Insegati ali ®xnxnim
se računijo pó 12 vinarje* od čredne petitvme • pi' večkratnih oznanilih veKfe :::	popust
„Straža** izhaja v |x» deljek in petek popoldss?
Rokopisi se n« vračaj
■Ä®Ät«aSitw» In «jMWoiStvo: Maribor '	: tiHeu %. Bes ¥«!ef©w .SL 113.
Z uredništvom se mor«
vsak dan od It.—12. ur« <$•»-.**>*»
Msodvi&cmt političen list za slovensko ljudstvo
Nova bitka pri Lvovu.
Avstrijci začeli napadali«
Husi bitka.
— Cesar odlikuje poveljnike, ©vici uničena srbska divizija. — Tudi med Nemci in — Velika bitka pred Parizom. — Nemško desno
krilo se umika pred Francozi. — Boji na morju.
Àvstrijsko-rusko oojišče.
Nova bitka pri Lvovu.
|i	Z bojišča, 9. .septembra.
Komaj 8 dni je na bojišča okrog Lvova počivalo orožje. In že zopet nam priaaša brzojav vest, da se je v Vzhodni Galiciji načela velika bitka ‘med avstrijsko in raško armado Dne 81. angusta so sie naše čete, nahajajoče .se v ozemlju med Lvovom in reko Dnjestr, pomaknile nazaj, na že poprej jim določeno črto Lvov—Nikolajew. Dne 1. septembra:so naše čete (Auffehbergove) vrgle sovražnika, ki je prodiral med rekama Bag in Meprz, nazaj. Ta rus «.a sovražna armada je štela celih sedem armadnih korov. Äuliehbergova armada je, kakor smo že v na^i „Straži’“ in „Slovenskem Gospodarju“ poročali, prized j ala sovražniku velike izgube. Dne 2. septembra «o naše čete izpraznile mesto Ivov, da se zahodno ©d Lvova zberejo v bolj ugodnih postojankah in d? oil tam naskočijo sovražno armado in jo v odločilni Mtki porazijo. Dne ;3. septembra so Busi obstreljevali avstrijsko okope okrog Lvova in so dva, dni potem (dne 5. septembra)! vkorakali v Lvov,. V času od
4.	do 8. septembra so Rusi urejevali in ojačevali svoje zelo poslabšane bojne silo. Maše vrhovno poveljstvo pa Rusom ni dalo toliko. časa na razpolago, da bi se lahko znova ojačili in pritegnili novih čet Iz osrednje Rusije, Na naši strani se je večdnevni odmor do dobra : iz raid L Naša armada se je odpočila, ob .onem pa se tudi dovolj okrepila, da lahko že prične z upanjem na popolni uspeh, zopet nove bitke z močnim sovražnikom..
Vojno gradivo, katero se je po devetdnevni bitki porabilo, se je z dovozom zopet dostavilo. Vrzeli v vrstah našega vojaštva, ki so tu in tam nastale, so se z dohodom novih in svežih čet zopet izpopolnile. Preskrba z živežem in vsemi drugimi vojnimi potrebščinami je do dobra urejena; naše čete so polne navdušenja za sveti boj. Častniki kakor tudi moštvo je v dno duše prepričano, da se bo našemu vrhovnemu vodstvu in našemu orožju posrečilo, doseči konečno zmago.
Avstrijci zaceli.
K zgorajšnji vesti, da se je pričela pri Lvovu nova bitka med Avstrijci in Rusi, še prihaja z bojišča tudi dodatno poročilo, da je naša avstrijska armada pričela z bitko.. Avstrijci so začeli napadati! Te kratke besede povedo veliko in so neizmerno razveseljive za nas. Dokaz so nam, da se je naša armada zares umaknila sama rađa ter v. najlepšem redu, da se je zopet razvrstila in da vlada v njenih vrstah izboren duh. Ponosni smo na naše vojaštvo. Poročilo se glasi:
Z bojišča, dne 9. septembra.
V novi bitki, ki seje začela v prostoru pri fcvpvu, so »sip čete začele (ofenzivo) napadati.
V Galiciji neugodna bojna tla.
Berolin, dne 6. septembra.
Vojaški sotrudnik „B, Ztg. a. M.“ piše: Kdor hoče dogocBjaje, ki se sedaj odigravajo na gališki meji, pravilno presoditi in oceniti, mora upoštevati tež-koče na bojnem pozorišču. Svet je tamkaj na mnogih krajih močvirnat, reke in potoki tečejo po močvirnatih nižinah. Kjer se pa najdejo nizki hribčeki in ni močvirnato, tam se pa nahajajo temni in gosti gozdovi!. Majhni- hribčki, ki so raztreseni po dolinah, se končujejo s strmimi obronki. Za gibanje večjih čet so torej velika težkoča in ovira. Vodje izgubijo pregled nad Četami, čete pa medsebojni stik. Enotno vodstvo je onemogočeno in namesto velikih bitk pride le samo do posameznih spopadov, ki zahtevajo od posameznega vojaka in vodij mnogo samostojnosti, Vsled opisanih razmer trpi prav občutno napadalno prodiranje. A tudi že poražene čete se lahko povsod zopet ustavijo in branijo vsako ped zemlje. Skupno in enotno bojevanje vseh vrst orožja je zelo otežkočeno in topni-čarstvo dostikrat ne more podpirati pehote. Vsled opisanih razmer tudi zmagujoče avstrijsko levo krilo ne more naglo prodirati. Vselej se nudi sovražniku dovolj prilike za resen odpor.
Nadelanih in z gramozom posutih cest je zelo malo. Ceste in pota so odvisna od vremenskih razmer. To je velike važnosti ne le za prediranje čet, ampak tudi za dovoz živil in streliva, V uradnih in v poročilih raznih vojnih poročevalcev se vsled tega tudi redno omenja in povdarja, kakšno je vreme. Kadar delj časa dežuje, so ilovnata tla, pota in ceste tako globoko premočena, da je vsako večje gibanje čet popolnoma onemogočeno.
„Naš Konrad.“
Načelnik generalnega štaba baron Konrad-He-cendorf, ali kakor ga vojaštvo s ponosom imenuje „naš Konrad“, je po poročilih iz glavnega vojnega stana poln najboljših upov in pri trdnem zdravju. Napori lOdnevne borbe mu niso nič škodovali. V glavnem vojnem stanu vlada živahno gibanje.
Zmagovalec general Auffenberg.
Armadni nadzornik general pehote, Morie vitez pl, Auffenberg, ki je slavno pri Zamoscu in Komaro-wem premagal Ruse in ki prodira v Rusijo ob reki Bug, je bil rojen 1. 1850 v Opavi. Njegov' oče je bil predsednik deželnega sodišča. Vojaške študije je dovršil na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Za poročnika je bil imenovan, ko je bil 19 let star. Pridelili so ga 28. pešpolku. Nadarjeni častnik je izdelal vojno šolo in So ga nato majnika 1. 1877 pridelili generalnemu štabu. Mladi častnik generalnega štaba se je udeležil 1. 1878 okupacije v Bosni in Hercegovini. Od meseca majnika 1. 1880. naprej je služil Auffenberg v generalnem štabu. Oktobra 1. 1890 je bil imenovan za načelnika generalnega štaba 28, pehotne divizije. Podpolkovnik je postal majnika 1, 1891 ; majnika 1. 1894 pa polkovnik pešpolka št. 96. Za poveljnika pešpolka št. 23, je bil imenovan aprila leta 1895, junija 1895. so ga premestili kot poveljnika k pešpolku št. 78. General je postal Auffenberg majnika 1. 1900, ko je bil imenovan za poveljnika 65. pehotne brigade. Podmaršal je postal naš junak 1. majnika 1905 in je kot tak postal poveljnik 36. pehotne divizije v Zagrebu. Auffenberg je dne 1. oktobra 1907 postal generalni nadzornik zbornih častniških šol, a
1.	1909. je bil imenovan za poveljnika 15. armadnega
zbora v Sarajevu. Ko je vojni minister, general pehote, Schönaich, odstopil, je postal Auffenberg vojni minister, kjer se je zelo odločno zavzemal za potrebe armade. Ko je odstopil* je bil imenovan za armadnega nadzornika.
Zaupanje, ki ga ima armada v njega, je Auffenberg upravičil v krvavih, a slavnih bitkah pri Bu-gu. Njegovo ime ostane nepozabljeno v povestnici naše hrabre in slavne armade.
Podmaršal Pavel Kestranek.
Podmaršal Pavel Kestranek, Ki se tako častno imenuje v bojih, katere je imela Auffenbergova armada, je dovršil svoje vojajške študije na dunajski vojaški akademiji in se je takoj, ko je bil imenovan za poročnika, udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Po končani vojski je dovršil vojno šolo na Dunaju. Službov/ajl je nato kot nadporočnik in stotnik v; generalnem štabu. Kot major in podpolkovnik je bil prideljen k pešpolku štev. 6 v Budimpešti, kjer je bil imenovan leta 1904 za polkovnika tega polka. In eno leto pozneje je bil imenovan za polkovnega poveljnika pešpolka štev, 99 na Dunaju, kjer je ostal do leta 1909. Tega leta je bil imenovan za generalnega majorja in poveljnika pehotne brigade štev. 98 na Dunaju. S 1. novembrom 1913 je bil Pafvel Kestranek imenovan za podmaršala in divizijskega poveljnika,
Podmaršal Kestranek je vitez reda železne krone tretjega reda, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem, z vojno kolajno, Iz vojaškim znamenjem drugega razrelda z'a) častnike itd., in je bil vrhu teg? še odlikovan z raznimi inozemskimi redovi.
Slovaki na bojišču.
Vrli Slovaki so na severnem bojišču pokazali s prelivanjem svoje krvi, da se radi vojskujejo za slavo Avstrije in naše cesarske hiše. V njih je združena živahnost slovaškega plemena z vstrajnostjo in gibčnostjo, ki se tudi pri največjih izgubah ne razprši. Te lastnosti vrlih ogrskih Slovakov so pripomogle v, mnogih bojih, da so se napadi naših bojnih vrst znar menito izvršili kljub veliki sovražni sili. Slovak je v napadih, posebno v bajonetnih juriših, nepremagljiv. Požunski (72,/)* pešpolk, ki sestoji večinoma iz samih vernih Slovakov, je v Galiciji pokazal, da so fantje in možje tega polka res skoro sami junaki. Vredni drugovi so jim vojaki naših čet v Kašovicu (VI. armadnega zbora), katerim poveljuje general Boroevič. Velika večina teh čet je sestavljena iz vzhodno-ogr-skih Slovakov. Tudi v V. armadnem zboru, pod poveljstvom generala Puhallo, so združeni večinoma slovaški fantje zahodno-ogrskih okrajev. Listi so že te dni večkrat poročali o junaških činih teh slovaških korenjakov. 'Ogrski domobranski (honvedni) pešpolk št. 15 v Trenčinu in 13. v Požunu so 'tudi sestavljeni iz skoro samih Slovakov, Ostudno lažnjivo pisarenje* tujih, posebno francoskih listov, kateri žalijo domoljubni čut vrlih Slovakov in pravijo, da slovaški polki v bojih niso zanesljivi, je vsega obsojanja vredno. Naši poveljniki so posebno ponosni na svoje slovaške junake, kateri gredo v najhujšem dežju sovražnih krogel kot levi zoper sovražnika.
Domobranski junak.
Naši domobranci stojijo, odkar so se ustanovili, sedaj prvokrat v boju. V svojo zgodovino so začeli pisati z orožjem junaška dejanja.
Z bojnega polja se poroča o skoro neverjetnem junaštvu domobranca Julija Reif a od 31. domobranskega pešpolka. Njegovo smelost v boju vse občudu-je. V boju pri Suhodolu dne 24. avgusta ,,6 Reif z iskrenimi besedami podžigal ostalo moštvo k napadu na sovražnika. Reif je sam prodiral proti sovražni postojanki in tako dal svojim tovarišem vzgled vojaka-junaka. Domobranci so šli za svojim tovarišem, ki je že uničil sovražniku razdaljna znamenja, Mali domobranski četi se je kmalu posreć io, zavzeti sovražno postojanko. Reif je bil takoj imenovan za desetnika (korporala).
