GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Devoted To The Interests Ov The Laboring Glassed.
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
'OD BOJA DO ZMAGE”!
KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 13.
“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 26. marca 1909.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto TIH.
Razgled po svetu.
Avstrija,
-Dunaj, 22. marca. Iz Budapešta ae poroča:	V zbornici ogrskega
državnega parlamenta se jie opozarjalo na resni položaj in ob jedil pili po vdarjala absolutna zanesljivost Nemčije na prani Avstro-O grebe. Vis led tega se je vpr izo rila (burna ovacija, za nemškega cesarja, ker zvesto vstraja v pri-jateljiski zvezi z Avstrijo.
Berolin, '21. marca. Pozivom se v Nemčiji bivajoči Avstrijci, kateri se v vojaški obveznosti nahajajo. še vedno odzivljajo ter v domovino odhajajo. Iz Berolina, Hessen in Rubr-ozemlja so se polni vlaki rezervistov odpeljali.
Nemčija.
iBeroldn, 21. imarca. Veliko razburjenost je v Hamburgu povzročila vest, o aretaciji uglednega lastnika ladij Alona Ahrensa. Obtožba napram. Ahrensa jo naravnost gorostasna. Gre se za zaroto, ladjo na visokem morju potopiti 'in potem visoke zavarovalnine v žep utalkiniti. Neverjetno je pri vsem tem. da je ta zarota .že dolgo časa uspešno delovala. Ahrens je strojnike pridobiti znal, kateri so parnike na visokem morju na način potapljali, da je preiskava vselej dognala: — “nesrečo”. Nesreče so se pripetile, ‘kadar je do-tični parnik osamljen na morju bil, ali pa se> v megli nahajal, da ni bilo rešitve, ne pomoči in ne prič. Z obljubo delitve plena 'si je Ahrens znal lopove pridobiti. Trikrat se je bila lopovščina, ponesla, a pri četrti nakani je bil neki mornar Nobel po imenu zasačen, ko je ispodnje ventile odpiral ter vodo v parnik spuščal.
iKoliko človeških žrtev in nesreč je bilo pri prejšnjih treh dogodkih, se še> .ne ve.
Francija.
Pariz, 23. marca. Zborovanja brzojavnih, telefoničnih in poštnih uradnikov se je vdeležilo oko-lo 6000 štrajkarjev. Ra z v en kalilih 200 stavkarjev so visi glasovali da se k delu povrnejo. Uspeh je dvomljive vrednosti, ker vlada m dala nobenih odločilnih kompeza-
«Ü-
Da so se stavbarji udali, je bil vzrok ker je vojno ministrstvo vojake v službo praznih mest komandiralo im nameravalo vse vojaščini podvržene uradnike, v dejansko službo poklicati.
(Op. ur. Tu je zopet dokaz, kako vse vlade, brez izjeme, proti delavstvu nastopajo. Vojak ja ni zato, da civilne službe opravlja, temveč da v sili domovino brani. Toda. vlade se ne brigajo za namen vojaka, kadar se delavec za svoje pravice poteguje; v takem slučaju' so brat .proti bratu, sin proti očetu postavi, ne meneč se za naravne pravice, samo da se kapitalu in kronanim trotom v st reže. S ramo t a !)
Angleška.
'London. 23. marca. Vladimir Tscherkoff. literarilčen zastopnik grofa Leo Tolstoja, kateri se je nekaj časa v Jasni-Poljani nahajal. je dobil od policijske oblasti obvestilo, da je iz provincije Tula izgnan. Predbaeiva se mu, da jo uporn vplival na ondotno prebivalstvi.
London. 22. marca, Iz Gauroe-ka. Skolcije se poroča, da se je neki Remv pri ondotmi policiji javil, ter pripoznal, da je pred enim letom v Zdr. državah, v državi Illinois, nekega elerka umoril in oropal.
‘Čiitajte “Glas Svobode!” Samo $1.50 na. leto.
Italija.
Rim, 2. marca. Župnik Rornolo Murri, voditelj katoliških demokratov, kateri je bil pri zadnjih volitvah od krščanskih demokratov poslaneom izvoljen, je iz papirniškega. odbora izobčen. Župnik Murri je ¡prvi poslano, kojii v parlament vstopi, od časa kar je moč papežev omejema.
Pater Rornolo Murri je bil leta 1907 od papeža suspendiran zaradi neupoštevanja papežovih in-struikcij o zatlržavanju duhovščine, katera kazen je taktat med katoliškimi liberalci veliko senzacijo vzbudila. V drugi 'polovici leta se je širila vest, da se namerava Murria izobčiti, toda n« zaradi krivoverstvo marveč zaradi nepokorščine v besedi in pisavi, in njegove kritike napram papeževi politiki.
Rim, 23. marca. Šele sedaj je konečmi izid volitve drž. poslancev razglašen. ¡Socialisti so pri drugi volitvi 24 sedežev pridobili, tako da sedaj imajo 43 poslancev. Na novo so pridobili 11 mn-datev. Visled te zmage je med socialisti silna radost. Oni bodo predvsem' vladne vojne zahteve pobijali, v čemur jih bode 40 radikalcev in 28 republikancev podpiralo. Skrajna, levica šteje 106 poslancev izmed 508.
Srbija.
Beligrad, 21. marca. Mir je toliko, kot zagotovljen. Ofieijelno se naznanja, da so vet vlasti Srbijo pozvale, naj vprašanje o aneksiji BosneuHercegovime, kot- rešeno proglasi in da. naj rezervnike zopet odslovi. Nadalje se zatrjuje, da je srbska vlada teni pozivu pritrdila. ter pot za trgovinsko pogajanje z Avstro - Oarsk o odprla.
Rusija.
Wiadikau'kas, 19. marca. Zaradi umora plemenitaža po imenu Tokarejew, so bili tukaj na smrt obsojeni jedem policijski seržemt (podčastnik) in pa dva policista.
IZ URADA S. N. P. ZVEZE
v Chicago, 111.
V Leadville, Colo. se je ustanovilo novo podporno društvo ter se priklopilo k S. N. P. Zvezi v Chieagi, 111. Društvo ima številko 9, šteje 30 članov in je pričakovati, da v najbližnjem času naraste na 50 udov.
Pri volitvi uradnikov so bili izvoljeni1 sledeči člani:
Predsednik. Martin Mesojedec: podpredsednik. Anton Jančar; 1. tajnik, Anton Mehle; 2. tajnik, Anton Zalar; blagajnik.'Joe La-nič:	zastopnik, Johin Prijatelj.
Nadzorni odbor:	Frank Raje.
John Križman in John Zajc. Bolniški odbor:	John Puh in John
Selan.
Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
1517 S. ‘43rd ave.. Chicago, 111.
Op. ur. Dopis priobčimo v prihodnji številki.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 .................. 50	kron,
za	S 20.55 ................. 100	kron
za	$ 41.10 ................. 200	kron,
za	$ 102.75 ................. 500	kron,
ža	$ 205.00 ................ 1000	kron,
za	$1020 00 ................ 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal-Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
H Cortland St., New York 8104 St. Clair Ave., N. E.i Cleveland, Ohio
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Winnipeg, Canada 22. mar. Že zadnje dve leti se je vlekla v i-nifmovanem mestu sodnijska razprava med delavstvom in kapitalom, katera je pozornost nase vlekla od obeh Strani, ki pa se je zadnje dni zaključila z obsodbo internacionalnih strojnikov in dru-gov, ter bili so obsojeni na $50,-(XX), ¡katere morajo plačati magnatoma železarske tovarne “The Vulcan Iron Works Co.”, 'katera je tožila delavsko zvezo ¡mašinis-tov za tozadevno odškodnino, pri-zadjano ob času štrajka pred par leti.
Zajedno je isto sodišče potrdilo že prelj izdano sod ni j sk o preponed (injunction) proti imenovani delavski organizaciji, za stalno. Pod tem injunkšnom so prizadeti tudi kleparji, livarji in kovači; vse minije' spadajoče v to stroko, ki so v tej mejnarodni strokovni zvezi maši n isto v. Toda boj še ni končan, ker apelirajo' najprej. -— Smelo pa prorokujemo, da bodo tudi tukaj delavei-trpini “špa-g o” vlčkli.
Hazleton, Pa. 22. marca. Plače navadnih delavcev v tukujšnih tovarnah Hazleton Sheet Steel Company so za 10 odstotkov, val-jačern pa za 20 odstotkov znižali.
•Za vzrok znižanja plače se navaja slabo industrijsko stališče. Delavci se s tem niso zadovoljili ter delo ostavili. Valjani še posvetujejo zaradi stavite-.
Se ratón, Pa.. 22. marca. Predsednik Tomaž L. Lewis, se je izjavil, da rudarji od zahteve pri-pozmanja rrnije nikakor ne odnehajo. 700 delegatov, kateri zastopajo 150.000 rudarjev bodo na konvenciji prisotni. Nadalje je Lewi's rekel: ‘ ‘ Jaz ne bodem z o-paratorji nobene ko-ntraktei pod-pisaval. raz v en kot predsednik rudarjev. ’ ’
Portsmouth, O. 22. marca. Več tisoč unijskih in neuni jskih delavcev čevljarskih tovarn je odklonilo poziv, da naj se na delo povrnejo. Tudi je bila prošnja, da Ibi smel predsednik zveze delodajalcev govor na delavskem zborovanju držati, odklonjena.
‘Vse kaže. da že 6 tednov trajajoči- štrajk ne bo v doglednem času končan.
Reading, Pa., Dva lokala Amalgamated Iron, Steel and Tin Workers sta pri zadnji seji sklenila, da, če bo Reading Company nameravano znižanje plače, ki se ima uveljaviti dne 29. t. m. vres-ničila. bode do 500 delavcev zastav kalo.
Če bo znižanje plače uveljavljeno ¡po temi bodejo sledeči plavži prizadeti:	v Danville, Scranton.
Bewick, Milton, Lancaster. Dun-cannon, Lebanon, Harrisburg, Blandón, Temple, Pottstowm. Stowe in v Seiferts ¡Station.
Ge se; delavci v teh Reading topilnicah. zadovoljijo s nameravanim znižanjem plače potem bodejo prizadeti tudi drugi strokovnjaki. Število delavcev znaša približno 22.000 mož.
Omožene žene — delavke. Leta 1900 je bilo 800,000 vdov v Zdr. državah, ki so si z delom služile vsakdanji kruh. Poleg teh je delalo v tovarnah četz 700.000 množenih in 60.000 razporočenih žensk. Vsili množenih žena-delavk v tem letu je bilo čez 1.600,000. Število delavk, poročenih in neporočenih pa je bilo 4.800.000. —
Po ljudskem 'štetju je pa bilo takrat v Zdr. državah vsega skupaj 171/2 miljenov žensk. Iz tega je razvidno, da si mora 30% ženskega spola samo kruh služiti. BI až en a Amer iika!
Sluga kapitala.
Montgomery, Alta.. 22. marca. Governer R. B. Coiner iz Alabama je vse ženske v mestu, proti selbi razkačil, (ker se je branil delegate imenovati k konferenci “Child Labor”, katera bo zborovala od 29. do 31. marca v New Orleansu.	.
Zahteva, se zakon, kteri prepoveduje vposljenjie otrok v tovarnah pod 14 letom starosti, a Comer, ko j i je sam eden najibogatej-ših tovarnarjev, se je izrazil, da on zakon ne potrdi, ako ne bo minimalna starost na 12 let določena.
Governer Comer, je tisti lopov, kateri je z vojaki na najbrutal-nejši način štrajk premogarjev zatri.
Proti delavskim organizacijam,
•kakor je razvidno, so ameriški (kapitalisti naperili grozen hoj, boj na življenje in smrt. Seveda j.e kapitalistom to lahka igra, ko imajo pod svojo komando vse, kapital in s kapitalom tudi justi-co.
Najnovejše pa pride, sodnijska določba, da delavec ne bo smel postati član delavske organizacije
Medsebojni boj na življenje in smrt je izbruhnil med dvema delavskima organizacijama, in sicer izmed tesarji in mizarji pred par tedni v Denver, Colo., in kateri se z vso ognjevitostjo in podvojeno energijo nadaljuje.
Delodajalci se tega zelo veselijo in še z večjim veseljem pa po svojih vohunih podpihavajo nerazsodne delavce, ter se na tihem v pest smejejo.
Ta prekleta zavist in nevošlji-vost je menda tudi mejnarodna. Od' pandi veka ni bilo v tej deželi solidarnost med delavstvom tako krvavo potrebna, kot je ravno sedaj. Dandanes so v Ameriki za delavstvo Vsili strok, grozno kritični časi, in ako se ne spoji ter dela za. interese delavstva skupno, bo kapitalističen zvon še prekmalu zapel mrtvaško pesem nad 'žrtvami mezdnih sužnjev.
Osemurni delavnik. Californij-ski deželni zbor je potrdil osemurni delavnik za vse ohe delavce, ki so pod zemljo vposleni pa bodisi kakonšnokoli delo. Nadalje delavci v topilnicah, sušilnicah in čistilnicah.
Naprošeni smo, da opozorimo naše rojake iščoči dela danes tukaj jutri tam, da naj ne hodijo dela iskati v Goldfield, Nevada. Mesto Goldfield je več kot polno delavskega ljudstva, kateri ne morejo dobiti nikakoršnega dela.
