Tcdenske novice.  t Sijajua zmaga Slov. ljudske  stranke na Kranjskem. C3|>rav pri zuavamo mirno, da je zma^a naše strunke na Stajerskfira presonetljiva, nas vendar si'Cuo veseli, (i.-v so nufei kranjsJu somišljeniki tako krasno odbdli napade vseh združemh protikr ščanskih strank. Kmetska /vezo ozi ioma Slov, Ijudska stranka je dobila oii 235 občin 155 popolnonia v svoje roke. V 31 nadaljnih občinab iiaa naša stranka razmerno večino. Jzidi iz 47 občin še niso znani. Tuiii v ostalih občinah, kjer še niso voliii, bo zmagala povprečno samo Sl-rf. Voliive na Kranjskein so pokazai-i, da slo\ensko ljudstvo ne mara, pogubouos nega centraliznia, katerega zagovar  jajo liberalci in njili samostoim sinovi V celi Sloveniji sta tepoai omenjetii contralistieni stranki, ki --jta pred '.ditvami slepili naše ljudsl/o z neko piiizn.i ;i l>rezponiembno samoupravo. Edina stranka, katera \a zahtevala popolno avtonomijo Slovetun z zukonodajno oblastjo, je bila naia Slov. ljudska stranka. Ljudstvo jt; to uvidalo in radi toga se je oklepa 6im tesneje. Pravica in poštenost sta zraagali nad lažjo in hinavščino. Slava ravediiim volilcem. t Ljudstvo že uvideva. Veliko ]o bilo število (istih zaslepljencev, ki ^o volili dne 28. nov. slabostojne poslaur8. Občinske volitve so pokazale čisio drugo lioe in je marsikatera samoslojna trdnjava padla v roke Kmetske zrc 26, ozii-oma Ljudske stcanke. V krajui kjer s9 pa slabostojneži še vedno Voi tjujejo našim ljudera, pa imajo samo stojne poiitike do grla siti možje tuii posebna sredstva, s katerimi se jili u branijo. iTako n. pr. je moral zbcžati j-iabostojni in lažipolni Urek v KapelaH, PilŠtanjii in Dobovi, kjer so nv.i razjarjeni in nafarbani kmetje razbili shode, tako da je moral odifi. Slabostojnežu Dcofeniku iz St. Jurja pa se je slaba godila pri Sv< Jerneju nad Ijočami. Res je sicer, da je naše Ijud*Ftvo polrpežljivo, loda enkrat mu p* vendarle mine potrpežljivost t Več ,,svoSjode ¦ douinio! — i o da ne mi, pošteni državljani. marvec policpja;, žandarji in.politiftne oblasti, ki bodo odslej brez sodnega pojtopa nia kratkim potom kaznovas vsako gar, ki bi javno zasmehoval oziroma oraalovaževal clržavo, ustavo in zakone, vojsko in posamezna pleuiona troiraenskoga narocla Srbov, Hrvalov u, SJovtencev. Deželna vlada, v katt-ri sedijo deinokrati in tri]8 samostoineži le iždala to naredbo edinoi^ ¦/. strankarskib razlogov. Kdor bi se prcgrešil zoper to naredbo, bo kaznovan ?. globo od 20 K do 10.000 K, eli z zaporom od 21 ur do 3 mescev. Globa se steka v ubožni sklad dol'čne obftine. v katere okolišu se ie ka^niivo do ¦anje izvršilo. — Ta naredba, ki so jo izdali slovenski policaidemokrali in njihovi alaJostojni prijatelji, bo davila svobodo slovenskega Ijudstva lo nakaj časa* Prišel bo dan splošnega otračuna. Ako so boš v gostilni hi.doval nad neprimernimi in visokuni davki, le bodo vtakniili v luknio, ako n9 boš imel s 6im plačati. Ce boš svojiin prijateljem pripovedoval, da so ie na dav, kariji naliruliii, boš zopet imel sitnosti z žanclarmerijo. Lepa svoboda^ ki uam jo je jjrinesel 28. novomber 1. 