Dne 27. avgusta je Reif vzdržal z 12 tovariši v hudem sovražnem ognju, med tem ko je bilo ostalo moštvo njegove stotnije že 5krat vrženo nazaj. Vrli domobranec se je tudi dne 28. avgusta s svojim pogu mom, hladnokrvnostjo in previdnostjo posebno izka-zal. Poveljeval je svojemu voju, in to tako spretno, da je s svojo odločnostjo mnogo pripomogel, da je bil sovražnik konečno premagan. Med bojem je opazil Reif, da sta dve četi Rusov, ki sta šteli po 50 mož, skušali za nekim gozdom priti našim za hrbet. Reif je takoj zbral okrog sebe kakih 70 mož ter je nenadoma napadel z bajonetnim naskokom sovražnika v oddaljenosti 300 korakov. Prvi je padel sovražni poveljnik, zadet od Reifovega bajoneta. Nato je pozval Reif Ruse, naj se udajo. Ko so začeli Rusi nato z velike bližine streljati na naše domobrance, je Reifova četa tako dobro odgovarjala, da je polovica Rusov padla, ostali so pa v begu iskali svojo rešitev. Nato je Reif prodiral s svojimi proti neki višini, kjer je imel sovražnik postavljenih več strojnih pušk. Enemu svojemu oddelku ie zapovedal, naj napade moštvo, ki je krilo strojne puške, sam pa je posebno pogumno napadel moštvo pri strojnih puškah. Napad se mu je posrečil; Reif je vjel moštvo ter je odvzel Rusom tudi vse strojne puške. Reif je bil radi teh izrednih junaških činov povzdignjen za narednika (feldvebcl), [Obenem se bo ta vrli domobranec priporočal cesarju v najvišje odlikovanje.
Nečloveško bojevanje naših nasprotnikov.
Vsa poročila soglašajo v tem, da so se srbski vojaki in ruski kozaki ponižali do bojevanja najnižje vrste. Enemu avstrijskemu častniku-posredovalcu so Srbi odsekali obe roki in ga potem poslali nazaj z listkom, da bodo z vsakim tako ravnali. Naši jim bodo te želje že korenito pokvarili.. Ruskim kozakom niso sveti tudi oddelki Rudečega križa, na katere streljajo in jih celo more. En avstrijski zdravstveni oddelek so ruski kozaki napadli in pomorili.
Avstrijske pošte na Rusko-Poljskcm.
Krakov, dne 5. septembra.
Včeraj sta se v Miechowem in Olkuzu ustanovila avstrijska poštna in brzojavna urada. Brzojavni uradi v mestih Zialowicze, Skalpmierz, Brozawiicze, Kielce in Pinczow so se spremenili v poštne in brzojavne urade. Ti uradi se bodo izročili prometu kakor hitro bodo iz Dunaja odposlani potrebni aparati (stroji) in potrebščine.
Kako je sedaj v Krakovu.
List „,Nova Reforma,“ piše: Na krakovski kolodvor se le prav težko pride. Vlaki z ranjenci vozijo do tovornega kolodvora, kjer morajo čakati na nova navodila. Mnogi lahko ranjeni gredo sami brez tuje pomoči v bolnišnice. Težko ranjene so pa spravili v kolodvorska skladišča, katera so spremenili v bolnišnice. Veliko število zdravnikov neumorno leči ranjence. Iz Lvova in iz vzhodne Galicije je došlo v Krakov velikansko število potnikov in drugih oseb', in železniška uprava je imela s temi osebami veliko dela. Za tiste osebe, ki so zapustile v vzhodni Galiciji svoja domovja, so se izdale posebne izkaznice, in pripravili posebni vlaki, da morejo odpotovati, Kamor so namenjeni.
Timoška divizija
uničena.
5000 Srbov mrtvih, 5000 ujetih.
Srbi so bili posebno ponosni na svojo timoško divizijo. Ta divizija se je v bojih zoper Turke pri 0-,drinu posebno odlikovala, Vojaštvo te divizije je se stavljeno iz fantov okrožja Timok, Ei leži v vzhodnem delu Srbije ob bolgarski meji. Srbi so smatrali to sVojo divizijo z'a> nepremagljivo. A bridko so se zmotili. Srbsko vrhovno poveljstvo j,e določilo, da naj izbrano moštvo timoške divizije, 10.000 mož, poskuša pri Mitroviči prekoračiti Savo in presenečiti avstrijske čete. Res se je posrečilo timoški diviziji, da je prebrodila Savo in stopila na avstrijska tla. Toda prišli so v nastavljeno past. Srbi so gotovo mislili, da so_ Avstrijce preslepili in da naše vojaštvo lepo mirno počiva v svojih taboriščih. A kako so se Srbi zmotili!
Naš avstrijske čete so vrlo čule in so pustile, da so Srbi' prekoračili Savo. Dokler ni bil zadnji vojak timoške divizije na avstrijskih tleh, ni padel ne en strel. Naše čete so bile skrite po bližnjih gozdovih in poljih. Kar na enkrat, kakor bi udarila — strela iz jasnega, so pozdravili Avstrijci Srbe z mo-rilnimi kroglami iz tisočero pušk. Tudi topovi in pa strojne puške so pele grozno smrtonosno pesem v vrstah timoške divizije. Naši so Srbe popolnoma obkolili. Kogar ni pokosil avstrijski ogenj, ali ni našel smrt v deroči Savi, je prišel v avstrijsko ujetništvo. Ne eden Član timoške divizije ni ušel čez Savo na Srbsko, da bi svojim rojakom prinesel glas o usodi timoške divizije. Naval (avstrijskih čet je bil tako — nagel in silen, da Srbi niti odgovarjati niso moglie Od treh strani so frčale moriine krogle v srbske vrste.
Urafdno poročilo, ki ga je izdal poveljnik avstrijskih čet v Mitroviči, general Frank, se glasi:
Zagreb, 7. septembra.
Včeraj, v nedeljo, dne 6. septembra, so naše avstrijske čete uničile srbsko timoško divizijo kmalu potem, ko je ista prekoračila pri Mitroviči Savo, — Vse moštvo, kar ni padlo pod nagim orožjem, je prišlo v naše ujetništvo.
Do danes smo našteli 5000 srbskih ujetnikov. Zaplenili smo tudi mnogo vojnega gradiva.
Brezupen položaj srbske armade.
Akoravno še avstrijska armada zoper Srbijo ni nastopila z veliko bojno silo, vendar je položaj srbske armade že sam na sebi brezupen. Naslednje poročilo nam pove o tem dovolj :
I Budimpešta, 9. septembra.
(Uradno ) Danes se je peljalo po železnici skozi Budimpešto okrog 5000 srbskih ujetnikov, vojakov timoške divizije. Ujete Srbe bodo pridržali v bližini Ostrogona v vojnem ujetništvu. Srbski ujetniki pripovedujejo, da vladajo v srbski armadi grozne razmere. Preškrba armade z živežem je slabša, kot si jo sploh moremo predstavljati. Po cele dneve dobijo srbski vojaki kot hrano edino suhi kruh ter morajo sploh trpeti veliko pomapjkanje. 'ljudi običajno vojaško plačilo se zelo neredno izplačuje. Prav za prav dobijo plačilo samo linijski polki ; rezervisti in čr-novojniki pa sploh ne dobijo ne beliča denarja. — Splošno pa vlada, v celi Srbiji med armado velika nezadovoljnost, ker je sedanja vojska v kratkem času že tretja borba, katero morajo Srbi bojevati. O-paža se tudi, da se pojavljajo posatmezni slučaji1 punta ter da se podložni zoperstavljajo svojim predpostavljenim. 'Odporna sila srbskega vojaštva je zelo oslabljena;, najdi tega ni skoro nobeno čudo, da se cele čete srbskih vojakov kar udajajo Avstrijcem in položijo orožje.
Pobitost na srbskem dvoru.
/„vSüdslaVische Korrespondenz“ poroča iz Niša z dne 2. septembra sledeče:
Vesti o velikih zmagah avstrijskih čet na severnem bojišču proti Rusom, kakor tudi vest o katastrofalnem porazu ruske armade v vzhodni Prusiji, so vendar došle iz Sofije v Niš,, čeprav so jih na srbskih uradnih mestih tajili in prikrivali. Te vesti so napravile na srbsko inteligenco najglobokejši u-tis. Porazi Rusov in zmagonosni pohod nemških ap-mad v Francijo so tako silno osupnile srbske dvon-i ne kroge, da se je ta pobitost zanesla že tudi med srbsko inteligenco. Huao razočarenje je zadelo stranko srbskega ministrskega predsednika Pašiča, ker ni prišlo do notranjih težkoč in nemirov v avstrijski monarhiji, katere so se ravno od te strani tolikokrat prerokovale. Povdarjati se moraj, da je ohranilo srbsko vrhovno armadno poveljstvo, kakor tudi srbski častniški zbor mirno kri in še tudi sedaj upa na — zmago. Srbsko armadno vrhovno poveljstvo Še vedno nadaljuje priprave za bodoče srdite boje, gradi povsod utrdbe, da uspešno zabrani morebitno prodiranje Avstrijcev.
Oporoka Hartwiga.
Sofijski list „Utro“ objavlja članek jz peresa ruskega vodje nacionalistov (narodnih naprednjakov), Sawenke, v petrograjskem listu „Kiwljanin“, ki vsebuje izjavo umrlega ruskega poslanika v Belgradu, pl. Hartwiga, o ruski politiki na Balkanu. Pl, Hartwig se je, kakor je razvidno iz članka, izjavil, da je bolgarofilstvo (ljubezen do Bolgarov) ruskih krogov škodljiva plitvost. Močna Bolgarija bi bila za Rusijo nespravljiv sovražnik, ker bi gotovo sklenila z Avstrijo zvezo. Temu nasprotno si pa ruski in srbski interesi nikjer ne nasprotujejo in je torej Srbija naravna zaveznica Rusije, ker bi bila močna Srbija nespravljiva nasprotnica Avstrije, Kakor pelje pot Rusije do Dardanel le preko razvalin Avstrije, je Avstrija ovi-
ra za uresničenje velike Srbije. Sklepčno pravi Sa-wenko: Ta oporoka pl. Hartwiga bo živela dalje, ker je za Rusijo življenska potreba, List^Utro“ še dostavlja: Veseliti mora ta odkitosrčnost glede sedanje politike Rusije. Če bi Bolgarija ne prišla do tega spoznanja, potem bi postala Žrtev ruske politike.
Nemško=fraocosko bojišče
Obupana Francija.
Že v zadnji številki smo poročali, da drvi sedem nemških armad nevzdržljivo proti Parizu, Trdnjava za trdnjavo se je ali prostovoljno vdala nemškim četam, ali je pa bila naskokoma vzeta. Ob celi severno-francosko-belgijski meji je bila edina francoska trdnjava Maubeuge, ki se je najdalje in najuspešneje branila. Toda tudi ta se je dne 7. t. m. po junaškem boju udala. Cez 40.000 Francozov je bilo ujetih, med njimi 4 generali, zaplenjenih je; bilo pa čez 400 topov. Vsa severna Francija notri do Pariza je v oblasti nemških čet. Pred utrdbami Pariza pa vihra trenotno boj med francoskimi in nemškimi četami. Gro-menje topov se prav razločno sliši v Pariz. Sklepati iz poteka dosedanjih bojev, bo bržkone tudi ta bitka za Francoze nesrečno izpadla, Pariz, čakajo najgroz-nejš-i dnevi obleganja. V Parizu samem je vse zbegano in prestrašeno. Premožnejši sloji so že davno zapustili mesto, istotako se je preselila vlada iz Pariza v Bordo, in na bulevardih, kjer so se še pred tedni sprehajale ponosne Parižanke, se sedaj pasejo ovce, ki so namenjene za hrano posadki v dobi obleganja. Pariz, sam spremenjen je v velikansko taborišče. Francoska vlada je sklicala pod orožje vse za orožje količkaj sposobno moštvo. Še celo nabornike letnika 1914 in 1915 v-ežba z vso naglico, da jih pripravi za zadnji odpor, V Pariz stavi sedaj Francija vse svoje upanje, ker ga smatra za najmočnejšo trdnjavo celega sveta. Ker je pa do sedaj splavalo po vodi toliko lepih francoskih upov in se razblinilo v prazen nič, bo prej ali pozneje padel tudi Pariz in za ponosni francoski narod bo prišla namesto dosedanjih razočaranj doba skrajnega ponižanja,
Francija rabi 8 dni odmora.
Iz Berolina se poroča, da so Nemci pri Nancy streljali na francoske zrakoplove, ki so vsled poškodb popadali na tla, Na enem teh zrakoplovov se je našlo piismo predsednika francoske republike Po-incare-ja na ruskega carja, v katerem ga prosi, da naj začne car z najkrepkejšo ofenzivo, ker rabi — Francija 8 dni odmora, sicer je izgubljena.
V elika bitka pri Parizu
'	Kodanj, 9!. septembra.
Iz Fajriza se poroča, da se je pričela dne 8. t. m. velika bitka vzhodno od Pariza. Boj z nemško armado so začele združene francosko-angleške čete. Poročilo o zmagi francoskega generala Joffre, katero je poslal v London, pravi, da je bilo neko nemško krilo z velikimi izgubami vrženo- nazaj. To poročilo Še pa ni potrjeno in se zdi še celo v Londonu dvomljivo. Francoski vojni minister Millerand izjavlja, da položaj ni tako slab, kakor ga smatrajo njegovi rojaki. Francija še sicer mora sedaj prinašali mnogo žrtev, toda „mi korakamo po zmago.“
Iz Rotterdama se poroča, o- tej bitki: Pred Parizom vihra splošna bitka. Francosko levo krilo je v boju z nemškem desnim krilom. Vi bitko so posegle še tudi angleške čete. Na celi črti Auteuil—Meaux—Sezanne—Vitzy se bije boj.
