da se vrši prihodnja klubova seja v nedeljo 14. januarja ob 2. popoldne, katere naj se blagovoli vsakdo udeležiti. Razun drugih važnih točk bomo imeli na dnevnem redu volitve klu-bovega odbora za prihodnjega pol leta.
Ne pozabite privesti s seboj rojake-delavce, ki še niso člani tega kluba, in jih nagovorite, da se nam pridružijo. Jačajmo našo organizacijo, vsakdo po svojih najboljših močeh. Naprej z delom za socializem I
JOHN JARDAS, tajnik.
Nasvet društva Bratje Edinost, št. 151, SNPJ.
WITT, ILL. — Na seji društva Bratje Edinost, št. 151, SNPJ., ki se je vršila dne 17. decembra to leto, je vzelo članstvo v pretres zapisnik zadnje seje odborov JRZ., na kar je sledila diskuzija, v kakšne namene naj se porabi preostala vsota v blagajni. J. R. Z. Stavljeni so bili različni nasveti in razpravljali so o njih vsi navzoči člani. Po zaključku debate je bil stavljen in sprejet predlog, da naj se preostala vsota JRZ. porabi za ustanovitev slovenske narodne tiskarne v Ameriki. Ker bi taka tiskarna služila našim splošnim potrebam in bi bila v korist vsega slovenskega naprednega delavstva v Ameriki, smo se zedinili za ta nasvet. Po našem mnenju bi bilo s tem tudi ustreženo darovalcem, ki so prispevali za JRZ.
Objavljamo ta nasvet in želimo, da se tudi drugi prizadeti oglasijo in podajo svoje nasvete ali se pridružijo našemu. Tiskarna, ki bi služila splošnim potrebam našega življa v tej deželi, bi bila po našem mnenju najboljša ustanova, ki bi se mogla podpreti s tem denarjem. In vsi veste, da jo potrebujemo.
JOS. HAUPTMAN, tajnik.
Silvestrova zabava kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo večer, 31. decembra, priredi klub št. 1 običajno Silvestrovo zabavo v dvorani SNPJ. Pričetek ob 7. zvečer. Somišljeniki našega gibanja so nam dobro došli. Za vsestransko zabavo in postrežbo bo kar najboljše preskrbljeno. — Pripravljalni odbor.
LA SALLE, ILL. — Seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 4, JSZ., se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne v prostorih Slov. Nar. Doma.
Na zadnji seji je bilo zaključeno, da je dolžnost vseh članov prihajati k sejam, kajti le če bomo aktivni, bo naša organizacija to, kar mora biti. Na vsak način je pa potrebno, da se udeležite prihodnje seje polnoštevilno, ker imamo na dnevnem redu važne reči, tikajoče se S. N. D., našega kluba itd.
Vsaka organizacija deluje na to, da se število njenega članstva množi. Istotako klub št. 4. Zato apeliram na tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem ,da pridejo na sejo dne 7. januarja in se pridružite temu klubu. Pomagajte pri delu za osvoboditev proletariata vsi, ki se prištevate razredno zavednemu delavstvu. Resnično razredno zaveden delavec je tisti, ki je član socialistične organizacije. Vpoštevajte geslo: "V organizaciji je moči" — F. M.
Priredba kluba št. 228, JSZ., na Pursglove, W.Va.
PURSGLOVE, W. VA. — Jugoslovanski socialistični klub št. 228, JSZ., priredi v soboto 30. decembra ob 7. zvečer v novi dvorani na Pursglove veliko veselico v korist klubove blagajne. Vstopnina za moške 75 centov, ženske so vstopnine proste. Igral bo hrvatski tamburaški zbor iz Berthe.
Slovensko in drugo jugoslovansko občinstvo v Pursglove, Star Cityu in okolici vabimo, da poseti to priredbo v obilem številu.
Na svidenje dne 30, decembra v Pursglove! — Pripravljalni odbor.
Kako lahko pomagamo pri širjenju socialistične misli med ameriškim delavstvom.
Veliko naših sodrugov in somišljenikov se pritožuje, da je težko agitirati, ker je med ameriškim delavstvom tako malo zanimanja za socialistično stranko in za delavsko gibanje sploh. Vendar pa naši sodrugi lahko veliko store za jačanje socialističnih ak-' tivnosti. Volitve 7. novembra so ponovno dokazale, da so naši klubi za stranko ravno toliko vredni, kakor oni ameriškega delavstva. Tisti klubi, ki so se aktivno udeležili volilne kampanje, so pripomogli, da je bilo število glasov za socialistično stranko veliko večje, kakor bi bilo, če bi ne imeli v dotičnih naselbinah naših klubov. V nekaterih manjših naselbinah so naši klubi pripomogli, da je bilo število socialističnih glasov na prvem ali vsaj drugem mestu. Seveda, agitirati je treba.
Sodrug Snow, tajnik socialistične stranke za Illinois, 6e je zadnji teden vrnil iz agitacijske ture po Illinoisu. Ustanovil je pet novih socialističnih organizacij in prebil je led v nekaterih drugih mestih, v katerih se bodo ustanovile v bližnji bodočnosti. Največja težava pri agitaciji med ameriškim delavstvom je v tem, da čita samo kapitalistične ali pa švigašva-garske liste. Mnogo listov, tiskanih v angleščini, je zavelo zadnje čase v nekako radikalno strujo, kar imenujejo Amerikanci "progresivni val". Ampak ta progresivni val nima ničesar skupnega z delavskim1 gibanjem. Delavstvo potrebuje svojo stranko, svoje časopisje m svoje lokalne organizacije, pridružene socialistični stranki.
Naši sodrugi v Illinoisu lahko veliko pomagajo, ako hočejo vsako ugodno priliko izrabiti za pridobivanje naročnikov socialističnemu glasilu za illinoiško delavstvo, tednik "Chicago Socialist". Naročnina za celo leto je $1.50, za osem mesecev $1, za 4 mesece 50 centov in za dva meseca 25 centov.
Kdor izmed sodrugov bi želel naročilne karte za Chicago Socialist, naj piše upravništvu Proletarca, ki mu jih bo poslalo. Malo dobre volje je treba, pa lahko pridobimo listu "Chicago Socialist" par sto naročnikov med ameriškim delavstvom. Tudi našim klubom v Illinoisu, ki imajo svoje čitalnice, priporočamo naj se naroče nanj.
Enkrat meseca februarja prevzame organizacijsko delo, ki ga bo vršil poseben oddelek v uradu socialistične stranke, sodrug Eugene V. Debs. Da pa bo Debsova beseda dosegla čim več ljudi, je treba, da naši sodrugi po možnosti širijo tudi angleška socialistična glasila. To priliko imajo v Illinoisu (Chicago Socialist), v Pennsylvaniji (The Worker), v Ohiju, New Yorku, Californiji itd.
Tudi slovenski sodrugi, zmožni angleščine, naj se naroče na kako socialistično glasilo, pisano v angleščini, da bodo čim bolj poučeni o aktivnostih med ameriškim delavstvom.
Dosedanje mrtvilo je pričelo izginjati, število članov socialistične stranke narašča, nove organizacije se ustanovljajo .število naročnikov na socialistične liste se veča, vse torej kaže, da je najhujša kriza za nami. Da bomo čim prej prišli v stari tir, pomagajmo pri organiziranju in širjenju socialističnega tiska tudi mi, slovenski sodrugi, kolikor najbolj moremo.
LISTU V PODPORO.
KEEWATIN, MINK.: Anton Shubert..........$ .50
TROMWALD, MINN: Frank Lipar .......... 5.00
VILLARD, WIS.: John Bergant...............25 ,
YOUNGSTOWN, O.: John Petrich.............75
CHICAGO, ILL.: Mike Keber ................ 10.00
MARYVILLE, ILL.: John Gornik .............50
Skupaj...............................$ 17.00
Prejšnji izkaz......................... 757.72
Skupaj...............................$774.72
(Opomba. — V tem izkazu so objavljeni tudi prispevki, poslani pod rubriko "Fond 400-terih". — Upravništvo.
KNJIŽEVNI VESTNIK.
"Čas", decemberska izdaja, ima sledečo vsebino: 1
Frank Kerže: Zmaj (pesem). Frank Kerže: Za solncem. D. Vaka: Mohamed—njen bog. — Duševni razvoj človeški. — A. J. Terbovec: V tobačnem dimu. — O pleši in laseh. — O kurjavi in vlagi v hiši. — Kako podaljšamo življenje.
Priloga: Naročnikom "Časd'; Književnost.
Ker je decemberska izdaja Časa zadnja v tem letu, ima tudi vsebino vsega gradiva, priobčenega v izdajah Časa tega letnika. — Naslov: Čas, 1142 Dallas Rd., Cleveland, O.
Kapitalistični sistem obstaja vsled nevednosti ljudskih množic. Ker je to glavni vzrok, in ker hočemo ta sistem odpraviti s korenino vred, je potrebno, da te množice izobrazimo. To je naloga socialistov.
IZ UPRAVNIŠTVA,
Ameriški družinski koledar razprodan. — Čitajte knjige! — Pazite, kedaj vam poteče naročnina. — Dvanajst novih zastopnikov. — Nasprotniki rujejo. —
V	zadnji izdaji Proletarca ste opazili notico, v kateri smo sporočili tistim, kateri so naročili večje število izvodov Ameriškega družinskega koledarja letnik 1923, da naj nam neprodane iztise vrnejo in v nji omenili, da imamo na roki še komaj sto izvodov koledarja. Predno je bil list tiskan, je nam že ves pošel in na-daljna naročila za koledar bomo izvršili le v toliko, v kolikor prejmemo nazaj neprodanih iztisov. Maloka-tero leto je bil koledar prodan tako hitro kakor letos. Dasiravno smo imeli v Proletarcu samo parkrat večji oglas in parkrat manjši oglas v Prosveti, so slovenski delavci segli po njem, kakor hitro so izvedeli, da je izšel. V največje zadoščenje za ves trud so nam pisma naročnikov, ki vsi soglašajo, da je vsebina izredno dobra, vezba lepa in slike izbrane.
*
Dasiravno so delavske mase, posebno premogarji, gmotno izčrpani vsled brezposelnosti in pozneje stavk, se tudi naročila za knjige množe. V nekaj dneh pričakujemo novo pošiljatev knjig. Pazili bomo, da nam bodo pošiljali le najboljša dela v slovenski literaturi in najboljše prevode del v drugih jezikih. Naše cene so zmerne. Kar napravimo pri prodaji dobička, ki je neznaten, se ga porabi za podpiranje našega tiska. Sezite po knjigah v Proletarčevi zalogi.
Na naslov naročnikov, katerim je naročnina potekla: Zadnje tedne smo bili z razpošiljanjem koledarja in knjig tako zaposljeni, da so običajne tirjatve izostale. Da je šlo drugo delo, katerega se je nakopičilo, redno izpod rok, so nam pomagali ob večerih sodrugi in sodruginje čikaškega in pullmanskega kluba. Upravnik je vršil zaeno najnujnejši posel v tajništvu JSZ., ker je bil tajnik na agitacijskem potovanju po Illinoisu. Naročniki naj to vpoštevajo, in ako jim je naročnina potekla, naj jo poravnajo, ne da bi čakali opomina iz našega urada. Tekoča številka Proletarca je 798; za kolikor je številka v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic manjša, za toliko ste zaostali na naročnini. S tem, da jo čim prej obnovite, prihranite upravniku delo in stroške na tiskovinah in poštnini.
*
V	imeniku zastopnikov, priobčen v tej izdaji, je dvanajst novih. Kdor misli, da bodo stari nasprotniki tega lista uničili JSZ. in njeno glasilo, se moti. Nazadnjaškim listom se je posrečilo s svojimi napadi na Proletarca pridobiti z demagogijo nekaj takih ljudi, ki se delajo napredne, sedaj pa so pokazali, da je njihov napredek samo krinka, v resnici pa so prežeti še vedno z istih duhom, kakoršnega jim je vcepila nazadnjaška vzgoja, pa se ga kljub svoji "naprednosti" še niso otresli.
