#
!+

#

V èasu, ki zelo poudarja logièno mišlje-
nje, se mi zdijo zanimiva spoznanja kogni-
tvinega jezikoslovja o metafori, ki izhajajo iz
stališèa, da naše mišljenje ni samo logièno,
temveè predvsem metaforièno, o èemer raz-
mišlja tudi Alojz Ihan v svojem èlanku Me-
tafore kot spoznavno orodje pesniških, znans-
tvenih in religijskih sistemov, ko pravi, da so
“naša spoznanja zgolj podobe in metafora edi-
ni miselni pripomoèek, s katerim lahko pri-
demo do èesa novega.”
Pri raziskovanju metafore se je do sedaj po-
javila vrsta razliènih teorij in pogledov na ra-
zumevanje “tega padlega angela jezika, ki je
tvegal svoje `ivljenje, ko se je uprl ustaljeni
in zakoreninjeni klasifikaciji sveta”.1 Od Ari-
stotela naprej je metafora pojmovana kot pe-
sniško sredstvo,2 ki nastane tako, da eno stvar
poimenujemo z imenom, ki sicer pripada
drugi stvari, in sicer zaradi podobnosti, ki je
med njima. Pri metaforah gre za vzpostavlja-
nje analogij: manj znano, manj predstavlji-
vo stvar pojasnimo tako, da opozorimo na
njeno podobnost z bolj znano, bolj predstav-
ljivo stvarjo. Aristotela so zanimale metafore
v poeziji in retoriki in so vse do danes veljale
za privilegij pesniškega jezika. Aristotelova
oz. klasièna teorija metafore obravnava me-
taforo kot zadevo jezika oz. kot poetièni je-
zikovni izraz in ugotavlja, da obstaja sicer med
elementoma v metafori podobnost, toda ne
pojasnjuje, kakšna so merila njune podobno-
sti in kolikšna je njuna podobnost, saj idealne
podobnosti ni.
Aristotelova teorija pa se kljub številnim
kritikam, predvsem v zadnjih desetletjih, ko
je metafora pogosto predmet razprav v filo-
zofiji jezika, lingvistièni pragmatiki, tekstni
lingvistiki in od srede sedemdesetih let v kog-
nitivni semantiki, ohranja tudi v današnji èas.
Kognitivna semantika je doslej najbolj ko-
renito spremenila iz antike podedovani na-
jodliènejši status metafore v poeziji, saj je na-
èelno zavrnila primarno mesto metafore v li-
teraturi in jo preprièljivo postavila v jezik. Sre-
di 70. let se je z razvojem kognitivne seman-
tike poveèalo zanimanje za raziskovanje vsak-
danjega jezika, zlasti za ugotavljanje povezav
med èlovekovimi kognitivnimi sposobnostmi,
miselnimi strukturami in jezikovnimi pojavi.
V to jezikoslovno vedo se uvršèa predvsem
Lakoffova in Johnsonova teorija metafore
(Metaphors we live by, 1980), po kateri so me-
tafore “splošne preslikave preko pojmovnih
podroèij.”3 V jeziku je kognitivna teorija od-
krila ogromen sistem vsakdanjih konceptual-
nih metafor, ki oblikujejo èlovekov pojmovni
sistem, s èimer je zavr`eno klasièno prepri-
èanje o izkljuèno dobesednem dojemanju sve-
ta in pojmov. Leta 1998 je Lakoffova razprava
o sodobni teoriji metafore The contemporary
theorie of metaphor izšla tudi v slovenšèini v
zborniku Kaj je metafora?, ki ob urednikovi
uvodni študiji prinaša devet prevedenih raz-
prav o metafori iz anglosaksonskega jezikov-
nega obmoèja.
Temeljno spoznanje kognitivne lingvistike
je, da je naš konceptualni sistem v bistvu me-
taforièen ali z besedami Alojza Ihana (1996:
823), da je metafora “spoznavno orodje, ki
nam omogoèa ne le pesniti in zanimivo go-
voriti, ampak predvsem dojemati svet, v ka-
	&
9
)/