Francozi zapustili mesto Rouen in Boulogne.
Kodanj, dne 5. septembra.
(Uradno.) Francózi so zapustili mesti Rouen in Boulogne.
*
* *
Rouen je nekdanje glavno mesto Normandije in leži ob desnem bregu reke fSeine, oddaljeno od Pariza 130 km. Rouen je važno železniško križišče prog proti Parizu, Havre in proti Amiensu. Rouen je važno trgovinsko mesto in ima mnogo velikih tovarn, šteje 118,000 prebivalcev in je znamenito vsled mnogo velikih in krasnih cerkva. Osobito katedrala je monumentalna stavba.
Rouen tvori takorekoč vrata vsega prometa iz Pariza proti morju. Ves promet Pariza z Anglijo od te strani je sedaj onemogočen.
Boulogne je glavno mesto francoske pokrajine istega imena, in leži ob izlivu reke Liane v zaliv Kanal la manche med Francijo in Anglijo. Boulogne šteje 50.000 prebivalcev! in je važno trgovinsko mesto. Sicer ima nekaj utrdb, toda te so zastarele in nimajo nobene važnosti, Boulogne ima krasen in prostran pristan in je središče ribolovstva ob francoski morski obali v Atlantskem morju.
Lille mora plačati 200 milijonov.
Iz Berolina se poroča, da so naložile nemške vojaške oblasti francoskemu mestu Lille 200 milijonov mark vojnega davka.
Lille je glavno mesto francoske pokrajine Nord in šteje 210.000 prebivalcev. V Lille se steka 8 železniških prog. Mesto leži v rodovitni Flandrijski dolinu Lille je bilo poprej močna trdnjava.
Nemci ugrabili 30 francoskih zrakoplovov.
Kolin, dne 8. septembra.
Poveljniku' nemških zrakoplovov pri tretji armadi se je posrečilo udreti v francosko skladišče za zrakoplove, kjer je zaplenil 80 zrakoplovov in gradiva za zgradbo zrakoplovov v vrednosti 1 milijona frankov, S tem je večji del francoskih vojnih zrakoplovov padel Nemcem v roke.
Ruske čete v Severni Franciji.
Rim, dne 8. septembra.
Različni listi poročajo, da so Rusi v Severni Franciji izkrcali že 250.000 mož, ki so jih pripeljali iz Arhangelskega. Novica se nam zdi malo verjetna,
Dragi streli.
Ko so Nemci vkorakali v mesto Namur, je poklical nemški poveljujoči general k sebi župana in mu naznanil, da je naložil mestu Namur 25 milijonov frankov vojnega davka, ker je streljalo mestno prebivalstvo na nemške čete. V tem trenutku so počili .štirje novi streli. „Pišite 30 milijonov!“, je narekoval general, „„in če še poči en strel, bo 40 milijonov!“, je nadaljeval nemški general. „'Mislim, da bo sedaj konec tega streljanjaj, gospod župan!:“ In res, odslej naprej ni počil nobeden strel na nemške vojake.
Francoski general ustreljen od lastnih vojakov.
Po uradno pregledanih vesteh je ustreljen od lastnih vojakov francoski general Peršin, ker je pripeljal prepozno svojo vojsko, 200.000 ljudi, pred Namur.
500 ujetnikov ušlo sovražniku.
O Francozih je znano, da so radi svojega mehkužnega življenja narod, ki zna v vojski skoro samo bežati pred svojim sovražnikom. >To nam dokazuje .zopet sedanja vojska.
Iz Monakovega na Bavarskem se poroča o sledečem zanimivem dogodku : Ko so prodirale nemške «čete proti francoskemu mestu Luneville, so Francozi ujeli 500 Bavarcev. Ujetniki so kmalu opazili, da se 'bližajo nemške čete. iTakoj so si dali med seboj neko tajno znamenje in v hipu so odvzeli junaški Bavarci “800 Francozom, bi so stražili ujetnike, puške in jih ujeli. Namesto Bavarcev so morali potem Francozi v vojno ujetništvo.
Bavarci so po veliki večini katoličani. Na Bavarskem imajo po večini katoliško misleče ministre in «tudi v svojem deželnem zboru imajo katoličani lepo večino.
Novi nabori v Franciji.
Pariz, 6. septembra.
„Agence Havas“ poroča iz Bordo: 'Francoski uradni list naglaša, da se mora naborni letnik 1914 izvežbati in po preteku nekaj mesecev mobilzirati Na vrsto bo nato takoj prišel naborni letnik 1915, ki se bo moral istotako izvežbati in v najkrajšem času postaviti na bojno polje.
Francoski upi.
Francoski listi, ki so se preselili tudi v Bordo in izhajajo tamkaj zaradi pomanjkanja papirja kot majhni letaki, so se v svojem obupu oklenili slabotne slamice, katero jim je vrgel angleški ministrski predsednik Asquith. Ta je rekel, da se bo Anglija, ako bo treba, vojskovala tudi skozi 20 let, dokler se trojnemu sporazumu ne posreči, da razdrobi Nemčijo.
Usoda Belgije — zapečatena.
Že v nemško-francoski vojski leta 1870 je prišla Nemčija do prepričanja, da tvori Belgija vsied svoje geografične lege ključ do Francije. Meja med Francijo in Belgijo se na francoski strani ne more z umetnimi utrdbami tako uspešno zavarovati, da bi se moglo prodiranje večjih čet iz Belgije v sev. Francijo uspešno zabraniti. Vojni načrt o morebitni vojski : med Francijo in Nemčijo je zahteval od Nemčije, da si z’ dobra ali z lepa pridobi, oziroma izsili prehod nemških čet skozi Belgijo v severno Francijo, Dva dni pred napovedjo vojske med Nemčijo in Francijo in sicer dne 2, angusta, je stavila Nemčija ultimat Belgiji, da ji z lepa dovoli prehod nemških čet skozi Belgijo v severno Francijo. Belgija je odklonila ta nemški ultimat in dne 4, avgusta je Nemčija napovedala Belgiji vojsko.
Očividno je bila Belgija po Franciji in Angliji zapeljana, da se je odločila do tega za njo usodnega koraka. Nemške čete so nato že dne 5, avgusta vkorakale v Belgijo in dva dni pozneje, dne 7. avgusta, je padla prva belgijska trdnjava Lüttich, dne 12. avgusta druga belgijska trdnjava Najnur in nemške čete so dne 20. avgusta vkorakale v glavno mesto "Belgije, v Bruselj, Udarec je sledil udarcu, vse bel-
gijsko-francoske čete so bile kar zaporedoma poražene in belgijskemu kralju Albertu je ostala od celega njegovega kraljestva samo trdnjava Antwerpen, kamor se je zatekel, in ozka morska obal. Toda tudi do morske obali so že prodrle nemške čete in obstreljujejo sedaj belgijsko pomorsko mesto Ostende in se pripravljajo na obleganje zadnje belgijske trdnjave, Antwerpen.
Ko pade Antwerpen, bo vsa Belgija v nemški oblasti in belgijski kralj Albert bo kralj s krono, a brez dežele, — Belgija bo ižbriSana kot samostojno kraljestvo iz zemljevida.
VNemška armada, na belgijski morski obali.
1	Pariz, 8. septembra.
(Uradno.) Nemške čete so dne 7. t. m. prodirale ob severno-zahodni strani Bru selj a med mestoma Gent in Antwerpen. Zveze med Gentom in Ant-werpenom so pretrgane. Pri Oordegem je prišlo do bitke med Belgijci in Nemci, Belgijske čete so se morale umakniti. Nemške čete so nato zasedle veliko belgijsko mesto Gent in se pripravljajo na obleganje belgijskega pomorskega mesta Ostende.
Na morju.
Na morju so se začeli sovražniki gibati. Sicer ni prišlo do nobene večje morske bitke, toda molk o dogodkih na morju je pretrgan. Prihajajo glasovi o vojnih načrtih, o majhnih spopadih, o različnih nesrečah itd, Mi bilježimo vse to na kratko.
Rešenci s f,Zente.“
Zagreb, 9. septembra.
Mornarji, ki so se ponesrečili s i„ Zonto“ ob barskem pristanišču in so bili od Črnogorcev ter od italijanskih delavcev rešeni, se nahajajo sedaj v črnogorskem vojnem ujetništvu v Podgorici. Crnogorci zelo lepo ravnajo z ujetniki. Castnikfr so v Cetinju in se jim je pod častno besedo dovolilo popolnoma1 prosto gibanje,
Francozi
ne bodo bombardirali Pulja.
Vi Pulju izhajajoči bst „Polaer Tagblatt“ piše: §e vedno ni konca vznemiri a ;oč;‘i vesti, ki prihajajo iz inozemstva, osobito iz Italije. Toda popolnoma izključeno je, da bi francoske vojne lani je obstreljevat-le Pulj, čeprav se, v mnogih italijanskih listih zatrjuje, da namerava francoska vojna morna/rica v najkrajšem času napasti Pulj.
Odredbe Italije v Jadranskem morju.
Italijanska vlada naznanja, da smejo vojne ladje v pristanišča Spezia, Maddalena, Tarent, Brindisi in Benetke pripluti samo po dnevi,, in sicer le tedaj, če so poprej dobile po brezžičnem brzojavu dovoljenje od dotičnega pristaniškega poveljstva, Vojna ladja, kateri je bil dovoljen vhod v pristanišče, mora pluti proti signalni postaji, mora tamkaj počakati najmanj 3 morske milje proč od obrežja in razobesiti svojo zastavo. Signalna postaja naznani prihod vojne ladje poveljniku pristanišča, ki nato odpošlje mornariškega častnika na dotično tujo vojno ladjo.
Ruska admiralska ladja za boj nesposobna.
Berolin, dne 5. septembra.
Neki potnik, ki, je prišel iz Helsingforsa ob ru-sko-finskem zalivu v švedsko glavno mesto Stockholm, poroča berolinskemu listu „Nationalzeitung“ sledeče: „Po 7. uri zvečer se v HelsVngforsu ne sme na ulici nihče več pokazat,!. V Helsingforsu, ki je močna ruska trdnjava, vlada splošna pobitost in stiska, Vsakega tujca se takoj zasliši. V mestu je vse polno vojaštva. Dosedaj je došlo v Helsingfors 86 vojaških vlakov. Večina, čet ostane v mestu, en del je pa odkorakal proti severu v Torneo.. Zvečer ali ponoči ne sme goreti nobena luč več. V celem velikem mestu ne sme biti razsvetljena nobena ulica, le iz predutrdbe Sveaborg meče ponoči metalec luči svoje žarke v o-kolico. V pristanišču je pa zasidrana vsa, ruska vojna mornarica, izvzemši admiralsko ladjo „Rurik“, ki je zavozila na skalo in se deloma razbila. (To je ona ruska vojna ladja, o kateri se je že poročalo, da je zavozila na skalo, a njeno ime nam je še-le sedaj znano.)
Angleška bojna ladja potopila.
London, 8. septembra.
(Uradno.) Lahka angleška oklopna križarka „Pathfinder“ je trčila na vzhodni obali Anglije na neko mino in se je naglo potopila. Utonili so 4 pomorščaki, 13 jih je bilo ra|nj|enih in pogreša se pa 243 pomorščakov.
Angleška križarka /„Pathfinder“ je lahka oklopna križarka. Oborožena je bila z 9 topovi kalibra 10 cm in 8 topovi kalibra 4 cm Posadke je imela 268 mož. Dolga je bila 113, široka pa 12 metrov. Njena tonaža je znašala 2895 ton. Zgrajena je bila 1. 1904.
Zopet dve angleški vojni ladji potopili.
Iz Rotterdama na Nizozemskem se poroča, da je trčila angleška obrežna vojna ladja /„Linsdell“ na
neko angleško mino in se potopila. Nekaj pozneje je pa trčila stara angleška vojna ladja „Speedy“, ki je rešila del posadke potopljene ladje „Linsdell“, tudi na mino in se z moštvom vred pogreznila na morsko dno.
Angleški parnik se potopil.
London, 7, septembra.
(Uradno.) Admiraliteta ' poroča, da je osebni parnik „Runo“, družbe Wilson-Line, dne 5. septembra popoldne v bližini angleškega vzhodnega obrei-žja zadel ob mino in se potopil. Moštvo in potniki so se rešili, le okoli 20 Rusov, ki so bežali iz Pariza, je utonilo.
Anglija zaplenila nemški parnik.
Iz Frankobroda se ,poroča, da je zaplenila sžm-glija nemški parnik „Potsdam“ med vožnjo v Rotterdam. Zaplenila jp vso pošto, ki je bila namenjena za Nemčijo. Potnike so pa odpeljali na Angleško.
Pomorska bitka v južni Ameriki.
Iz Rotterdama^ ■ se poročbt o nekem boju med nemško križarko i,,Ka{rlsruhe“ in angleškima oklopnima križarkama „Berwiek“ 1 in „Suffolk“ ob obali Brazilije. Nemška križarka se je baje zatekla v nizozemsko pristanišče Willemstad. Istotam je pa potopila nemška križarka „Dresden“ neki angleški parnik, ki je vozil premog.