*
Propaganda za boljšo človeško družbo, za pravičnejši ekonomski red, za socialistično družbo narodov, vrši med našim delavstvom v Zedinjenih državah Ju-
goslovanska Socialistična Zveza. Njeno glasilo v slovenskem jeziku je "Proletarec". Prispevki v podporo JSZ. ali njenega glasila niso prispevki v prid posameznikov, ampak za vzdrževanje Proletarca in za ja-čanje propagande JSZ. Dobe se ljudje, ki tega ne morejo razumeti. Kdo pa vrši delo probuje med našim delavstvom, ako ne JSZ. in njeno glasilo? Kdo pa je lastnik Proletarca, ako ne članstvo slovenske sekcije JSZ.? Ako bi nekateri delavci tako delovali za širjenje delavskega tiska, kakor delajo za privatne liste, bi imel Proletarec kmalo toliko naročnikov, da ne bi bil več odvisen od podpore.
Naš barometer po južnem Illinoisu.
Poroča Frank Petrich.
Ali je ostalo še kaj socialističnega ognja, še kaj nagnjenja in volje, da se naša stvar obnovi in popravi, ali je vse zgorelo pod strašnim vetrom svetovne vojne? To je bilo zame vprašanje, ko sem se napotil dne 11. novembra proti La Salle na štiritedensko agitacijsko turo po južnem Illinoisu.
In ko sem videl 21 mest, govoril z nekaterimi našimi starimi veterani kakor tudi z novimi sodrugi, je bila sodba storjena: — naš ogenj ni ugasnil, samo pod pepelom je — pod pepelom notranjih bojev posameznikov, ki jih je rodila vojna in revolucija; strah pred terorjem, pomešan s strahom pred nezavedno maso, ki ne pozna svojih interesov in tvori kot taka tisto odprto — tajno silo, na katero se opira beli teror in ves današnji kapitalistični sistemi So tupatam poedinci, ki so se poizgubili, ki so obupali in padli nazaj v staro kapitalistično vero — renegati — ali teh ni mnogo! Treba bo odpihavati pepel, skrbeti za suho brstje, ga nalagati na žrjavico in nekdanji ogenj bo zopet za-plapolal in zažarel z vso tisto mogočnostjo in žarom, ki osvetljuje to temno družbo kapitalističnega gospodarstva in omogoča, da so prepadi vidni in da je po^ do zmage sigurnejša. Da, naš ogenj še gori!
Kako je po naselbinah.
Dospevši v La Salle, prva postojanka moje poti, sem se sešel s sodrugom John Rogljem, bivšim tajnikom socialističnega kluba št. 4, ki me je tisti večer spremljal pri mojih poslih. Dasi je bila sobota večer, vendar nisva opravila toliko, kolikor sem bil pričakoval. Bilo je deževno vreme in ljudje niso posečali svojih javnih "klubov" po Main streetu. Toda brez vsega uspeha vendar ni bilo. Dobila sva nekaj novih naročnikov in razpečala nekaj knjig.
Drugi dan sem jo zavil na "jamrovce", kjer je precejšnja naselbina naših premogarjev. Tam sem se sestal pred hišo meni sicer že zgrešenega starega borca za našo stvar in za napredek v La Salle, sodruga Jos. Čertaliča, ki me je sprejel sodružno in mi sodru-žno tudi postregel, dokler sem bil v La Salle.
Tisto popoldne je imelo društvo Sokol, št. 98, SNPJ svojo sejo, kamor sva se napotila s sodrugom Čertaličem z naprej umerjenim programom. Najin program je bil — o njem sva govorila preje že s sodrugom Rogljem in Malgajem — da se po seji reorganizira socialistični klub št. 4, ki je bil že nekaj mesecev neaktiven.
Ko sva stopila v dvorano, je bila društvena seja že v teku, in na dnevnem redu je bila zadeva "Izobraževalne akcije J. S. Z.," o kateri je govoril ravno sodrug L. Zevnik, priporočujoč s povdarkom, naj se ji
društvo Sokol pridruži, ker je stvar vredna podpore. Njegov govor me je prepričal, da v takih rokah stvar ne more biti izgubljena. In tako je tudi bilo. Vstal je sicer nek član, ki je tej akciji ugovarjal; to me je podvizalo, da sem prosil kot član čikaškega društva SNPJ za besedo. Pojasnil sem na kratko namen "Izobraževalne akcije J. S. Z.," to je kako mora naše zavedno delavstvo ohraniti stroj politične akcije, če hoče kaj šteti v političnem življenju tukpj, kajti od kapitalistov in njihovih hlapcev ne moremo pričakovati kake podpore. Vse delavsko časopisje po vojni mora na en ali drug način prosjačiti. Delavstvo mora skrbeti za svojo izobrazbo samo. Na to je govoril še sodrug Kralj, ki je istotako povdarjal potrebo podpiranja te akcije, nakar je bil predlog sprejet z veliko večino. Prepričan sem seveda, da bi bil predlog sprejet tudi brez mojega pojasnila ali navzočnosti.
Po končani seji društva Sokol je sledil sestanek sodrugov, ki so se dogovorili, da se reorganizira klub št. 4. Prisostvovalo je 9 sodrugov. Plačali so svoje prispevke za november in obljubili, da bo štel klub v kratkem do 20 in več članov. Tajnikom je bil izvoljen sodrug Frank Mershak.
Tisti večer sva se podala s sodr. Certaličem zopet v "jamrovce", in rezultat najinega dela je bil več novih naročnikov in sestanek z raznimi znanci in sodrugi kot F. Hravatom, M. Novljanom itd.
Pred časom je bilo poročano v Proletarcu, da je zlezla lasalška naselbina pod upliv fajmoštra. To poročilo je delalo na splošno vtis, kakor da je naselbina zapadla nazadnjaštvu. Za podlago tej trditvi je jemal poročevalec Proletarca dejstvo, da je dala uprava Narodnega Doma cerkvi brezplačno dvorano za cerkveni fair. Poročevalec pa je pri tem pozabil opisati razmere, ki obstajajo danes z vzdržavanjem Doma.
Splošno je namreč znano, da je bila gradnja Doma mogoča le pod pogoji, da vzamejo delnice ljudje vseh političnih barv, in da bo šla koncem konca Še trda. Tako je tudi bilo; kajti končno je prišlo nekaj delnic Doma res v roke ljudem druge narodnosti, s čimer se večina delničarjev, kakor sem slišal, ne strinja. Ali ozki gospodarski koti ne poznajo omejevanja na narodnosti, zlasti ne kadar pride čas obračuna za to ali ono, ko mora biti denar tukaj.
Naravno je torej, da je postal Dom, odkar je bil postavljen, tista gospodarska točka, okrog katere se je sukalo vse javno življenje naših Lasallčanov. Kako tudi ne? Saj je vsak želel, da se stavba čimprej izplača in tako -zavaruje po eni strani delničarjem investicije, po drugi pa ostane Dom res lastnina rojakov, ne pa kakšnih tujih špekulantov. Kaj čuda, če se je moralo odslej radi skupnih interesov marsikaj pregledati in da je moral imeti pri tem nekaj besede tudi farovž, ki je bil vendar indirektno, potom faranov, v partneršipu z vsemi ostalimi elementi v naselbini. Vse to mora biti pod temi razmerami razumljivo: zato pa je trditev, da je padla radi tega vsa naselbina v naročje farovža, tako nezmiselna, kakor če bi kdo trdil ,da so obstoječi "soft drink salooni" za prohibi-cijo.
Vzeto vse v vsem, je treba priznati, da duh napredka, ki se je vedno odražal iz La Salle, ni zamrl, ampak živi, in da se bo pod drugimi razmerami, ki nastanejo prej ali slej, izkazal vrednega zaupnika in bojevnika na kulturnem in političnem polju našega delavstva v Ameriki.
Iz La Salle sem se podal drugi dan v Oglesby. Na moje veliko začudenje pa sem našel to mesto mrtvo
na duši in na telesu. Ljudje tukaj hodijo sicer okrog kakor drugod, tudi delajo, jedo in spe, ali večina njih je brez volje in brez hotenja. Nekateri izmed njih vzbujajo v človeku skoraj usmiljenje. Seveda niso vsi taki. Med njimi je tudi naših, ali teh je bolj malo. Tisti ki niso naši—in ti menda tudi nikogar drugega niso — pa imajo to nadarjenost, da znajo kaj spretno odganjati od hiše socialistične agitatorje. Te vrste umetnost tiči namreč v tem, da ti navedo skoraj v eni sapi 12 vzrokov, zakaj mu ni mogoče naročiti list ali kupiti knjigo. S tem se namreč umetnost šele začne. Ko si slišal vseh 12 vzrokov in jih pretehtal, si takoj zapazil, da je med vsemi, dvanajstimi pravzaprav samo eden, da drži, vsi drugi pa da so piškavi kot star oreh. Tisti izgovori, ki sem jih odbral za "trdne", so bili poprečno te sorte: "treba je popraviti streho, ker je votla;" "me boli glava"; "me boli noga"; "me boli roka"; "padlo mi je nekaj v oko"; "krava je imela splov;" "neverno kako bo spomladi;" "ni denarja —prihodnjič!"
Dejal sem, da je dvanajsti izgovor držal; in res je držal; ali za vse niti v teh slučajih ne morem jamčiti, da so res tako "trdni", kakor so se prikazovali. Nisem bil namreč zraven, ko je imela krava splov, dalje ne vem, če je res, da ni imel mož denarja, kakor tudi ne, kako bo spomladi. Videl sem pa moža, ki je imel obvezano roko, drugi nogo in tretji oko, in da sem se prepričal vsaj o tem, kar sem mislil, da se da prepričati, sem pogledal še na streho tistega gospodarja, ki je dejal, da mu curi — in res, streha je bila votla in raztrgana. Upam da je streha danes že zakrpana in da so ozdravili tudi vsi tisti dobri ljudje, ki so bili tako hiido prizadeti na svojih udih . . .
Iz Oglesby sem jo odrinil v E. Moline,. kjer sem se ustavil pri sodružici K. Brejc, bivši tajnici socialističnega kluba št. 219 in dobil informacije, zakaj je moral klub začasno prenehati z delom. Kakor v La Salle, so me sprejeli sodrugi tudi tukaj po sodružno. Zvečer sva šla s sodrugom Rosetichem na delo, in rezultat najnega prizadevanja je bil, da sva dobila nekaj novih naročnikov in prodala nekaj knjig. Rezultat ni bil slab, še bolji pa bi bil, če bi ne bilo na železnici štrajka, kjer so razni iz Chicage importirani skebje vzeli mnogim našim sodrugom delo, tako da so bili primorani iti sami v druge kraje za zaslužkom. Sodrugi so obljubili, da se socialistični klub zopet obnovi, čim postanejo delovne razmere normalnejše.
Na poti v Lincoln sem se ustavil v Peoria, od koder gredo zveze poulične železnice doli proti južnemu Illinoisu. Ker sem bil ravno v mestu, sem se odločil, da poizkusim svojo srečo glede novih naročnikov, eventualno prodajo Družinskega koledarja ter da upostavim stike za poznejše organiziranje socialističnega kluba. Toda kam naj se obrnem? Pogledam v i-menik društev SNPJ in najdem društvo, ki je tukaj. V imeniku čitam: F. Vohlgemuth, 103 Butfer Str., tajnik društva. — Do njega moram! Ni trajalo dolgo, in že sem bil pred njegovo hišo. Brat Vohlgemuth je bil slučajno doma, ker je bil bolan. Ko mu razodenem mojo misijo, me je takoj povabil, naj se udomačim on pa da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se mi raz-kaže hiše Slovencev in Hrvatov. Razume se, da sem se njegovemu povabilu odzval in se takoj udomačil, kakor je pri socialističnih agitatorjih navada. Nekaj časa sva govorila o svetovni politiki, o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, pa tudi v Ameriki, zvečer pa je pokazal slov. hiše njegov sin, deloma pa nek rojak, ki ga je za to priliko pridobil brat Vohlgemuth.
Uspeh tistega večera ni bil slab. Dobil sem pet novih celoletnih naročnikov, razprodal nekaj knjig in dobil od brata Vohlgemutha naročile za 15 Družinskih koledarjev. V kolikor sem mogel posneti iz razgovora brata Vohlgemutha, in kar je več: v kolikor sem mogel soditi njegovo inteligenco in zanimanje za socialistično stvar, tam ne bo dolgo, ko se ustanovi socialistični klub in priključi k Jugoslovanski socialistični zvezi.