&&


	




terem smo se z rojstvom znašli, saj metafo-
ra sploh ni v prvi vrsti samo pesniško poma-
galo, paè pa so bili pesniki le prvi, ki so in-
tuitivno dojeli osnovne mehanizme delovanja
èlovekove psihe, in zaèeli to izkorišèati za ob-
likovanje mnogo bolj intenzivnih sporoèil,
kot si jih sicer posredujemo ljudje v vsakda-
njem `ivljenju”.
Potemtakem prvotno “mesto metafore
sploh ni v jeziku, temveè v naèinih, kako kon-
ceptualiziramo eno mentalno podroèje v ok-
viru drugega”.4 Metafora torej ni sredstvo je-
zika, temveè je del našega konceptualnega si-
stema, torej del našega mišljenja in jezik je
le eden od izrazil zanjo. Torej v metaforah raz-
mišljamo, z njimi `ivimo, delujemo in razu-
mevamo svet. “Zaradi metaforiène narave na-
šega mišljenja nam je policijska kapa na glavi
neznanca povsem zadosten podatek, da ra-
zumemo njegovo pozicijo v našem osebnem
svetu, in podobno nam ni treba brskati po
duševnosti taksista, da bi preverili, èe nas bo
z letališèa res pripeljal na `elen naslov” (Ihan,
1996: 824).
Kognitivna teorija metafore obravnava
metaforo kot sredstvo, ki nam omogoèa, da
razumemo in do`ivljamo eno izkušenjsko5 po-
droèje s pomoèjo in v okviru drugega izku-
šenjskega podroèja, in to zaradi tega, ker so
namreè mnogi za nas pomembni koncepti ab-
straktni ali v naši izkušnji ne dovolj natanèno
zamejeni (èustva, ideje, èas itd.) in jih mo-
ramo doumeti s pomoèjo drugih konceptov,
ki so zamejeni natanèneje (prostorska orien-
tacija, predmeti itd.).
Naèelno torej velja, da manj konkretne kon-
cepte doumevamo v okviru bolj konkretnih.6
Èlovekov um te`i k urejanju spoznavne
stvarnosti, in sicer s pomoèjo razliènih spe-
cifiènih spoznavnih mehanizmov in eden iz-
med njih je tudi metafora, ki je po mnenju
A. Ihana spoznavno orodje, s katerim nezna-
nemu pojmu išèemo ustrezen analogni model
— namen metafore ni toliko razumevanje nez-
nanega kot zgolj udomaèitev le-tega v zna-
no, domaèe, pomirjujoèe. Metafora torej
sploh ni v prvi vrsti pesniško pomagalo, tem-
veè je predvsem prisotna `e v našem vsakda-
njem `ivljenju (1996: 823-824). Tako znotraj
konceptualnega sistema nastajajo “koncep-
ti, ki vplivajo na naše mišljenje in upravlja-
jo tudi naše vsakdanje delovanje, do najveèjih
podrobnosti. Naši koncepti strukturirajo, kaj
zaznavamo, kako se zavedamo sveta in kako
vzpostavljamo odnose z ljudmi. Naš koncep-
tualni sistem ima tako osrednjo vlogo pri do-
loèanju naše vsakdanje stvarnosti” (1980: 3).
V tem Lakoffovem in Johnsonovem stališèu
se ka`e bistvo kognitivizma, ki je v tem, da
se v jeziku neposredno odra`a èlovekovo miš-
ljenje in da je jezik sestavni del èlovekovega
spoznavnega procesa. Tako kot po eni stra-
ni mišljenje vpliva na jezik, po drugi tudi je-
zikovne strukture vplivajo na mišljenje.
Mataforizacija ima potemtakem pomem-
bno vlogo v spoznavnomiselnem in ne samo
estetskem ustvarjalnem procesu. Zato kog-
nitivni jezikoslovci ne raziskujejo le golih je-
zikovnih dejstev, ampak tudi spoznavne pro-
cese, na katere vplivajo ne le psihološki,
ampak tudi kulturni in dru`beni dejavniki
in na tem podroèju se lingvistika prepleta s
kognitivno psihologijo, ki usmerja svojo po-
zornost na procese zaznavanja, predelovanja
informacij in mišljenja.
Z metaforami torej `ivimo in razumevamo
svet okrog sebe, saj nam ponujajo nek orga-
niziran miselni prostor, v katerem lahko s po-
moèjo analognih podob nastajajo nova znans-
tvena odkritja (za preuèevanja mo`ganov so
npr. raziskovalci uporabljali veèinoma podobe
iz elektronske tehnologije), kjer razumeva-
mo abstraktno s pomoèjo konkretnega, nez-
nano s pomoèjo znanega ali nevidno s po-
moèjo vidnega.
V tem smislu ponuja predvsem Sveto pi-
smo izredno bogastvo in raznolikost meta-
foriènih prostorov. Alojz Ihan je v `e ome-
!+