Dokaj slaba poročila dohajajo tudi iz 'AHaske, in resnici na ljubo ter rojakom v ¡prevdarek podajamo naslednje iz delavskega žur-nala iz Morn.e, Alaska.: V Monic je vse delo pod zemljo vstavljeno radi znižane dnevne plače za $1. V Fairbanks pa traja, štrajk že nad eno leto za osemurni delavnik. Poslani nam žurnal zaključuje:	“Poštene može in možje, ki
se sramujejo biti zavezniki brezsrčnih korporacij se prosi da sedaj ne hodijo v Alasko.”
Pekovski štrajk. New York. 21. marca. Velikanski štrajk pekovskih pomočnikov se pripravlja za 1. maj. Lokalne unije št. 400, 104. 163 in 169 zahtevajo o-seumimi delavni ča.s; toda trebus-nati “bosi” pravijo, da se z lepa ne udajo unijskim zahtevam. To-raj bo brezdvomno boj.
Rojak, kateremu si dal “Glas Svobode”, da je čital, je pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
CHICAŠKA JUSTICA.
Ni še dolgo tega. ko je policija v Chieagi, aretirala tri delavce radi izsilstva velikanske svote 46 centov. Dva. izmed treh je sodnija obsodila v dosmrtno ječo. To je zopet ono pravično in resnicoljubno zrcalo kapitalistične justice, katera bi se morala primerjati z ono našo novico pred par tedni v “Glas Svobode'”, pod zaglavjem “New Vorška justiiea” o bankirju Morse, kateri je pokradel in o-ropal za več tisoč sto tisoč dolar-jev, ki pa je po obsodbi vžival vsak dan svobodo, ter se udeleže’-vaf raznih odborovih sej in raznih korporacij1, katerih predsednik a-li direktor je bil, deloma pa, je še, in se vozil z automobilom po mestu ter špekuliral v New Yo reki stock exchange.
Ni pa upanja, ki bi vzdramilo ljudsko	pomil o vabi ost napram
tem revežem chieašike justice. Ti so revni izmeček delavstva, proizvod sistema, kateri zalbranjuje človeku ¡živeti v potu svojih rok, in ga zato, da je ukradel toliko, da si uteši glad, pahnila v pogubljenje, v večni zapor — tam kjer je jok in škripanje z zobmi.
$130.000 fuč.
Baltimore, 21. marca. Rimskokatoliški župnik eerkve sv. Katarine na Luzerne in Preston cesti, Caspar P. Filbert, je toliko časa. denarno prometovai dokler je $130.000 dolga napravil in svojo službo zašpekuliral. Kardinal Gibbons je župnika predpreteeeni teden odstavil, ker se je dognalo, da razven $28.000 cerkvenega dolga je še za $130.000 dolžne obveznosti napravil.
Samo neznatni del tega denarja je bil za cerkev porabljen. En del se je porabil za. plačilo zavarovalnine n.a Mbortovo življenje in proti nezgodam v skupnem znesku $70.000. Ostalo je župnik v razna podjetja vtaknil, ker se je nadjal, v bodoče velike dobičke napraviti. Možje, kteri so finančne operacije Ellberta pregledovali. so se izrazili, da župnik ni pri zdravi pameti.
Kardinali Gibbons, akoravno ni zakonito zavezan in odgovoren za Elbertove dolgove, jih je baje prevzel da ho on poplačal. Elbert jo zadolžnice — men jie e — za $75.000 v promet stavil, ktere, seveda nimajo nikakoršne vrednosti Nobeden se ne zglasi za $25,000.
J. L. Samuels, je zadni teden v San Franciscu, Calif, na ulici našel zavoj vrednostnih papirjev za $25,000. Mr. Samuels je pozvedo-val po lastniku, ki je tak« nebri-žen da pusti na ulici toliko bogastvo : iko pa lei ni o lastniku mogel ničesar poizvedeti, razglasil je še 11. t. m. v vsili meščanskih listih, da kdor je zavoj zgubil naj se zglasi. Pa tudi sedaj ni o lastniku nobenega duha ne sluha.
KNJIŽEVNOST.
■Prejeli smo 1. zvezek 6. tečaja 1909 “Naši Zapiski”, socialna revija, iktera bo zopet redno vsaki mesec izhajala.
'Vsebina' je vseskozi zanimiva in jo priporočamo našim cenjenim čitateljem. Naroča se: Naši Zapiski, Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. KranjiSikoj— Avstrija. Cena za Ameriko celoletno 6 Kr. 20 v.
Pozdrav!
Očeta, svake, prijatelje in znance obveščamo, da smo srečno v Chicago, 111. dospeli in dalje odpotovali.
Na srečno svidenje!
Rodbina Frank Tori iz Meadow Lands, Pa.
—fr$\)
Strahovalci dveh kron

ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL. - XVIII.
gim so morali soigralci odložili kocke, ker jim je zmanjkalo de-
Sinje teke poždiralo more Kakono če proždriti i mene, Na kamenu usrid sinja mora.
Hrv. narodna.
Ko je Kržan šel v cerkev sv. Marka po pismo vojvodinje Asun-te, je Tomo ostal pred cerkvijo in na tihem preklinjaj e svojega gospodarja trdoglavost, pasel svoje poglede na veselem in živahnem gibanju urno gob roju e ga občinstva, Tomo ni pazil pa svojega gospodarja, Kržan je pa spričo pisma vojvodinje Asunte popolnoma pozabil na svojega slugo in kmalu zapustil Markov trg, da poišče jadrenico “Maria Imunaeu-lata”.
©časoma se je Tomo neveličai čakanja pred cerkvijo in ko se je občinstvo razgubilo, jo je mahnil doli- proti morju, kjer stojita še dandanes velikanska kamenita stebra.
'Benečani so ta. stebra pripeljali pred davnimi leti iz Levante, a ležala sta celih petdeset let pred do-ževo palačo, -ker so se izjalovili vsi poskusi, ju postaviti pokonci. Beneška vlada je razpisovala bogate nagrade tistemu, ki postavi ta dva stebra, in te nagrade so privabite nebroj arhitektovi iz vseh krajev v ponosne Benetke, toda vsi poskusi so se izjalovili. Naposled se je oglasil tudi lombardski arhitek. Baratieri. Bil je to< znamenit strokovnjak, obenem pa velik čudak. Republika beneška mu je ponujala velike vsote, če postavi stebra pokonci, a mož je vse odklonil. Nato mu je dož o-bljubil, [da mu izpolni vsako željo, ki jo izreče kot ceno za svoje delo. In zdaj se je Baratieri lotil dela in je res postavil stebra pred doževo palačo, za plačilo pa je zahteval, da mora biti vsakemu dovoljeno, igrati med tema stebroma hazardne igre, ki so bile sicer v 'Benetkah prepovedane pod smrtno kaznijo. Dož ni hotel prelomiti dane besede in je izpolnil arhitektovo željo. Od tedaj je bilo med' tema stebroma celih štiristo let vedno živahno gibanje. Ljudje so igrali noč in dan, na karte in na kocke, za velike in male vsote. Med teina stebroma so nehali celo vsi stanovski razločki. Ponosni patricij in pri prosti mornar sta. bila tu enako vredna in enakopravna in tukaj se je zgodilo, da. je bil slavni beneški admiral Venier, igraje na kocke s svojim goudolirjem, izgubil vse svoje premoženje in se vsled tega ra mestu ustrelil.
Igranje med tema stebroma se je tako udomačilo, tla je republika iz javnih ozirov na vse načine skušala zatreti to navado. Ugled dožev je zahteval, da vlada ni preklicala izdanega privilegija, z drugimi sredstvi pa ni ničesar dosegla. Da bi odgnala igralce, je vlada dolgo let med tema stebroma dala izvrševati vse smrtne kazni. A tudi to ni ničesar pomagalo. Celo pod vešali so ljudje kartali in kockali, ponoči in podnevi.
■Prišedši do stebrov, se je Tomo pridružil gledalcem, ki so stali v gostil gruči okrog igralcev in z največjim zanimanjem opazoval, kako se je sreča menjavala. Gledalci niso bili nič manj razburjeni, kakor igralci sami, ki so čepeli na ikamenitem tlaku in vpili in se prepirali, vriskali veselja, če so dobili, in kleli, če so izgubili, tako. da so se Tomu kar lasje ježili.
Najstrastnejši igralec je bil že prileten ogorel mož, krepak in ši-rokopkč. Oblečen je bil kakor je bilo predpisano za beneške Patricije. v ozke, nog se oklepajoče črne hlače. Intel je črno suknjo, o-pasano z bogatim pasom in kratko črno pelerino. Na črnem baretu se je zibalo veliko, snežu obel o pero. Ta. igralec je imel čudovito srečo. Kar zapored je dobival in polnil svoje žepe. In drug za. dru-
narja.
Tomo je kakor zamaknjen opazoval to igro. Čim dlje je gledal, toliko bolj se je razvnemala njegova kri, toliko bolj ga je prevzemala želja, da bi sam poskusil svojo srečo. Končno mu je prišla misel, da ta igralec-vendar ne bo vedno in vedno dobival, da se mora sreča vendar enkrat obrniti. Ta misel se je neprestano podila po njegovih možganih in čim dlje je trajala igra. toliko bolj se je To-mu* utrjala misel, da mora dobiti, če kocke le < nk.rat vrže.
Ravno je bil zadnji igralec izgubil ves svoj denar. Srdito zabavljajo je vstal in jezno odšel in zdaj se ni nihče ganil, da bi stopil na njegovo mesto.
Srečni igralec se je ozrl po gledalcih in žvenketaje s cekini in tolarji, ki; jih .je držal v rokah, je zaklical:
—	No — ali se nihče več ne upa poskusiti' svoje sreče? Mislite li, da sem jaz srečo vzel v zakup?
Nihče se ni oglasil, tudi Tomo ne, dasi ga je kar lomilo hrepenenje po kockah. V tem'hipu je igralec zapazil Toma. ('ital mu je z o-braza, kaj misli in vesclo-porogljiču je zaklical v hrvatskein jeziku.
—	Poskusi- ti svojo srečo, mladi rojak. Najbrž si kak mornar, kaj ne? No, rojaka sva. in da vidiš, kako te imam rad, stavim ves denar, kar ga imam v rokah, proti enenra samemu tolarju. Sedi, dečko in vrzi kocke. En tolar gotovo p remores — a glej, jaz imam lu v rokah cekinov in tolarjev kolikor jih ti še videl nisi.
Torno je dobro čutil porogl.ji-vost tega prigovarjanja, a u.plaši-lo ga to ni. Skromno je stopil iz vrste gledalcev in se usedel na tla.
—	Vrzi kocke, je ukazal patri-
eij-
Torno je najprej potegnil izza srajce, kjer je shranjeval svoj zaklad, en tolar in ga položil na tla, patricij pa je istotako storil z denarjem, s katerim je doslej žvenketal.
Tomo je vzel v roko koščeno posodico, v kateri so bile kocke. Najprej si je vsako natančno o-gkdal in jo pretehtal, če ni na kakem koncu kaj svinca vlitega. Patricij je to zapazil in z dobrohotnim smehom rekel:
—	Previden si, dečko. Lej, to je prav!
Zdaj je Tomo pomešal kocike v posodici dvakrat in trikrat in kocke vrgel na tla.
—	Enajst pik. je zaklical patricij. Posebne sreče nimaš dečko. Če 'hočeš skisati svet izkušenega moža, odvadi se kockanja.
Med terni besedami je patricij sam vrgel kocike.
—	Dvanajst pik, so na en glas zakričali gledalci.
Dvanajst pik ! Tomu se je zazdelo, da se podere nebo na njega. Se ganiti se ni mogel, tako ga je prevzela razburjenost. A to je trajalo le en trenutek. potem pa je planil Tomo kakor lev; na svojo žrtev. na dobljeni denar, in ga začel tlačiti za srajco.
—	Počakaj, dečko, počakaj, se mu je rogal patricij. Nikar se ne prenagli, dan je še dolg. Le sedi na svoje mesto, zdaj vržem jaz prvi kocke.
—	Ne, gospod, ni jih treba vreči je sicer spoštljivo, a odločno izjavil Tomo. Sami ste mi rekli, naj se odvadim kockanja. To bo res najbolje.
Gledalci so se smejali' na ves glas. To je patricija spravilo tako v jezo, da je planil pokonci in hotel Toma udariti. Mahnil je, a zadel ni. zakaj Tomo se je sklonil k tlonr in se splazil med gledalce in pobegnil z dobljenim denarjem.
Patricij, ki ga je bila poprej sreča naredila prešernega, je zdaj kar pobesnel. .
Preklinjal je Toma in ves njegov rod in se rotil, da ga že dobi
in da ga kakor mačka potopi v morju. Bilo je to strahotno rotenje, izraz tako brezmejno divjega temperamenta, da so .se poslušalci kar groze umikali. Tomo tega ni slišal, kajti stal je že v cerkvi sv. Marka in zahvaljuje' se čl at eri božji' tematski za pomoč y igri o-bl.juibil, da ji 'kupi tri debele •sveče, kadar pride zopet dom«v.
(Dalje prihodnjič.)
ČISTA ROKA.
Orientalska bajka.
Pripoveduje se, da je nekega dne stopil mladenič pred obličje Hanin al Rašida, Kalifu — slov-ijen bodi njegov spomin —, pri-tiran je bil, ker je v neki prodajalni v bazarju peku Babdulu hleb kruha izmaknil.
Potem ko je mladenič Assirn ben Abdullali, pred prestolom svoje čelo v prah položil, pogledal je neustrašeno v obličje kalifa.