V Peoria je nekaj naših ljudi, ki vzdržujejo s Hrvati klub, ki pripada k S. L. P. Kdor čita slovensko glasilo SLP, "Socialistično Zarjo," bi moral sklepati, kakor da imajo v Clevelandu že vse naše nekdanje postojanke, m da bo "S. Z." izpodrinila Proletarca, ker da je to baje želja naših nekdanjih članovi Kako je to vse drugače, ko pride človek na mesto in gleda to razlaganje eselpistov z lastnimi očmi! Prav v Peo-riji so člani eselpističnega kluba obsojali "Socialistično Zarjo", ker se zaganja ob Proletarca in tako podlo demagogira. Povedal sem članom tega kluba, ki so se naročili na Proletarca, da se pri J. S. Z. in S- P-ne smatramo nezmotljivim, za kakšne bogove ali kaj podobnega, ampak da smo ljudje, željni delati z vsemi frakcijami, ki imajo socialistični cilj, ne odobravamo pa, da se dela v eni ali drugi organizaciji zdražbo, kajti prostora in materiala za organiziranje je dovolj za vse frakcije. In ker imamo kot socialisti en cilj, je naravno, da se bo prej ali slej našla pot do ujedinje-nja vseh frakcij. Zakaj bi ne delali torej med tistimi, ki še niso nikjer, ki ne pripadajo ne tej ne oni frakciji, namesto da se zaletava in zdražbari tam, kjer je še kaj organiziranega. Taka taktika ni konstruktivna, marveč destruktivna, in jo mora obsojati vsak resnično revolucioniran socialist! Vsi navzoči člani S. L. P. so dejali, da je res tako!
(Dalje prihodnjič.)
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin za "Proletarca" so poslali:
Frank Petrich, na agitaciji po Illinoisu ..........19
Louis Britz, Lawrence, Pa."............................................8'
Louis Urbancich, Detroit, Mich.................6
August Komar, Cleveland, 0.....................5
Jernej Kokelj, Irwin, Pa..............................................5
Jos. Krebelj, Cleveland, 0..............................................4
Andy Zlatoper, Maynard, 0..........................................3
Anton Lukancic, North Chicago, 111..........................3
Frank Benchina, Chicago, 111......................................3
Chas. Pogorelec, Chicago, 111......................................3
Frank Richter, Utah ........................................................2
Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va...............2
Frank Rataic, Forest City, Pa......................................2
Ignac Musar, Clinton, Ind.......................2
Tony Zupancich, Lowsville, W. Va..............................1
Lucas Groser, Nokomis, 111..........................................1
Anton Klanšek, E. Moline, 111..........................................1
Louis Krašna, Conemaugh, Pa......................................1
Jos. Pompe, Burgettstown, Pa...................1
Anton Putz, Cicero, 111..................................................1
Jos. Ule, Chisholm, Minn.......................1
Peter Bukovec, Johnstown, Pa......................................1
John Darovec, Chicago, 111..............................................1
Praviš, da si socialist in da glasuješ za socialistične kandidate. To ni dovolj. Če si res socialist, postani član socialistične organizacije in gaitator za soca-lizem.
Socialistično gibanje v Clevelandu.
Češko socialistično glasilo "Americke Delnicke Listy", ki izhaja v Cleevlandu, poroča, da se je pričel sentiment clevelandskega delavstva nagibati zopet na stran socialistične stranke. Po znanih prvomajskih demonstracijah so sledili progoni, teror, potem še razdori med delavstvom samim, nato razočaranje in mrtvilo. Nekdaj močna socialistična postojanka v Clevelandu je padla na malo število ameriških organiziranih sodrugov. Reakcija na eni strani in na drugi prenapeti ekstremizem sta dosegla svoj namen, prva s prevdarkom, drugi z neprevidno taktiko, ki je šla v prilog vladajočih.
Leta 1921 je bilo v Clevelandu skoro nemogoče obdržavati uspešen shod socialistične stranke. Glavno oporo je imela stranka v Clevelandu v čeških in slovenskih sodrugih. Med ameriškim delavstvom je bilo delo skoro onemogočeno, oziroma, bilo je neuspešno.
Letos ni bilo skoro meseca, da se ne bi vršil kak shod socialistične stranke, na katerih so nastopali vplivni vodilni sodrugi ameriškega socialističnega gibanja. Delavstvo prihaja na shode v vedno večjem številu. Zadnji shod se je vršil v Clevelandu dne 9. decembra v Labor Temple, na katerem sta goorila sodrug Maurer, predsednik Pennsylvania Federation of Labor, in Morris HiJlquit iz New Yorka. Predsedoval je sodrug John Willert, tajnik clevelandske socialistične organizacije.
Delo rekonstrukcije je veliko počasnejše, kakor razdiranje. Vendar pa stranka ameriškega socialističnega delavstva živi in napreduje. Miljonkrat so ji že prerokovali smrt, pa je vendar še tukaj, močnejša, kakor je bila pred letom. Ekstremisti na levici in desnici so jo polagali dan za dnem v grob, pri volitvah 7. novembra pa se je pokazalo, da socialistična stranka prednjači pred vsemi delavskimi frakcijami, ki so posegle v volilni boj. Napadi je ne morejo uničiti, ker je ta stranka plod dela treznih, razumnih ljudi, ne pa napetega fanatizma ,ki končno vedno privede v krah.
Bogastvo Avstralije In kdo ga las tu je.
Avstralska vlada je potom posebnega urada za dobavo statistike o privatnem premoženju v Avstraliji objavila sledeči rezultat (statistika se tiče samo oclraščenega prebivalstva Avstralije):
369,724 oseb nima nikakega premoženja;
925,461 oseb vsaka povprečno...............$150;
314,514 oseb vsaka povprečno...............$800;
374,108 oseb vsaka povprečno...............$2,500;
203,125 oseb vsaka povprečno.............$13,035;
13,718 oseb vsaka povprečno.............$92,465;
997 oseb, vsaka povprečno...............$338,575;
466 oseb vsaka povprečno . . . ............$988,465.
Iz te statistike je razvidno, da štirje odstotki avstralskega prebivalstva lastujejo 60 odstotkov od celokupnega avstralskega premoženja, ostalih 96 odstotkov prebivalstva pa poseduje 40 odstotkov premoženja. Pri tem treba pomisliti, da velika večina prebivalstva sploh nima premoženja, ki bi bilo vredno tega imena. Tej krivični "talengi" je treba pripisati precejšnjo zaslugo za zmago avstralske delavske stranke pri zadnjih volitvah.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS. Jenny Lind: Frank Grilc, Box 102.
CALIFORNIA. San Francisco: Joseph Koenig, 2105 Bush St.
Lawrence Gorjup, 635 Vermont St.
ILLINOIS. Carlinville: Jos. Korsič, 736 N. Broad St. Chicago: Frank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine
Avenue. Frances A. Tauchar, 2827 So. Ridgeway Avenue. Fr. Benchina, 2301 So. Lincoln St. Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St. Cicero: Anton Putz, 5007 W. 25th Place. E. Moline: Ant. Klanšek, 1319 19th St. La Salle: Jos. Certalič, R. 1.
Fr. Mershak, 1027 — 2nd St. Lincoln: Math. Vogrich, 734 McClean St. Nokomis: Ernest Krusic. Peoria: Fr. Vohlgemuth, 130 Butler St. Springfield: Fr. Besjak, 1974 So. 17th St.; Frank Čopi,
1820 So. 15th St. Virden: Frank Stempihar, R. F. D. 41. Box W. Waukegan in No. Chicago: Anton Lukanclc, 1034 Lenox
Ave., N. Chicago. Johnston City: Frank Martinjak, box 607.
INDIANA.
Clinton: J. Musar, Lock Box 441. Indianapolis: John Krainz, 755 N. Holmes Ave.
IDAHO.
Mulan: John Jackson,' Box 162.
KANSAS.
Columbus: Frank Čemažar, R R. 3, box 261. E. Mineral: John Brezovar, box 3. Gross: John Kunstelj, Box 32.
MICHIGAN.
Detroit: Louis Urbanich, 509 Melbourne St., Math
Urbas, 2655 Tyler Ave. Jos. Anžiček, 1432 Ferry Ave. E.; Jos. Ocepek, 7227 Roland.
MINNESOTA.
Buhl: Max Martz, Box 166.
Chisholm: Frank Klun, box 399. Joe Ule, box 814. Ely: John Teran, Box 432; Jac. Kunstelj, box 913.
NEW YORK. Little Falls: Fr. Petavs, Lover's Leap.
OHIO.
Akron: Frank Košir, 1176 Marcy St.
Blaine: Frank Germ, Box 31.
Bannock: Frank Kadivnik, box 204.
Barberton: Josephine Platner, 515 Van St.
Cleveland: John Krebelj, 1176 E. 61 St. Jos. Volk,
1400 E. 52nd St. Jos. Kodrich, 1081 E. 66th St. Collinwood: Aug. Komar, 511 E. 152nd St. Girard: Frank Zorko, 35 Smithsonian St., John Kokošin,
1006 State St. Glencoe: Nace Žlemberger, L. box 12. Maynard: Andy Zlatoper, box 22. Niles: Frank Kogovšek, 610 Clay St., Niles, O. Power Point: John Petkovšek, box 42. Ramsey: L. Bregant, Box 165.
OKLAHOMA.
Henryetta: John Rakeff, R. 2, Box 43. Hughes: Joe Kogoy, Box 23.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Jack Kotar, L. Box 7. B. Yerant, box 287. Ambridge: Fred Ogulin, 227 Locust St. Amelia: Frank Bregar, box 363.
Bon Air: Peter Bukovec, R D 2, box 98, Johnstown. Burgettstown: Jos. Pompe, E. Market St. Clairton: Anton Ocepek, box 477. Conemaugh: Louis Krašna, box 218. Coraopolis: M. Lenarcich R F D 3, box 174 B. Dunlo: Louis Sterle, Box 12.
Forest City: Frank Rataic, Box 685. Louis Krašovec, box 943.
Hendersonville: John Terčelj, box 92. W. J. Lazar, box 34.
Herminie: Anton Zornik, Box 202, A. Bertl, Box 437. Homer City: Andy Obed, Box 265. Irwin: Jerney Kokelj, box 682.
Johnstown in okolica: Andrew Vidrich, R. D. 7, boq 81.
Frank šemrov, 904 Chestnut St., Johnstown. Lloydell: Ant. Zalar, box 152. Lawrence: Louis Britz, Box 34. Library: Mike Primozich, box 164. Luzerne: John Matičič, 376 Miller St. Midway: Louis Capuder, box 473. Moon Run: Lucas Butya, box 263. Morgan: J. Kvartič, Box 453. Meadowlands: Leonard Lenassi, Box 563. Pittsburgh: John Ban, 5629 Carnegie St.' Southview: Ant. Rupnik, box 55. Spangler in okolica: Paul Les, P. O. Slovan: John Pirih, Box 77. Vandling: Jos. Čebular, Box 156. W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 114. Wyano: Math Drap, box 372. Yukon: Ant. Lavrich, box 8.
W. VIRGINIA.
Lowsville: Tony Zupančič, Box 77.
Maidsville: Ant. Mevlja, Box 97.
Reynoldsville: Bartol Louis, Box 18.
Rendall Creek: J. R. Sprohar, L box 16, Pursglove.
Thomas: Frank Kocjan, Box 272.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank Žerovec, Box 19, N. Newell St. Sheboygan: Anton Žagar, 928 Kentucky ave.
Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se oglasi, pa bomo popravili imenik.
t^J
ALI JE VAM S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka "Proletarca" je 798. Če je številka polega vašega naslova manjša kot gori omenjena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina. S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Če mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "Proletarca!"
Reakcionarji so se vedno motili. Njih skrajnosti naravno izivajo skrajnosti na drugi strani.
NAROČAJTE "BUDUČNOST".
Srbska sekcija Jugoslovanske socialistične Zveze izdaja "Budučnost", srbsko-hrvatsko glasilo J. S. Z., ki izhaja v Detroitu, Mich., kot tednik.
Priporočajte hrvatskim in srbskim delavcem, da se naročajo na "Budučnost". Skrbite, da se hrvatski in srbski člani v slovenskih klubih naroče na ta list. Uspeh lista je odvisen od cirkulacije. Čin* več naročnikov, večji bo uspeh.
Naslov lista je:
"BUDUČNOST", 5424 Bussell St., Detroit, Mich.
