Knru_aaspogu ipppisin ei , Sv. Jurij v Slov. goricah. V naših krajih je blla letina še precej povoljna, ker ni bilo izredrtih vremenskih uim, moramo zaznamovatl le eno večjo dne 20. avgusta. Takrat je med silnim viharjem ponekod padala tudi toča. — Položili smo k večnemu počitku dobro in res skrbno mater na Malni Elizabeto Pivec v starosti 78 let. Blagopokojna je preživela 50 let _akonskega življenja. Za vsa dobra dela prejml plačilo od Gospoda, katerega si večkrat poželela v svoji težki bolezni. Fiam. Dne 3. t. m. je umrla Angela Brezovšek. Že v 23. letu je postala žrtev neizprosne jetike. Bila je jako verna ter je vdano prenašala bolezen. Naj sedaj pri Bogu uživa plačilo za trpljenje ter prosi za tolažbo svojim domačim, posebno potrtemu Ivanu, s katerim je le tri leta živela v srečnem zakonu. Cezanjevci pri Ljutomeru. Pa se je zamajala naša sicer tiha vasica v nedeljo dne 24. septembra ter se zazibala, ko je ljutomerska godba zaigrala zjutraj pri našem gasilskem domu pod spretnim vodstvom g. kapelnika F. Zacherla. Naše gasilno društvo je že nekaj let sem stremelo za tem, da si nabavi motorno brizgalno, ali kaj, ko je pa bil zbran kapital- ček premajhen. Minulo zimo smo pa zvedeli, da g. Josip Pfeifer v Hočah dela iz ročnih brizgaln motorne. Mi hajdi v Hoče pogledat. Pa res dobra iznajdba. G. Pfeifer montira motorje na ročne brizgalne, tako da se tudi ročni pogon lahko uporabi, če bi imel motor muhe. Zato je pa treba dosti manj denarja kot za kako novo motorko, ki pa še povrli rada včasih odpove. Navedeno nedeljo je bila slovesna blagoslovitev brizgalne ob navzočnosti devetih sosednih gasilnih društev z dvema gasilskima zastavama. Ob pol dev&tih je domače gasilno društvo v paradi na čelu z godbo o-dkorakalo na ščavniški most in sprejelo sosedna gasilna društva. Ob pol desetih so vsa društva odkorakala v župnijsko cerkev k sv. maši. To vam je bil lep pogled: cerkev malodane polna gasilskih uniform. Po sv. maši smo odkorakali ti gasilskemu dpmu, kjer je g. župnik v Ijubem domačem jeaiku blagoslovil brizgalno. Kumovali sta gospe Marija Dunaj in Marija Ribič, obe naši vaščanki, ki sta v izdatni meri pripomogli, da se je ta naš praznik izvršl tako nad vse pričakovanje lepo. Po blago* slovitvi je g. načelnik Franc Vunderl pozdra- yil vse gasilce in goste. Nato je g. župnik imel alavnosten govor, ki je navzočim segal globoko v srca. Poleg tega so govorili: načeluik gaBilske župe ljutomerske g. Kuharič, kumica gospa Mari. Ribič in nazadnje naš starosta, časten član in kap.lnik ljutomerske godbe g. F. Zacberl. V svojem govoru se je spominjal mladih let, ko je kot mlad u.itelj in reden član našega društva reševal imetek bližnjega. Popoldne je bila vaja našega društva s kombinirano brizgalno, da pokažemo ljudstvu, kaj ta naša brizgalna zmore. Potem se je vršila na t!dvorišču g. Dunaja tombola in ljudska v&selifca, ki je dobro uspela. Konjice. V dnevih od 22. do 24. septembra 6e je tukaj vršila proslava Kristusove smrti. Udeležili so se obletnice vsi zavedni katoličani konjiške in tudi drugih župnij. V petek dne 22. septembra so naše matere potrdile svojo zvestobo do Odrešenika s tem, da so pobožno prejele sv. zakramente. Sobota je bila določena za dekleta, ki so se kot bodoče matere in gospodinje odločile živeti po Njegovih naukih. Zvečer pa se je velika množica vernikov udeležila procesije s svečami. Raz razgledne skale pa je pozno v noč naznanjal goreči križ ne'deljska opravila. V nedeljo pa se je armada mož in fantov izkazala za vojake Kristusove. Popoldne pa se je.dolga marijanska procesija pod vodstvom vlč. g. kanonika Casla iz Maribora in mil. g. arhidiakona Tovornika razvila. Po procesiji je govoril ljudem, ki so napolnili vsak prostorček, da ni bilo skoro mogoče dihati, o Marijini ljubezni do nas. Pred slovesnimi lavretanskimi litanijami