1ko je slov, ljudstvo volilo jJtieralca ia samostojne! t Sklepi jiigoslov. Skofov. V Zagrebu so se zbrali dne 30. aprila i. 1. vsi k'ato!i§ki gkofi JugoslaviJ© In so Roa Sredsedslvoui zagrebškega nadškola r. Bauerja razpravljali o važnib, jugoslovanskih katoličanov se tikajo?iti vprašanjib. Dr. Bauer jo uvodoma porofial škofom o potovanju, ki so ga poil vzeli trije zastopniki škofov v Rim. Sv 'O&o je dovobl, da se bo po vseH Jngoslov. škoi'jab latinskega obreda fcital evan^elij v. naroSneai JexSn« Kaffl z» kramente z<s bo delilo y narodnem je- ziku. Škofje 60 razventega enoglasn« obsodili Dostopanje vladjel, ki i© v Xoj* vodini uminila verski pouk in so od* poslali tozadevni ugovor Pašiču, Pri* bi6eviču ui ^redsedstvu konstituante * v nose.jni spomenici pa so škoUo obscdili kancelparagraf, ki omejuje gra* vice in svobodo sv. Cerkve. t Viuogradjuikil Gorice pustite v* nemar, sadite tobak, ken vaui gorice ne bodo nesle željenega dobička-V —' tako Je pridigal samostojni govocnilr, g. Znuderl dne 1. maja v Sv. Barbart v Halozah, Haložani se posmebujelo ir? pravijo: ,,Kako je ovi govoril, tak sma še ne čuii. .Oča so nas z goricami zra dili, stari oča so tudi od goric živeU, ta pa pravi: pro6 z goricami, pa lo bak na naše bregove! To ni naša stranka.. Samostojui Mermolja nas i» nagovai'jai, da bi namesto goric čre^ nje sadili, ta samostojnež Žnuderl pa hooo tobak« Oni naj ima Crešuje, ta naj šnoia tobak, nas pa naj i>ustita Ą miru, Samostojua ni naša stranka;"'¦ ,-> llvala .Vam, g> Zuuderi, za pomočli 'Ł. Vašimi besedami smo sedaj Vašim ž«j itak maloštevilnim pristašem razložili tako jasno, da sedaj umevajo:i kaira bamostojna ni stranka za Haloze. Cti bi pa iVi mislih zato, ker je bila gos ¦>tilna polna ljudi, da so bili vsi .Va5i pristaši, tedaj se grdo motite. .Vašii* ljudi, ki so jih izza vseli vetrov Važt pristaši zbobnali, je bilo jako malo fite* vilo. Proščenje Filipovo je vsake pr.ve majniško nodelje j»i'i iSv. Barbari. Zato so biJi tam tudi kupovalci iii trgch vci, Poijanci in Hrvatje, ki jih je i>3guai dvš, in lačen želodec v gostil-adii! Mi Barbarčani smo pa tudi nekaj za-raai dcžja, nekaj iz radovo(ino,sti yoslušali .VaSe besede. Le verjemile, dež je Vuše besede dobro zalil, sedaj juk obseva solnce, rastejo, rastejo; boilo p;ineslo &ad. Grenek sad, kateregabo st6 pn prihodnjem sainostojnem sbodii kislega obraza grizli, ker boclo Haložani govorili:i MTo ni naša strankaU.. T.a bo zopet pravil o tobaku, namesto o tem, kako naj bi gorice z majhnim denarjeia obdelali, vino dobro prodali ter za dobljeni denar kupili potrebnega živeža, obleke in obuvala, Samostojna ni stranka za iialoškega vino* gradnika. — Haložan vsein Haloža«* nom in ostalim vinogradnikom. t Na naslov zavarovalnu-e ,Juga* alavija," Svojčas srao v našom listu pnporbčali ,,Vzajemno zavjarovalnico v Ljubliani" kot dcmače podjotje, teu smo izjavili, da nam «'Jugoslavija:*. ni natančneje znana. Cesar pa no pozna.nio, rašemu Ijudshoi tudi ne morema priporofiati. iV; našem zadnjem lislu ga smo isto zopet ponovili ter. obenem ožigosali način, kako se prenaša ztivarovanje o<i pcejšnjili družb na »Jugoslavijo." S tem načinom kot lludsSi prijatelji nikakor ne moremo soglašati. Mi zaiitevaino, da se vsakomur odkrito pove in razloži, predenj se mti (i3 v ponpis izjava, 'da pristopi K BJugoslaviji'5 za 10 let!, Zavarovanc.i tnorajo vodoti, da so pri novi 'družbi