Naročnina: Za celo leto $2; za pol leta $1. Za inozemstvo $3 za celo leto, $1.50 za pol leta.
i^®
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega Muha št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in četrto nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpošte-
vajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
^
Socializem bo izpremendl kapitalistični sistem civilizacije ,to je boj, sovraštvo in tekme v kooperativno družbo, v civilizacijo, ki bo šla za palmo kulture in človeške sreče. Medsebojni boji, ki se vrše danes vsled bojazni za eksistenco, bi izginili.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE ST., CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRA-FONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:
Zmerne cena in točna postrežba,
Pilite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
POTEM
pa zaužijete nekoliko Trinerje-vega Grenkega Vina kakor vam predpisujejo navodila na steklenici in drugi dan
ZJUTRAJ
«	J	^UUUllL UblUJClll)
kakor se počutite kadar opravljate trdo delo ves dan; počutite se slabo, vsaka stvar vas vznemiri, kot da ste brez vsake energije in delo ki ga o-pravljate je slabo.
vstanete energični, ste veseli in greste na delo v urad ali tovarno, krepak in razigran in delo vam gre hitro in dobro od rok.
To so posledice, ki vam jih da TRINERJEVO GRENKO VINO. To zdravilo, ki skozi 33 let m našlo tekmeca, vam da takojšno odpomoč ako imate slab tek,xzaprtje, zoper pline, bolečinam v želodcu, glavobolu, nervoznosti itd. Prečitajte naslednje pismo: — "Cleveland, O., 19. dec. 1922. — Jaz se popolnoma strinjam s priporočili za Vaša zdravila in rečem da so v resnici priporočljiva ker sem sam iskušen o tem. S pozdravom, J. Jalen." — Dobe se po vseh lekarnah in trgovcih z zdravili kateri imajo tudi druga Trinerjeva zdravila v zalogi. Imena teh zdravil najdete na krasnem Trinerjevem stenskem koledarju za 1. 1923. Vprašajte zanj pri vašem lekarju ali pa trgovcu z zdravili.
Joseph Triner Co., Chicago, 111.
Oboževalci dreves.
V notranjščini Cejlona (Azija) prebivajo Cinga-lezi, ii ne verjamejo v zdravila belokožcev. Oni verjamejo v duhove dreves, ki skrbijo za njihovo zdravje. Ce na primer kdo oboli, tedaj okrasijo deblo drevesa s cvetlicami, napravijo ogenj, v katerega mečejo jaz-min in darujejo mlado kozo. Mi tu v Ameriki ne obo-žavamo draves na ta način. Mi jih le visoko cenimo, vendar rabimo njih ljubje ali listje ter jih primeša-vamo v naša zdravila. Zmesi v Trinerjevem zdravilno grenkem vinu so izključno iz rastlin. To zdravilo, ne-prekosljivo za slab tek, slabo prebavo, pline v črevesju in podobne želodčne nerede ne vsebuje prav nobenih kemikalij. Isto je izvrstno zdravilo, brez katerega ne morete biti, ako hočete biti dobre volje na božične praznike. Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevega zdravila v zalogi. Ali imate že Trinerjev stenski koledar za leto 1923, ki je prekrasno umetniško delo? Če ga še nimate, pošljite 5c za
pokritje poštnine na Jos. Triner Company, Chicago, Illinois. Voščimo vsem vesele božične praznike!
U. S. GOVERNMENT SPODNJE PERILO.
2,500,000 kosov popolnoma novega volnenega vojaškega perila smo nakupili od vlade, da ga naravnost prodamo ljudem po 75c komad. Navadna cena je $2.50 kos. Vse velikosti — srajce od 34 do 46, spodnje hlače 0d 30—44. Pošljemo pravo velikost. Plačajte pismono-ši, ko prinese blago ali pa pošljite poštno nakaznico. Če Vam blago ni povolji, Vam takoj vrnemo denar. Dept. 24 The Pilgrim Woolen Co., 1476 Broadway, New York, N. Y.	(Adv.)
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Telefon Canal 4340.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111.
Med Throop in Blue Island Ave.
Edina slovenska-hrvatska trgovina cvetlic
Izbera svežih cvetlic za plese, svatbe, pogrebe, itd.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 n 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SFVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, gripo .n za odpomoč pri glavoboli vsled prehlada
Cena 50 centov
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
"THE MILWAUKEE LEADER"
NajveSJi AmertSki seeialatiini dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE. WIS.
3649-51 W. 26th Street, CHICAGO, ILL.
M .M
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljske izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje $3 na leto. Samo dnevne izdaje $9 na leto; pol leta $5; en mesec $1.25.
SLOVENSKA
BANKA
Zakrajšek & Češark
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah,
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-
ske linije, in
»
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOffiHSTOWN, PA.
Glas za socialistic!!
andidate
je glas za tvoje interese.
Letak kongresne kampanje 1922.
81
Izdala Jngosl. Soc. Zveza socialistične stranke, 3639 W. 26th St., Chicago, III.
Našim delavcem v prevdarek.
ZEDINJENIH državah imamo vsake dve leti kongresne, vsake štiri leta predsedniške in vsakih šest let senatorskc volitve. Ob teh prilikah si državljani Zedinjenih držav izvolijo poleg zastopnikov v zvezno postavodajo tudi zastopnike v državne postavodaje ali legislature, kakor tudi v mestne in Okrožne za-stope ali urade. Ti zastopniki delajo potem zakone, po K.terih še ima prebivalstvo dežele za gotovo dobo ravnati.
Ameriški državljani tvorijo v pretežni večini delavci. S tega bi človek sklepal, da morajo imeti delavci tudi večino v postavodajah, v kongresu in v senatu. Žal, da temu ni tako.
V zveznem kongresu, ki šteje 435 članov, sedi samo en delavski poslanec ali zastopnik, sodrug Meyer London iz New Yorka, v senatu, ki se imenuje zgornja zbornica kongresa, pa niti enega ne. Vsi drugi zastopniki so člani republikanske in demokratične stranke, ki predstavljati desno in levo krilo ameriškega kapitalizma, in se radi "športa" včasih menjati v vladi. Tudi po državni '""islaturah je tako. Le v gotovih slučajih se pripeti, da žleze kak pristaš delavske ali socialistične stranke za eno ali dve dobi v postavodajo.
Kaj je temu vzrok? Vzrokov je več, toda največji vzrok — vzrok v.-h vzrokov, je, ker se delavstvo ne briga dovolj za spoznavanje svojih interesov, ker se ne zanima za svojo politično akcijo, za svojo samostojno politično organizacijo, kjer bi se strnile tiste sile, ki jih daje to delavstvo kapitalističnim Strankam.
Velika večina ameriškega delavstva niti nc ve, da ima to delavstvo kakšno samostojno politično organizacijo že tukaj, pa misli, da je najbolje, če oddajo svoj glas starini strankam, češ, te bodo
'i* gifilvrie, ira no-srry-rva gladko naprej. Edini princip, ki igra pri takih slučaiih svojo vlogo, je takozva-ni "Full dinner pail" in pa 100 odstotni •"••ikanizem. Tli pod oskrb-nlštvOm teh kapitalističnih jerobov, gre res vse gladko naprej. Vse gladko gre naprej za tiste, ki imajo tovarne, rudnike, premogokope, železnice, plovbe, banke, zemljišča in vsa druga gospodarska sredstva v svojih rokah. To se vidi najjasnejše ob času štrajkov, izporov in sploh v časih, ko se radi prevelike produkcije zapirajo tovarne in meče delavstvo na cesto. Ali ne saino v štrajku, izporih in brezposelnosti se vidi to. Vsak posamezen dan v življenju jc priča, kako težak boj za obstanek ima delavstvo, med tem ko njegovi gospodarji ne občutijo tega. Kako tudi? Saj imajo v svojih tovarnah sužnje, ki jim delajo, in sužnje, ki jim na volilni dan dajo tudi svoje glasove, da jih morejo izkoriščati že nadalje. Da, ljudi imajo pod seboj, ki si režejo sami palico, s katero so tepeni.
Arsc to se ponavlia od leta do leta, od volitev do volitev, in pod raz-bolcllm in upognjenim hrbtom prihajajo nad posameznika iieopažcna leta, polna skrbi in končno rani grob. Sreča, ki izhaja iz gospodarska sigurnosti in o kateri je sanjal, ko je bil še mlad, se nc prikaže nikdar. V svetu je siccr vrvenje, znaki življenja, koprneiija in hotenja — toda vse to je izven njegove gospodarske meje, ria katero je priklč-njeh. On živi v drugem svetu — v svetu gorja, pomanjkanja, bede in žive smrti. In vendar bi bilo lahko drugače — popolnoma drugače, samo če bi bilo tukaj hotenje . . .
Kako dolgo še bo delavstvo, tisto delavstvo, ki vzdržuje svet, a je samo jačno in v Strahu za svojo gospodarsko sigtirnOst, tako nedosledno in bo prodajalo svoje pravice za sklcdico leče, ki mu je daje kapitalistični razred v obliki dela in male napitnine? Koliko časa bo treba šc agitirati in učiti, da začne to delavstvo samostojno misliti, da se organizira politično in glasuje na volilni dan za svoje kandidate? Kako dolgo bo delavstvo še trpelb, da se ustvarjajo v postavodajah njemu škodljivi zakoni, ki predpisujejo za vsak korak, ki ga naredi in ki znači zanj tnalo več kruha in malo več življenja, ječo, smrt in progon? To so vprašanja, S katerimi bi se mdral -pečati vsak resnično napreden delavec; kajti od rešitve teh vprašanj jc odvisno, kako dolgo bo še delavstvo kapitalističnemu razredu za sfafažo in na ta način teptalo svoje interest z nogami.
Dne 7. novembra se vrše v Zedi-rjciiih državah zopet vo'itve za kongres 5n za razne državne pOsla-
vodaje. Ob tej priliki bo ameriško delavstvo zopet lahko pokazalo, kako daleč sega njegova samostojnost, kar se. tiče presojanja njegovih interesov. Ta dan bo imelo priliko popraviti svoje napake in glasovati za socialistične kandidate. Glasovati za socialistične kandidate pa pomeni, da mora delavstvo poznati načela in program socialistične stranke, kajti le če bo delavstvo poznalo, kaj hoče socia-lizenij mu bo mogoče slediti delu, ki je zapopaden v programu te stranke. Republikanska in demokratična stranka ne poučujeta državljanov o programu teh dveh strank, pa tudi če bi jih, ni v teh programih ničesar takega, kar bi označevalo delavske interese. V programih republikanske in demokratične stranke se govori le o rečeh, do katerih delavec sploh nima pristopa: O tarifih, o narodni in mednarodni trgovini, o subvencijah za Železniške družbe, o zavarovanju naloženega kapitala v tujezemstvu, o kolonijah, posestih itd. itd. Naj-zvestejši tolmač -igramov republikanske in demokratične stranke so pa posledice gospodarskih razmer doma, to je štrajki, ječe, sod-nijske prepovedi, ki zabranjujejo shajanje posameznikov, svobodo govora in tiska. Delavci, ki so glasovali za republikanski ali demokratični program, sicer niso glasovali v mnenju, da se te reči dogajajo nad njimi, kakor se; toda o-ni so glasovali za sistem, ki te reči odobrava, odnosno vsebuje. Če niso tega vedeli preje, je njihova dolžnost, da se o tem^ sedaj pouče. Sistem, ki ga zagovarjata republ. in demokratični program, dajeta kapitalističnemu razredu vse pravice, ki si jih ta razred lastuje nad delavci. Sistem! Spremeniti je treba torej sistemi
Spremembma sistema sedanje družbe je zapopadena v programu
Sosial! "ne stranke!
m &a sezTianmro nas-c aeiavce s tem
progrtimom ter jih uvedemo na razmišljanje delavskih nalog, je Jugoslovanska socialistična zveza izdala letak in ga razposlala v vse kraje, kjer žive naši delavci. Letak je razposlan brezplačno. Stroški za priredbo letaka so se pokrili iz fon: da, ki ga je zbirala pred časom J. S. Z. in katerega prispevki so bili izkazani v "Proletarcu" ih "Prosveti". Naj še omenimo, da je bila dodana k tej svoti še svota iz fonda Izobraževalne akcije J. Š. Z., kamor prispevajo razna napredna slovenska riodnorna društva vsak mesec svoje prispevke.
S tem jc izvršila J. S. Z. del tistega važnega izobraževalnega dela, ki ji po njeni nalogi pripada. Od naših zuvednejših delavcev in socialističnih agitatorjev pa jc sfdaj odvisno, da pride letak v roke vsakega slovenskega delavca, katerega dolžnost je, da g a pazno prečita od začetka do konca. A nc s^mo, da se letak prečita, temveč da se sleherni začne ravnati, kakor je v njem zapopadeno, kajti socialistična organizacija, socialistično časopisje in glrts, ki je pridobljen potom prvega in drugega za socialistične krt;i " Me, je glas za interest tistega, ki ga jc oddal. Glas za socialistične kandidate, je glaS Za delavske interese!