“Zakaj si zapovedi korana o-skrunil in moje postave prestopil?”
“Solnee sveta,” je Assin odgovoril, “glej moj stari oče je bolan in jaz mu strežem; vsled tega zamudim jaz moje delo kot tovarni!? v bazam, in lakota me je privedla k temu. da sem peku Babdulu hleb kruha izmaknil.”
Tu ga je Harun strogo pogledal in reče:
“Allah, koji srce človeka pozna. ho Tvoje djanje prizanesel in Tebi svojo milost podelil; to da jaz, kot zemeljski sodnik moram zakon varovati: vsaka krivda se mora poravnati.”
In Harun je namignil Mesar tiru. kateri je nosil meč pravice.
Tn se je vrgel Assirn na kolena in prosil:
“V moji duši je skrita tajnost; privoli, da jo Tebi razodenem. Ko sem bil pred dvema večeroma ob bolniški postelji mojega očeta od spanja premagan, prikazal se m je Sulejman, veličasten in nte pri trčil čarodejne besede. Kdor z ei sto roko začarani zlat v zemljo vsadi, bo velikansko žetev imel. Vzrastelo bo zlato drevo z zlatim cvetjem in sadom; toda, tako je rekla prikazen, čarenje se ne sme v svojo korist izrabljati.”
'Na to pravi Harun: “V korist države hočem denar rabiti; pojdi z menoj na vrt da čar poskusiš.” Na vrtu je dobil Assirn ben Ab-dullali zlat, nad kterim je čarovne besede izpre,govoril in vročil zlat kalifu. “ISanio čista roka, katera se ni nikdar tujega imetja polastila', snue začarani zlat v zemljo vsaditi. Ker sem jaz peku Babdu-ln hleb kruha izmaknil, bil bi pri meni čar brezvpešen. Vsadi Ti gospod, čarovno drevo!”
Tu se obrne Harun k Dšaffar-ju, velikim vezirju, ter reče: “Al--lab je velik in vidi moje kesanje. Kalifu sliši svet, in jaz ne morem nič vzeti, kar ne bi moje bilo. Ko je pa še Manssur, moj oče, ua prestolu kalifov sedel, sem jaz cesto njegov zaklad oropal. Vsadi Ti. Dšaffar, začarani zlat!”
.‘Gospod,” reče veliki vezir, “Dohodki tvoje države gredo skozi moje roke, in akoravno se trudim da tiste pošteno oskrbujem' — vendar ne vem. če bo čar v mojih rokah vspeh imel.” Dšaffar je izročil zlat velikem imamu.
“Prezvišeni vladar,” reče le ta, “oskrba cerkvenih desetin teži moje rameni; kako moram vedeti. če me je Allah pomilostil, mojo roko čisto obdržati pred tujim imetjem, Seraskirju dam zlat.”
Le ta ga je brzo v roko Assiruša položil. “Jaz plačujem vojakom plačo in razdeljujem vojni plen, tudi jaz ne vem, so li moje roke čiste.”
Assirn se, zazre Ilarunu v lice: “Gospod, Ti si rekel, da vsaka krivda mora svojo kazen dobiti. Tukaj stojim med visokimi Tvoje države, in moja krivda je najmanjša.”
Tu se Harun kviško spne: “As-sim. ben Abdullah. jaz se Ti zahvaljujem za uk. Ali bi morali mi vsi naše glave zgubiti ali pa nobeden. Od' danes naprej si Ti kadi v Bagdadu; kajti jaz sem Harun al Rašid ta pravični.”
Dr. Richters
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Pain-Expeller.
Ozdravel vas ho v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
,F. Ad. Richter Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Jz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —>-— V Reko čez Gibraltar, Neapelj in Trst—'—
tanit, Piasia,	topi* Uk*
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta 5e dva največja svetovna parnika Cako-nia in CakmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko* modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se ra
CUNARD STEAMSHIP CO.. ltd..
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, 111., ali na lokalne agente vsepovsod.
Gemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Na novem prostoru ^ Kofozitlžl	
	' 594-596 Blue Island Av., Chicap
	Slika predstavlja otročji vosiček, trpežne ga (J)Q OP dela s streho samo(t)UiUO
	Se priporoča slav. občinstvu za obisk,
	ter jamči za točno in pošteno postrežbo
	

Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fonček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav ; nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
i Pijte najboljše pivo
F»
M
I Peter Schoenhoffen Brewing Co. I
m
ra
PHONE: CANAL 9
-— M
CHICAGO ILL.	^
Epizoda Roosevelt
Piše “Philadelphia Tagblatt”:
‘ ‘Theodoret Roosevelt je <bil ‘ ‘ sluva j n i-predsedni k ’ '. On je bil pri nacij on aln i konvenciji v Phi-ladelphiji od republikanske stranke za kandidata podpredsednika samo zaradi tega postavljen, da se niu predsedstvo .prepreči; kajti, kakor se stvar razmotriva ne postanejo podpredsedniki nikdar predis.tid.niki. Vladajoča struja v republikanski stranki, in posebno Mark Hanna, so se bali, Roosevelt bi znal kot mož “mlade” stranke, prodreti in konečno proti njih volji predsednik .postati. In ravno to, kar so se bali, so sami izvedli, ker so ga podpredsednikom volili. Nenadna smrt MeKinleya ga je v ■“Belo hišo” postavila in posadila na predsedniški stolen.
Theodore Roosevelt, sin imovi-tih starišuv v New Yorku, ima dobro izobrazbo in je videl tuje dežele. On je osebno spoznaval za-pad, deloval je na literarienem polju in v politiki je izvanredno hitro napredoval: kot član New-yorske legislature, kot policijski ravnatelj v Now Yorku, kot pomožni tajnik mornarice in kot guverner države New York. Med vsem tem je bil tudi vojščak na Oubi, vendar so mnenja o njegovih tamkaj snih dejanjih in uspehih, različna. V zaslugo se mu pa mora šteti, ko je vojaški red in disciplino drzno prodrl, in preko glav njegovih predpostavljenih, neposredno predsedniku in javnosti sporočil, o nevarnosti za ameriško armado, da jo mrzlica ne vničL
■Sedaj je bil le-ta Roosevelt, ta vihravi in razmeroma mlad mož, nenadoma predsednik Zdr. držav. On je obljubil politiko MeKinleya nadaljevati. Ta politika je večinoma v tem .obstojala, da. .so stvari šle, kakor so hotle in staro smer republikanske stranke nadaljevale. Naravno, Roosevelt to ni mogel. To je bilo čisto proti njegovi naravi. Od počasnega koraka, .po Kitnem: je politika, od. v uradih ostarelih in .osivelih republikanskih voditeljev hodila, prešel je knmlo v tekanje in potem v dirkanje ; in ker je Roosevelt resničen o mnogo, želja ljudstva v sebi spajal.K'te spodbuja in novost osta
10	storile, ter si je v kratkem času tako popularno moč pridobil, da so bili vladajoči politikarji — akoravno proti svoji 'volji — prisiljeni, njemu .slediti.
Vodilna misel Roosevelta je bila, da bi zamogla demokratična stranka, katera se je pod vodstvom Bryana na novo opomogla, njegovi stranki nevarna postati. Bryan je konservativce v svoji stranki podjarmil, in nekak laž-
11	ji v* radilkalizmus razvil, kt.eri je močno na maso vplival, posebno pa na srednji razred apeliral, katera ie bila .prestrašena vsled mogočnega razvoja trustov v minulem desetletju in se je opravičeno bala za svojo eksistenco. Roosevelt ji je prišel nasproti z njegovim anti-trust-programom, kateri pa je bil zelo nedolžen in nenevaren, Roosevelt je mož modtimega naziranja, kteri dobro ve. da gospodarstvom razvoj samo ob sebi k koncentraciji kapitala voditi more, in v nasprotju k Bryanu, kateri ].i nič druzega, kot reakcijo-narn priprost-imščan (Spiessbur-ger.) Roosevelt tedaj niti ni mislil na to, da bi temu razvoju zapreke delal. Kar je on hotel, je bilo, da bi s . vsem “jednaka prilika” dala. Samo tiste, v njegovih očeh ali pa pred' zakonom nedopustne tajne predkoristi so bile za obsojati ir. odstraniti. Kdor se tedaj do vrhunca spne, ta tudi naj stvar u-ravna no svoji zmožnosti, in nikdo nima pravico se lad tem spotikati ali pa zavisten biti K lor bi pa to le storil, tisti ni dober republikanski državljan.
Iz tega stališča je on “reguliral” javne korporacije, posebno železnice, vodil je razne procese proti trastom. vedno z mogočnim trobentanjem in večinoma z vidnim negativnem zaključkom. Toda množini ljudstva je velikansko imponiral, in ko je do volitve pri-
šlo, dobil je večjo večino, kot kateri republikanec pred njim.
Re-te, do nejevolje obravnavane “regulacije” kapitalizma, niso nič vreč in deloma clo niti toliko, kot v družili deželah že zdavnaj obstoječe in veljavne, kot samo na sebi umevne naprave ali uredbe. Samo, ker je bilo velikem kapitalu v tej deželi vse. dovoljeno, kar je hotel; samo ker je tukaj naj-nesramnejša množitev kapitala, sleparemje konsunmntov vsled cenen ih zvez itd. nedotaknjeno ostalo ; sa,mo, ker je običajno bilo, da so železnične kompanije posameznim odpošiljat el jem in krajem: na stroške, drugih predpravice delili, je bilo možno tak samoumevni program za zelo važnega in velikanskim tolmačiti. In ker so ameriški velekapitalisti, vsled tega da so strankarsko blagajno polnili. si predpravico pridobili, da poljubno gospodarijo, razjezili so se sedaj grozno nad tem, da jim ne gre vse tako gladko, uprizorili so štrajke, kateri so načeloma vzrok gospodarske krize, katera šemi premagana.
iNe sme se Theodora Rooseveltu nikakor ne, dobra vera v pomen njegove “reforme” odrekati. Toda je pa tudi umevno, da one na celoti, kakor stvari stoje, kaj od pomena predrugačiti nemorejo. Koristi velikega kapitala napram malemu, ostanejo prej ko slej. tisti, smoter, koji je do sedaj li koncentraciji prometa vodil. Srednji ■sloji bi se morali med tem prepričati, da njih prerok jim ni nič pomagal. Dejansko so tudi zadovoljni, da je raz pozorišča šel. Oni ga vsaj ne smatrajo, kot nekrivega za “slabe čase”, katere morajo sedaj prebiti in zahtevajo mir, reforme sem ali tja.
Kakor problematičen tudi je Rooseveltov uspeh, v poglavju njegove politike, se mora vendar pripoznati, da v istini je tudi dobro ustvaril, kar bi se bilo brez njegovega predsedstva, skoraj da ne, ali pa šele v poznejših časih doseglo. Tako je uspeh njegovega odločnega nastopa bil. ohranitev naravnih zakladov, kolikor je to še mogoče ; izdatno razširjenje rodovitnih gozdov, odločno in obsežne naprave umetnih vodnih pre-plovb dežel, vsled česar postane milijone akrov zemlje rodovitne; dalje pospeševanje gradbe Pa-namekega prekopa, se ve, ko j emu je bil predpogoj slabo prikrit, rop zemlje in konečno pogodba z Japonsko o omejitvi, naseljevanja.
Dalje se mora tudi pripoznati, kot zasluga Roosevelta, da je on prisilil zvezo trdega premoga v Pennsvlvainiji, boj napram delavcem vstaviti in se: občni regulaciji delavskim pogojem podvreči, da je železnični.m kompanijam praktično onemogočil, pri nastopu krize delavske plače znižati; da je glavni pogoj odobril, da se nezgode pri podjetjih k izgubi podjetnika. prištevajo in da so zavezani škodo plačati, iz česar se za sedaj praktično izvaja zakon o obveznosti Zvezne vlade napram njenim delavcem in obvezni zakon o obveznosti železnic, tudi da je on odločno nastopil proti vposlenosti o-trok. Ali je to izviralo iz Rooseveltovega dobrega srca, ali iz političnih nagibov, na stvari ne predrugači’ nič.
Kritizirati bi se še dalo mnogo na njemu, kar je izvor njegovega vihravega temperamenta, njegove površnosti in silno razvite samo-svestnosti. Vendar naj se to preide. V zgodbi Zedinjenih držav bo' ■on kot programu nasprotujoča e-pizoda zabilježena, katera je naravno pot razvoja ovirala in kte-re sledovi bodo kmalu zopet izbrisani. S Taftom se bo nit zopet pričela, kjer je bila z McKinlyam pretrgana.”
IŠČEM
brata Martina Kurnik, za kterega ne vem že več let. Mati mi sporoča-, da se najbrže nahaja nekje v Ameriki. Gotovo brez dela. Prosim rojake, kdor ve za.njegov naslov naj ga 'mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi.
Peter Kurnik.
Oregon City, Ore. Box 155
IZ URADA S. D. P. ZVEZE.
V. redna mesečna seja z dne 28. februarja glavnega odbora.
V	navzočnosti devetih odbornikov, j.e, sklenil glavni odbor, da razpošlje na vse krajevna društva svoj 6 mesečni račun, in sicer od ustanovitve Zveze, to je od 10. avgusta 1908 do 16. februarja t. 1.
V	katerem bode vse natančno razvrsteno od vsacega društva posebej, koliko je prispevalo, pristopnine, asetsmenti itd. v Zvezo. Potem, koliko je Zveza izplačala podpore itd., na posamezne društva in bodo konečno sešteti dohodki in stroški od vsacega društva posebej; tako da bodo lahko pregledali se li vjemajo z društvenimi računi ali ne.