Angleško-nemški spopadi v Kitajskem morju.
Iz Sangaja ob kitajski morski obali se poroča:	Dne 13. avgusta sta se pripeljali v pristanišče
Hongkong dve angleški vojni ladji, vsaka s štirimi dimniki, ki sta bili težko poškodovani in ki sia veliko ranjencev na krovu vozili. Sodi se, da gre ali za oboroženi angleški križarki „(Minotaur“ in „Hampr shire“, ali pa za francoski križarki ,„Duplex“ in pa „Montcalm.“ Poškodovani sta bili vojni ladji ob spopadu z nemškimi križarkami.
Anglija kupila vojno brodovje Portugalske.
Iz Rotterdama se poroča, da je angleška mornariška uprava kupila portugalsko vojno brodovje, ki šteje: eno oklopno križarko, štiri lahke križarke, šest modernih topničark, 11 starih topničark in pet torpednih čolnov.
Angleška pomorska sodišča na dein.
Angleško pomorsko sodišče je potrdilo zaplembo 8 nemških trgovskih ladij, katere so zaplenili angleške vojne ladje v Atlantskem morju. Glede zaplenjenega nemškega parnika „„Chile“, katerega so Angleži ugrabili še pred izbruhom vojske, se je pa izreklo, da se omenjeni parnik začasno ne izroči lastniku.
Junaštvo Angležev.
Stiri' angleške vojne ladje so ustavile na Atlantskem morju neko nevtralno ladjo in jo preiskale. Na omenjeni ladji so našle dva nemška kurjača, ka-terhi so spravili kot ujetnika na krov angleške vojne ladje.
Nove izgube Anglije na morju.
Angleška admiraliteta objavlja naknadni seznam na morju padlih pomorščakov. Na tem seznamu se nahajajo tudi imena pomorščakov angleških križark „Arethusa“ in .„Fearless“ in štirih torpednih rušilcev. Ni Še pa znano, ali so bile te vojne ladje zapletene v boje, ali so pa trčile na mine. V Severnem morju stai zadela velika angleška parnika „Revigo“ in „(Imperialist“ na mine in se takoj potopila.
Angleška poročila — zvijača.
Londonski list „Times“ poroča, da je Nemčija prodala Turčiji topničarke „Panther“, ki je bila zasidrana v pristanišču Smyrna,. Ta prodaja bi utegnila prisiliti Anglijo, da pretrga diplomarono zvezo med Turčijo. To angleško poročilo je pa popolnoma izmišljeno, kajti „Panther“ ni bila nikdar zasidrana v kakem sredozemskem pristanišču.
Anglija se uklanja Združenim državam.
Iz Londona se poroča, da je Anglija pritrdila predlogu vlade Združenih držav Severne Amerike ki se glasi, da angleške trgovske ladje, Če so oborožene s topovi, ne smejo pripluti v kako amerikan-sko pristanišče.
Nemčija zaplenila 15 angleških ribiških čolnov.
London, 6. septembra.
(Uradno.) Nemško vojno brodovje, ki je štelo 2 križarki in 4 torpedne čolne, je zaplenilo v Severnem morju 15 angleških ribiških Čolnojv. Vse ribiče in vse ulovljene ribe so prepeljali ' v nemško luko Wilhelmshaven.
Nemčija se ojačuje na morjn.
Vodje vseh meščanskih strank nemškega državnega zbora so imeli dne 5. septembra sejo, v kateri so sklenili sledeče: Na posebni konferenci izjavljajo podpisani Člani državnega zbora, da se bodo v svojih frakcijah in v državnem zboru zavzemali: 1.
za takojšnjo nadomestitev vseh izgubljenih ladij, 2. takojšnjo izvedbo vseh naprav, siklenjenih leta 1912, in 3. za reduciranje življenjske dobe ladij od 20 na 15 let. — Dr. Pasche, baron Gamb, Erzberger, dr. "Wimmer, gro! Westarp, Schulz.
Siva barva tudi na morju najboljša.
Dolgo časa so se strokovnjaki prepirali o tem, kattera barva bi bila n'ajprikladnejša za pleskanje vojnih ladij. Končno se je Nemčija, kot prva odločila za sivo barvo in njej so kmalju sledile druge države. V angleškem vojnem ministrstvu pa ni šlo čisto gladko, Neki 'angleški kapitan je namreč svaril pred sivo barvo in priporočal, naj se vojne ladje prepleskajo s tremi temeljnimi barvami, ki se že iz majhne daljave zlijejo v sivo in bi bili na ta način zlasti še topovi iz dalje popolnoma nevidni. Vendar je prodrla enotna siva barva. V meglenem vremenu se sivo prepleskana ladja tudi res najmanj vidi, Drugače je v jasnih, solnčnih dnevih, ko se jasna sivina ladje prav močno odraža na temnomodrem ali temnozelenem morju. Toda tako ogromnih teles, kakor so moderne vojne ladje, ob jasni luči sploh ni mogoče popolnoma skriti očesu.
Ma Balkanu.
Črnogorski prestolonaslednik v Atenah.
„iSiidslavische Korrespondenz“ javlja iz Aten: Črnogorski prestolonaslednik Danilo ! se je pripeljal iz Brundizija na Italijanskem v Atene.
Grčija zavzema isto dvoumno stališče, kakor Rumunija. Kralj, ki je, kakor rumunski, v bližnjem sorodstvu z nemško cesarsko rodbino (grška kraljica je sestra cesarja Viljema), bi rajd šel s trozvezo, a ljudstvo samo pa je navdušeno za trojni sporazum. Za to na eni strani Grčija, vendar ne poseže vmes, na drugi strani pa podpira Srbijo ' skrivno z dovozom živeža in streliviai. Da sedaj princ Danilo ni šel samo na obiske v Atene, ampak da si hoče zasigu-rati za kak gotov slučaj grško pomoč, nam je jasno.
Bolgari so proti Rusiji*
Sofija, 9. septembra.
(Uradno.) 'Sloviti bolgarski pisatelj Vazil An-gelow piše v listu „Kambana“,: Koristi Bolgarije zahtevajo, da se Rusija uniči, Od močne Rusije ne moremo nič dobrega pričakovati. Zmaga Rusije bi bila za nas prava narodna nesreča. 'Politika Hartwiga (bivšega ruskega poslanika v Belgradu) je danes politika vseh Rusov. Velika Bolgarija bi bila od Rusije neodvisna ter bi ob enem delala težkoče ruskim načrtom in podlvzetjem obl morju. Na klice ruskih panslavistov, da stoji Rusija na strani Bolgarije, pa imamo le kratek odgovor: Ne sklicujte se več na to svoje slovanstvo, ne na bratski čut, ker ste isto vi Rusi sami zagrebli ter pahnili davno našo Bolgarijo v propad! Ali mislite, da se more v teku enega samega leta pozabiti, da je bila, „slovanska“ Rusija tista država, ki je izvršila nizkotno delo, da je^ razdelila našo Maeedonijo s tisoči in tisoči tamošnjih Bolgarov med naše sovražnike? Danes ne veruje prav noben pravi Bolgar več vašim hinavskim obljubam in obetom, ob enem pa tudi ne da nič več na podpis samega ruskega carja!“
Iz Albanije.
Mbret Viljem Wied je odpotoval preko Benetk v svojo prejšnjo domovino ter obljubil samo, da se vrne. kadar bodo razmere zopet ugodnejše. Toda albansko ljudstvo noče čakati, da se vrne. Dne 2. septembra je poveljnik ustašev, Mustafa Sulejman Jrfan-bej zasedel s svojimi četami dosedanje prestolno mèsto Drač, Na mbretovi palači je dal Sulejman razobesiti turško zastavo in ljudstvo je klicalo: „Živelpadišah!“ Nato je imel Sulejman še kratek nagovor, v katerem je izjavil, da je prevzel vlado in da pričakuje, da bo kmalu imenovan kak mohamedanski knez.
In kdo bo ta novi knez? „Giornali d’Italia“ poroča iz Drača: Novi knez Albanije postane Burhan Eddin efendi, sin bivšega 'turškega sultana Abdula Hamida. Albanija ostane istočasno popolnoma neodvisna od Turčije. Knez si bo izvolili zastavo po svoji lastni volji. Za konstituiranje provizorične vlade pričakujejo sedaj prihoda Essad-paše in voditeljev iz notranjosti dežele. Potom srečkanja. bo sestavljen senat, ki mu bo načeloval Essad-paša, Bivši turški oficir in poveljnik ustašev, Mustafa Sulejman, Irfan-bej, je i-menovan za višjega poveljnika v Draču.
Nam se zdi, da je glavno vprašanje za nove ljudi, kdo bo sedaj dajal denarje albanskim političnim pustolovcem. Značilno je, da bodo za ministrska mesta srečkali! Esad-paša je dosedaj bil pristaš'Italijanov, toda če kdo več da, jo tudi presedla.
Naš cesar.
Dunaj, dne 10. septembra. Cesar se živo zanima za vojne dogodke in jih zasleduje s tako natančnostjo kot malokdo drugi. — Kljub velikemu napornemu delu, ki ga ima sedaj ce-
sar, pa je naš sivolasi vladar zadnji čas izborno razpoložen in zdrav. Osebe, ki so v njegovi najbližnji okolici, pripovedujejo, da cesar izgleda zadnji čas tako, kot bi se bil nekako pomladil.
Angleški in ruski listi so zadnji čas razširjali o našem cesarju razne izmišljene vesti. Vidi se, da so naši sovražniki skrajno hudobni. Padli so že celo tako globoko,, da kradejo vzvišeni osebi našega priljubljenega vladarja njegovo čast. Upamo pa, da dobijo hudobni sovražniki svoje zasluženo plačilo.
V avstrijskih bolnišnicah.
Neki časnikar, ki je obiskal neko vojaško rezervno bolnišnico v Jaroslavu, piše:	Vkljub ogrom-
nemu številu bolnikov in ranjencev v raznih bolnišnicah, ki so na zunaj označene z velikanskim znar menjem Rudečega križa nad streho, je vendar za vse dobro poskrbljeno. Tudi ranjeni Rusi, ki se nahajajo v teh bolnišnicah, so zadovoljni I s svojo usodo. Med ujetimi in ranjenimi Rusi se nahajajo tudiKav-kazijci, Sibirci in Cunguzi od kitajske meje. Iz tega sledi, da je Rusija že dalvno mobilizirala, ko še je ruski car zagotavljal svojo miroljubnost.
V obče je celotni utis ta, da je sedanja vojska mnogo bolj človečanska, kakor je bila balkanska voj-sica. Rane, prizadete od puškinih krogelj, celijo čudovito naglo. Le rane iz šrapnelov se gnojijo. Neki častnik je bil ranjen v trenutku, ko je gledal skozi daljnogled. Krogla mu je predrla levo roko, gornji del trupla in desno roko. Vkljub težkim, poškodbam bo ranjeni častnik kmalu okreval. Isto velja o nekem drugem častniku, kateremu je prevrtala kroglja nos, nebo in jezik. Neki ranjeni vojak je ležal skozi tri dni v nekem grmu, ne da bi ga bil kedo opazil. Kroglja mu je prestrelila trebuh. In ravno vsled tega, ker ni dobil nobene hrane in se vsled oslabelosti ni mogel nič gibati, bo vkljub težld poškodbi o-kreval. Ker so že prve obveze na bojiščih naravnost izvrstne, pomrje v avstrijskih bolnišnicah le malo ranjencev.
Naziranje, da se v bitkah pripetijo tudi slučaji znorelosti, je popolnoma krivo. Celo v' osemdnevni bitki se ni pripetil prav nobeden tak slučaj. Le na nekem častniku so se opazila znamenjai lahke živčne razburjenosti.
Kakšne „križe44 imamo v Avstriji«
Naš cesar je pred kratkim daroval 10.000 kron za „Crno-žolti križ“, kateri je ustanovljen za podporo onim avstrijskim vojakom, ki se bodo vrnili z vojske kot pohabljenci (invalidi), — Sedaj imamo v Avstriji sledeča društva, Id so ustanovljena iz namena, blažiti rane in 'bolečine vojakom v bojh in dajati uteho njih družinam:
L,	„Rudeči križ“ zbira prostovoljne prispevke z namenom, da se vzdržujejo posebne zdravniške postaje za ranjence ter se iste postaje preskrbijo z vsemi potrebnimi zdravili in drugimi pripomočki. „Rudeči križ“ ima tudi nalogo, da skrbi za zdravnike, ranocelnike ter pomožno osebje v zdravilnih postajah in bolnišnicah.
‘ 2. „Beili križ“ skrbi, da se zbirajo doneski v sklade za podporo družinam vpoklicanih.