SVETOVNI KAPITALIZEM
JE BINKUOTEN.
Dolžnost delavskega razreda je, da vzame vladne vajeti v roke.
Ameriški kapitalizem stopa v svoj<3 zadnjo fazo razvoja — do zadnje točke svoje koncentracije. To stopnjo bo dosegel, če se ne zruši preje evropski kapitalizem, ki jc dobil Hud udarec v svetovni vojni, v eni generaciji. Evropski kapitalizem je vzlic svoji imperialistični politiki, s svojimi priveski in kolonijami, daleč za ameriškim kapitalizmom, in upanje, da se kedaj tako koncentrira kakor v Ameriki, je šlo po vodi. Poleg vojnih udarcev, iriia evropski kapitalizem, kar se nekoncentracije tiče* še druge vzroke, kakor politične razkosano-sti, različitoSt narodov in razne dinastije. Prav iz teh vzrokov bo reorganizacija družabnih sredstev produkcije z ozirom na šocializi-ranje mnogo težja, kakor pa v Ameriki, kjer se vrši ta proces neovirano že pod sedanjim sistemom.
Lahko se reče, da smo pripravljeni za socializem v Ameriki že danes. To se pravi, pripravljeni smo na gospodarskem polju. Pa tudi na političnem polju se jc začelo gibati. Med tem ko nam pove delavska in
socialistična zgodovina, da je bilo | leta 1904 komaj nekaj stotisoeev po- i litično razredno zavednih, ki so oddali svoj glas za kandidate socialistične stranke, jih štejemo danes na miljone. Na miljone delavcev je danes, ki so pripravljeni za pro-glašenje novega gospodarskega sistema.
Da, mnogo bolj smo pripravljeni za izvedbo socialističnega programa na gospodarskem polju kakor v RuSiji, v Angliji, v Nemčiji, v Italiji, v Franciji in drugod. Na miljone delavcev se nam približuje, ali od industrialne republike smo vzlic temu še daleč. Zakaj?
Zato, ker se delavstvo še vse premalo zanima za socialistične nauke in kar je glavno — za organiziranje na političnem in industrialnem polju,. Nikdar prej nismo imeli take prilike pospešiti socialistični cilj, kakor danes.
Mi smo pripovedovali ljudem, da bo kapitalistični sistem skrahiral, ali to so bila prerokovanja. Danes se ta prerokovanja uresničujejo.
Kapitalizem kot sistem, je začel krahirati in kaže absolutno nezmožnost, da obnovi svoje življenske sile, ki bi imele pokazati, da je zmožen vladanja.
Ali ni kapitalizem skrahiral, če je moral pomoriti 18,000,000 ljudi, da napravi mir? Ali ni kapitalizem skrahiral ,ko imajo danes države po Evropi več vojaštva za nove vojne, kot so ga imele ob času, ko je izbruhnila svetovna ojna? Ali ni kapitalizem skrahiral, če je moral telesno pohabiti nad 20 miljo-no ljudi? Ali ni kapitalizem skrahiral, če je zapravil nad 180 mi-Ijard ljudskega premoženja v vojni? Ali ni kapitalizem skrahiral, če je zadolžil narode in njihove potomce za generacije? Ali ni kapitalizem skrahiral ,ko ne more zaposliti delavcev ?Ali ni skrahiral, ko ne more napraviti miru? Ali ni skrahiral, ko je vničil mednarodno trgovino in degradiral denarno valuto?
Nič več nam ni treba govoriti v
| preroškem tonu, vsi vidni znaki so f(!irrtj; ctH je usoda kapitalizma zapečatena. Vse to se lahko potrdi brez obotavljanja. Ali če se ljudske množice ne bodo zavedale, da je treba dati temu bolnemu sistemu brco, se njegova letargija in ž njo letargija vsega ljudstva zavleče še za delj časa. Kapitalistični sistem mOra dobiti dejansko brco, da se zvrne v grob. Zadnjo brco |da ljudstvo temu gnjilemi sistemu najobčutnejše s tem, da se začne organizirati v socialističnih in industrialnih organizacijah, ter na volilni dan glasovati za edino socialistične delavske kandidate.
Ali samo glasovnica ni dovolj. Tisti, ki glasujejo za socialistične delavske kandidate se morajo tudi socialistično organizirati. Kajti socialistična organizacij^ je tisti vir, od koder ima izhajati koncentrirana! politična sila, ki ima prevzeti družabne vajeti v roke in uvesti socialistični sistem.
Dne 7. novembra se vrši v vseh državah kongresne volitve, ponekod tudi volitve zastopnikov v državne ali okrajne postavodaje. Ob tej priliki morajo delavci pokazati, da se zavedajo, kje so njihovi interesi. Glasovanje za Socialistične-delavske kandidate pomeni, da se delavec zaveda svojega razreda in s tem svojih interesov. Delavec, ki glasuje za demokratične ali republikanske kandidate le pokaže, da ne misli s svOjb glavo, ampak da je privesek ali slepo orodje tistih, ki gk izkoriščajo.
Socialistična stranka ima svojo kandidatsko listo v sledečih državah: Massachusetts, Connecticus, New York, New Jersey, Pennsylvania, Maryland, West Virginia, Michigan, Indiana, Iltinois, Wisconsin, Missouri, Arkansas, Kansas, Oklahoma, Colorado, New Mexico, WyShiing, Utah, California.
Nekaj f'-y:av je, kjer stranka nima državnega tiketa, ima pa tiket za okrožne in mestne urade. Tak slučaj je naprimir to pot v državi O-hio .Minnesoti, Vermont in par drugih.
Na vas, delavci, je sedaj ležeče, koliko socialističnih kongresnikov pbšljete v Washington in v državne postavodaje.
Ali ste v tej važni politični kongresni kampanji z nami, ali z interesi Morgana, Rockefellbrja in drugih denarnih mogotcev? Če ste z nami, kar pomeni Sami s seboj, tedaj bošte glasovali kot en mož za edino socialistične delavske kandidate!
Čas vas kliče na delo, da se brcne sedanji gnjili sistem s površja in da zavzame družabne vajeti v roke rflzfred, ki ustvarja in omogo-čuje, da nc zastane civilizaciia In i napredek.
Zakoni tvoj žep in politična organizacija.
Ti hodiš v ttovarno, v rov, na železnico ali karmorkoli. Tvoja pot drži na delo. In ko debiš po preteku tedna ali meseeca plačo, je tvoja prva skrb, da iz:računaš, kako boš izhajal. Če si ožšenjen ali ne, pri tem ni mnogo razllike. 1> o pride naokrog teden alii mesec, moraš plačati stanarino, groceiijo, perilo itd. In ko primirjaaš stroške s svojo plačo, iznajdeš, k;ako jt vse drago, kajti hrana, oblelka, stanovanje in druge potrebščine .si; $aneš drage re-či.
Če je plača malo večja, se podra-že po navadi življf.oske potrebščine, če pa je jplača 'nizka in so potrebščine malco cenijše, se navadno dogaja, da si lbrez dela in tako naj-češče brez sreedstev za življenje.
Odpomoči teem resnim razmeram, ni težko, sameo če lii hoteli delavci misliti s svojco glavo. Misliti s svojo glavo se prravi i e slediti listom, ki hvalijo sedianji capitalistični sistem; kajti ktdor čita in zasleduje take liste, je ppodob n človeku, ki si plete vrv, na kateri bo obešen.
Kdor misli s svojo glavo, lahko takoj spozna,, da ne glede katera izmed sedainjih kapitalističnih strank, to je diemokratična ali repu-
lavcem plačo, podaljšuje delovni čas in nastavlja ter odstavlja delavce poljubno, nc glede na to, kakšne posledice ima vse to na življenje tisoč in tisoč delavcev in njihovih družin. S stališča teh strank ima delavec edino pravico sužniti, molčati in trpeti, dokler ga ne pokliče bela smrt.
Vprašanje sedaj nastane: ali je mogoče narediti tem razmeram konec? Ali je mogoče ta krivični sistem odpraviti in ga nadomestiti s pravičnejšim? Ali je sploh mogoče postaviti sistem, ki bi jamčil vsem delavcem stalno delo, udobno življenje in srečo?
Seveda je mogoče! Ti sam si tista sila, ki to lahko pr^vrediš, kadarkoli hočeš, samo lioteti moraš. To storiš lahko potom Socialistične strav'--f- potom programa, ki ga ta stranka zastopa.
Glasuj pri kongresnih volitvah za socialistične kandidate; priključi se v svojem kraju socialističnemu gibanju in postani aktiven član stranke; čitaj socialistično časopisje in knjige; pridobivaj zanje čitateljc in širi socialistični nauk, kjerkoli žive delavci. Vse to in mnogo drugih stvari so prvi pogoj, da se njen program prej ali slej vresniči.
Morda je v tvoji naselbini socialistični klub, ki spada k Jugoslovanski socialistični zvezi, del skupnega socialističnega gibanja v A-
Program Socialistične stranke
za kongresne volitve 1022.
blikanska ste na površju, morajo ostati tvoje žepne razmere one in iste. Spremene se na postavodajnih mestih lahko osebe, ali drugače o-stane vse po starem. In kakor prej, se morajo vsi računi za graft in drugi izdatki plačevati iz tvojega žepa.
Kako je to mogoče? Čisto enostavno. — Vse življenje se odrejuje danes potom postav; tudi računi se vodijo potom postav.
Plinarna, elektrarna, mesar, gro-cerist, tovarnar, premogarski kralj itd., ne stoje za teboj s palico, s katero bi te silili plačevati visoke cene za živila, niti te rte goni tovarnar s palico, da moraš sprejeti delo po taki ali taki ceni. Nikakor ne. Edina palica, ki te morda zadene, je palica v rokah policaja, če si slučajno rna štrajku.
Tvoj hišriilk ne pride nad te s palico in ti zapove: "hej, ti, plačaj ta mesec toliko in toliko več za stanarino;" mu ni treba. Vse se vodi zakonitim potoili.
Toda kaj jje s temi zakoni'? Kdo jih je postavil ali jih pomagal sprejeti, da so postali zakoni?
Well, ti saim, če si glasoval za demokrate ali republikance. Ti se boš morda upiral in rotil, češ, da to ni res; a vendar je tako. Tisti, ki so izkoriščani, tvorijo večino, in izkoriščani soi potom svoje večine odglasovali, naj se delajo taki zakoni. To še pravi, podelili so pravico zastopnikom kapitalističnih strank, da lalhko sprejemajo zakone, kakršni so. Tako je, pa če se tega potem večina zaveda, ali pa ne.
Ti spadaš morda k tej večini. In če spadaš, bi bilo dobro za te, da se začneš tega dejstva zavedati, kajti zavedinost ti odpre oči, da spoznaš izkoriščanje.
Prvo vprašanje, ki se ti bo pojavilo pri tem spoznanju bo, da se boš vprašal: kakršna razlika pa je med demokratična) in republikansko ter socialistično stranko?
Na to vprašanje ti moramo pojasniti takole:
Republi! amska in demokratična stranka ste iobe za sedanji kapitalistični sistemi; to sc pravi, obe do-voljujeti izkeoriščanje človeka po človeku, ali bolje, da ima kapitalist pravico, izkoriščati ljudstvo, in grabiti iz te;ga profit; da trga de-
meriki. Če je, pristopi tje, če ga ni» se pa potrudi, da ga ustanoviš. Poleg tega ne pozabi na njeno glasilo "Proletarca"; kajti vsakega zavednega delavca dolžnost jt, da podpira svoje glasilo.
Vsa navodila, kakor sc Ustanovi socialistični . klub, kakor tudi tiskovine za ustanovitev, daje tajništvo J. S. Z., brezplačno. Piši na sledeči naslov:
Frank Petrich, .3639 .W. 26th street, Chicago, III.
Zakoni,stanje tvojega žepa in bodočnost tvojih otrok so odvisni od tebe samega! Zdrami se!
"Vsak za se in hudič naj vzame vse drugo!" To je rek, ki ga mora slišati socialistični agitator mnogokrat, ko išče med delavci podpore za list in novih članov za organizacijo. Tragično pri tem je le, da do-tičnik, ki se tako izraža, ni le nič vreden za se, kaj šele za koga drugega, saj. je vzel hudič od njega že vse — celo voljo, da bi mogel dati ali dobiti od kod kaj kolektivno.