Iz tega bodete razvidih, koliko premoženja ima Zveza v minulih Stih mesecih in gotovine v blagajni. Opravičeno se nadjam, da bojo bratje hvaležni s takim uradovanjem zvezi n ih uradnikov; in ob enem pa tudi želim, da se bratje bolj zanimate in spodbujate rojake, da vstopijo v naše vrste, ter gledate, na pretek časa Zveze.
Pri tej priliki se pa tudi obrnem do dragih rojakov, ki stanujejo po raznih krajih širom naše nove domovine, da si vzamete v spomin iS. D. P. Zvezo, katera nas kliče slovanske, sotrpine-delavee v zvezo bratstva!
Tako predragi rojaki, vzemite si ta mali trud, da jo širite, in pomnožite z novo ustanovljenimi društvi, katere priklopite k našej po napredku želeči Zvezi, ki vas sprejme pod svoje varstvo in vas z jedi n ii z nami vred.
Napredka želeči .Vas pozdravljam!
Frank Pavlovčič, zapisnikar.
POZOR ROJAKI!
POZOR ROJAKI!
SLOVENSKO PODJETJE!
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prva in edina slovenska tovarna za izdelovanje
NEOPOJNIH PIJAČ
pop, gingerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah alivtanks. Slovenski krčmariji in sploh rojaki podpirajte slovensko podjetje.
Za društvo:
JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik
1838 St, Clair Ave., N. E.,
Telefon Cuy. Central 5473
Cleveland, O.


F. J. Skala & Co.
Česko-Slovanska Banka
318-320-322 zap. 18- ulica, Chicago.
Zastopstvo plovnih družb:	Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antwer-
pen, Havre, Liverpool in Southampton. javni notarijal:	Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de-
narne zadeve v stari domovini.
Nadzorujejo in izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank.
Odajo v najem blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje fn dragocenosti. Najemščinapredala začelo leto samo $3.oo
X 4 tl? rt- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 &
I FRANK SAKSER CO., §
f 82 Cortiandt Street,	New York, N. Y. f
4	Podružnica
f 6104 ST9 CLAIR AVE» Ni. E., CLEVELAND, O.
nT
4
V-
4
4
4
4
*
4*
❖
❖
❖
4*
❖
4
*
4*
4-
4
4*
4*
4*
*4
4
4*
4*
4*
*4
❖
4
4*
4
4+
*
*
4*
4*
*
4*
4*
9	___________8_____
ženo, otroke, ali pa sorod rtike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu, Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobdi, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Up asu
Ke prBzr
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas 'in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
f-'V,C A S "n \ ¡¿ODA
Denarje pošiljamo
atu io
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uioge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uioge. Izplačujemo uioge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
V_______________________
ki nameravajo potovati v staro domovino 7 dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega j izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom'“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,*1 da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortiandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno^in koristno.*	’
4“
4*
4*
4-
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly________________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni List za slovenski narod v Ameriki.__________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
-----------  in velja ——;-:-------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...........$1.50
za pol leta............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20th ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliiča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
PREMOGARJI IN PREMOGAR-SKI BARONI.
V .predimmulem četrtku se je na konferenci premogarjev in premoga rskih mogočnežev, prigodi! pro-t ipr o gramsk i sluič a j.
Kakor znano, sestanila se je konferenca, da uredi zahteve delavcev in da se posvetuje z kapitalisti o novi pogodbi na mesto sedanje, ktera koncem tega meseca poteče.
Le nejevoljno so se premogar-ski milijonarji za pogajanje z delavci “ponižali”. Storili so pa to le zaradi koncesije javnemu mnenju. češ, da sviojim1 delavcem želje izpolnijo; akoravno so v resnici še prej kot slej delavce prezirali in
pogajanje spustili, da javnosti peska v oči namečejo. V celem pa hočejo imeti odprto delo — open shop j— in so za morebitni boj na način pripravljeni, da, ako do izbruha pride, jim je ogromni dobiček zagotovljen. Onih dvanajst milijonov ton premoga, kterega imajo n a groma de n ega “za silo”, domaša -— po štrajkarski ceni prodan — zelo lepo postranski dobiček. —
Na drugi strani delavci, kateri imajo pravico in resnico na svoji strani. Oni naj pokažejo, ako do boja pride, svojo moč gospodom; toda bode leda tudi vzdržljiva, bo dovolj uspešna, resnico in pravico k zmagi dovesti!!.
Ja, če bi delavski razred v A-¡ueriki le zadosti prevdarka imel, da svojo moč primerno porabi! —
Ali ‘žalibog! Zavednost, prevda-rek m složnost, kje stel Tega manjka!
PROLETAKČEVI EFIJALTI.
Ni samo, da bi bili vzorni prole-tarčevei nesramne! izdajice, to jim ne zadostuje, marveč priborili so si tudi p«1 njih niaziranju “častni” naslov literarnega tata.
-V sosedu izza plota št. 79 z dne 16. marca t. !. j.e citati na 1. strani slika “Slepar” — Spisal Ivan Molek. Nam se: je stvar sumljiva zdela, ter smo po listih pregledali i n maši j da j e g. Molek slično iz angleščine, ameriških lisitov pre-viel v slovenščino, ter dal tiskati
celo zaničevali.
Programu nasprotujoči dogodek. o kterem govorimo, razsvetljuje kot blisk celo situacijo v premo ga rsk i in d ust r i j i.
Gospodje premogovni baroni so v konferenčnem zasedanju na-prami delavcem silno visoko svoje nosove nosili ter se vedli, kot nekakšna višja bitja. Oni so se izjavili, da z delegati premogarjev, se le kot z osebo pogajajo, a ne kot z zastopniki organizacije. Posebno p r edse dm iik R e a din g-žel e zn i č n e ga-sistema. zaradi silnega sovraštva do delavstva, zloglasni “Po božji milosti-Raer ”, se je odlikoval z njegovim; zaničevanjem napram delavski organizaciji. Ilrščaje je naglasa!: “Jaz sem za, “open shop” in bodem za “oipen shop” nastopal, dokler bodem živ.” — Izzivajoče stališča premogovnih baronov je povzročilo, da je kri premogarjev zavrela. Eden od njih, Andrej Matti, vsled njegove koren jaške in močne'postave pravi zastopnik dela, skočil je k viško' in se izjavil, da bi neko vprašanje stavil. Brez, da bi bil čakal na dovoljenje, je proti “Po božji milosti-Baem” obrnen, nadaljeval: “Vi pravite, da ste Vi za “open. shop” 1 Ali nimate Vi sani zaprti shop, ko Vi cene premoga uraVnavate in določujete, ktere moramo potem mi vsi plačevati?”
Predsednik konference, g. Baer sam, kazal se je raztogotehega, da se predrzne na vadni delavec napram njemu, vsegamo.gočnemn kapitalističnemu magnatu, tako govoriti. Toda delavec se ni pustil v kozji rog vgnati, ter je, obrnen proti premogovnim posestnikom, nadaljeval: “Jaz sem v časnikih čital, da imate Vi podjetniki dvanajst milijonov ton premoga na skladiščih, in da Vam je jedue' vrednosti, kaj da bodo minerji storili P — Matti se je pripravljal da “baronom’'’ še nekaj resnic v glavo zabrusi, toda le-ti niso bili vajeni resnico poslušati in so pravcati upor vprizorili. “Po božji milosti Baer”, zabrusil je neko knjigo po mizi in poln srda upornemu delavcu zaklical: “Ako ne nehate. Vas vržem skozi vrata ven!” Matti se je spel kviško v celi visokosti, ter pomilovalno pogledal doli na finega gospodiča in se* izrazil, da bi rad onega, poznal, koji bi ga skozi duri ven metal. Konečno so tovariši-delegati Mat-ti-a pomirili, kateri so pač mnenja bili, da trenutek še ni prišel, ko se sme premogarskini baronom resnica, povedati.
Ali, le-ta dogodek je bliskoma pojasnil celo situacijo. Na eni strani premogarski kralji, kateri »o se z delavstvom samo za to v
v sosedu, kot njegov lastni duševni produkt. Ne in Bauer, das ist wass andleres! Rinka se je nekoč z pavovim per jeto okiinčala. a je bila potem od tovarišic zasramovana. Tako se g. Ivan Molek. trafikant skab-sraodk in tudi-u rednik soseda, izza plota, k inča z duševnimi proizvodi drugih, kot z lastnim delom; toda taki ljudje se imenujejo: “Literarni tatovi!”
Kdlo bi si bil mislil, kaj da vse ne zmorejo le ti —, no ja, recimo pošten jakoviči.
G. KRŽE, TRIBUN S. N. P. J.
Ker nam prostora primaukuje, za danes le toliko naznanimo, da g. Krže gl. tajnik' S. N. P. J. je društvo “Spoznanje” št. 72 suspendiral za 3 mesece in g. Fratnik Plazzotta, od društva “Edinost” pa. izključil.
To s;e je zgodilo zaradi povsem stvarnih dopisov v “Glas Svobode”; a o tem in še drugem Spregovorimo besedo v kratkem.
NAZNANILO.
Članom dr. “Zav. Slovenec” št.
4.	S. D. P. Zveze v Lloydell, Pa.
Vse člane omenjenega društva se vljudno prosi, da se redno udeležujejo mesečnih sej, koje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu, v dvorani Samuel Lau, točno ob
2.	uri popoldan.
Vsakemu'je znano, da društvo brez denarnih sredstev ne more nikamor, posebno pa naše koje je komaj ustanovljeno. Asesment, ako ga že ne more vsak član sani prinesti k seji. naj pa vsaj pošlje po svoiemu sobratu. Pripeti se lahko da takega člana doleti nesreča, ter da samoumevno bodo vprašal za podporo, a kje in kako bode iskal tedaj pravico, ako isto izgubi vsled neplačenih mesečnih asesmentov ?
Topaj pozor bratje, da se kateremu ne prigodi krivica po nepotrebnem.
Bratski pozdrav vsem članom
S.	D. P. Zveze, posebno pa elanom našega društva.
Jos. Culjkar, II., 1. tajnik.
Listu v podporo.
J. Skozif.r 2oc., Fr. Keršič 25e., Valentin Blasič lCo., Frank Bar-buč $1.00. John Gol honda 50c. — Frank Štraus. Wbeeling Creek,
O., nabral in poslal $1.00. Darovali so: Frank Štraus 15c., Alois Štraus 10e., John Kocijančič 10c., Anton 'Komi jan e 10r.. John Pirman 10e„ John Longar 10c., Fr. Seniear 10c„ Mohor Potočar 10c., Franki Sadar 10., John Longar 5e. Živeli darovalci 1
Telefon: Canal 2300
Dr, Jan Čepelka
zdravnik in OPERATER
izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; leči očesne ušesne in ženske bolezni.
Uraduje
V THALIA HALL,
467 W- 18. in Allport St.
in sicer.
Doma: od 8—10 ure dopoldne in od 4—7 ure popoldne. V lekarnah: pri Fouček od 7—8 ure dopoldne in od 2—4 ure popoldne: pri Pelikan mi 26. in Lawndale ul. od 10-11 ure dopoldne; pri Alexy od 11—12 ure dop.
Čitajte “Glas Svobode!”
ISlovenska Narodna Podporna Zveza
Vstanovljena dne 1, septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str.
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J. DVORSKY, 55 Pisk Str.
Vsi V Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil.
“Bei pesste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant!"
(Nadaljevanje.)
Četrto pregreho smo storili z mašim programom iz dne 25. decembra 1908 št. 52. Tretji odstavek se glasi: “List “Glas Svobode” je uia svobodnem. in niapred1-nom stališču zgrajen, torej se mora tudi na vrhunec tega stališča do vie!» ti. 0>n zastopa delavske interese na socialistični podlagi, ako-navno ni nobeni socialistični stranki odgovoren ali od nje odvisen. “Glas Svobode” še ni od stranke nikaikoršne podpore dobil, tedaj jie neodivisea in ker je neodvisen je tudi svoboden. Delavstvo, proletairijat list podpira, •torej je, kot vesten list dolžan v korist delavstva pisati.”
To je besedilo kar srno pisali, toda barabinski izdajalci so stvar po svoje zasukali, ter nas ovadili, da smo* sami pripoznali oziroma se izjavili, da “Glas Svobode”, ni socialistični list.
Kakor pravi falot je, so zamolčali naše delovanje na socialističnem polju, ko smo za časa volitve ■v prilog Debsa malone cele: strani posvetili, zamolčali so pa tudi Stavek omenjenega programa: “On zastopa delavske interese na socialistični podlagi” ter so le nagla-šali, češ, da smo sami izjavili, da “Glas R v oborite ’ ’ ni socialistični list.
IS tem smo dokazali, da so tudi v četrti točki svoje izdajalske o-vadlbe, resnico na glavo postavili, ter stvar zavili in lagali, kakor zamorajo le propalice to storiti.
Deta točka ovadbe proti nam o-zirorna proti “Glas Svobodi”, se sfcoro popolnoma vjema z ono ee-terte točke, toraj se nam ne zdi potrebno o tej točki obširneje razpravljati, posebno, ker je v če-trti točki o stvari pojasnjeno.