isB* varovani in se jih nikakor ne snae voditi za nosl, Odkritost povsoi, tudi takaj! Oe pa poslovanje prejšnjih ,,nemških in nemškutarskih" z?stotpnikov »Jugoslavije" ne odgovarja predpisona zavoda, potem pa je potrebno, da. žla »Jugoslavija" svojim agentom nataačna cavodila, ka*.o naj postopajo In naj q teh' navodilih" oB.vesti tudl jasnoslM Najmanj pa, k.ar moramo zahtevali, ie, da iz jugoslovauskib zavarovalnic popolnoma izgine neraškutarenje jn nemžko poslovauje, Bivši neraški in nem&kutarski petelini ne spadajo na čelo iu ¦joslovanskih zavarovalnic! Ako bi mi to trpeli, potern bi nas ljudstvo obsofiilo; kajti Ijudstvo pri.Cakuje v naroftt ni državi tudi povsod narodno urad-. ništvo. Tudl si ne damo prav od nikogar predpisovati, katero zavaroval» nico naj pripocočamo in katere pa nti!| Toliko v pojasnilo ,,'Jugoslaviji." 33B» enem izjavljamo, da z našimi Clanki q wJugoslaviji" ljublianska iVzajemnaza varovalnica ni v nobeni zvezi, da nam je ista poslala celo nekako izjavo, ki je pa mi ne objavimo, ker si od nikogar ne fiamo kratiti pravice, da javno in odkriic povcmo svo]e mnenje o zavarovalnicah. Mladinsko gibanje. V nedeljo, dne Lirajnika so pohiteli Orli konjiškega okrožja kljub slabemu vremenu na Brinjevo goro. Fantje iz Slov. Bistrice in Frama so se pripeljali na trqh vozovih. Navaden izlet se je razvil v sijajno ma- ^rrifestacijo za orlovsko misel. Pb službi ,se je vTŠiia lepa slavnost. Pevske točke lepe dekiamacije in telovadni nastopi so pokazali, koliko zamore Orel s tihim in vztrajnini delom. Bog živi naše vrle iante!. | t Hajdinjska občina nima v novem j odboru nubenega samostojneža. Samo l eden kandidat je izvoljen od »Prave ! kraetske »tranke«, katero smo dolžili, da je satr.ostojna Kirbiševa podružnica. j Izvoljeni predstavnik je pa pri cerkvi vsem oznanil, da on ni pri Samostojni. ; Toliko v pojasnilo vsem na vse strani. t Na liamenščaJni pri Liutimsru je umrt omogoleten harocnik ,Slov * Gospodarja', gostUnicar, župau itd.. g. Iv, Slttvič, brad pok. župnika pri JSv. Antoau na Poborju, v starcsti VO leL Velioastni pogreb je pokaza.. kaico pritiublien ie bil pokojnlk povsodi, zlas& dober svetovaltic je bil vsako mur, kdor je iskal nasvet pri njeci. iNaj v mlru počiva! — Gasiluo društva v Uezanjevcih je nakdonilo U')Ož*i šolski miadiui v Gezanjevcih 150 K mesto venca. Hvala! t Pogoit za sprejem gojencov v. Skolijski zavod sv» Stanislava v &t. iVidu nad Ljubljano za šolsko 1, 1921g2. Vj zavod sv. Stanislava se spreiemajo zdravi, dobro vzgojeni deoki in artasti taki, o kateriU je upati, da se foodo po dovršeni ginmaziji posvckili ttuhovakeirju iMJ-icJicu. Prošnje za spre§em Je n<.is!oviti na Skoiijski ordinari,&t v ijjuuijfa; . , rošnji naj se priloži: a). krstni lisrt, b) izpricevalo o douršcui ,]udski šoli s pripomnjo, da se je izd-alOj k8i* ho-če učenec vstopiti v srcdnje Sole- Starši ali njih namestnikipa naj proonje s prilogarai prinesejo v zavod sv, Stanislava in ondi od 1. do II. junija svoje sinove za sprejcm v zavod osehno predstavijo. t Komunlsii pretepii deželne^a ^javarja. Dne 8. maja t. ]. se je po dal štajerski deželni glavdc tfr. liin- telen na shod kršcanskib soc;jalcev v St, Lovrenc pri Kapfenber^u« kier bi imel govoriti, Dvorano so pa ž-j