Nekateri ljudje govore tako o svobodi, kakor da nima ta beseda nobene veze z materialnimi rečmi, in vendar je svoboda brez gospodarske podlage samo beseda, ki ne pomeni mnogo. Prava svoboda mora izhajati iz ' gospodarske enakopravnosti; ta enakopravnost se pa ne more udejstviti v kapitalistični družbi. Gospodarsko enakopravnost je treba šele ustvariti. Ustvariti pa jo je mogoče edino z uved^ bo socialističnega sistema. Kdor govori torej o svobodi, ne da bi pri tem uvaževal pogoje za njo, govori o nečem, česar ne. razume prav.
Uvod.
"Nastopne kongresne volitve, ki se bodo vršile dne 7. novembra, sc bodo vršile v znamenju neizprosnega boja profitarjev proti interesom delavskega ljudstva.
Kakor hitro je bil sklenjen z evropskimi silami mir, so naši industrialni magnatje napovedali ameriškemu delavstvu takoj vojno.
Gospodarji po vsi deželi, organizirani v jakih zvezah, so začeli neizprosen boj, da se ovrže priznanje unij in ustanovi "odprta delavnica". Namen tega je bil, da sc odvzame delavstvu pravica do organiziranja in tako omogoči, da postane masa brezmOčnih delavcev, ki bi bili za vsak odpor napram gospodarjem nesposobni.
Med tem ko so gospodarji delali v vojnem času in še potem . velikanske dobičke, take, da se ob njih številkah človeku ježe lasje, so je-li trgati delavstvu, ki je omogočilo te velikanske profite, plačo in po-množevati delavne ure, češ, da so padle cene blagu.
V	tej kampanji ameriških kapitalistov proti delavcem je stalo v ospredju kapitalistično časopisje, podpirano po oddelkih sedanje vlade^.
Potom cele vrste uničujočih odlokov devetih mož, ki tvorijo najvišje sodišče Zedinjenih držav, ne da bi bili odgovorni ljudstvu, so razveljavili takozvan Claytonov zakon, edini zakon, ki je bil kedaj sprejet v kongresu proti gospodarski tiraniji in obrambi dela v bojih z gospodarji, in tako omejili pravico do organiziranja novih članov v unije; onemogočili so izdatnost njihove moči v bojih z odvzetjem pravice do piketiranja: izročili so njihove fonde na milost in nemilost njihovim gospodarjem, in razveljavili so zakon za obrambo o-trok proti izkoriščanju od strani nenasitnih in grabežljivih kapitalistov, ki posedujejo mline, rove in tbvarne.
Vsa vladna mašina proti delavstvu.
V	času najintenzivnejših bojev, ki jih je bilo primorano voditi delavstvo za svoj n Obstanek v premogarski industriji in na železnicah, ife predsednik Zedinjenih držav držal javno z magnati železnic in premogovnih rovov, poživaioč državne uradnike, naj zapode nezadovoljne sužnje s surovo silo nazaj k delu.
V	izvrševalnih oddelkih zvezne vlade kakor na sodiščih; v kongresu kakor v državnih postavodajah; v časopisju kakor v šoli, vzdiguje reakcija svojo glavo; tiranija lii brutalnost triumfira.
To ogroževalno stanje pa se ne more na noben način pripisati zgolj novemu geslu "o normalnih časih", ki ga. je bila izdala republikanska stranka. To stanje ima svoje korenine že pri demokratski stranki, > je vladal še Woodrow Wilson, in ga podpirati sedaj^obe stranki enako. To praktično izvajanje diktature kapitalističnega razreda, ki sc izraža tako jasno v demokratski stranki, kakor pri republikanski. Za delavstvo ne more biti v teh dveh strankah torej nobenega upanja, ker ne more zastopati delavskih interesov. Njegova rešitev je e<':-----tem, dp -"ire oba krila kapitalistične stranke, to je re-publi':insko in demokratsko in s tem vrže ob tla ves profitarski sistem; da vZame v roke politično vlado in upravo industrije ter jo vodi v interesu• vsega ljudstva — bi-ez kakih posebnih privilegijev za tega ali onega, temveč enakopravi-čno za
To je velika naloga, katero mora ameriško delavstvo izvršiti radi Sa-moot-r -ie, radi upostavljenja državljanskih svobodščin In blagostanja vsega ljudstva.
Najtežje dele, ki ga ima socialističen agitator, je, prepričevati ljudi, da leže njihovi interSsi v skupnosti — v organizaciji. Tudi pri kapitalistih je bilo v začetku teško, kajti vsak je hotel le izpodriniti drugega, da zavlada nad njim sam. Toda drug za drugim je spoznal, da to ne gre, pa so se začeli organizirati v truste, korporacije in kartele. Načelna tekma med njimi je s tem izginila s površja. Njihova združitev jc odpravila potrato, ki se je zrcalila v vzdržavaiiju raznih uradov in dupliciranih sistemih
To je tudi kopčjii cilj socialistične stranke; in z ozirom na izvrše-var'- '^Togo tega cilja, stopa socialistična stranka v kongresno borbo 1922, s programom, ki sc glasi:
1. Socializacija ali podružabljenje.
Javno lastništvo Vseli javnih naprav in prirodnih virov, zlasti železnic, rudnikov, jeklarn in drugih temeljitih industrij, ki so dosegle riarodni monopol, z za'^'^b oskr-
zastopništva delavcev, ki naj u-prr.vljajo te industrije.
2. Delo.
Navadno 44 urno tedensko delo ali manj, če diktirajo tako izjeme; minimalna plača, te:v ,:-ča na dostojnem življenju in sistem vladnega zavarovanja vseh delavcev za slučaj bolrznl in brezdelja; za slU-* ' starosti, onemoglosti,, kakor za slučaje pohabljenosti pri delu, brez kakih prispevkov od strani delavcev.
Užakonltev zadostnih ustavnih dodatkov, ki naj zabranijo delo mladoletnim bodisi v katerikoli industriji, t—">vski ali agrikulturni stroki; dodatki, ki naj enkrat za vselej ugotove pravico delavcev do organiziranja, štrajkov in piketira-nia; odprava izdajanj sodnijskih prepovedi po sodiščih, kjer ima delo spore s kapitalistom, kakor tudi, da se odvzame sodiščem pravico zlorabe moči za razveljavanje zakonov, ker so baje neustavni.
3.	Farmarsko vprašanje.
Obdavčenje vseh zemliišč, ki niso obdelana ali jih lastniki ne obdelujejo, za polno rentalno vrednost; raztegnitev zadostnih vladnih kreditov za farmarske zadruge z nizkimi obrestmi in oskrbo modernih poljskih strojev In orodja; obesežen načrt za odpravo najemninskih farm; ustanovitev javnih žitnic, sprav in hla^lnih shramb.
4.	Državljanske pravice.
Takojšnjo uspostavljenje popolne
svobode govora, tiska In shajanja in popolno amnestijo za vse osebe, ki so v ječi radi političnih ižpove-danj ,ker so bili proti vojni ali so bili v vojnem času aktivni v unij-skem gibanju. Stroga izvedba 13,14. in 15. dodatka k ustavi, ki se tičejo črncev, kakor tudi izdatno postavodajo, da se zasigura črncem popolne politične, industrialne in izobrazi: " • - pravice.
5. Imperializem in militarizem.
Priznanje ruske in mehiške via-cje i-^t-m odpoklic okupacijskih čet iz Haiti in Santo Domingo, in odstopitev od samovoljnega in nezakonitega rospodsb--' nad tema republikama. Hitro ^--r'e in končno oP "ravo stalne vojske.
Socialistična stranka predlaga te političm zahteve volilcem Zedinjenih držav, zlasti delavstvu, kot korak, ki je namenjen, da reši vlado-izpod .....--•ašujoče ko"'"ole grabežljivih interesov profitarjev, da vrne ljudstvu njegove pravice in svobodo, ki je potrebna za demokracijo, da osvobodi producenta izpod tiranije in izkoriščanja kakor konsumenta izpod neoviranega odiranja in potlačevanja, in tako gladi pot za vlado, ki ima temeljiti na resnično politični in industrialni enakosti ,družabni pravici in svetovnemu miru.
Socialistična stranka in vsi njeni kandidatje, ki bi bili izvoljeni v kongres, "se zavezujejo, da bodo napeli za realizacijo tega programa vse sile, in na podlagi tega vpraša stranka vse ameriško delavstvo za njihove "lasove."
Naša kongresna kampanja je s tem odprta. Na delavstvu vseh poklicev Zedinjenih držav pa je sedaj odvisno, v koliko meri in v kako doglednem času naj se gornji program uveljavi.
njihovega obratovanja. Z odpravo potrate in koncentriranjem njihovih sil, se je bogastvo silno pomnožilo in kontrola nad trgom in proizvodnjo povečala. Njihov boj za obstanek se ne zrcali danes nič več v boju drug napram drugemu, temveč tvori enotno fronto napram tistim, ki so odvisni od njih gospodarsko. Čas bi bil, da bi se delavstvo kaj naučilo od njih, pa strnilo svoje sile.
"Enotna fronta delavskega reda" je še vedno V štadiju, ki ga jc kapitalizem že zdavnaj preživel.
Ko si prečital ta letak, ga ni treba zavreči, oddaj ga svojemu prijatelju ali sodelavcu, morda ti bo hvaležen zanj.
Iz vsebine tega letaka ti bo razvidno, da je "Proletarec", glasilo organizacije, ki je izdala ta letak, v dolgu in da prosi pomoči. Če ti finančna sredstva dopuščajo, storiš mnogo zanj ,če mu pošlješ nekaj podpore, in nagovoriš svoje prijatelje', da store isto. Ne pozabi svojega glasila!
Če živiš v kraju, kjer ni socialističnega kluba,, pa bi postal rad član Jugoslovanske socialistične zveze, lahko to storiš na ta način, da se obrneš do tajništva J. S. Z. in mu sporočiš svojo željo, nakar dobiš informacije, "kako lahko postaneš posamezen član J. S. Z. Naslov tajnika je: Frank Petrich, 3639 (W. 261 h St., Chicago, III.
DRUŽBE
politična in gospodarska organizacija delavstva!
Kapitalizem in njegovi nauki.
—Na drugem mestu tega letaka smo rekli, da se atiieriški kapitalizem koncentrira in dosega višek svojega razvoja. S tem konštatiranjem gre vsporedno lfonštatiranje, da tudi kapitalizem ni v nobeni drugi deželi tako aroganten, brutalen in brezvesten, kot je ravno v Ameriki.
To se je pokazalo zlasti po vojni, ko je pričel svojo gonjo, da vni-či unijsko gibanje. V tej brutalni kampanji se je kot vladna sila po-služil vseh zakonitih sredstev. Najprvo je začel operirati z navdušenjem za 100 odstotni Amerikani-zem, kar je pomenilo lepo pokorščino napram vsemu, kar prihaja od gospodarjev dežele. Ker ta moralna nagajka ni kazala zažcljene-ga uspeha, je začel organizirati pod raznimi krinkami razne1 navidezno patriotične skupine, ki so imele namen zanesti med maso udanost in strah, jo terorizirati in tako ugnati v kozji rog. Vse to je imelo namen, pripraviti mase za sprejem vsega, kar je imelo spadati k "rekonstrukciji". Ta "rekonstrukcija" je pomenila za nje v prvi vrsti odpravo u-nijske delavnice, podaljšanje delovnih ur, znižanje plač in drugih u-dobnosti, ki si jih je pridobilo delavstvo v teku vojne. In ker vsa že gori navedena prizadevanja niso izdala, so morali nastati kot posledica delavske obrambe, štrajki. Kako si je znal kapitalizem pomagati v štrajkih, nam ni treba tukaj razlagati na dolgo in široko. Vsa zlo-dejstva, ki jih je uganjal kapitalizem nad delavstvom, da uniči njegovo voljo in moč, so bila že svoje-časno označena v naših glasilih.
Prišla so sodnijska povelja od-nosno prepovedi, ječe, denarne kazni in progoni.