je bilo okoli 80 otrok sprejetib v Marijin vrtec. Kanoniku Časlu za poset in trud, arhidiakonu za izvršitev pre^ lepib slavnosti, vsem materam in očetom za skrb pri vzgoji otrok ter vsem, ki so se potrudili povzdigniti božje ime, najlepša hvala. Vitanje. Tužno vest so nam naznanili zvonovi naših cerkva, da nas je dne 22. septembra v 76. letu svoje starosti za vedno zapustila obče spoštovana gospa Marija Poklič, po domače Mežnarjeva m_ma. Z njo je legla v grob ena izmed onih slovenskih mater, ki je vzorno krščansko živela ter po krščanskih naCelih vzgojila svojo družino. V njeni hiši je bil. največji družinski prijatelj »Slovenski gospodar«, kateri obiskuje njeno družino nepretrgoma nad 40 let in bo tudi najboljši prija- telj že v nadalje pri njenih naslednikib. Leta 1902 ji je umrl mož, ki je bil organist in tajnik posojilnice v Vitanju. Zapustil ji je nepreskrbljene otroke, a ona ni omahovala, ampak v zaupanju v Vsemogočnega je vztrajala in tako oskrbela svoje otroke. Delo svojega očeta nadaljuje sin Lojze kot organist in obč. tajnik; ostali bratje in sestra pa vneto sodelujejo kot cerkveni pevci, med katerimi je bila nekdaj tudi rajna. Zadnja leta so ji začele moči popuščati in slutila je, da bo konec njenega zemeljskega potovanja. V patek je še sprejela sv. popotnico in kmalu nato se je preselila njena duša k Njemu, ki je naše upanje. Njeno priljublj.nost in 6plo.no .poštovanje je pokazal pogr&b, ki se je vršil v nedeljo ob treh popoldne. Kljub velikemu nalivu je bila zbrana velika množica, da skaie poslednjo čast dragi Mežnarjevi mami. Pogrebne sve.anosti je opravil č. g. Josip Skvarč, župnik iz Skomarja, ob spremstvu domačega C. g. župnika J. Musija, Ob odprtem gTobu je spregovoril č. g. župnik Josip Skvarč v srce segajoče besede ter stavil bodočim rodovomrajno kot vzor verne in zavedne slovenske žene in matere. Pevski zbor v Vitanju, pomnožen s pevci iz Zreč in Konjic, je pod vod8tvom g. Lojzeta Križnika zapel pred hišo žalosti in ob odprtem grobu ganljivi žalostinki. Vzorni slovenski materi blag spomin! Ostalim naše sožalje! Škofjavas. Že zaclnji. simo Vam, cerijeni g. urednik, potožili svoje križe in težave in posebno svoje dolgove. No, danes je že v modi biti dolžan, saj so dolžni tudi bogataši in celo države. Tudi naša otočina je precej dolžna, čeravno imamo visoke doklade. Sedaj pa še ta voda. Odnesla je brv v Vojniku, izpodj_dla in poškodovala rasne mostove, samo eno nam je pustila v nriru: naše dolgove. Pač pa bi bila brez Skode odnesla tisto gnojišče pr&d občinsko hišo, kar pač ne služi v okras na_i vasi. Če ne bo drugače, bomo morali ustamoviti olepševalno diruStvo, ali pa prirediti cvetlični dan v svrho olepšave naše občinske hiše. — Letina je pri nas srednja, le koruze ni veliko. Bomo morali pa spet na ob, čano po njo, aamo če bo kaj cenejša, kot je blla letas. Slišali smo, da jo je ceneje dobil, kdor jo je več vkup vzel. Seveda, za reveža pač nikjer ni mesta. Škofjavas. Težko je živeti dandanes na svetu. Dvairat težko, če prihajajo nad človeka nesreče. No, tudi nam ni prizanesla zadnja povodenj. Škoda, ki jo je povzročila narastla voda, gre v stotisoče. Posebno čudo je nova struga, katero ;e napravila voda, ki prihaja iz Arclina in Petelinjeka in gre proti Škofjivasi. Ta voda izipodjeda s&daj drevesa an razna poslopja in celo biša g. župana je ,v veliki nevarnosti. Tu bi bila na mestu takojšnja pomoč! — Nekateri vremenosiovci pa pravijo, da b. v kratkem, menda okrog 15. oktobra, še večja povodenj, in opozarjajo ljudi, naj se dobro pripravijo. Bog ve, kaj še vse .čaka nas uboge Škofjevaščane. Braslovče. Prestavljen je iz Braslovč v Marijo Reko vrla krščanska učiteljica gospodč. Klančnik, ki je učila v tukajšnji Soli že par 10 let braslovške otroke v veliko zadovoljnost vseh staršev. Želimo ji v novem mestu obilo uspeha.