Kamnolom pri Podpeči ni piimeren za deponijo
Podpeški kamnolom, last SCT, je že od 3. decembra lani zaprt. Vse kaže, da so pritož-be krajanov pa tudi cerkve zaradi vse večje škode, ki je povzročalo miniranje v kamno-lomu (pojavile so se razpoke na hišah, pa tudi na cerkvi na Žalostni gori, ki je pod spomeniško zaščito), zalegle, saj je republi-ški rudarski inšpektor izdal prepoved za na-daljnjo izkoriščanje kamnoloma, razen hu-muziranja in hortikulturne ureditve, kot piše v inšpekcijski obrazložitvi. Prepoved velja vse do pridobitve ustrezne projektne doku-mentacije in dovoljenja za izvajanje del pri zaključevanju prodobivanja v kamnolomu.
Krajevna skupnost Podpeč-Preserje je po neuradni poti dobila v roke strokovno mne-nje Rudarskega inštituta Ljubljana, po kate-rem naj bi (kot eno od možnosti) kamnolom izkoristili za deponijo za intertne mineralizi-rane in komunalne odpadke. Temu pa KS Podpeč-Preserje odločno naspfotuje.
»Kljub temu, da smo ta dokument dobili neuradno, smo takoj reagirali,« pravi pred-sednik sveta KS Podpeč-Preserje Janez Re-par. »Poslali smo dopis na SCT in TUING, d. o. o., ki je naročil to študijo in jima javno povedal, da kamnolom ne pride v poštev za odlaganje odpadkov in da naj ne tratijo več denarja za takšne študije. V letih izkorišča-nja katnnoloma so nam naredili že dovolj škode na objektih, cestah in v naravi. Če bi začeli voziti tjakaj odpadke, pa bi uničili še tisto, kar je ostalo. Že zdaj imamo probleme s pitno vodo. Imeli smo že kopico težav z divjim odlagališčem ob cesti Kamnik-Ra-kitna, zato ne bi radi zdaj še enega takšnega odlagališča.«
Kot so nam povedali v skupnem pogovoru predstavniki KS Podpeč-Preserje, je njihova KS dobila od občine projekt za opustitev del v kamnolomu, ki ga je izdelala SCT. Po tem projektu naj bi v kamnolomu opravili še 68.000 kubičnih metrov odkopa, toliko, da bi lahko v njem zgradili varne brežine in jih kasneje ozelenili. Spodnji nivo kamnoloma pa bi bilo treba dvigniti.
»Kamnolom tak kot je zdaj ni primeren za karkoli. SCT se ni držal prvotnega projekta o njegovem izkoriščanju in je kamnolom še naprej izkoriščal. Moral bi vendar že prej misliti na sancijo. Prav zato, ker so do zdaj
kršili stari projekt, naša KS zahteva, da se sanacija kamnoloma izpelje le pod določeni-mi pogoji (glej okvirček). Te pogoje smo posredovali predstavniku kamnoloma, žu-panu Bradaču in Breitenbergerju. Občina nam je obljubila, da bo naše pogoje posre-dovala SCT-ju, ta pa naj bi presodil, katere je moč realizirati in katere ne,« je dejal Janez Repar.
KS Podpeč-Preserje bi rada s svojimi po-goji preprosto preprečila, da bi povsem uni-čili cesto, po kateri poteka odvoz materiala iz kamnoloma (Preserje-Podpeč-Brezovica).
»Ne bomo dopustili, da se še naprej dela škoda. Če ne bomo hašli skupnega jezika, ne bomo dali soglasja za nadaljnjo obratova-nje kamnoloma. Bojimo se, da je glavni cilj SCT odpeljati čimveč materiala. Če ne bodo upoštevali naših zahtev, smo pripravljeni proti njim sprožiti postopek za ugotavljanje odgovornosti pri vseh dosedanjih škodah,« ie odločen predsednik sveta KS Podpeč-Pre-seije Janez Repar.  BRANKO VRHOVEC