Zvezni pravdnik Daugherty, ki je izdal nad unijo železničarjev sodnijsko prepoved, ki je prekoračila vse ustavne meje in zabranila članom te unije shajanje, čitanje, svobodno kretanje in celo plačevanje unijskih prispevkov, je dejal na kritiko Samuel Gompersa, da je večina ameriškega naroda kapita-
_ i
Mističnega mišljenja, in da mora varovati vsled tega kapitalistične interese. To je povedal seveda di-plomatično, toda iz njegovih besed se je bralo, da je njegovo ravnanje po mnenju večine ameriških volil-cev.
Dauherty je izjavil to na tako brutalen način, kakor je kapitalizem v deželi sam brutalen. Vprašanje pri tem nastane, če je ameriško ljudstvo, ki je izvolilo kapitalistične zastopnike, mislilo ravno tako brutalno, ko je te zastopnike izvolilo v kongres in v senat ali ne. _z dušeslovja ameriškega naroda bi človek sklepal, da je Daugherty ameriškemu narodu nekaj podtaknil, kar v resnici ni — namreč brutalnost. Vzlic temu se ne more reči, da je bil zvezni pravdnik Dauherty popolnoma v napačnem, kajti če je ameriško ljudstvo izvolilo v senat in kongres kapitalistične zas' "nike, se iz tega po sedanji politični pragmatiki prav lahko izvaja, da dela kabinet v interesu večine. In danes se interesi tudi tako razlagajo. Kdor ima večino — tisti vlada!
Ameriški narod, ki je v pretežni večini d 'avski, se mora poltično odcepiti od republikanske in demokratične politike, ki ji služi le za stafažo, in na ta način škodi svoji lastni stvari. V tem oziru je držanje zveznega pravnika Dau-ghertya v zadevi sodnijske prepovedi napram članom železničarske organizacije in kritiko, ki je nastala kot posledica njegovega ravnanja, zelo poučna za ameriške dela-ce, ki tvorijo v deželi večino.
Ameriški delavci se morajo kot en mož organizirati v svoji — so-cialistič: stranki, izvolili potom nje svoje kandidate, in ko se to zgodi, ne bodo imeli razni republikanci več prilike govoriti, kakor je govoril zvezni pravdnik Daugherty, češ, da so sodnijske prepovedi napram članom delavskih unij izdane v interesu večine ameriških volilcev. Delavstvo, spreglej!
ŽENA
DELAVKA.
Ti si hči delavske matere. Tvoja mati se je mučila ali se še muči večino svojega življenja z delom.
Na svet te je dala z nič boljšim upanjem na bodočnost, kakor jo je poznala ali jo imaš sedaj ti. In kakor hitro si bila dovolj razvita za delo, si morala iti in si ga najti, da si mogla živeti. Tvoja mati te ni 1110 gla hraniti in opravljati.
Delala nisi nikdar radi dela samega, ali ker te je veselilo — delala si, ker si potrebovala denarja. In kadar si potrebovala več denarja, si morala bolj delati, dokler ni so tvoje telesne sile opešale. Malo ljudi je danes, ki ljubijo delo radi dela, kajti dela, ki prihajajo pod roke, so največkrat dela, ki niso izbrana po osebi, ki naj bi odgovarjala njeni notranji duši in stremljenju.
Ti nisi drugačna od svoje matere. Kakor tvoja mati, tako spadaš tudi ti v njen razred, in samo ženitev te ne reši od trdega dela in trpljenja. Nasprotno: primirjaj današnje cene za živila s tistimi, ki so jih plačevali tvoji stariši, je zaslužil tvoj oče več in rabil mnogo manj, kakor bo rabil tvoj bodoči soprog. Kajti danes je mnogo težje gospodariti in gospodinjiti, kot je bilo nekdaj.
Ti morda neveš, da vpliva žensko delo v tovarni na splošno znižanje plač. Dekleta gredo iz doma v tovarno, da si zaslužijo kruh in druge potrebščine za življenje, in v tej nadi sprejmejo vsako delo, ki se jim nudi. Tvoja dolžnost pri tem je, da se zavedaš, da želi gospodar tvoje delo kolikor mogoče ceneno. On odslavljamo moške delavce, ker jim mora plačati mnogo večjo plačo, kakor pa ženskam, ki opravljajo ista dela.
Toda možje, ki so brez dela, morajo živeti in si iščejo druga dela. Pri iskanju drugih del pa morajo sprejemati'dela, za katera ne prejemajo tiste plače, ki so jo dobivali preje.
Kolo tvojega življenja se suče, dokler ne doseže moža, ki si si ga izvolila, da postane tvoj. Tako se dogodi, da v svoji veliki želji, da nekaj prislužiš, s tem nezavedno znižuješ plače tvojemu bodočemu možu ter ob enem zmanjšuješ pogoje za življenje, ko postaneš žena in inati.
In vendar, v tvoji moči je — ne kot samostojna, temveč organizirana skupaj z ('"ugimi tovaršicami in z vsemi delavci, da preprečiš vedno in vedno naraščajoče zlo. To do-žeš, ko se zaveš, da so tvoje sodelavke tvoje prijateljice, katerim moraš podati roke ter se tako rama
ob rami bojevati proti skupnemu sovražniku. Samo na ta način združena moreš pomagati sebi in svojemu bodočemu soprogu do boljšega življenja.
Boljše delavne razmere in s tem bolje življenje, zavisi od delavcev samih in od nikogar drugega ne. Če želiš več sreče,več blagostanja in solnca ži ljenja za se in za svojega bodočega soproga, je obeh dolžnost da poznata interese svojega razreda, kamor spadata. Sijaj bogastva. sr-;če in blagostanje vsega sveta prihaja iz rok delavcev. Ti zidajo hiše, obdelujejo zemljo, upravljajo železnice, meljejo žito, pečejo kruh,! izdelujejo ' obleko, prevažajo blago, pridobivajo premog, baker, svinec, železo in zlato.
Delavci i proizvajajo vse —- žal, le za dru^e, ki vživajo sadove njihovega dela, sami pa žive v mize-riji. Tvoja dolžnost žena, delavka, je, da vse to premisliš. Ali je pravično, da ti in tvoji ljubljeni delajo leta in leta, ne da bi imeli kaj pokazati in si zasigurati za starost, med tem lastniki tovarn, železnic in premogov zapravljajo denar v brezdelju in razkošju?
Vprašaj se enkrat žena, delavka, kako so prišli ti lastniki do tega, kar imajo? Denar ne raste kakor trava; nekdo ga mora zaslužiti. In če smo mi tisti, ki opravljamo vsa dela, tedaj smo tudi mi tisti, ki zaslužimo ves denar. To kar imajo, so vzeli tebi in drugim delavcem. To lahko store, ker posedujejo o-rodje, s katerim moraš ti delati. Če se jim zoperstaviš in jim ne pustiš vzeti koklikor hočejo, ti odpovedo takoj pravico do rabe orodja. V takem slučaju zapro tovarne, mline, rudnike in puste delavce na cesti. Toda ker moramo živeti, sklonimo svojo glavo in vzamemo vse, kar nam odrede.
Toda zakaj naj bi bilo orodje, s katerim služimo kruh, v rokah gospodarjev? Če je to svobodna dežela, tedaj bi nas ne smeli držati v sužnosti. Zakaj nebi bile tovarne, rudniki, premogovi rovi, železnice in shrambe last naroda, dežele? To bi pomenilo, da dobiš ti in vsi o-stali delavci vso vrednost svojega dela, in ne le četrtino ali tretjino, kakor je to danes. Zakaj se ne bi obratovale železnice, rudniki tovarne in druge industrije tako, kakor se obratujejo danes pošte, javne šole, parki in mostovi?
Tako upravljanje se imenuje pod drugim imenom socializem. Socialisti so delavci, kakor si ti in tvoje sodelavke, siti večnega dajanja svo<-jih sil za nekaj brezdelnežev, ki sesajo kri delavnega ljudstva. Čitaj program Socialistične stranke, ki se nahaja na prvi strani tega letaka in se seznani z zahtevami, ki jih izvedejo socialisti, čim pridejo na vladno krmilo.
Vsake delavke in vsakega delavca dolžnost je, da se pridruži socialistični organizaciji in tako z združeno močjo pomaga graditi silo, ki ta program uresniči.
KATERE LISTE PODPIRAŠ IN ČITAŠ?
Na drugem mestu tega letaka smo govorili o velikem primanjkljaju, ki ga ima vsak mesec "Proletarec", glasilo Jugoslovanske socialistične zveze.
V tem članku hočemo spregovoriti nekaj o podpiranju in čitanju "Proletarca".
Kakor smo že povJarjali, mora "Proletarec" prej ali slej prenehati l iti predmet večnega prosjačenja. To pa ni mogoče druaače, kakor da dobi list vsaj še 2,500 novih naroč-
nikov. To število novih naročnikov bi mu zasiguralo obstanek. Ali je to nemogoče? Poglejmo.
Št'-"iTo slovenskih delavcev v A-meriki, ki naročajo liste, znaša o-krog 20,000, med tem ko se računa na število čitateljev približno na na 40,000.
Ali bi se med temi 20,000 naročniki ne moglo dobiti ena četrtina, ki bi naročala list, do katerega ima vsak naročnik kontrolo, ker je vendar list last delavcev? Na vsak način bi to moralo biti tako, saj so vendar vsi izmed teh 20,000 delavci. In vendar ni tako. Ravno to pa je vzrok, da je njihov list zanemarjen in se ne more vzdržati brez zatekanja z nejubimi apeli do podpornih društev. Drugi listi imajo svoja razna pjd.jetja, ki jim služi tak list za retlaimo. Proletarec nima razen knji? nobenega takega podjetja, in kn ig;e, ki.jih-oglaša, ne nosijo: toliko, la bi pokrivali primanjkljaje. j
ker bi rad videl, kaj piše nasprotnik ali na pol nasprotnik, odnosno "prijatelj delavcev". Dobro! Nihče ti ne zameri, če hočeš slišati zvon tistih petinsedemdesetih glasov, ki se odražajo iz teh listov in ki vsi daleč odvajajo tistega, ki poje tebi. Da, le naroči ga, pa se uči, uči, uči, primirjaj in študiraj; ali zakaj zanemarjaš pri tem svoj lastni zvon, svoj lastni glas, ki poje tvojo pesem vseh 365 dni v letu — zvon, katerega glas bi ti moral biti znan po dnevi in po noči, v nedeljo in ob delavnikih in te spremljati na vseh tvojih potih življenja! Ta zvon — tvoj glas je tvoj list "Proletarec", na katerega , si pozabil in ga zapustil. Utajiti ne moreš tega, ker so tukaj številke, ki govore. Izmed 20,-000 slovenskih delavcev v Ameriki plačuje in naroča 18,000 liste, do katerih — izvzemši glasila SNPJ— nimajo naročniki nobene kontrole, med tem ko ima list, do katerega
Jasno je torej, dia s stališča solidnega gospodarstvaa tako ne more iti naprej. "Tnogokratt se je že povedalo slovenskemu doaivstvu, naj obrne pažnjo na te nezdlrave gospodarske razmere pri svojesm listu in jih naj na en ali drug naičin odpravi, toda vse prizadevanje je bilo do danes zastonj.	,,
Ali se je torej ččuditi, če prihajamo zopet pred *tfe, slovenski delavec, ki bi moral "biti nad blagostanjem svojega listal najbolj zainteresiran in te .spomiinjamo na dolžnosti, ki so tukaj? Presojaj!
Ti želiš izprermembe sedanjega družabnega sistemia — kar si pokazal nemalokrat. Vr orožje veruješ, s katerim naj se ta sistem odpravi in nadomesti z boljirm; v pojačanje tega orožja veruješ., da bo izvršitev tega ložja, a bistwene podpore, bistvenih materialnilh sredstev ne daš — ne v dovoljni mieri. Ta sredstva daješ raje takim llistnu, do katerih nimaš nobene komtrole.in se ti ob času voli*- iznev?erjajo.
Dejal boš, da_ dlelaš to radi tega,
ib]?|b cmmTmrri b| ; |a ommiQmia]f|B camp b|J|b anmuuiu a|f|a i^rimiirm^fianTTTrnTiTTD
Jugoslovanska Socialistična Zveza Socialistične Stranke v Ameriki.
Pravi socialist spada k socialistični organizaciji in ni nikdar v zadregi, če ga kdo vpraša, naj se izkaže s svojo člansko knjižico. Pravi socialist ve, da je izvedba socialistične družbe brez organizacije nemogoča. Zato pa podpira svojo organizacijo s financami in z delom, ki je v organizaciji zapopadeno.