S tem bi mislili naši cenjeni či-tatelji, da je stvar zaključena, pa temu ni tako. Izmislile so si pro-palice še drugi načrt proti “Glas Svobodi ’ ’, in sicer sledeče : Yeli-kanski in vsegamogočni z lopovščino natlačeni jugosl. soc. klub št. 1., pod protektoratom velaza-sluižnega sie-kapitaoa Joža Omo-ga je sklenil n«, svoji seji, da se “Glas Svobode”, *— čujtel —• bojkotira ! ! in zahteva od soc. stranke, da se “Glas Svobode” za “unfair” postavi. Ali ni to grozno? Joj, nam! Jugosl. soc. klub v Chic-agi. III. “Glas Svobode” bojkotira! ! No, to je res grozno !
Uboge muhe enodnevnice, kaj si vse me domišljujejo ! No pa, da resnico pripozuaimo, je res eden od le-te bande list odpovedal ob enem pa tudi .pozabil pol letno narejenino plačati, katero nam dolguje. Prav po uzioru proletarce vib iizdajic!
Sedaj se jo pričela zadeva razvijati. Odločeno je bilo, da pride zadeva pred okrožni odbor, in sicer na dan 22. jam. t. L; a bilo je preloženo in prišlo je šele 22. februarja na vrsto. Konda in Mayer sta se podala 'k seji ; toda na predlog nekega člana, da stvar ne spada tja, bilo je eksdmtivmemu
odboru izročeno. Obravnave sta se Konda in Maver zopet udeležila ; bil je tudi kot zastopnik jusl. soc. kluba podrepna muha “se-oondo” 'tajnik S. N. P. J. Petrič, n avizo e. Vtikal se je v besede pač kot podrepna muha, imel je v roki “šmir-papir” podoben Proletarcu in pa cele pole nekega papirja pisanega na pisalnem stroju kateri je kupljen za denar S. N. P. Jednote.
Predsednica ielksekutivniega od-1 bora se je izjavila, dla se stvar ne i more za vršiti zaradi preobilega druzega gradiva, ter se je naša stvar zopet izročila nekemu “special” odseku, boji je imel obravnavati 23. t. m. pa ker je naš so-t rudnik Mayer obolel, je zahteval, da se obravnava preloži.
Toliko daleč je nesramno izdajalki vo teh “šmirjokelnov” do danes prišlo. ’
Da pa naši cenjeni eitatelji, celo gonjo proti “Glas Svobodi”, bolje razumi jo, nam je: še pripomniti, dla ‘to ni prvi slučaj gonje proti listu temveč vže tretji! Od kar je zdtažbar, kateri sliši na ime Joža Zavertadk, v Chicagi. ni, in ga ni miru. Njemu to nič ne stori, da je še vselej a dolgim nosom šel, kakor bo sedaj tudi, on ne mora živeti breiz gonje, brez zdiražbe. Kar je Joža znal v starem kraju, to dela buba j 'Zave.rt-nik. Najlepše pri vsem temi pa je, dla nima poguma na plan stopiti, temveč strelja samo izza ogala ‘ter se poslužuje slamnatih mož, kateri morajo zanj p» kostanj v žrjavi co sezati.
Denarnici jant Zavertnik nima nobenega političnega prepričanja. On si sicer domišljuje da je nekako višje bitje, nekak “non plus ultra” učenik njegovega “extra socializma” in kdor mu veruje je na ledeni poti. Zavertnik je bil ravno toliko kidaj socialist* kot tisti boj.ega na svetu ni. Zavertnik ni druzega nič, kot hunibugar in politična ničla in ničle so vsi oni, bo1 se okrog njega zbirajo.
V Clevelandu, O. je Joža Zave rtaik za $3.00 goivor držal v prilog republikanske stranke. Vprašamo, ali .je mogoče, da bo socialist, to je iz prepričanja socialist, v prilog druge, in pa še ravno socializmu najbolj nasprotni stranki, propagando delal? Ne, to ni mogoče! Prepričanje se ne da obračati, kot kožuh. Zavertnik je bil pa temu kos, za to, ker je humbugar in nihalk o m n socialist,
Mi imamo tu v Oheeagi pričo, starega moda, boji je že 35 let pri socialistični stranki. Napraun temu se je Joža Za vertnik nekoč izrazil, da on, Zavertnik ni socialist temveč — anarhist! Mi pa smelo trdimo, da Joža Zavertnik tudi anarhist ni. Anarhisti imajo cesto silno nevarne vloge in naloge, ker se gre za življenje im pa smrt, a tega pa ni Zavrtmik sposoben, ker njegovo načelo je na varnem pod klopjo biti, od tam brezuspešno streljati in pa kakega nerazsodnega kalina oskubiti, seve.
če se mu posreči. Tedaj liumbu-gar, kakor je dolg in širok.
Ali je sledeče socialistični značaj? Nekoč sta se: Zavertnik in e-dem njegovih pristašev v nekem, tukajšnvm salonu sprla in tudi za vrat pograbila. Pajdaš je Zavert-niku “goljuf” in “slepar” v lice zabrusil, a Zavertnik je pa nasprotniku “tat” reagiral. Res, to so socialisti, “anarhisti” in izlo-mek ga vedi kaj še vse.
Ja, vse so, samo to niso za kar se delajo, kar pa niso nikoli bili in nikoli ne bodo !
Toda oglejmo si celo zadevo podrobneje.
Ako se cela stvar samo površno prečita, tabo si bo vsakdo mislil; to je stvar koja se pač bije med.
‘Glas Svobode” in Proletarčar-ji in. Ali stvar ni kar talko preprosta, ker v tem od Proletarčarjev povzročenem boju tiči dalekosež-na nakana, ktero poznati in razumeti mora samo tisti, ki vise dogodke zasleduje kakor- to mi za-* sledu jemo.
Cenjenim citat el jem je znana maša kritika, ktero smo pisali o uradovanju glavnega odbora S, N. P. J. (Pri tej priliki poudarjamo, da g. Krže vodno im vedno čveka, da rujem» proti Jednoti, pa to je nesramna laž. Naša kritika je bila in še bo proti g. Kržetu, kot glavnemu tajniku in pa celemu glavnemu odboru naperjena, a g. Krže im glavni odbor pa vendar nišo Jedluota, temveč le. Jed-notn.ii uslužbenci, ali da bo bolj “pihnilo” naj bodo uradniki. Za to zavijanje in laiž se prihodnjič pomenimo.) Tedaj, pisali smo kritiko proti glavnemu odboru, kar ni niti pičica ovržena in to je napravilo na veliko pretežno večino društev in posameznih članov globok ntis. Društva so se začela zavedati svojih pravic in so pričela protestirati proti postopanju g. Kržetu. Da g. Kržetu to ni po volji se razume im zato sta z njegovim dvornim svetni kom Joža Zave rtni kom načrt naredila, kakor da bi se poizormost, od g. Krže t a in glavnega odbora odvrnila.
Hop! “Pogruntala” sta jo: Proletarce naj prične gonjo proti "Glas Svobode’’ s tem se društvom in članom peska in blata v oči nameče. Pozornost bo na le-ta boj obrnjena im skrajne neredno-sti v glavni m odboru bodo pozabljene. To je bil načrt, kateri je povzročil gonjo v tistem trenutku ko je Joža. Zavertnik začel v svojemu revolver-žurnalu, uzorno gospodarstvo glavnega odbora — zagovarjati, ob jedrnem pa tudi po nas udrihati.
G. Kržetu, Hermannu, Zavert-niku itd. itd. povemo pa na vsa lista. dia načrt se jim je ponesrečil. “Glas Svobode”, stoji na braniku in varuje društva in člane S.
N. P. J. Vas pa bo še bičal, po zaslužen ju ! Zapomnite si, da kdor hoče vraga izganjati, mora čist biti, kar pa Vi niste!
(Konec prihodnjič.)
Organizacija je moč, s ktero Vsak slovenski delavec računajo vaši delodajalci.	čitati “Glas Svobode”!
mora
Delavec je opravičen do vsega* produkta, kar ga saia producira.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v C
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
C.lavni tajnik: IVAN PAJK. P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
I Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki, ’ II. nadzornik: JOSIP CULJKAR,
| III. ” IVAN GLAVIČ,
j Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni	S //. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor	| ///.	>> MARTIN PETRIČ,	”
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
IDOIPISI.
emaugh
stanovljena dno
Pennsylvania.
16. avgusta 1908.
San Francisco, Gal. 11. marca. 09.
Poročam, da je bil 7. t. m. socialističen shod, kateri se je vršil v dvorani Dremland Ring, Post and Steiner Sts. Govornik je bil W. Haywood, koji je bil z nebrojnimi živi j o-k lici sprejet od mnogoštevilnega občinstva razne narodnosti, a Slovencev, dasi nas je precejšne število, mislim da smo bili celi — štirje! Toraj vsa čast tu-kajšnim rojakom. Navzoče je bilo tudi nemško soc. pevsko' društvo. katero je-pelo v nemškem in | angleškem jeziku. Začetek Hay-woo do v e ga govora je bil o predsedniku Zdr. držav. Nadalje je bil opomnil tudi predlaganega dem. kandidata >Bryana; imenoval ga je ‘ ‘ Silverrinig ”, kateri je vse : posestnik, kmetovalec, 1 rgovec in politika r. Kot posestnik srebrnih rudnikov je močno deloval na to, da bi prišel na predsedniški stol: seveda, največ zaradi busimessa, da bi tem lažje razpečaval njegovo srebrno rudo po Zdr. državah. A se mu ta želja ni izpolnila in tipamo, da se mu tudi v prihodnje ue bo. O predsedniku Rooseveltu pa ne bodem opisoval, k r je že gotovo vsakemu znana njegova naklonjenost liapram delavstvu; kakor na pr. v Goldfieldu v tem času krize in kakor snloh ni storil nibake stopinje v prid delavea-tr-pina. In izvolitev Tafta pa je povzročila še večjo krizo, kakor je bila še za časa Roosevelta. In vse to si je ljudstvo samo krivo; kar seje to žanje. Za jeden kozarec strupenega alkohola proda svoje od narave nodeljene pravice svojemu najveejemu nasprotniku. Alkohol je orodje kapitalizma, kateri skuša § tem zapreti vsako pot do soc. delavske organizacije. 'Pravi socialist se bode ogibal vsakih opojnih pijač, ker ne škoduje samo telesu, temveč mori in zastruplja tudi dušo, da potem nima nikakega zanimanja za izobrazbo, in napredek delavskih organizacij. Za oni denar, kateri se potrosi na preobili pijači, naj bi si rojaki naročili delavske časopise in knjige, katere ga privedejo do izobrazbe in napredka, ter raz-videl bo, da mu to več koristi, kakor pa preobila pijača,. Potem bodemo v stanu pritisniti delodajalce za boljšo plačo, krajši delavni čas ter zdrave delavnice. Ker sem ravno pri tem. naj še omenim kakšna mešanca rojakov je tu v San Franciscu. Prvi se mi je izrazil, da ako bi bil on lastnik kake tovarne, da ne bi plačal delavcu več, kakor dva in pol dolarja na dan, da mu to zadostuje e z in čez, za vso njegovo družino m sploh za. vse njegove potrebe. Seveda, temu nmobolnemu podrepniku kapitalizma ni zameriti, ker še ni preveč okusil bede; v starem kraju je krošnja ril s suho robo in oni so pa navadno bogati in ne rabijo več dnevne plače, kakor 2Va tol. Tu je sedaj gostilničar, ki si je prisvojil nekoliko centov od delavcev. Opomnil sem ga bil tudi na “Glas Svobode.”, a. mi je odgovoril. da ne zna slovenski citati in se sploh sramuje slov. časopisov, a angleški se pa še ni naučil in nemški pa sploh še ni nikdar znal, čeravno se prišteva k “Deutseh-mann”. Ako pa pride kak rojak
v njegov salon, takrat je pa dober vsak nikel od njega in opeharil ¡bi ga še tem preje, kakor koga druzega. Sicer se je pa izrazil, da najraje vidi, da ni nikakega rojaka v njegov salon.
Toraj, rojaki ogibajte se tega renegata pri vsaki priliki, ter zahajajte x salone, kjer še ne sramujejo govoriti z varni v maternem jeziku in kjer se čita ‘‘Glas Svobode”.
Nekoč sem obiskal tudi tri rojake zaradi “Gl. Sv.”. Eden izmed njih je “jako prebrisana glavica”, očrtal mi je nekak obris nekega trust a, s katerim je v zvezi proletarcem cunja, tako da sem razvide!, da je vendar vrjet-na vsaka beseda v “Glas Svobodi” o Proletarcu, katerega zavezniki so najožji prijatelji trusta, a to so sevcida le “Extra "Wurst ”-socialisti.
»Socialistični pozdrav vsem naprednim in svobodomiselnim rojakom.	Anton Serjak.
Ha Salle, 111. 14. marca. 09.
Prosim priobčite v našem etnj. listu sledeče:
Kakor dnugod tako tudi tukaj nas še vedno kriza nadleguje dasi ravno je bil izvoljen predsednikom debeli Taft. V cementnih tovarnah imajo delavci še zmerom znižano plačo, namreč manjšo, kakor pred krizo. Tukaj je tudi dovolj brezposelnih rojakov, ki ne morajo dela dobiti, dasiravno bi radi delali. Čitam v raznih slovenskih listih, da drugod je. še slabše. Plače jim znižujejo in več-jidel tudi tovarne zapirajo; torej to imajo sedaj v dobiček od republikanca, katerega so proštu j*-sen volili. Obetalo se jim je mnogo. a dobili niso nič in pričakovati jim je še slabše, kakor je prej bilo.