3,	„Srebrni križ“ je ustanovljen z namenom, da se podeli podpora z vojske se vračajočim rezervistom, ki so vsled vpoklicanja pöd orožje trpeli veliko škodo in bodo, ko se vrnejo po dokončani vojski domov, brez sredstev in brez dela. Za sklad „Srebrnega križa“ se zbira po celi Avstriji posebno zlatnina in srebrnina (verižice, ure, prstani, uhani itd.). Ta zbirka se vrši pod geslom „Zlato dam za železo“.
4.	„Crno-žolti križ“ pa je društvo, ustanovljeno na Dunaju za vso Avstrijo, ki zbira po naši domovini pri domoljubnih državljanih doneske za sklad, iz katerega bodo dobivali podporo oni ubogi avstrijski vojaki, ki bodo v boju za našo skupno domovino Avstrijo postali invalidi.
Domoljubni Slovenci in Slovenke ! Komur je mogoče, naj po možnosti s prostovoljnimi darovi lajša našim vrlim vojakom bolečine in rane, ki jih bo vsekala marsikateremu sedanja krvava vojska!
Nepristranost Italije.
V nekem časopisu izvaja na uvodnem mestu poslanec Cirmeni sledeče:	Italija se je pošteno iz-
rekla za nepristranost in jo bo tudi zvesto držala; Italija ne bo zapustila svoje stroge nepristranosti, — razven v slučaju, če bi njeni življenjski interesi bili ogroženi. Ce bi pa bili njeni interesi kjerkoli resno ogroženi, bi jih Italija ravno tako varovala, kakor bi to storila vsaka druga velika ali mala država.
Sicer se pa ne misli, da bi življenjske interese mogla ogroževati le samo Avstrija, Italija nima samo v Adriji, ampak tudi v Sredozemskem morto mnogo življenjskih interesov. Nevarnost lahko pride oa Srbije, a tudi od Rusije. Italija ne more trpeti na Balkanu ne avstrijske in tudi ne slovanske nadvlade.
Italija si ne želi spremeniti svoje politike, ona marveč želi ostati tako dolgo nepristranska, dokler bodo trosporazum ter Avstrija in Nemčija upoštevali interese Italije v Afriki, na Balkjanu in v Adriji.
Tripelententa bo skupno sklepala mir.
Pariz, 6. septembra.
„Agence Havas“ poroča iz Londona: Angleški državni tajnik' za zunanje zadeve, sir Ed|vard Grey, kakor tudi veleposlanika Francije in Rusije, so podpisali danes dopoldne v zunanjem uradu sledečo izjavo:
„Pooblaščeni tozadevno od svojih vlad, podpisani izjavljajo: Vlade Velike Britanije, Francije in Rusije se obvezujejo medsebojno, da ne bodo tekom sedanje vojne sklepale nobenega separatnega miru. Vse tri vlade sklenejo dogovor, da pri bodočih mirovnih pogajanjih nobena izmed zavezniških velesil ne bo mogla staviti mirovnih pogojev, ne da bi se prej sporazumela z vsakim obeh drugih zaveznikov.“
Ta sklep je dvorezen nož. Kajti za Francoze n. pr. bi bilo dobro, da sklenejo prej mir, predno bodo popolnoma poraženi. Potem ne bodo miru več sklepali, ampak se jim bo diktiral. Za Rusijo in Anglijo je trenutno ta sklep dober, ker bo silil Francijo, da pomaga s svojimi zadnjimi kapljicami krvi, ko se bo vsa vojna moč Avstrije in Nemčije skupno obrnila proti Rusiji in Angliji. 'Sicer pa so sami z'avezniki, ki so dovolj lasno pokazali, da znajo tudi dano besedo prelomiti, in za to se ocenjuje vrednost tega sklepa v diplomatičnih krogih jako nizko.
Japonske čete za evropsko bojišče?
Kodanj, dne 6. septembra.
Glasom semkaj došlih poročil, japonski poslanik v Stockholmu kategorično demontira vse vesti o nameravani akciji japonske armade v evropskem konfliktu. — Francozom, Angležem in Rusom se torej ne bode izpolnila njih srčna želja, da bi Japonci prišli nad Avstrijce in Nemce! Japonci se bodo baje omejili samo na pomorsko vojsko v Kitajskem morju.
Se 2 meseca vojska?
Iz New Torku prihajajo vesti, da se je nemški cesar Viljem izrazil nasproti nekemu uglednemu ame-rikanskemu državniku, da bo evropska vojna trajala še 2 meseca, potem pa da se bo obrnil on sam na Zedinjene amerikanske države, da naj posredujejo za mir med vojskujočimi se državami. Razlogi in motivi za ta odlok nemškega cesarja, da so obziri na občo evropsko omiko, katera bi vsled nadaljevanja vojne zelo trpela.
Koliko je na tej vesti resnice, se ne da presoditi. Da pa zadržaj te vesti odgovarja načinu mišljenja nemškega cesarja in da je zbog tega ta vest zelo verjetna, to stoji. Sedanji nemški cesar, dasi je vrlo dobro pdznan kot ognjevit zagovornik organizacije obrambne sile nemške vojne, vendar po svojem mišljenju ni pristaš vojne radi vojne same kot take. On je človek izvanredne nadarjenosti in dalekospžnega pogleda in- kot tak se drži tega, da vojna sama ni sebi v namen, temveč, da je samo sredstvo v dosego kakega drugega namena, in sicer namena v dosego mimi ki je glavni pogoj za plodonosno delo in zbog tega tudi za napredek prosvete.
Kakšne države zmagujejo?
V Angliji, Franciji in Rusiji so se ustanovile sedaj med vojsko prve državne tovarne za razširje-vanje raznih krivih, zlaganih in po svoje prikrojenih poročil o poteku bitk med obema sovražnima skupinama. Namen je jasen. Prepričali bi radi vso jav-nošt, da je potek vojske za trojni sporazum zelo ugoden. Tem tovarnam za razširjanje laži, katerim so dana na razpolago ogromna denarna sredstva, ne veruje nihče več, pač pa je javnost prepričana, da so le avstrijska in tudi nemška vojna poročila, ki niso gostobesedna, ampak kratka in stvarna, edino istinita in zanesljiva. Vsa angleška, francoska in ruska jevnost je že prišla na sled raznim lažnjivim poročilom iz lastnega tabora in je uverjena, da je bila od lastne vlade goljufana. Uradnim poročilom iz Londona, Pariza in Petrograda ne zaupa nihče več.
Te tovarne za kovanje laži so pa tako popolnoma odpovedale, da se ravnajo v Franciji in Angliji čisto natančno po avstrijskih in nemških uradnih poročilih. Trojni sporazum je koj v začetku zasledoval takniko, da se mora javnost pridobiti za odločne napade proti sovražnim četaim in v tem smislu si je tudi prikrojeval podrobna poročila, jih potvarjal in izmišljeval. Čeprav je bil ta. napadalen nastop le namišljen in so bile angleške, belgijske, francoske in ruske čete že v začetku izbruha bojev od Nemčije in Avstrije vržene nazaj, vendar je vstrajala Anglija, Francija ! in Rusija notri do zadnje ure pri svojih lažnjivih poročilih. Trojni sporazum je bil in je še sedaj prepričan, da zmago odločuje število vojaštva in vsa, njegova modrost tiči v pregovoru, češ, mnogo psov je za zajca gotova smrt. Število vojaštva je sicer bilo v mnogih vojskah merodajno, toda ne_ v vseh. Opozorimo le na rnsko-japonsko vojsko. Izid vojsk vseh časov.in narodov potrjuje načelo, da pride pri vsaki armadi v poštev razven števila vojakov, v prvi vrsti duh, ki preveva armado. Je sicer res, da more trojni sporazum, to je Anglija, Francija in Rusija, velikansko Število čet skupaj spraviti, vendar je dvomljivo, če so te čete tudi glede kakovosti na višku,. Največ upa na zmago ima le ona armada, katero preveva duh hrabrosti, navdušenja in zanesljivosti. In ta duh preveva našo armado , ki je imela do-
: k
sedaj na bojnem polju še povsod srečo. Naj štejejo armade morilcev m njili zaščitnikov na milijone vojakov in naj, imajo milijarde denarnih sredjstev na razpolago, naša armada,, vsa Avstrija in tudi ž njo zvezana Nemčija, sta trdno prepričani, da bo zmagala naša pravična stvar, za kar nam jamčijo dosedanii sijajni uspehi naše hrabre armade.
Maksimalni tarif«
Z naredbo c. kr. štajerske namestnije z dne
12.	avgusta 1914 izdan maksimalni tarif za podrobno prodajo predmetov, ki spadajo k vsakdanjim potrebščinam, se spremeni, kakor sledi:
Maksimalni postavki veljajo, v kolikor ne vsebuje tari! posebnih drugačnih določb, za; najboljše kakovosti.
Ceneje vrste, katere so predmet trgovanja, je prodajati za v prometu običajne procentualno nižje postavke cen.
Sadeži za kruh in za krmo: pšenica per 1 kg 36 v,, zrno (rž), 26 v, ječmen 25 v, oves 27 v, furšči-ca (koruza) 26 v, činkvantin (vrsta koruze) 30 v, in grašica 27 v.
Moke: pšenična moka za kuho 0 per 1 kg 62 v, pšenična moka za peko 5 156 v, rž(ena moka 1 (z izjemo Gornje Štajerske) 42 v, tnrščična moka za kuho št 1 (nrve vrste in zdrob 2 v ceneje) 40 v, ajdova moka 70 v.
Gotov kruh: bel kruh per 1 kg 60 v, pol-beli kruh 55 v, črn kruh 50 v, Žemlje dolge 1 K.
Suho sočivje:	Zdrobljeni riž (z izjemo mesta
Gradec) per 1 kg 46 v, zdrobljeni riž (za mesto Gradec) 52 v, riž, druge vrste (z izjemo mesta Gradec 58 v, riž, druge vrste (za mesto Gradec) 64 v, riž, srednje kakovosti (z izjemo mesta iGradec) 68 v, riž srednje vrste (za mesto Gradec) 74 v, pšenični zdrob 64 v, proso (kaša) za kuho) 48 v, ajda 42 v
Sočivje: krompir, nov per 1 kg 14 v, kislo zelje 32 v, čebula 32 v, česen 70 v.
Različni užitni predmeti: kjava, santos, surova navadna per 1 kg K 3.60, kava, santos, žgana, navadna K 4,40, k'ava, srednja, surova K 3.80, kava, srednja,, žgana (fine vrste in mešanice v tem ceniku niso zapopadène) K 4.80, sladkor v Štoku cel 94 v, sladkor v Štoku stolčen 96 v, sladkor v kockah 98 v, varjena sol 28 v, bučno olje K 2, fino nanrzno olje (izvzemši čisto olivno olje) K 2.40.
Meso in mast: goveje meso s priklado, 1 vrste K 2.10, goveje m;eso s priklado 2. vrste K 1.00, goveje meso s priklado, 3. vrste K 1.70, goveje meso za 'Spodnji Stajer 10 %' ceneje, svinjina za Srednji in Gornji Stajer K 2.40, svinjina za Spodnji Stajer K 2, ovčje meso K 1.60, prekajeno meso K 2.60, suhi Špeh (za Zgornje Štajersko) K 2.40, suhi Špeh Za( Srednje in Spodnje Štajersko K 2, svinjska mast K 2.10, rastlinska mast K 1.80, margarin K 2,40.
Mleko, surovo maslo, jajca: polnomastno mleko (kvalitetno mleko in mleko za otroke v posebnih steklenicah izvzeto) per 1 liter 28 v, posneto mleko 20 v, surovo maslo za kuho 1 kg K 3.60, jedilno surovo maslo po kakovosti do K 4, jajcbj sveža (za Srednje in Spodn je-Stajorsko) 1 komad 8 v, jajca sveža (za Zgoraje-Štajersko) 0 v, sir srednje kakovosti per 1 kg K 2.50, presni sir 70 v.
Drva in premog, v hišo postavljen: piberštajn-sk!i kosovni premog; per 100 kg K 2.90, ’ trboveljski kosovni premog K 3,20, eibiswaldski kosovni premog K 3.60, lankoviški kosovni premog K 2 04, rožnodolski kosovni premog K 1.96, rožnodolski srednji premog K 1.90, oberdorfski kosovni premog K 1.88, o-berdorfski srednji premog K 1.82, zangtalski kosovni premog K 1.78, zangtalski srednji premog K 1.72, wiezerski 'svetli premog :	kosovni premog K 2,66,
srednji premog K 2,60, premog v kockah K 2,48.
Rajzno: mrva (seno) jv Gradcu per 100 kg K 10.84, mrva (seno) izven Gradca K 10.50, rezanica K 7, bencin za motore per 1 kg 1 K.
Ta tarif (cenik) vsebuje izključno najvišje postavke, katerih se ne sme prekoračiti. Teh skrajno dopustnih postavkov cen se je posluževati le tedaj, če gospodarski položaj ali posebne krajevne razmere ne pripuščajo nrodaje po navadnih nižjih cenah.
Premembe tega tarifa se bodo objavile po političnih podobljasftvih in potom dnevnih časopisov.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah ‘Vlil. poglavja obrtnega reda eventualno z odn tegnitvijo obrtne pravice.