Predstavnica socialistične agitacije za izvedbo socialistične družbe je za jugoslovanske delavce v Ameriki.
a
a
Jugosl Social. Zveza, del skupnega
socialističnega gibanja v Ameriki.
V ta namen ustanavlja J. S. Z. med našim delavstvom socialistične klube in jih uvaja v skupno Socialistično stranko Amerike.
Če je v Vaši naselbini pet ljudi, ki vedo, kaj hoče socializem, lahko takoj ustanovite socialističen klub in ga priključite k Jugoslovanski socialistični zvezi.
Vsa navodila, kako se začne klub, dobite pri tajništvu J. S. Z., ki Vam pošlje tudi tiskovine brezplačno.
Pišite: FRANK PETRICH, tajnik J. S. Z., 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
iihlH u.i.1,111 igmi Bijis m.i in mini
HnTrrniiiMDaltfin
HiLla mama life
Kakor že tiisoškrat in tisočkrat piovdarjeno,
je vsakega raznedno zavednega delavca dolžnost, da naroča in čita svoje glasilo. T'o glasilo je brez-dvomno
PROLETAREC
Proletarec izhajja vsak teden na 20 straneh in priinaša važne socialistične članke, razprave in in formacije, ki so za vsakega slovenskega delavcai nenadomestna. Proletarec stane zaa vse leto $2.50, za pol leta $1.50.. Za inozemstvo $3.50, pol leta $2J.OO.
List ima v zalogji tudi razne poučne knjige, kateire razpošilja posameznikom ali ipa zastopnikom. Pri večjem naročiilu daje tudi popust.
Pišite po cenik knjig, ki ga dobite brezplačno.
Vse knjige se ipošiljajo poštnine prosto.
"Proletarec" jje lastnina slov. delavcev, in knjigje, ki jih ima v zalogi, so torej laist delavcev, organiziranih v J. £S. Z. Z naroča njem lista in knjiig podpirate torej svoje lastno p«odjetje za svoje lastne interese!
Pošljite vso nairočnino za list kakor za knjige na:
PROLETAREC
$639 W.26th Stremet, Chicago, 111.
Skrb za vzdržavanje politične organizacije in časopisja.
imajo lahko, kontrolo, če le hočejo, komaj 2000 naročnikov!.
Prijatelj, ali ti je res vseeno, kdo ima nad listom kontrolo? Ali ti je res vseeno, kako piše list politično pred volitvami in ob volitvah? Well, če je temu tako, tedaj je tvoja in naša stvar še zelo, zelo daleč.
Ali morda podpiraš druge liste radi tega, ker ne verjameš v svojo moč, pa delaš to iz obupa, indife-rentnosti ali kakor že?
To so predsodki, ki so neopravičeni !	,
Zdrami se, obudi vero v samega sebe in obup, indiferentnost ter sebičnost bodo izginili. Postal boš jak in j .••'--I, hoš svojega glasu, svoje ideje, svojih somišljenikov, svojega glasila, in svojih sobojevnikov. Vera vase prepodi vse bojazni, da nisi to, kar bi iinel biti; odžene ti bojazen, da moraš imeti pri sebi lojeno svečo, ki ti jo upihne vsak čas veter, namesto elektrike. Bodi sam svoj gospodar svojih zadev v krogu sebi enakih — v krogu bojevnikov, ki poznajo svoj cilj in svoja pota! Ta tvoja luč, kolektivna sila, ki se izraža v tvq'°m glasilu, te bo vodila naprej in dajala pogum, samozavest in samostojen značaj. Proč s predsodki! :
Proletarca moramo povzdigniti in spraviti do tiste veljave, ki mu gre, ne pa ga prepustiti svoji usodi. Pridobiti mu moramo tistih 2,-500 novih naročnikov in ga posta-
Povojni kaos je vrgel večino de-lavsk ih političnih in gospodarskih organizacij v večje ali manjše finančne krize. Največji vzrok tem krizam sta bila in sta še razkosa-nost delovskih sil, radi česar so se znižali naravno tudi dohodki, in pa podražanje tiska in življenskih potrebščin.
Uvidevšj, da s tako malimi dohodki ne bo mogoče vzdržavati Jugoslovansko socialistično zvezo in njeno glasilo "Proletarca", se je ustanovil lanjsko leto poseben fond "Izobraževalne akcije J. S. Z.," katerega namen je bil, da se s prispevki, ki bi jih dajala društva slovenskih naprednih podpornih organizacij v Ameriki, pomaga organizaciji in njenemu glasilu "Proletarcu."- Žal, da se z zasnovanim načrtom ni uspelo v toliko meri, kakor se je pričakovalo. Ali brez uspehov ta akcija vendar ni bila. Doseglo se namreč ni toliko, da bi se- pokrivali primanjkljaji, ki jih ima v tej draginji "Proletarec", pokriva pa se primanjkljaj pri Jugoslovanski socialistični zvezi. To pomeni, da je prepuščen ' list še vedno svoji usodi.
Pozneje se je bil ustanovil "bataljon 400toterih," katerega namen je bil, da poplača v tiskarni Pro-letarčev dolg. Na vsakega člana tega bataljona je bilo določenih $5. Ali radi preniogarskega štrajka tudi ta fond ni uspel 100 odstotno. Nabralo se je do danes okrog $800, namesto $2.000.
"Izobraževalni akciji J. S. Z." se je priglasilo, do danes 97 aktivnih društev, ki prispevajo Zvezi vsak mesec okrog $110.00. To je ravno toliko, kolikor znaša mesečni deficit pri Jugoslovanski socialistični zvezi. Proletarčev mesečni primanjkljaj znaša $250.00 na mesec.
Vprašanje sedaj nastaja, kako naj se pokriva ta primanjkljaj.
Normalna sodba bi bila, da je treba dobiti listu toliko naročnikov, da bi se pokrival ta primanjkljaj, ali pa Jugoslovanski socialistični zvezi toliko članov, da bi prevzeli nastajanje mesečnega primanjkljaja pri listu na svoje rame in bi ga pokrivali sorazmerno s posebnimi mesečnimi dokladami.
To bi bilo najbolje, ker bi se na ta način pojačala oba, in kar je glavno: prenehala bi biti predmet prosjačenja pri naših podpornih društvih. To se brezdvomno prej ali slej zgodi; toda do tlej jc treba imeti tukaj nekaj konkretnega.
Rok večine podpornih društev, ki so še zavezala, da pripsevajo v
viti na zdravo finančno podlago. In to čim prej, tim bolje!
Proletarec izhaja vsak teden na dvajsetih straneh in stane za vse leto $2.50, za pol leta $1.50. Čc želiš prevzeti zastopstvo, piši upravni-štvu po tiskovine, pa jih dobiš takoj. Naslovi:
"PROLETAREC, 3639 W. 26th Si., Chicago, III.
Ne pozabi, prijatelj, da med 40,-000 čitajočimi sloenskimi delavci jih ne bo t žko dobiti 2,500 za Proletarca, samo če je dobra volja za •to. Pokaži to voljo, prijatelj, somišljenik in sodrug, in glas zvona delavskih interesov bo pel dalje, dalje, dokler ne nastopi dan delavskega vstajenja in osvobojenja!
fond "Izobraževalne akcije J. S. J." poteče z mesecem decembrom 1922. Vprašanje sedaj nastane, če bodo podpirala dotična društva to akcijo še nadalje ali ne. Če jo bodo, in če se tem društvom pridruži še nadaljnih 250 društev, tedaj je situacija pri J. S. Z. in pri njenemu glasilu "Proletarcu" rešena, če se pa ne odzovejo, tedaj , ameriško slovensko delavstvo lahko računa na neli"bo presenečenje, ki se lahko pripeti vsak čas — to je, da se bp i .oralo vse agitatorično delo za socialistično propagando med našimi delavci v Ameriki za gotovo dobo, ali pa za vedno prenehati. Kaj bi to pomenilo za naše delav-stvo, si lahko vsak sam izračuna.
Ali moreš ti, kot posameznik, ki čitaš ta letak, v čem pomagati, da se to prepreči? Da, prav lahko.
Tukaj 'z tvoja prilika:
V kratkem dobe vsa podpornai društva naprednih podpornih organizacij zopet apel za pridruženje "Izobraževalni akciji J. S. Z.", za bodoče leto. Tvoja sveta dolžnost je, da se na seji svojega društva za-vzameš za to akcijo in podpiraš predlog za pridruženje tvojega društva tej akciji. Društvo lahko prispeva po en ali pa dva dolarja na mesec in s tem zasigura obstoj ne le "Proletarcu" temveč tudi J. S. Z. Mi štejemo med napredna podporna društva 700 slovenskih društev v Ameriki. Če se odzovejo našemu apelu poleg teh, ki so že sedaj pridružena, še 250, je obstoj J. S. Z. in "Proletarca" zasigurant
Med tem ko bo vprašanje financ v tem kritičnem času s tem rešeno, se bosta pa že pospela in postavila na lastne noge,. Danes ni drugega izhoda. Prijatelj:
Govori o tej stvari s svojim prijateljem, s svojim rojakom sosedom in sodelavcem. Zadeva je važna in potrebuje vse pozornosti. Ce »..-nemariš, se boš ln mora a jprepozno. 5< reši vprašanje, ali sl;o delavstvo v AnieriKi se naprej svojo politično organizacijo ali ne; svoj samostojen politični list ali ne. Oboje rešiš lahko -na najcenejši način, tako cenen, da tc rešitev ne ho stala niti 5 centov na mesec, medtem ko zgubiš, ako bi morala J. S. Z. in "Proletarec" prenehati, samo na ugledu in na interesih več kot $5 na mesec, in tisti, ki se popolnoma zaveda vrednosti delavske pol. organizacije in njenega glasila, pa tudi več.
Prostor tukaj ne dopušča,' da bt se mogli baviti z vsem delom, ki sta ga izvršila v dobi svojega obstanka "Proletarec" in Jugoslovanska socialistična zveza. Tisti, ki so ga zasledovali, ga gotovo* poznajo.
S tem smo razložili , stvari pri J. S. Z., in Proletarcu, kakor so, od vsakega po dinca pa jc sedaj odvisno, da stori svojo dolžnost in bo na mestu, kadar pride ta zadeva na društvene seje. Tvoja beseda lahko podkrepi glas delavskih interesov med našim ljudstvom, ali pa ga zadavi. Da, samo tvoj molk postane lahko kopač, ki izkoplje J. S. Z., in Proletarcu v teh kritičnih časih grob in ga pahne vanj. Čc se to zgodi, boš moral nositi odgovornost za to sam. . . Za to pa ne pozabi na vzdrževanje svoje politične organizacije in svojega lista!
				
IB MimmniJi w|-|B QD	iinimiiffl|*lammTni	mma|č|aammoa| |aam	TTTTTTm fS| i|a llllllllllllll B|	IffliHhiimrm a
Ameriški Družinski Koledar m leto 1S23
IZIDE V KRATKEM.
Kakor druga leta, izide tudi za 1923 za naše delavce družinski koledar, ki ne bo v ničemer zaostajal sa drugimi letniki. Po gradivu kakor po slikah, bo celo prekašal prejšnje letnike.
Vseboval bo lepe povesti, pesmi, informacije, razprave in tolmačenja. Med drugimi pisatelji, izumitelji in pesniki bodo zastopani naši najbolji — Ivan Cankar, Finžgar, F. Alb-reeht, Seliškar in Bevk; izmed ruskih pisateljev bo zastopan Anton Čehov; izmed francoskih Anatole France in Guy de Maupasant; izmed ameriških domačih I. Molek, potem araer. Dr. C. P. Steinmetz, znani ameriški električar"wizard"; dalje bodo v njem razprave o Henry Fordu, Arthur M. Lewisu in Mahatmi Gand-hi, znanemu indijskemu revolucionarcu itd. itd. Vsi ti spisi bodo opremljeni s slikami. Po-leg teh bo več drugega gradiva in razne slike.
Cena koledarju je 75c, trda in lična vezba.
Ne naročajte drugega, tudi če vam agenti ponujajo svoje po nižjih cenah, kajti naš bo koncem konca še vedno najcenejši!
Pošljite naročnino še danes, ali pa ga naročite pri društvenem tajniku, če prevzame vaš društven tajnik razprodajo.
Naročnino prejema uprava
lil
ili
3639 W. 26th St.,
ib1j|b mrmraim al, [al
CHICAGO, ILL.
fa], | a nrrnFal ■ | a am: mu lin a 1, [b