Mislim, da bode veliko rojakov sedaj spregledalo, ker to jim je dovolj za skušnjo.
Kadar so volitve ali kaj enace-ga. glodajo razni popovski-peto-lizci. da gre čim več, tem bolje v njihovo stranko, ker oni imajo od tega dobiček; a kaj bodeš pa ti ubogi proletarec od tega imel? Nič! Kadar se zljubi lastniku tovarne ali rovov, te požene iz nje in id i. kamor ti je drago. Recimo, če se ponesrečiš da skoraj nisi za nobeno rabo več, se ne moreš več preživljati, ne sebe, ne družino, kaj potem? Ali si za ubit! Ni si li ti tak človek, kakor oni. ki poseduje milijone, katere si mu ti produciral? Veliko delavcev je bilo že ponesrečenih vsled krivde delodajalcev, a niso nobene odškodnine dobili.
Ali je to pravica svobodne države? Toraj rojaki, v nadalje bovle treba paziti bolje. Podpirajte svobodomiselno- časopisje, katero je najboljši zaščitnik delavcev.
Večina nižjih slojev, h katerim skoraj vsi Slovenci pripadamo, rajši podpirajo cerkve in čniosuk-nježe, kateri niso narodu v nobeno korist.
Pozdravljam vse svobodomiselne rojake in. črt atelje “Glas 'Svobode”.	Zvonko Kovačič.
Minneapolis, Mkm. 16. marca. 09.
Jaz sem prejel Vaš list namreč “Glas iSvobode”. pred tednom in vem da Vam' dolgujem naročnino. Pisal sem v Kenosho na Vašega
zastopnika, da mi naznani za koliko časa Vam dolgunjem. Jaz sem že skoro leto dni iz Kenoshe , in nisem lista dobival in tudi no ■ vem kam ste mi ga pošiljali,-gotovo. na stari naslov; ker ,pa nisem Vam poslal novega naslova in tudi nisem lista odpovedal, toraj je moja dolžnost dolg poravnati in si hočem list zaoaprej naročiti, ker sem tudi jaz prijatelj lista in svobode. Tudi smem reči, da je “Glas Svobode”, še eden iz med vsili slovenskih časopisov, najboljši list, kar sem jili do danes videl in čital; in zato mislim da je tudi najboljši list zame kakor tudi za vsacega druzega delavca, ali naj si bo kar hoče.
Jaz sem skoro že pol leta v Min-neapolisu in sem prav zadovoljen ; delam v mlinu in imam še dosti dobro delo. Tukaj nas ni mnogo Slovencev, nas je le en par. Ko sem prišel v Minneapolis, mi je bil takoj v mislih moj tovariš, ko sva bila skupaj na stanovanju pri Mohar Mladiču pred kakimi 5% leti, in sem ga kmalu našel, to je Viljem Brunsbmid. koji je tudi eden tistih, ki ljubi svobodo, in rojak, kojeiriiiu ni dobit i jednake-ga, in naj si to bo v p G ten ju ali pa v drugih rečeh. Kakor je tudi Vam znano, dela velik.) v korist naroda slovenskega.
Tu Vam pošljem $1.7.0 za dolg. 75 e, za pol letno naročnino in 25e. listu v podporo, skupaj $2.50, ter
mi pošiljajte list ra naslov'.....
Ako pa ni kaj v redu, pa mi naznanite, da takoj poravnam. Vaš prijatelj	Franc Keršič.
Op. ur. Cenjeni! Ako bi bili vsi naši naročniki kot ste Vi, list bi v že zdavnaj po dvakrat na trden izhajal. Zdravi!
La Salle, 111. 20. marca 1909. Dasiravno je tukaj dokaj Slovencev', vendar se malokdaj vidi kakšen dopis od tukaj, v tem nam priljubljenem listu. Pa saj ni čuda. ker tukaj so večinoma nerazsodni zdražbarji.
Ker se je pred kratkem, pri seji društva Triglav št. 2. S. N. P. J. splošno odrekla podpora Proletarcu. je začel nekdo prav pridno agitirati za Proletarca. Obljubil je, da bode list začel takoj dvakrat na teden izhajati, kakor hitro on zadosti (5000?) naročnikov nabere. Ker je pa meni vsejedno, če Proletarec izhaja samb enkrat, vsake kvatre, ali pa nobenkrat, sem ponudbo hvaležno odklonil. Well, bomo videli, kaj da je mož dosegel, ali pa morda Proletarcu tako slaba prede, da nujno potrebuje nekaj novih naročnikov.
Po mojih mislih je pa “Glas Svobode” edini socialistični list. kateri se v resnici .poteguje, za pravice delavca in ga uči kako priti do 'boljšega stanja.
Ravno tako je to prvi slovenski !ivt v Ameriki, kateri je začel Slovencem oči odpirati o popovskem počenjanju in juh vleči iz trne v kateri so jih oni držali. Jaz sam. dasiravno trd. sem eden onih. katere so spreobrnile prepričevalne besede tega lista, in poznam jih lepo število drugih takih. Koliko društev in kako lepo se je Jedno-ta razvila samo po zaslugah “Glas Svobode”, in danes rujejo uradniki te Jednote proti ustanovitelju in hočejo ga uničiti. Pa ne boš Joža! Dokler bo le še kaj zavednih Slovencev v Ameriki, in teh, upam. da bo čimdalje več.
Pisal bi še več, pa se bojim, da še za to ne bo prostora.
Kooečno pa pozdravljam vse zavedne rojake širom Amerike, Tebi “Glas Svobode” pa želim o-bitlo uspeha.
Aurelius, član S. N. P. J.
Sopris, Colo. 8. marca 1909. Tem potom Vam pošljem na-daljino naročnino v znesku dveh dolarjev, kojo svoto porabite $1.50 za enoletno naročnino, ostalega pol dolarja ,pa za splošni napredek lista kot podporo. Kajti ker glas upijočega v puščavi (Proletarec) fehta in “Glas Svobode” naj pa podpore dobiva, ker to je najbolj pametno. — Saj se poznamo!
S socialnim pozdravom.
Frank Kovač.
Slava prvemu mainiku!
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODi VOZIJO iz AVSTRQ-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORK A:
Argentina.....31. marca 1909
Atice.........14. aprila 1909
Laura.........21.
Oceania.......28.
aprila 1909 aprila 1909
“Laura in “Alice” sta aova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naši pristanišča so: US?* Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKE
Phelp Bros. & Co,
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
2 Washington St.,
New York, N. Y.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New \ crk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........‘50.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno brano na } amilih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMIN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
t rank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, Ilk A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ROJAKI
KedoVam zamore v slučaju boiezn' m jamčiti, da Vas bode hitro in iispe-
šno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika. ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da izVas izmanii čim več dedarja, t,c muc samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu z mirno vest jo lahko zaupale svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik
Dr. J. E. THOMPSON
GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU
Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov | dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pre-! gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-! pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-i n°st v zdravljenju Vam GARANT IRA- da Vas zamore j ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli akutni, j kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri j koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
| ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
t Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih t	boleznij:
c Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, t ušes, ledie, prs. jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-! lezni; neuraigijo; kilo, ali bruli; zlato žilo; božjast; vode-| nico: posledice onanije: triper; šanker; sifilis; impotenco in t polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje | beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: i srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d,
Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker ; neizlava denana za ničvredne zdravniške knjige, temuč » samo za najboljša in najuspešneja zdravila.
t	Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso
, mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno ; potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-[ vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kakenič-| vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu | zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-j širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se raz-5 vijali, ter pismo na to pošljite edino le na:
\
]	Slovensko Zdravišče
I DR. J. E. THOMPSON
| 342 W. 27th St. New York, N. Y.
h Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne. V nedeljo ¡n $23 j	prazdnikih od 11 ure dol ure popoludan. *	KZL
? Pn7f|R ■ Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnic« svojepa ] I UJLUil i obstanka in ob tej priliki bode slavni Dr. J. E. Thompson podaril lep spo-
5 min v dar. ter bode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih užigafnikov. Vsaki rA rojak, kateri pošlje nekoliko z ji poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj ta $23. j kras»*n dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na :	¿a
SrtoDensKo JZ dr at) Uče. 342 W. 27. S't.. JV e tv VorK. jgj
SHEBOYGAN, WIS. 17 MARCA.
Prosim priobčite teh ,par vrstic v naselit priljubljenem listu ‘'Glas Svobode”:
Tukaj vlada še. vedno bolj križa. nego -dobri časi; posebno še sedaj dokler kraljuje dolgočasna zima v beli obleki. Zatora.j ne svetujem rojakom semkaj hoditi.
Tukaj imamo !S. M. P. Društvo “Nada”, katero ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo prav dobro napreduje in ako bode tako napredovalo, upati je da pride kmalu do 100 u-dov.
Mladeuči, kateri še niste pri nobenemu društvu, stopite, na noge dokler je še čas. Ne zamudite časa: zagotovite si pomoč v slučaju bolezni ali nesrečne smrti, ker ne vemo kje in kedaj nas čaka nesreča.
14.	marca imelo je naše društvo volilno sejo, ter so za uradnike izvoljeni: Predsednik, Frank Zoran ; podpredsednik, John Papež; 1. tajnik, Anton Ilc; II. tajnik, Jos. Urbančič; blagajnik, John Zupančič; načelnik. Frank Zupančič; podnačelnik, Pavl Valentinčič:	zastavonoša. Jos. Zupan-
čič : II. zastavonoša, John Kurnik. Odborniki:	Frank Povh, Frank
Barbuč im Fr. Stan ear, ter vratar. Tile Kovačič.
Pozdravi jam vse oddaljene člane našega, društva “Nada” in svobodomiselne rojake, ter čitate-lje našega naprednega lista, .— tebi “Glas Svobode”, pa želim mnogo uspeha
Frank Barbuč.
Cleveland, O. 22. marca. 11)09.
Meni kot staremu naročniku, je list “Glas Svobode”, zelo priljubljen, ktfr vidim da piše resnico in zato ga čislam. Od soseda šemi cul, da se ¡boj© zopet pričeli farmi boji in vse kaže da: bo. zopet veliko špasa. Poipred! seim mislil, da Re.v. Zakrajšek bi bil edini, ki bi naredil mir, >a sedaj sem sprevidil, da tudi njemu ni mogoče združiti SLovetaiee. Melada jim je to že prirojeno, kar tudi priča dopis kte-rega sem čital v Proletarcu in dañas v našim priljubljenim “Glas S vobode ’ ’.
Ali vsi svetniki božji, kaj pa poreč;1 naš dobro znani Fr. Ceru,e, agent Proletarca,-, da se jo početje njegovega ljubljenca objavilo v listu kojega on zastopa. Na vse prdtege je agitiral svoj čas za njegovo strank©, t-o je v prilog Zakrajška in toliko blamaž je pozobal ; .povsod je bil ta d teni France s svojini nosom v mes, no. sedaj pa je razočaran. Ako bi sam “Gliais Svobode’” poročal, bi Framee govoril, da “Gl. Sv.” laže, g. Raermir Zakrajšek pa je fant in pol, a sedaj ko je pa tudi P rol. poročal o Francetovem ljubljencu je stvar drugačna in ra-diovedleiii .sem, kaj poreče Franček k temu.
Frairiaek je pač zopet za eno blamažo, bogatejši in tako je; sedaj vidiš Fran «k, da se ti maslo topi na glavi. Po smrti postavimo spomenik Francetu v Clevelandu in sicer iz cementu z primernim napisom in z meniško kuto. To bo trararara!
Po'zdraiv clevelandskim' Slovencem in priporočam list 1 ‘ Glas Svobode”, da ga črtate ter spoznali bodete resnico. Naročnik.
Eveleth, Mirnu. 12. marca. 09.
Upamo, da letošnja zima je minula, dasi ne vemo kaj zna še priti. Imeli smo nekoliko precej mrzlih in ojstrih dni ©kolo božiča, vendar pa tako prijazne zime ne pomnimo tu zadnjih 12 let, kakor je t-a bila.
Novo visoko-razredno-šolo tu marljivo grade, ravno na istem prostoru, kjer je lansko poletje pogorela do tal; le da bode ta mnogo daljša in nekoliko 'širša ter samo dva,' mesto tri nadstropna.
Kakor vsako pomlad, tako tudi letos upamo, da bodejo odprti rudniki, imenovani “open pit’s” vsaki čas zaceli poslovati, za kar se potrebuje mnogo več delavcev. — Želeč vsem rojakom mnogo dela. in dobrega zaslužka, kakor tudi listu “Glas Svobode” dobrih
naročnikov in marljivih čitatel-jev, pozdravljam
A. Omarzu.
Tihomas, W. Va. 21. febr. 09.
K sklepu predpustnega časa je v tej naši prijetni dolinici priredil dne 20. februarja zvečer od 7. do
12.	ure neki profesor (?) veselo godbo ali muziko v slovo “fašin-ka”. Izvrstno godbo so izvajali štirje muzikanti in sieer en An-gleš, en Italijan, en Ilrvat in pa en Ribničan. Prvi trije so igrali na citre Ribničan je pa vlekel svoj meh, to je harmoniko. Se ve ta “inštrument” je bil najbolj glasan, posebno pa ko ga je raztezal, da so vse piščali hkrati piskale. ter je tudi tisto svetovno-znano zapel: “Sem Ribničan Urban; po eai’l’nm svajtu znan. — Saj za pusta, dobro kulker je, -— naj mu je po volj’, a.1’ pa ne. —
No, to je že enkrat tako, kakor so naši predniki “pust” praznovali, tako se ga mi spominjamo, in to temveč, ker ga ne bo leto dni. In ako ga zopet veseli in zdravi dočakamo, ga bodemo pa še bolj počastili.