#

! #
njenem èlanku razmišljal o metafori Kristu-
sove smrti, v kateri je “Kristusova smrt po-
doba èloveka, ki ve za svojo smrt in celo poz-
na svoje morilce, pa se kljub temu na prese-
netljiv naèin odloèi, da se smrti ne izogne in
da svojih morilcev ne sovra`i (…)” (1996: 828).
Nadalje pravi, “da je moè metafore Kristusove
smrti v tem, da nam omogoèa izredno iden-
tifikacijo v dveh bistvenih `ivljenjskih dejs-
tvih: to je lastna smrt in soljudje. Metafora
zaradi Kristusove bo`anske narave, odloèitev
glede smrti in soljudi prenese iz obmoèja
omejenih èloveških zmo`nosti, in zato del-
ne svobode, v obmoèje bo`je vsemogoèno-
sti in zato popolne, neomejene svobode”.
Sveto pismo in `ivljenje sploh nam ponuja
veliko podobnih metaforiènih prostorov, kjer
se sreèujeta èloveška in bo`anska oz. absolutna
narava.
Esejistièno razmišljanje Alojza Ihana o me-
tafori se prekriva s spoznanji kognitivne se-
mantike, ki obravnava metaforo kot del spoz-
navnomiselnega procesa. Metafora kot model
realnosti (tako kot npr. zemljevid Slovenije
ni Slovenija, temveè predstavlja Slovenijo; je
model realnosti) nam pomaga razumeti oz.
razlagati umetnost, religijo in `ivljenje sploh.
Potemtakem so metafore sredstvo, s ka-
terim razumevamo svet in v katerih `ivimo
in razmišljamo.
Literatura:
Aristoteles (1959), Poetika, Cankarjeva zalo`ba,
Ljubljana.
Ihan, Alojz (1996), Metafore kot spoznavno orodje
pesniških, znanstvenih in religijskih sistemov.
Sodobnost 44/10. 823-830.
Kante, Bo`idar (1998), Kaj je metafora (ur.).
Ljubljana.
Kante, Bo`idar (1996), Metafora in kontekst,
Jutro, Ljubljana.
Kr`išnik, Erika in Smoliæ, Marija (1999):
Metafore, v katerih `ivimo tukaj in zdaj. 35.
seminar slovenskega jezika, literature in
kulture. 61-80.
Kr`išnik, Erika in Smoliæ, Marija (2000): “Slike”
èasa v slovenskem jeziku. 36. seminar
slovenskega jezika, literature in kulture. 7-19.
Lakoff, George (1998). Sodobna teorija metafore.
V: Bo`idar Kante (ur.). Kaj je metafora.
Ljubljana. 271-330.
Lakoff, George in Johnson, Mark (1981):
Conceptual Metaphor in Everday Language.
Philosophical Perspectives on Metaphor.
Minneapolis: University of Minnesota Press.
286 — 325.
Lakoff, George in Johnson, Mark (1980):
Metaphors We Live By. The University of
Chicago Press. Chicago and London.
1. Bo`idar Kante (1996: 2)
2. Aristoteles, Poetika, 1982: 94: “Metafora je prenos
pomena na neko drugo besedo, in sicer ali od
splošnega na neko vrsto ali od ene vrste na drugo
vrsto ali po analogiji. (…) Velika odlika slehernega
pesnika je, èe zna besede na primeren naèin
uporabljati; najveèja odlika pa je, èe je mojster v
prispodobah: edino tega se ni moè nauèiti, edino
to je znamenje prirojene genialnosti. Kajti najti
pravilne prispodobe je isto kot intuitivno
spoznati podobnost med stvarmi”.
3. Lakoff, (1998: 271)
4. G. Lakoff, Sodobna teorija metafore, objavljena v
zborniku Kaj je metafora (ur.) B. Kante (1998: 272).
5. Lakoff (V: Kante 1996: 26) pojmuje izkustvo v
zelo širokem smislu; vanj ne sodi samo izkustvo
posameznikov, temveè tudi izkustvo vrste in
skupnosti; izkustvo zajema celoto èlovekovega
izkustva in vse, kar ima v njem kako vlogo —
naravo naših teles, naše genetsko podedovane
sposobnosti, naše naèine fiziènega delovanja v
svetu, našo dru`beno organizacijo itn.
6. Povzeto po Kr`išnik, Smoliæ (1999: 64).
!+

#