Gradec, dne 4, septembra 1914.,
C, kr. Štajerska namestnija.
C. kr. namestnik: C Gary m. p.
Habemns papam!
V resnih časih, polnih največje odgovornosti, najstopi Benedikt XV. težavno službo, toda ne zdi se nam nihče tako poklican in sposoben, da bi prodrl v velikost sedanjih trenutkov in jo obvladal, kakor ravno novoizvoljeni papež. Na eni strani so vstaii rusko pravoslavje in zakleti sovražniki katolicizma, na drugi francoski prostozidarji in anarhisti ter za>-Čeli boj na življenje in smrt. V tem boju mora biti roka močna in objektivna, ki hoče sovraštva ublažiti in nasprotstva pomiriti. V: tem smislu pozdravljamo z velikim zanosom izvolitev novega papeža, novega vladarja velike katoliške Cerkve, Ave!
Prvi sprejem diplomatov pri papežu.
Papež Benecdkt XV., je sprejel dne 7. septembra v prestolni dvorani pri papeški stolici akrediti-žane diplomate. Papež je prišel v dvorano v spremstvu dvornega osobja in je sedel na prestol. Nato i;e prečital avstrijski poslanik, princ Sehönberg-Harten-stein, kot doyen diplomatičnega zbora v francoskem jeziku sledeči nagovor:
„Sveti oče! Vest, da je dobila katoliška Cerkev v častitljivi osebi Vfejše svjetosti svojega poglavarja, je vzbudila po vsem katoliškem svetu veliko veselje. Cast in predpravica, da smejo obdajati apostolski prestol, občutijo člani diplomatičnega zbora pri sveti stolici še tem bolj, Prešinjen teh čustev se je diplo-matični zbor zbral, 'da pokloni Vaši svetosti svoje tople želje in udanostne Čestitke:“1
Papež je odgovoril v francoskem jeziku in je izrazil željo za procvit vseh narodov, kakor tudi nespremenjeno razmerje med/sveto stolico in evropskimi državami.
Nato je stopil papež raz prestol, dal vsakemu diplomatu roko v poljub in. spregovoril; z vsakim posebej par ljubeznjivih besed. 1 Belgijski poslanik je izročil papežu ■ kuverto, y kateri je bilo poklonilno pismo belgijskega kralja.
Po sprejemu je dipiomatieni zbor p o seti 1 tudi papeževega državnega tajnika, kardinala* Ferrato,
Papežev državni tajnik.
Papež Benedikt XV, je imenoval svojim državnim tainikom kardinala Ferrato, kar je, dokaz naklonjenosti in največjega zaupanja do istega, M se je pred volitvijo tudi imenoval kot „papabile.“ Ferrata je izmed najboljših glav vatikanske diplomacije. Imenovanje Ferrate je krasna poteza v značaj^ novega papeža. Le omejeni ljudje so ljubosumni' na ysako nadarjenost pri drugih, in le tirani hočejo i-meti okoli sebe ljudi, ki nimajo ali si ne upajo povedati svojega lastnega mnenja- Kardinal Ferrata je istotako, kakor sedanji papež said učenec Leona XIII. in kardinala Rampolle. S tem je zasigurana dalekosežna cerkvena politika rimske kurije. Kardinal Domenico Ferrata je rodom Rimljan, rojen dne 4. marca 1847 in je bil pod Leonom imenovan kardinalom. Služboval je kot vatikanski diplomat v Parizu in Bruselju. Tudi njemu očitajo protestantski m liberalni krogi frankofilijo, toda poučeni ljudje z vso sigurnostjo zatrjujejo, da je Ferrata preveč diihovit in nadarjen, da je preodličen diplomat, nego da bi se zagrizel y kako strankarstvo. Razven tega je pa pozitivno znano, kako neizmerno veliko vrednost prL nisu j e prijateljskemu razmerju med Vatikanom in Dunajem. Javno je večkrat izrazil svoje simpatije do katoliških Habsburžanov. Sicer pa so že dva vprašanja in kontroverze, radi katerih je prišel Rampolla v nekako- nasprotstvo z 'Avstrijo, izginila z dnevnega reda ter spadajo v zgodovino 'in ne ,več v politiko.
Raznoterosti.
Slovenski poslanci na straži. Iz Dunaja se nam piše: Prejšnji teden so vsi poslanci S. K, Z. temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh civilnih in vojaških oblastih v Gradcu, in sicer z vspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. Jankovič že prejšnji teden informiral. Te dni pa sta poslanca dr. Šušteršič in dr. Benkovič posredovala na Dunaju pri vseh merodajnih civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Grde nakane, nasprotnikov se bodo popolnoma izjalovile. Slovencem kličemo: mirno kri! — Zadnjih 14 dni se je opravilo ogromno delo, da se vsako nadaljno gonjo v kali zaduši. Krivce bo dosegla roka pravice. Vsak slučaj hujskanje naj se poslancem, ali pa še boljše, naravnost državnemu pravdništvu z dokazi naznani.
Žrtve denunciaci!. „Slovenski Gospodar“ piše, da so bili do sedaj razven župnika Gabrona še sledeči izpuščeni iz preiskovalnega zapora, ker so biie ovadbe proti njim neutemeljene:	Petjen, železniški
uradnik v Hočah; Alojz Drozg, posestnik v St. liju v Slov. gor.; Mihael Sekol iz Jarenine; Pavla Grizold v Račah; tudi voditelj koroških Slovencev, dr. Janko Brejc, o kojega aretaciji so („Grazer Tagbl.“, „Tagespost“ in „Freie Stimmen“ vriskfoji samega veselja, je bil takoj izpuščen, in se nahaja zdrav in čil v krogu svoje rodbine, — K temu poročilu še izvemo mi:	Izpuščen je tudi č. g. kaplan Rafael Po-
trč ter abiturient Franc Sevnik. Svoječasno poročilo ,,’Marburger Zeitung“, da sta zaprti učiteljica Kore-ti v Framu in učiteljica Janežič v Slov. Bistrici, je popolnoma neresnično.
*	Duhovniške vesti. Nastavljeni so stot kaplani
sledeči novomašniki:	Kozar Martin v Šmartno pri
Slovenjem Gradcu, Kuk Jožef v Galicijo pri 'Žalcu in Pavlic Vid k Sv. Emi.
*	Za predstojnico čč. šolskih sester v Mariboru je bila izvoljena č. sestra M. Lidvina Purgaj, dosedanja prednica zavoda šolskih sester „Marijanišče“ v Ljubljani. Sestra Lidvina Purgaj je rojena 21. marca 1861 pri Sv, Marjeti ob Pesnici. Preoblečena je bila dne 23. septembra 1879, Nova predstojnica je vida znana slovenska pisateljica. Spisala je knjigo „Gospodinjstvo“, katera se je posebno našim mladenkam zelo priljubila.
*	Slovenski duhovnik padel. Pri Golgoryju blizu Lvova je dne 27, avgusta padel smrtno zadet od sovražnikove krogle vojaški kurat Valentin Rozman. Ko je med bitko hitel k težko ranjenemu vojaku, da mu podeli zadnje tolažilo, ga je zadela sovražna krogla naravnost v srce, Rusi so streljali tudi na zdravniške postaje, čeprav je bilo razobešeno znamenje Rudecega križa. Vojaški kurat Rozman je bil rojen dne 13, februarja 1871 v Mostah na Kranjskem. V duhovnika posvečen je bil v Celovcu 1. 1896. Kot vojaški kurat je bil začetkom vojske prideljen celovškemu pešpolku št. 7 in je šel ž njim tudi na bojišče. Slovenskim mladeničem je Č. g. Rozman znan kot pisatelj knjižice „Krščanski vojak“, ki je pred par leti izšla v naši tiskarni,. — Svetila duhovniku-junaku večna luč!
Pismo Iz Galicije. Prijatelj našega lista je dobil iz Galicije to-le pismo: Na svoje veliko veselje smo se včeraj sešli in se Vas spominjamo in vse lepo pozdravljamo. Divizijski župnik! R’apt, kurat Kociper, nadporočnik Vaupotič. — Le-ti naši prijatelji so torej zdravi in Čili.
Gospodarske okrajne pomožne pisarne. Na or pomin c. in kr. armadnega poveljstva in ministrstva notranjih zadev' so se ,v političnem okraju Maribor okolica ustanovile gospodarske okrajne pomožne pisarne s sedežem v Maribora:	desni dravski breg,
načelnik c, kr. 'deželni sodni svetnik' Jožef Stergar, okrožno sodišče; levi dravski breg: načelnik o. kr. naddeželni svetnik Henrik Detitscheg, okrožno sodišče; Sv. Lenart v Slov. gor., načelnik c. kr. sodnik dr. Ožbolt Ilaunig; in v Slov. Bistrici, načelnik c. kr. deželni sodni nadsvetnik Janez Pirnat', 'Naloga teh gospodarskih okrajnih uradov je, da vse one zasebnopravne, gospodarske ali druge zadeve vpoklicanih častnikov in vojakov, katerih oni vsled vpo-klicanja niso zamogli rešiti, dokončajo brezplačno.
Maksimalni tarif. C. kr. namestnija ji dne 12. avgusta izdan maksimalni tarif vnovič spremenila: Za predmete: otrobi, ržena moka v Zigor. Štajerski, laneno olje, fižol in za zavoj (seženj) drv se do na-daljnega ne določijo cene v maksimalnem tarifu. Cena se je zvišala v maksimalnem tarifu edinole pri koruzi (turščioi). Nasproti temu se je zamoglo znižati cene pri:	ječmenu, ovsu, koruzni moki, krom-
pirju, čebuli, svinjskem mesu, suhem Špehu (za Srednje in Spodn j et-Štaje rsko), pri svinjski masti, mleku, jajcih, senu (mrvi) in slami. Pogosto je razširjeno mnenje, da. je dovoljena prodaja po cenah, navedenih v maksimalnem tarifu, pod vsakimi okolišči-nfemi, tako cla bi bilo v takih slučajih vsako kazensko zasledovanje izključeno. Ta nazor ne velja. Prodaja po v maksimalnem tarifu ugotovljenih najvišjih postavkah dovoljena je le tedaj, če je z ozirom na gospodarski položaj, morebiti tudi z ozirom na posebne Krajevne razmere prodaja po nižjih postavkih izključena. Potemtakem je tudi pri prodaji po ceni, katera ne presega najvišje postavke maksimalnega tarifa, sodnijsko zasledovanje po § 7 cesarske naredbe z dne 1, avgusta 1914, drž. zak. št. 194, vsekakor mogoče.. Maksimalni tarif velja le za podrobno prodajo. Nasproti temu pa velja cesarska naredba z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 1914, tudi za veletrgovino. , Potemtakem je podvrženo tudi zahtevanje neprimerno visokih, po gospodarskem položaju Mi po posebnih krajevnih' razmerah nikakor upravičenih cen od stkajni veletrgovcev ali producentov (pridelovalcev) kazenskemu zasledovanju po § 7 navedene cen sarske naredbe.
f Knez Karol Schwarzenberg. V Vukovarju v Slavoniji je umrl na griži 281etni češki knez Karol Schwarzenberg. Knez Schwarzenberg se je kot u-lanski poročnik udeležil vojske; zoper Srbijo, a si je na bojišču nakopal nevarno bolezen, ki mu je končala mlado življenje. Knez Karol Schwarzenberg je bil zaveden Ceh, član gosposke zbornice in 1 načelnik Schwarzenbergove knežje veje Vorlik,
Podmaršal Paukert ponesrečil. Iz Budimpešte z dne 9. septembra, se poroča: Na železniški postaji
SülyrSap je prišel divMjonar poamaršal Frano Pau-kert pod kolesa železniškega vteka, ki je ravnokar zapuščal postajo. Paukert je bil pri priči mrtev. — Oblasti preiskujejo dogodek.
Mraz v Galiciji. Si. K. Z. in S. K.( S. Z, sta že dne 28. avguste v posebnem oklicu 1 na spodnještajersko slovensko ljudstvo, pozvali naše rodoljubne Slovenke, naj pripravijo za vojake na bojnem polju zaj pozno jesen in zimo toplo spodnjo obleko, volnene zapestnice, havbice, nogavice itd. Na našem bojišču v Galiciji in Rusko-Poljskem nastopi napireč zgodaj mraz. Ubogi vojaki, ki prelivajo kri za cesarja in domovino, potrebujejo tople obleke. Vojska še ne bo hitro končana. Radi tega hitite, domoljubne Slovenke, s pripravljanjem in nabiranjem tople obleke. Zdravniki, ki so se vrnili z ranjenci vred z ruskega bojišča, pripovedujejo, da je v Galiciji že set-daj, ko so pri nas še tako izredno topli dnevi in pa prijetne noči, po noči 3 stopinje mrazu. Usmilite se ubogih naiših vojakov na bojišču.
Gališki deželni odbor, ki je do sedaj imel svoj sedež v Lvovu, se je vsled izpraznjenja Lvova preselil v Krymico.