S tem končujem in pozdravljam vse čitatelje “Glas Svobode”, Tebi pa želim obilo vspeha. F. F.
Vtrujenost možganov.
Kakor vsi drugi deli človeškega telesa, tako tudi možgani postanejo nezmožni in odpovejo delovanje. Ako imaš glavobol ne moreš cisto misliti, nimaš veselja do dela ne slasti do brane, postaneš cmere n da. skoraj ubupan. Vse, kar se potrebuje, je vstvaritev nove krvi za utrujene možgane, in mi vsi vemo. da čista kri se dobi edino le od dobro prebavne hrane. Je vspeh rednega prebavljen ja. Ako vaše prebavljen je ni redno, rabite Trincrj.e zdravilno grenko vino, najboljše zdravilo za želodec, za oslabele možgane, nervoznost. opešane ledvice, mračnost, vedni glavobol in vse druge bolezni povzročene od nerednega pre-bavljenja.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
John 0. Hruby

589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
Priporočam veliko zalogo
pohištva
7,a spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
r-irNAJNIŽJE CENE
Sgg“ Najsolidnejše blago“©H
WELKY’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave. CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice miueralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne v rste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111,
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
'JOSEPH TEIN EE’S
Verv^*
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavlienje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TR1NER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
j-
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622‘So. Ashland Ave., Chicago, 111.
¥
b
¥
Zastonj, popolnoma zastonj!
Damo eno pozlačeno uro z verižico, garantirano kolesovje, vsakemu odjemalcu. — Samo še malo časa, vendar popolnoma zastonj bodemo dobrovoljno dali h po garantiiano pozlaeei o uro in verižico z najboljšim kolesovjem. Kako dobite to uro in verižico zastonj, je da kupite in priporočate nekoliko naš tobak vašim prijateljem, ker hočemo da naši rojaki spoznajo, da prodajamo mi dober tobak po nizki ceni. — Ako hočete dobiti to uro in verižico ZASTONJ, pošlite nam $¡5.00 in mi vam torno poslali različnega tobaka z.a cigarete in pipo za $8.00. Kadar prejmete ta tobak, ga morate prodati prijateljem ne pa da ga držite zase. Za jedno z tobakom poslali Vam bomo to lepo uro in verižico popolnoma zastonj. Za to nerabite plačati nobenega centa. Tobak katerega prodajamo mi po $8.00 ga ne morete v nobenem drugem mestu kupiti izpod $10.00: vendar ga pa ne smete prodajati za večjo svoto, ker nr hočemo, da zvedo vsi naši rojaki najnižjo ceno temu izvrstnemu tobaku. — Nikdar se Vam nebo nudila več jednnka. prilika, pridobiti si tako uro in verižico popolnoma zastonj. Vi ne tvegate nič, pošlite nam $3.00 in mi Vam bomo poslali za $8.00 tobaka, uro in verižico kakor smo obljubili. Ako pa bi slučajno ne bili zadovoljni z blagom, ki vam ga pošljemo, ga pa ne rabite sprejeti.
f
©
fl
Pišite na:
STANDARD TOBACCO CO.,
Dep. 375-10 Union Square,-
NEW YORK, N. Y.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Islard Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
iai 17 JEWELED
RAiLROAD WATCH
Patentiran navijalnik, zamožke aliženstce 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni ¿9s. primerne delavcem na železnicah. IAMČENA ZA 20let. ’Za prihodnjih 60 dni 'pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in p»-iyezek daruiemo z v»ako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHENÄUM B’LD’G, Chicago
W. SZYMANSI\I
trgovec s raznovrstnim
POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo nedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.

l Kašparjeva Državna Banka,
$ -------vogal Blue I sl ati d Ave. & 19. ul.---
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00
Prva itt edina češka državna banka v Chloagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Štev. 1005 — Jamčeno po W. F. Severa Co., v smislu vladnega sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav z dne 30. rož. 1.1906.
Nečista kri oslabi vse oddelke po katerih se pretaka: nareja nekake priščke po telesu. Ko izprevidite, da je Vaša kri nečista, takrat vedite, da je skrajni čas, da začnete rabiti
Malimi, t» m.
Sev>evov>

AN EXCíiUNT ANO ficLIAStf tCMEOr
fof 'Èafm&e	*y.:
Pinases,
¿¿¡t Uk*** mi?** ra! Vivait-

Veliko pomoga v mnogih slučajih ker je najbolji lek za vse krvne bolezni. Okrepča bledo kri potom čistenja krvi, ozdravi vsak s slabo krvjo obdan organ telesa. Daje novo življenje žilam in mišicam. To je res pravo zdravilo za spomladne bolezni in nerede. Cena Ji.oo
Prodajajo se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za “Severova1
Ne jemljite ponaredkov
RAZNO IN DRUGO.
Kaj dela ljudi nesrečne?
Zabasanost	Priljubljeno zdravilo.
neprebavnost, onemoglost, neredi v drobju, mračnost, bolezni jetrih ter vseh neredov, ki delajo človeka potrtega je najbolje zdravilo	Zoper prehlad, kašelj, hripo, oslovski kašelj in vse druge boleznidihalnika in prs, ki se pojavijo v spomladni, sezmi rabite zdraiilo, ki mu sinete zaupati, in to je
Severov	Severov
Živlienski balzam.	Balzam za pljuča.
To je prijazno zdravilo, ker je prijetno za ra-bljeaje. To zdravilo ne dela nebene premembe v prebavnih organih, ker deluje lepo počasi in okrepča okus ter prinese novo veselje do življenja v telo. Cena 75 centov.	Delovanje tega zdravila je najbolje najhitreje in najvarneje. To je popolnoma čisto zdravilo brez kakih škodljivih tvarin. Lahko se rabi pri mladih in starih, od strica do vnuka. Vsak bode hvalil prijetnost in dobrodelnost tega zdravila. Cena 25 in 50 centov.
ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
a®“	=po ■ 	“©a
jt najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A ve.
blizo 18. «lice Chicago, 111.
Nekatere prodajalne trde» da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
I®* Oglejte si našo zalogo OBUČE."©*
TEL. CANAL 1108
-rm
ndO
umumcuoma
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točinfr v svojem ravnoKu-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. linijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti
471 W. 19th Street Chicago, Ul
Anarhistične in protivojaške o-glase je zaplenila 6. t. m. policija v Budapesti. katere so nameravali zgodaj v jutru po mestu nabiti.
Odprava smrtne kazni v Rusiji. Komisija dume je sklenila z veliko večino glasov, da se odpravi smrtma bazen. (?)
Srbi v Ameriki. Ameriška srbska društva so ¡poslala odboru za narodno obrambo v Bele mgradu 57.054 dol. in mnogo potrebščin za vojno.
Stavka v cerkvi. V tako pobožni rimsko vdani Bavarski, in sicer v mestu Erohust&tten, so začeli stavkati 'takozvani ministranti, ker se jiun je zavrnila prošnja za povišanje plače.
Otroške dojilke. Zveza dunajskih zdravnikov zahteva odpravo vseh otroških dojil k, ker se je izkazalo, da je vsled bolnih dojilk zbolelo precej otrok na- Dunaju.
Pogreznena vas. Pogreznila se je vas Mazna» pri Nazaretu v Palestini vsled velikih nalivov, kateri so omehčali že itak močvirna tla v okolici. — Pod razvalinami je poginilo 150 ljudi.
Francc-ski lazaristi znanega samostana St. Wolfroy v Ardenab so debili vladni poziv, da se izselijo. ker je država dala samostan v najem nekemu zasebnemu posestniku.
Bedasta stava. Mlad krnet A. Šzimav iz Dere na Ogrskem je stavil, da si upa. skočiti z zvonika in to bedarijo pred številno zbranimi občani tudi napravil ter o-bležial seveda mrtev na mestu.
Grof tvorniški delavec. V tovarni za izdelovanje železnega pohištva v Miskolou na Ogrskem je nastavljen kot delavec grof For-gaeh. Grof je izvršil maturo in b; se bil lahko posvetil drugemu delu. a pustil je vse časti in je vnet soc i jal ¡st.
V grob svojega ženina je skočila v Litomjeršieaii na Čeč kem po pogrebu finančnega uradnika Filigu njvgova nevesta, ter se tako krčevito oklenila krste, da so jo /.¡veliko težavo spravili iz jame.
Podpore za žrtve potresne katastrofe v južni Italiji znašajo glasom poročila plenarno seje centralnega pomožnega odbora do 26. svečana 18 milijonov 464.-599 lir. od katerih se je okroglo 16 milijonov že razdelilo.
Verska blaznost. Ogrski kmet S 'ver Lurgota je bil v svoji verski: blaznosti trdno prepričan, da Sta. z ženo od hudiča obsedena. Da se rešita hudiča, je ženi iri sebi z nožem razrezal spodnji del telesa, vsled česar sta oba v bolnici umrla.'
Zarota med ruskimi vojaki. Ruske no vin e poročajo, da so preiskali vse vojašnico in tudi mnogo zasebnih hiš vsled zarote, ki se je razširila med vojaki. Dobivali so cele vozove raznih proklamacij iz Finske, vendar glalvnih zarotnikov nivo zalotili.
S svedrom rešil kravo. Zelo lepa. draga krava mizarja Ginterja v Hajnedorfu na nižje avstrijskem je požrla repo in bi se bila kmalu zadušila. Telefonsko pozvanega živinozdravnika ni bilo doma. G hiter je vzel sveder, ga zavrtal v repo in izpulil repo iz vratu, kakor s izpuli zamašek.
Zdravje je edini faktor, ki dela ljudi zadovoljne in vesele. Dolžnost vsakega človeškega bitja je, da skrbi zia Svoje zdravje, ne le radi samega stihe temveč tudi radi oUii.h, ki so odvisni od njega, to je družinski člani ali pa radi človdkoljudtooisti sploh. Z zdravim telesom in zdravimi misli gre zadovoljno in srečno življenje roka v roki. Pridobiti i:n vzdržati izdravo *tdo, zato je treba, zdrave krvi, ta pa se da pridobiti ako so vaši prebavili organi v popolnem redu. V dosego tega pa je “Cross Bitter M ine Tonic” edino zanesljivo in gotovo sredstvo. Ono pripravi in vzdržuje prebavne organe v najboljšem stanu, ponmožuje kri in tako ojaeuje telo in bistri um.¡Povrne slabotnim in pokvarjenim njih silo, odstrani otožnost in glavobol j, povrne slast in uredi ustroj; ter prepreči veliko vzrokov 'bolezni prebavnih organov, or.o obstoji iz dobrega starega vina, zdravilnih zelišč in korenin, skrbno nalašč za to izbranih po nasvetu odličnih zdravnikov v deželi. Ta priprava, jr izdelana po navodilu Mr. J. A. Kolina, prvotne sra iznajditelja zdravilnega grenkega vin ta v Ameriki. Isto je vknjiženo' v Patent-uradu v Waishiogfonu po> navodilu postav za “Pure food Law” zjddinjenih držav. Poskusite ga, prepričajte se in bolezen, bo odstranjena. Zahtevajte v vaših lekarnah in gostil r. h edini pravi “Cross Bitter Wine Tonic”, ali pišite znani in zanesljivi vinski in žgajarski zadrugi : Eugene Pa rise k Oo., 659'—. 661 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja!
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO “
Kloboučnid a obchodnici zbožim vÿpravnÿm
zakázkové ma véhüje se	sos-ooo
<% 2vLÁSthÍ P0Z0W0SI	BLUE, ISLAND AVENUE
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18. St.
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.VVASH.
Ustanovljeno
25. aprila 190S in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ra.ensjale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Kavensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Kavensdale, Wash.
Društven« sej« vsako z«dno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georg town pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReeiSt, Milwaukee, Wi9.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Tisti ‘deževni dan’
Vsak štedljiv človek se pripravi za ta, takoimenovani ‘ deževni dan” Hranijo si delež od svoje plače, in tega spravljajo v naše hranilne zavode v pomnožitev. Z enim dolarjem lahko pričnete pri ,
industrial Savings Bani
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanrednodobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue. Chicago, 111.
Ostrige, raki, ribe in velika zalega konzerv
652 Blue Islaiid Ave.
Premoženja nad pol milijona dolarjev.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hivatom
da točim v svoji gostilni
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Oalifornijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, Ulj IG. F. HALLER, lastnik
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskoin dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem plve ali vina.
¿
f
I POZOR, SLOVENCI! I
Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
54 Slovencev je tukaj naseljenih in ysakdo je dobil, kar je kupil.
Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje.
Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100-0C0 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja.
Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25.000 okrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GRAM, Naylor, Mo.,
(lan državnega naselniškega urada.
?
Í

POZOR ROJAKI!
Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
Dergance, VVidetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
B- 2133
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje drnš-"3ra'f£vi^i tvenih znakov, gumbov, zastav vsakerita. potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET j GRANAT g
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
BURGETSTOWN, PA. 6 MARCA
Tukaj Vam pošljem naročnino za pol leta, ker celoletno Vam ne morem poslati za radi tega ker tukaj se dela 1—2 dni v tednu in včasih pa tudi nič; tako da komaj za stanovanje in druge potrebščine zaslužimo. Tolažili so nas. in nas še tolažijo, da se bode pričelo delati, in to gre od tedna do tedna, a vendar je vedno pri starem. (Na boljšem (?) smo za toliko od kar je Taft izvoljen predsednikom, da ne dobivamo od druižbe toliko premoga, kakor smo ga popred, temveč manj, a zato Pa ne plačujemo od stanovanj. Seveda, sedaj je dosti ljudstva, ter lahko delajo, kar hočejo. “A-ko ni za te, pa pojdi pravi boss, saj imam tako preveč ljudi.” In kam bode šel, ako nima denarja? In da ga nima, za to so sedaj skrbeli sfeoro eno leto, če je pa kateri kaj imel. je pa tudi lahko za živež potratil. Potem ne ostaja dru-žiga, kakor potrpeti, čakati, da se na 'boljše obrne.
Ali, da bi se. že pričeli časi za delavca, do k ter ih je opravičen, na to bode treba še leta čakati. Lahko bi se to zgodilo v najkrajšem času, toda kaj, ko nočemo. Ja, ko bi mi ho tli, namreč vsi de-lavci-trpini, potem še danes za-vlada ljudska svoboda po celem svetu, ali tako, kakor je sedaj, bodemo še dolgo čakali. Dosti je ljudi, ki ne mislijo druzega, kakor da bo ¡že bog dal boljše čase in jih je dosti tudi, ko pa sploh nič ne mislijo in ki pravijo: “če bodo drugi živeli, bodem tudi jaz.”
Ali dragi sotrpin, tako ne pojde, ¡tako bodemo cesto sužnji kapitala. Mogoče da nam, nekoliko več dela dajo, da se bodemo lažje preživeli, toda vse to je le pesek v oči.
Mi moramo složno, kakor en m-ož skupaj stopiti in reči: “Do tukaj, kapitalist in ne en korak dalje! Daj nam bar je naše, kar smo mi in naši očetje tebi skupaj spravili! Znaj, da to ni tvoje! In za to nam moraš dati. da ne bodemo mi in naši otroei lakote in mraza pomrli?” Nikar ne misli dragi sotrpin, da ti bo dal sam ob sebi, ker če bi to hotel storiti, bi bil že davno lahko storil in bi ne bilo danes toliko revščine in bede med nami, kakor jo je.
In vsega tega smo krivi mi sami, ker se pustimo mirno strici in naj bodo še tako slabe škarje.
¡Mora biti, bo marsikteri rekel: “Ja, jaz bi tudi rad boljše živel in man je delal, ali nisem za to u-stvarjen in nezadovoljen pa tudi ne smem biti; tako me je mati u-čila in tako mi je gospod rekel.” Dobro dragi moj! Ali Je bi mati v vodo skočila, bodeš tudi ti za njo? In če je bila mati v temi, ki morda sploh priložnosti ni imela do izobrazbe, ali moraš tudi ti, ko vendar imaš dovolj priložnosti in tudi časa se kaj naučiti, v temi nazadnjaštva ostati? Ali se ne bojiš ko te bodejo tvoji otroci kleli in bodo rekli: “Imel je čas, imel je uriliko, pa nam ni hotel boljšo bodočnost pripraviti.” Zatoraj v vrste, naših sobojevnikov, vsi do zadnjega, da se na telesu, kakor na duhu pripravimo na boj. kateri nas čaka. Da ne bodemo omagali, za to nam je potrebna močna organizacija in dobrega, časopisja, kot je “Glas Svobode”. Vzemi ga v roke, črtaj ga in premisli kaj bodeš čital. Primerjaj kaj čiltaš in kako se ti godi, in videl bodeš, da če se bodeš tako ravnal, kakor ti svetuje, da bodeš čez leta ves drugačen človek, kakor si sedaj. Ako ga nimaš naroči se nanj, saj vendar ne stane več. kot $1.50 na leto. Koliko tolarjev morda izdaš po nepotrebnem, toraj daj še za list “Glas Svobode”. Več ti bo koristilo, kakor če daš ne vem. za koliko maš. Ne misli nikdar, da ti ■bode bog ali njegovi agenti pomagali, če si ne, bodeš sam pomagal. Oni gledajo, da njim dobro gre, a tebe se spomnijo le tedaj, kadar shujša njihova nikdar sita bisaga, da jo zopet napolniš.
Otresi se. rimskih verig in videl V š. da si prav storil.
Konečno želim vsem rojakom
širom Amerike boljše čase, kakor jih sedaj imamo;.da bode več blagostanja prišlo v Ameriko, kakor pa blagoslovov iz Rima. J. M.
VSAKEMU, KAR MU GRE.
Kolikor lep je ta napis, toliko umazanejše je pa perilo pod njem. Gospod Kaker je zlezel na dan, kar nam je povsem ljubo, da se v javnosti o vrlinah tega možakarja nekoliko pogovorimo. V podrobnosti njegove, pisave v “sosedu izza plota” se ne podamo, ker nam je čas in prostor predrag, in pa ker oseba je toli malenkostna, da se sploh ¡ž njo ne bi pečali, da nam ni natem ležeče javnosti pokazati možakarje okolo “Proletarca” v celi nagoti, kakšni brez-stidni, infamni in lažnjivi izdajalci da so.
Pisatelj omenjenega zavitega zagovora se je ravnal po svojem značaju, ker tudi on je od zunaj svetohlinski, od znotraj pa vse. kar kdo hoče, samo resničnega nič. Značaj, to mm je tuja stvar, a svojo infammo brezstidnost drugim podtikati, v tem pa je mojster, da. skoro svoje učitelje prekosi. Kadar se s kakim človekom meni, takrat ga obsiplje z vsemi svetimi slinami, samo med in sladkor ga je: kaka pobožnost in zavijanje oči! Ko se pa od njega o-brneš, naskočil bo odzad in te z torrabaevikom, vsekal po glavi. — Tak je naš vrli g. Kaker ; mož ko-ji nima ne značaja ne samostojnega mišljenja. Pr ¡poznati mu pa moramo prevode kake protikleri-kalnmlakuže iz nemščine na slovenski jezik, s katerimi po uredništva',h krošnjari, a ker jih speča-ti ne more, jih pa odloži v revol-ver-žnrnalu, s čim le ta potem o-srečuje svoje eitatelje, kot pristno socialistično glasilo |— efijalta Za hrbtnih a.
Gospod Kaker! Ako se čutite kot tac ega, potem govorite stvarno. ker z lažmi in zavijanjem danes z našim narodom! nebodete več orali. Naše ameriško delavsko ljudstvo, ali “bebci”, kakor ste ga Vi svoječasno počastili, se ne ousti več vsakemu izkoriščevalcu za nos voditi. Oni časi, ko so kake uradniške (?) in učiteljske propa-lice v Ameriki zavetja iskali, so minuli, naše delavstvo pa, že tolikokrat osleparjeno, se je spametovalo, dasi ie že skrajni ča.s, in sedaj se dobro premisli predno se kakšni dvomljivi eksistenci še zaupa. In to Vas boli. ker niste mogli v 'kalnem bi ra riti. Vedite pa, da se Konda za Vas in Vaše grožnje toliko zmeni, kot za lanski sneg. Kar se pa našega ljudstva tiče, se isto pač zanima za Vas, koje Vanu je naročnino na “Izobraževalno knjižico” plačalo, a knjižice ne dobi, ker je Vaše delo zaspalo in Vi ste pa naročnike preverili, ali pa, da bolje razumete. — osleparili, ter bode prej ali slej z Vami in vsemi Vam jedna-kimii vsiljenci obračunalo; to Vani je zagotovljeno.
Vi se nekaj grozite z tožbo. Saj ste že tožili; zakaj ste pa tožbo umaknili? Sicer pa Vas poživljeno), da vnovič tožbo vložite, vsaj nam bo prilika dana Vas pokazati svetu v celi nagoti, kakor zaslužite. Pripomnimo pa vže tu, v slučaju, da ne tožite, Vam vseeno špas preti, kar si pa bodete sami krivd, ker: “Vsakemu, kar mu gre!” Razumite?
V celem, pa dvomimo, da bi Vi nastopiti to pot, ste preveč nesramni in taki ljudje pa se pravice boje.
Kot sourednik soseda izza plota ste- vedeli za. provokacijo v listu napratn “Glas Svobode”, glede o-glasov Johnson Gram & Co.. tudi ste se zavedali, da ste bili Vi takrat lastnik “Glas Svobode”, ter ste prejemali plačilo za omenjene oglase, — zakaj tedaj zavijanje, in nesramno nizkotno natolcevanje?? —
Zavedati se morate pa tudi še raznih drugih plačil, kar spričuje-jo razni od Vas potrjeni računi. Seveda ste imeli, kot solastnik lista, popolno pravico k temu, 'vendar pa se drznemo Vas vprašati: zakaj niste prejete svote vknjižili ter izročili denar skupni blagajni ?
In kje je vzrok, da sta Vi in Vaš drug, delavski tiskarni dolžna o-stala okolo $300.00, katere še danes dolgujeta?!
Glede darovanega denarja za Simon Gregorčičev spomenik i-niamo, kot sodarovalee pravico vprašati, kje. da je in, kam je prišel?! V domovino, do časa, ko smo mi ¡že tretje pismo prejeli, in to še ne dolgo, tam denarja še niso dobili! Od časa. pa, ko se je za spomenik ¡Simon Gregorčiču, tn v Chica.gi denar nabiral in se ga je Vami za odpošiljatev izročilo, kakor tudi onega od dram. društva v Calumetu. Midi. in $10 iz So. Ohieage je že dve leti! Koliko denarja ste. prejeli od rojakov na poziv v listu od zunaj Ohieage se še ne ve, vendar pa bi se dalo iz lista posneti. Na dan torej z resnico : kje je denar??!! In kaj je s šolo v Milwaukee, kjer ste tudi predujmo,. dobili in potem popihali??
Mi delavci, ki smo si takorekoč od ust pritrgali in darovali v dober namen, v večni spomin našemu čestitemu pesniku, zahtevamo dokazil, da ste v istini denar odposlali in pa kedaj in komu! Illinskemu zavijanju in pa nesramnemu napadanju danes noben trezno misleč človek ne veruje in ne zaupa.Akt> pa se ne izkaže te, potem vrjemite nam, ko Vam na uho povemo da se .bodete kesali. ker z takim nesramnežem, kot ste Vi, usmiljenje imeti, bi bilo skrajno nespametno, ter potrebno je, da se Vaš lažnjivi jezik enkrat za vselej prikrajša! Capito?
Nadalje lažete kot pravcata propalica, da Vas je. Konda im-portiral. Vi lažnik, to smo že zgoraj omenili, da ste v Vaši tožbi napram Kondu že o tem čvekali, pa ko je dvakrat do razprave prišlo, ste kot pravi značajnež pod klop zlezli, ter Vas k obravnavani ni bilo; iin da se Vam takrat ni kaj druzega pripetilo, se imate e-dino Kondu zahvaliti, ker V as je, — kakor rečeno, z ozirom na Vašo rodbino, pardoniral. ¡Sicer pa ako bi Vaše laži o imiportiranju resnica bile: no. potem bi bil Konda pač vže zdavnaj svojo kazen prestal; Vi pa, ker ste že enkrat bili popred v Ameriki, tako so Vami bile pač razmere znane in ste morali vedeti da z touimbugam se tu dolgo ne živi, in da ste pa Vi humlbugar prve vrste, pač ne morate tajiti!
Vi ste imeli kot urednik “Glas Sv.” $15.00 na teden, a Vi pa pravite da ste. Kondu zastonj delali; s tem pač jasno kažete, kakšna nesramna proipalica da ste! Ali ste mogoče mislili, da Vam bo Konda tudi za čas. ko ste bili lastnik lista. ter prejemali vse njegove dohodke. brez da bi bili v tiskarni plačali, plačal še povrh uredniško plačo ? Res ste fini tiček, toda pe-roti se Vam bojo postrigle, da bo mir : to si zapomnite !
Konečno Vas še. kot podleži, zvijačne živalice itd. opozarjamo, da odgovorite tvrtkam na Dunaju. New Yorku in drugod — zakaj že sami veste —. da ne bo nam potreba čas tratiti z odgovarjanja™." to zadevnih pisem, ter Vam v spomin kličemo Vaše lastne besede :	“Vsakemu, kar mu
gre.” in omenjenim tvrtkam gre pa še precejšnjo število dolarjev. Tedaj na plan, nesramni lnnmbai-gar!	,
Izkoristiti proti S. N. P. J. se niste dali, niti za denar}— a v Proletarca -pišete brezplačno ! — hinavec, dokažite to. Dokažite, kdo Vas je prosil? ko obratno ste se večkrat ponujali, rekoč: “da bi radi tičke v Jednotnem uradu razkrinkali”. Nesramnež, zakaj samo lajate izza plota? Zakaj ne nastopite drugo, to je pravo pot? Zakaj sramotite ljudi brez povoda in brez dokazil? Na dan z dejstvi in resnico, do tja pa ostanete nesramni lažnik, obrekovalec, špi-jon, ovaduh in general vseh SLEPARJEV!!! — To pač razumete?
SALOON
Z lepo urejenim keglišoem in sveže Schoeuhofen. pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A i Horwat, Joliet, Ul.
Dobra UnijsKa Gostilna,^,6
mrzel in gorak prigri- |nc o Cf4CfBV zek. : Pod vodstvom JU3, JtdSlUjf
650 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR.
585 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.