poprej zasedli komunisti, iako, da nje govi pn&taši niso imeli vefcšt-.o. Kmalu jb nastal prepir, vpltje in prere kanje. Nekaj komunisticniu delavcov je pograbilo deželnega gla</8ijii in nje govega spremljevalca in oba vrglo iz okna prvega nadstropja na oesto. Kljub poškodbi sta ge mogia oba dvigniti. Zdajci so pa komuaibti planili po dežolnein glavarju in ga tako iz delali, da je obležal nezaveslen- Z avtomobilom so ga spravili v Gracleo. OrožniStvo podivjane komitnističuo jtia padalce pridno zasleduie 'n tira v za por.! d Kd« ie zraagal v svetovni voj ini? Franoija bo imela za celih 10 let posla dovolj, da popravi in obno^l li "ste kraje. kjer je vihrala svetovna vojna. Računa se, da bo Francija morala izdaH za obnovo opustošenih kra-jev letno 14 miliiard frankov, Ker. pa Nem-Sija noče pla^ati vojne odškodm ne, nastane vprašanje: Kdo je zmagal v, svetovni vojskl in kdo je bil pora žen? d Ne t Amerlko! V Ameriki iraja brezposehiost še natfalje. AmeriSka via da dela izseljencem, ki pridejo v A meriko. vse mocoče zapreke. Ker jc ua ilalijanskih parnikih, ki prevažalo iz seljenike iz Evnope v Ameriko, zopai izbruhnila neka nalezljiva bolezen, io ameriSka vlada prepovedala spre]otna Bje tujih potnikov v Ameriko. d Katoličanstvo na otokih Hav.ai. Skupina 12 otokov Hawai se nah'a]a na Tlbcm oceaau. To otoftje je mivaoejše promctno krjžišfte na imenva »em oceanu, Sele od leta 1827 se jo moglo katoličanstvo ustaliti na teir. oto*5jn, fi Steje sedaj 257.000 prebiva!cev, od kateriK J« 70.000 katoličanov , Na tem otočju, ki steje sedaj 120 kat. »•erkev in kapel, oskrbujejo katotiSJ-o flušeskrbstvo redovniki iz reda Sv. lir ca Jezusovoga. Ti redovniki vzdržafejo lastno gimnazijo, katero obiskuje •¦ad 1000 dijakov. Napredek kalol'čanstva na (em 2000 morskib milj od Jaronske oddaljenem otočju v sredi Tih". ooeana je razvoseljiv pojav katoliftonstva na daljnem vzhodu. d Cndna riba. Ob severni franoo»ki morski obali so ribiCi lovili rioft 7 mrežami. .V,. veliko mrežo se jo za'aknilo nekaj zolo težlcega. Mrežo sozveilkim naporom izvlekli in našli v njpj oamesto rib8 — (orpedo, Kakor ga rabijo vojna laHile za unifienje sovraz"» nih" ladij. Sodi se, 0a je torpedo tz" strelila nemška vojna ladja, a tor±tfdo ni zadel nasprotne ladje in*ni ekaplo diral. d Zlata reka. Ob reki Kokomu v Alaski v Severni Ameriki so nalerdi na velike množine zlata ob bregpv-h te reke. Iz vseh strani drve Jjudje v ta kraj in naselbine rastejo kakor gobe po dežu. d Koliko teiefonskib postai je na svetu. Uržavni urad telefonskega dru štva Zedintfenih ameriSkih držav ie objavil statistiko, po kateri je bilo do leta 1921 na, celem svetu ustanovlje nih 18 milijonov telefonskib postaj. 12 milijonov odpado na Ameriko, 4 na Evropo. V Evropi pr-8dnja6i NeinCija z 1,340.000 postajami. Angliia jih poseduje samo 850.000, Mariborska eskomptna banka je js otvorila dne 1. aprila t. 1. novo ekspozituro v Gornji Radgoni, njena se zonska ekspozitura v Rogaški SLatini se pa začne dne 15. maja t. 1. t Na gostiji Napast—Pintar v Št. Lovrencu so zavedni gostje darovali za SKZ 324 K. Hvala! Novoporočencema obilo sreče ! _ t Za volllni sklad KZ. Na ieiitovanju Jož. Pečovnik v Ravnah, p. Soštanj' se je nabralo 150 K.. lslvre. na hvala!