Plačevanje davkov. C. kr, iinančno ravnateljstvo za Štajersko razglasi: Z ozirom na velike zahteve, katerim mora ustreči sedaj država in sicer ne le, da odbije toliko sovražnih napadov, temveč da tudi ustreže vsem zahtevam področjih uprave In na-rodnegaj gospodarstva, je, neogibno potrebno, da poravnajo oni, ki dolgujejo kako dačo, sfvoja plačila točno in popolnoma. C. kr. iinančno ministrstvo je dovolilo olajšila pri iztirjevanju teh dač pri onih mo-bilizovanih osebfe.ib, ki so v stiski. Tembolj je domoljubna dolžnost vgeh, ki niso poklicani pod orožje, da si prizadevajo v tem resnem času, v katerem mora zahtevati država največjo požrtvovalnost od vseh svojih državljanov, z vso močjo, d!at plačajo vse dolžne davke, pristojbine in druge dače takoj ob plačilnem obroku in poravnajo brž kot mogoče vse zaostanke, tudi ako se je dovolil obrok za plačanie, ne da bi čakali na opomine in iztirjevanja. Ako še ,*i predpisana davčna dolžnost za to leto, je plačati pa davke ob plačilnih rokih po izmeri preteklega leta. Izrecno se objavlja, da moratorij ne zadeva javnopravnih plačilnih dolžnosti, ampak le zasebnopravne plačilne obveznosti.
*	Mladinskim izobraževalnim društvom, ki bi hotela prirediti v korist našim vojakom spevoigro: „Za dom med bojni grom“, prepusti prireditelj to igre, nadučitelj Anton Kosi v Središču, rad svoje delce v rokopisu brezplačno.
*
* *
Maribor. V zavodu Šolskih sester v 'Mariboru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1914-1915 dne 15 septembra od 8. do 12. ure, šolski začetek je pa dne 20. septembra 1914 s slovesno šolsko mašo. — Vodstvo zavoda.
Sv. Križ pri 'Mariboru., Na Marijin praznik, 8. septembra, se je vršila pri nas 1 veličastna prošnja procesija s presv. R. T., katere so se župljani v o-gromnem številu udeležili ter goreče molili za zmago avstro-ogrskega orožja. — Naša kozjaška posojilnica je darovala za avstrijski Rudeči križ 50 K in kot prispevek k preživitvi svojcev vpoklicanih vojakov v mariborskem okhaju tudi 50 K.,
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 5. septembra je umrl v Župečji vasi po skoro 21etni' bolezni, ki jo je, skoro večinoma na postelji, potrpežljivo prenašal, cerkveni ključar Anton Kukovič. Nad 20 let je opravljal častno službo cerkvenega ključarja, mnogo let je vodil svoje sovaščane na zaobljubljeno božjo pot na Sv. Goro, rad je pomagal pri vsaki dobri stvari, rad je bil na pomoč vsakemu, če tudi je pri tem včasih sam trpel škodo. Naj mu podeli Bog po trudapolnem življenju večni mir in pokoj!
*	Celje. Te dni so došli sem prvi ranjenci, in sicer iz severnega bojišča. Večinoma so lahko ranjeni. Vsi pa z navdušenjem pripovedujejo o junaških bojevanjih domačega 87. pešpolka. Došlo je tudi v zasebno oskrbo nekaj ranjenih častnikov.
Poročila,
došla v petek 11. sept.
Maribor, 11. septembra.
Velika armada, katero so Rusi zbrali na Rusko-Poljskem, je imela, kakor je razvidno, pred vsem namen vkorakati v Prusijo. Njeno geslo je bilo: V Berolin! Prvi boji so, se res vršili v Vzhodni Prusiji. Ruske čete so pa bile takoj hudo tepene in so morale natzaj čez mejo. Med tem so vdrle avstrijske čete čez gaiiško meio na ruska tla. Generali Danki in Auffenberg in nadvojvoda Jože! Ferdinand so zagrabili umikajoče se Ruse s tako silo, da se je umikanje spremenilo v beg. Nadvojvoda se je polastil več kot polovice ruskih topov bežeče armade.
Glavna ruska bojna sila ' pa jel vkorakala v Vzhodno Galicijo in je bila v primeri z našo armado, posebno glede artilerije, mnogo močnejša. Radi tega je naš generalni štab sklenil, da se umakne naša armada na črto Lvov—Zloezow. Ker je ozemlje vzhodno od Lvova za vojev'ajije zelo neugodno in ker bi b’tka v neposredni bližini Lvova spravila to lepo mesto v veliko nevarnost, da, bi bilo celptno porušeno, se je vrhovno vodstvo odločilo, da se Lvov izprazni in se zbere avstrijska armada na zahodni strani Lvova naj ugodnejšem prostoru. Naznanilo te-
ga sklepa se je objavilo z dodatkbm, da bo naša armada skoraj zopet začela sovražnika napadati.
Pohod in razvrstitev naše armade je zopet izvršena in v sredo, dne 9. septembra, se je v prostoru pri Lvovu začela nova bitka. 'Naša armada je v malo dneh odmora po prejšnji devetdnevni bitki nastale vrzeli izpopolnila, vpoklicala nove Čete ter si je ustvarila pogoje za gotovo zmago.
Kakor poroča „Gratzer Tagblatt“, je po poročilu ritmojstra barona Reden, ki je časnikarski poročevalec na bojišču, napadalna sila naše armade, v-kljub dosedanjim krvavim bojem, sveža in nezlomljena.
O položaju naših čet med reko Vislo in Bugom ni danes nobenih novih poročil.
Bitka pri Lvovu«
Z bojišča, 10. septembra ob 10. uri prodp.
Bitka v prostoru okrog Lvova traja naprej.
Vreme je stalno ugodno.
Nemški glasovi o bitki pri Lvovu.
Berolin,, dne 10. septembra,
(Uradno.) Berolinski list „Beri., Tagblatt“ piše v poročilu o bitki pri Lvovu :
Velika krivica bi se delala avstro-ogrski armadi, ako bi se tedaj, ko je došlo poročilo o izpraznenju Lvova, dvomilo o odločnosti vrhovnega vojnega poveljstva našega avstrijskega zaveznika. Novejši napad avstro-ogrske armade pri Lvovu nam daje upanje, da bo avstro-ogrska armada še gotovo slavila zmago nad Rusi.
Skoro enako piše „Voss. Zeitung“ :
Iz dosedanjega izbornega, zelo previdnega vodstva avstrijsko-ogrske armade, je z ozirom na veliko junaštvo in odporno silo te armade razvidno, da se lahko z vso gotovostjo računa na konečni uspeh av-strijsko-ogrskega orožja.
„Kjer čreda, tam naj bo tudi pastir.*1
Lvov, 9. septembra.
Rusinski, grško-katoliški nadškof (metropolit) v Lvovu, grof Szep-tycki, se je kljub1 prigovarjanju od strani avstrijskih uiradiniukov in pa drugih vplivnih oseb, branil, z našimi č e t a m i vred zapustiti Lvov. Rekel j k, „K j er je čreda, tam naj bode tudi njen pastir!“ Rusi so sedaj, ko so se polastili Lvova, metropolit aj grofa S z e p it y c k p g a ujeli.
Topovi pojejo Srbom smrtno pesem. — Sin srbskega generala Putnika ujet.
Zagreb, 10. septembra.
Srbski vpad ria,) avstrijsko zemljo v noči dne 6. septembra'se je izvršil na vzhodni strani Mitroviče na Štirih krajih čez Savo v smeri proti slavonskemu mestecu Ruma.'Na vseh štirih krajih: pri Mitroviči, Klenaku, Ranči in Kupinovem so naše čete z enako taktiko opazovale prehod srbskih čet. Naša artilerija je bila na nekem hribu med vasmi Sasinci in Jiar rak in ie imela zelo ugodno postojanko. Prevladala je s svojimi topovi vso ozemlje med Savo in bližnjimi kraji, kjer so Srbi prekoračili reko. Artilerija je z dobro namerjenimi streli uničila Srbom oba mosta čez Savo, ki so ju napravili nala,šč za prehod timo-ške divizije pri 'Mitroviči in Osztruzsnici. Potem pa so naši tonovi in naše puške naše infanterije, ki je z veliko silo naiskočila Srbe, pele grozno smrtno pesem med vrstami srbskih čet'. Srbi so padali kakor zrelo sadje z dreves, Velik del timoške divizije je z-bežial proti Savi. Na stotine Srbov je v, valovih utonilo.
Med uietniki, katerih je nad 5000, je tudi sin načelnika srbskega generalnega štaba, (vojvode Putnika, Mladi Putnik: pripoveduje, da je njegov oče hudo bolan, kar je.veliko zlo za celo srbsko armado. S tem pogreša Srbija svojega najboljšega tedanjega vojskovodjo.
Budimpeštanski list „Budapesti Hirlap“ poroča, da je Štela, timoška divizija brez rezerve celo 15.000 mož. Domneva se torej, da je imela timoška divizija v boju pri Mitroviči krog 10.000 mrtvih.
Še nekaj o boju pri Mitroviči.
Budimpešta, dne 10. septembra.
Ujetniki, ki jih je naša armada ujela pri Mitroviči, pripovedujejo, da se je srbski vpad pri Mitroviči izvršil na rusko povelje. Najprvo je prekoračil Savo 13. srbski infanterijski pešpolk pod vodstvom generala Stepanoviča. General se je nato vrnil čez Savo in je vodil zopet 15. pešpolk čez reko. Moštvo
18.	in 15. pešpolka ni dobilo od 23. avgusta naprej nikake tople hrane. Živeli so se le od suhega kruha, sliv in surove koruze. Moštvo je bilo zelo oslabljeno, ko se je pričel boj. Ko se je boj pričel in je padlo nekaj strelov, večina Srbov niti ni odgovarjala, ampak je kar nataknila na bajonete bele robce in mahala ž njimi v znamenje, da se udajo. Srbski častniki so več nevoljnih vojakov ustrelili, da bi s tem prisilili drupe v boj, a vse ni nič izdalo. Beg- 'timoške divizije proti Savi se je vršil v velikem neredu.
Avstrijci so opazili, da so na avstrijski strani dajali srbski vohuni isto noč, Srbom, onstran Save svetlobna znamenja in so jim s tem naznanjali, da je pot prosta in brez nevarnosti. Srbski polki so korakali čez Savo pod zvokom vojaške godbe. Srbi so si namreč skoro gotovo mislili, da bodo vkorakali na avstrijsko zemljo brez boja in da ni v bližini nikjer nobenega avstrijskega vojaka. A kako so se zmotili!
Nova bitka med Nemci in Rusi.
Tudi na nemško^ruskem bojišču je zadnje dni nastal med ruskimi in nemškimi četami v bojevanju odmor. Včeraj pa se poroča iz Berolina, da so se sovražnosti zopet pričele. Tbrej divjajo na vseh bojiščih sedaj nove borbe.
*
* »
Berolin, 10. septembra..
(Uradno.) Z velikega nemškega vojnega taborišča se poroča: Na vzhodnem bojišču so se boji zopet pričeli.
Poljsko-slovanska služba božja v Berolinu.
Sedaj, ko divja vojska, so se narodna nasprot-stva med Poljaki in Nemci v Nemčiji zelo ublažila. Nemci so sami uvideli, da so Poljaki-Slovani narod, ki gre z veseljem v vojsko za svojo domovino, čeravno ga je ista (Nemčija) prej tepla z razlastitvenim bičem. Nemci so sedaj celo v Berolinu dovolili, da se sme vršiti v neki berolinski cerkvi slovansko bogoslužje-
Berolin, 8. septembra.
(Tukajšnji poljski list poroča, da je bil k dominikanski cerkvi v Moabita poklican nek poljski katoliški duhovnik z Rusko-Poljskega, kateri bo v tej cerkvi imel slovanske (poljske) propovecl . Ta naredba velja kot zahvala Poljakom za njih junaško vedenje na bojiščih.
*
*
Žalostno je, da v teh časih, ko bi v naši ljubi Avstriji morali vsi narodi složno nastopati, se najdejo pri nas ljudje, kateri ravno v tej resni dobi gojijo in podžigajo smrtno sovraštvo zoper nas Slovence, ki smo bili, smo in hočemo ostati cesarju in Avstriji vedno zvest narod. Našim narodnim nasprotnikom priporočamo, da opustijo svojo narodno zagrizenost.
Bitka pri Parizu«
Nemško desno krilo se umaknilo.
Berolin, 10. septembra.
(Uradno.) 'Med nemškimi četami, ki so prodrle vzhodno od Pariza do reke Marne, in med francoskimi četami, ki so mnogošteviluejše, je prišlo med Meaux-om in Montmiraü-om do bitke. Nemška armada je v hudem, dvadnevnem boju ustavila sovražne francoske čete in imela sama mnogo u -spehov. Ko so se pa prikazuje nove francoske čete, se je nemško desno krilo umaknilo.
Sovražnik ga ni nikjer zasledoval.
