__r.canstvo fadivpiilifiiio! Ministr.ki predsednik Nemčije baron Papen je centru, stranki katoli.kih Nemcev, ki ji je svojčas tudi sam pripadal, pi.al pismo 8 prošnjo, naj bi stranka njega in njegovo vlado podpirala. Centrum je to prošnjo odbil ter napovedal novi nemški vladi stvarno, pa ostro opozicijo. Iz zanimivega pisma, ki ga je predsednik centra prelat dr. Kaas poslal kot odgovor ministrskemu predsedniku, posnemamo naslednje misli: »V svoj.m pismu omenjate, g. ministr.ki predsednik, potrebo združitve vseh resni.no narodnih sil. To je tudi naš cilj, ki se za njega centrum in tudi jaz že leta trudimo. Uresmičenje te misli zahteva čim širšo podlago, to je, treba je napraviti resn&ben poskus, da se združijo iz vseh taborov pripravne sile za pozitivno delo za državo. Pri tem je treba, kaikor je samo na sebi razumljivo, krščan.tvu zagotoviti potreben vpliv na državo, njeno vlado in upravo. To temeljno misel morajo priznati ter dejansko izvrševati tudi tiste sile, ki hočejo ustvariti novo Nemčijo. Krš.anstvo ne sme biti zgolj zunanja o_naka. Taik.no kršeanstvo je brezkoristno. Samo krščanstvo, ki se v dejanjih kaže, more v politiki pomagati.« Potrebo krščanstva v politiki z izrazitiml besedami poudarja tudi najnovejša okrožnica papeža Pija XI. z dne 3. maja letošnj.ega leta. Govoreč o nedostatkih, ki vladajo v posameznih državah in v celi človeški družbi, naglaša papež to-le: »V javnem življenju se teptajo v blato tista sveta mačela, ki bi morala voditi vsako socialno sožitje. Trdne podlage pTavice in zvestobe, ki bi na njih morala biti zgrajena država, se rušijo in mašijo se viri tistega starega in castitljivega izročila, ki je smatralo vero v Boga in zvestobo njegovi postavi kot naj.igurnejšo podlago za resničen napredek narodov.« Z globokim obžalovanjem govori sv. Oče o nekrščanski politiki med narodi in državami, »kjer ni izgreda, ki bi se ne smatral za upravičenega, in kar velja med posameznimi ljudmi za vredno obsodbe, se smatra za dovoljeno in vredno hvale, ker se vrši v imenu pretiranega nacionalizma. Na mesto velike zapovedi ljubezni in človeškega bratstva, ki objema vse narode in vsa ljudsha ter jih vse združuje v veliko družino pod nebeškim Očetom, stopa sovraštvo, ki je vse spravilo na rob propada.« In človeštvo se bo zrušilo v prepad, ako se ne bo pokristjanilo vse javno živijenje s politiiko vred: »Za Boga ali proti Bogu, tako se glasi odločitev, ki bo odločala usodo vsega človeštva: v politiki, financi, nravstvenosti, v znanosti in umetnosti, v državi, v človeški družbi, v familiji, na Vzhodu in na Zapadu.«