Do sedaj so zaplenile nemške čete v teh bojih 50 francoskih topov in ujele več tisoč Francozov,
Sin nemškega cesarja ranjen.
Berolin, 10. septembra.
(Uradno ) Pruski princ Joachim je bil včeraj, dne 9. septembra, ranjen. Krogla iz šrapnela mu je šla skozi desno zgornje stegno, ne da bi bila poškodovala kost. Na bojišču je bil ordonančni častnik. Spravili so ga v bližnjo garnizijsko bolnišnico.
Rusija pošlje Franciji 2-50.000 mož.
Rim, dne 10, septembra.
Rimski list „Tribuna“ piše, da je odposlala Rusija iz Arhangelska 250.000 vojakov Franciji na pomoč.
Arhangelsk je mesto ob izlivu reke Dvine v Ar-hangelskem zalivu v Severni Rusiji ob Belem morju.
Cesar odlikuje zmagovite vojskovodje.
Dunaj, dne 10. septembra.
(Uradno.) Cesar je odlikovali tri naše vojskovodje: generale Auffenberga, Dankla in Pongräca. —-Generalu pehote, Morije vitezu pl. Auffenbergu, in generalu kavalerije, Viktor Danklu, ki sta svoje čete pri Komarowiem, oziroma pri Krasniku, vodila k slavni zmagi, je podelil veliki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, generalnemu major ju Henr iku Pon-gracu de Szent-Miklos et Uvar pa je podelil vitežki križ Leopoldovega reda, z vojno dekoracijo, kot priznanje, ker je junaško in uspešno vodil avstrijske čete v boju zoper Črnogorce.
Skrajna napetost med Grčijo in Turčijo.
Grčija se za vojsko proti Turčiji prav pridno pripravlja. Dan za dnevom prihajajo novi vojaški vlaki v Solun, katere po kratkem odpočitku zopet odpošljejo na mejo Tracije. Računa se z vso gotovostjo, da je izbruh vojske med Grčijo in Turčijo neizogiben. Že v nekaterih dneh bosta napovedali Anglija in pa Francija Turčiji vojsko. Iz Soluna zalaga Grčija Srbijo močno z živili. Vsak dan odpošljejo iz Soluna 4 do 6 vagonov moke, riža in biskvita v Srbijo. V Solunu se je stalno naselila srbska komisija za nakup živil. Na tozadevne avstrijske in nemške proteste v Atenah se Grčija prav malo zmeni. Grška vlada je zaukazala, da se mora uvoz živil iz Soluna v Srbijo vršiti tajno. |V blfižnjih dneh pričakujejo v Solunu prihod nekega francoskega parnika z municijo za Srbijo.	■ r; ; 1'
POZOR!
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. ÜSiällOTijenQ 1880
Za veselice na prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni* Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Zalepke za šaljivo pošto	Karte za tombolo
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
Goričar « Leskovšek Cüü
..... Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem -
Sodi se prodajo
čez 20 polovnjakov, 70—1000 lit. vsebine iz Staj. hrastovega lesa. Franc Sorec, Breg pri Ptuju. 810
Pozor Pozor
Najnovejši ter najcenejši aparati za kuhanje s špiri-tom.Patentovani z varstveno znamko „ J W“ Mala poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vajda Ljubljana
Sv. Petra cesta 43/20.
Stavbeni mojster	HFrsovina s špecerijo in
	1 z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
L, Miltoni Rog. Slatina izvršuje nove stavbe, razna popravila, izdeluje razne načrte, pride na dom, če se ga obvesti po dopisnici, strokovni cenitelj za stranke pri požarih. Na razpolago mnogo pismenih priznanj.	
	Franc Kolenc Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Gene zmerne! Delo solidno!	i ■
	mam
pletenim
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, isto tako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
IzdeSovatelj pletenin
A. PRAH _
EVI atri bar, Tegetthofstrasse 21.
A. Wes jak, Maribor
„Pri železnici**
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Direktorij za lavantinsko škofijo od 14. sept do 21. sept.
i. Fer. 2. Exaltatio S. C.ncis, dupl. mai. c. r. Off. ppr. Ad L. et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Gl. Cr. Praef. de Črnce. — Vesp. de seq (ppr. lc., Hymn, e Mat) com. praee. (ppr. le.) Ad Compì, de Dom. et per erast. Hymn, term.: lesu . . . qui passus. et ad Prim. V. Qm passus.
». Fer. 3. Septem Dolornm B. M. V. dopi. 2. cl. c. a. Hym. e 1. Vesp. rei. ppr., 9 L. et Com. S. Nicome-dis M. in L. (et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr.) et M. Gl. (omitt. imper) Stqa. cum Allel. Cr. Praef. B. M. V; Et te in Transfixione. — la 2. Vesp. (ppr. le.) com. seqn. Compì, de Dom.
5. Fer. 4. A T. ( einn. et abstin.) S. Cornelii (s) Pp. et Cypriani (s) Ep. Mm. sem. c. r. Invit et Hymn, de Coi., Ant. Ps. et. V. de Fer. rei. nt ppr. lc ; 9. L. hom. et com Fer. ac. Ss. Eaphemiae etc Mm. (Ant. et V. e 1. Vesp.) in L. (et Hor. oia de Fer., a cap. de Coi., Snffr., ad Prim. Prec. 1. le.) et M. Intret. Gl. uit. Ev. Fer. vel. Miss, (prv.) de Fer., 2. Or. Ss. Cornelii et Cypriani. 3. Or. Ss. Eaphemiae etc. Mm. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer., a cap.) de seqn. (ppr. le.) coro, praee.
1. Fer. 6. Impressio sacrorum Stigm. S. Franeisci. Conf. dupl. c. a. oia. nt herì et ppr. le. not.; ad L et Hor. oia. de Fer., a cap. de Coi. Or. ppr. In M. Gl. Evang : S qni8 vult. — Veso. (Ant. et Ps. de Fer., a cap.) de seq. (Ant. a! Magnif. ppr.) com. praee. (V. ppr.)
8.	Fer. 6. Q T. (ieium et abstin.) S. Iosephi a Cnpert. C. dnpl. c. a oia nt Fer. 4. praee. et ppr lc. not.; 9. L. hom. et com. Fer. in L. (et Hor. oia. de Fer., a cap. de Coi, Ant. ad Beaed. ppr ) et M Gl. ult. Evang. Fer. vel. M. (priv.) de Fer. 2. Or. S Iosephi a Cap. sine 3 Or. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seqn com. pr»eo. (ppr. le.)
9.	S ib. Q. T (ieinm et abst.) Vigil. S. Matthaei (s) Ap. (de qua nil in Off) Ss Iannarii Ep. et Sociorum Mm. dnpl. c. r. oia. nt Fer 4. praec. et ppr. not-; 9. L. hom. et com. Sabb. in L. (et Hor. oia. de Sabb. vel Miss. (pr;v.) de Sabb. (vel de Vigil), 2. Or. Ss. Iannarii etc Mm. 3. Or Vigil, (vel de Sabb.) — Vesp. de sequ. Doro, (oia de Sabb. et ppr. Ic ) com. praec. et Ss. Eustachü et Soc Mm. (h. a. simpl ).
20. Dom 16. p. Pent, et 4. Sept. De ea sem. c. vir. oia nt in Psltr. ac. ppr lc. not ; com. Ss. Enstachii
,	etc. Mm. in L. et M. Appi. p.	pop. Gl.	sine. 3.	Or.
,	Cr. —	Vesp. de s(qu com. Dom. (ppr. lc.) et	Ss.
Eastachii etc. Mm. in L. et M. Appi. p. pop.-Gl. sine 3. Or. Cr. — Vesp. de seqn. com. Dom. (ppr. le.) 6t Ss, Eatachii etc Mm. Compì, de Dom.
21	Fer. 2.	S. Matthaei Ap. et Ev	dopi 2.	cl. c. r.	oia
nt ppr.	le ; ad L. et Hor. Ps.	de Dom	rei. de Coi.
Or. ppr. In M. appi. p. pop. Gl. (omitt. ìmper.) Cr. Praef. di Apost. — In 2. Vesp. com. seq. (Ant. et Or. ppr ) Compì, de Dom.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje točno in
5olldno po najnižjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
w Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in del pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
o
£
«
>0
fi
Graika ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna §n točna postrežba.
p
t
o
s
9
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Znano je9 da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi ^trgovini ne gamo po ceni, ampak tudi pray dobro«
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
NivomodnO volno za ženske in dekleta,
Najnovrjse periino blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace,
Srajce izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov veiika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
ZmiraJ novost! robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ulica 10.
'tiajsk
Pozor!
Ustanovljeno 1880
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola Vanita, Celja, Narodni dom
se prodaja vse pod lastno ceno.
V
Čudovito zdravilo!
o
o«
o
M
et
d
v
>
o
o
a
‘K
•d
H
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
Clor. Oabernik JPolgcaue.
?
o
n
»
»
B*
»
*0
Mi
tt
5
t»
p
»
<
•o
o
•BL
o
pu

Kdor Noše dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošlljalnice“
J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica šL 9
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor dr uk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
ce in aparati
Weckove za vk van*c
sadja, zelenja in mesa so prizLkot °a3boljSe> kar spričujejo nmogobrojna 0,3nova(nja' Ne kupujte različnih manjvnh 12de kov‘
Wcckovc steklenice i: v zalofiž
Franc Siriji CsU®
veletrgovina s steklom, polanom- STEiU-kami, šipami I
“CENTRALI»
	
>3644.)	k.
praVek-za V»^«Ä.Vid#“*,kl**««<
po katerem živina rada 4 ,	»
Pariti iT POljieđeiCem ÌD Živin0re^oe ZizrreSTzpriče-1 Ji ”a P. ?“bo m varstveno 7Dj.kr. poljedelske visoke
!,r> •-'j-*-«*
“» 1Ä “ P'	'7 A" aa Doimjo IX 2*
. -EQOLirÜNÄT (zakonito zatoSÒ*čfISv''‘j**"
pmočno boljše m ceneje kakor bakrena galica in firmali]	6	(180007'-
Zahtevajte prospekte in cce-e. Veiko priporočilnih pišev.v. /XT ... , . , Centralin-tovarne Angelove lekarne Novi (Neutltscllem> _	,	Moravsko	..
Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo 5®°° Krepek’ Maribor, Nagy-jeva cesta ir*
■ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno lastopstvc
'“[dopisuje se slovensko.)^»
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna »Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec za trgovino
od poštenih starišev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Janeza Lešnika v Šmarju pri Jelšah.
Kuharica, ki je dobra gospodinja, se takoj sprejme v župnišču v Šmartnu pri Celju.
Učenec
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje?, pove upravništvo tega lista.	106
Na prodaj
je lep, močen, prenovljen, pokrit voz (kolesel) po zelo nizki ceni pri Janeza Šerc, posestniku v Bezeni pošta Bistrica pri Mariboru.
Sprejmem takoj zvesto in pridno služkinjo, ki zna dobro kuhati in voditi vse gospodinjstvo, je že opravljala enaki posel. Plača po dogovoru. Ponudbe na gospo Ireno Firm, učiteljica v Olimju pri Podčetrtku, z predpisi izpričeval. 766
Uretere!
V veliki izbiri in p® nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K
Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K i 40-Sreb. verižice damske K 3 60 Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preemjske ure, Schafhausen, Senith, Omega, Eterne.
Očala: Za kratkovidue nova, zboljšana stekla.
Bureš Mtäü?
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
DAkieluA razpošilja na vsa strani rOniSIVO trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša mpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K 100. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—500C* K. ’opolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, , edilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, rakovega lesa iz meeesna in javorja, iz mahagonijevega in z palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbodno na ogled.
Hustrovani ceniki brezplačno !
Spodnješlaj. lpMa
tiča v Mariboru
jo: navadno po 4‘/,7«. proti trimesečni odpovedi p« 4*/«*/» Oknrti n milne knjižice se (prejemajo kot gotov denar, me da bi ee nj&i obl
stai davek plača posojilnica sama.
. f* O
,1*2	r|le članom in licer: na vknjižbo p oti papilarni varnosti po 57*7« a* vknjižbo eploh po B‘/*7«, na fknjUbfl ia pen
A	Sb UdJoLJCJ 57*7» ba na osebni kredit po 6°/, Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih denanüh
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar : presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piada le kalke.
Uradne nre 80 T8a^° ■r®'*0 ™ ^trtek od e. do is. ne dopoldne in VBako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzem ti praznike. V uradnik
in izplačuje denar. ;
PnÌH^nÌ!/l go fi	*n Proš“j* prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
J	*	-	PV Posojilnica ima ludi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stolna
št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celji registro van a zadruga z neem. zavezo				i
	n ■ m m	Obrestuje hranilne vloge po Dale posojilo Uradne ure M 1| 0 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo , , , #I2 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak delavnik od 9- do 12- ure od dneva vloga do dneva vzdiga'. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -	M m m m	
1 v lastni Hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.				
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsho-obrtna kreditna zadruga v Celju
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantneiših pogojili.
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuie po
O