m&r- Natisov — ——
„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v.
Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za V* strani K 16, za % strani K 8, za V.& strani K 4, za Vsa strani K 2, za Ve* strani K 1. — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža.
Naš koledar.
Naznanili smo že cenjenim prijateljem iti somišljenikom, da izide i letos naš
,Štajercev kmetski koledar'.
Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem Štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z znanjem si zamorekmet z boljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-ubožnejše sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življenja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznam ek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami/ Vse to bode prinašal naš „kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši
g^HT* naš koledar.
Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato
pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini.
Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter prijatelje, da se čimpreje naročijo na
,Štaj ereev kmetski koledar'.
Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju.
Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost
^^ inseratov ^^
v našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos storil.
Vsi na delo
_ tetlijj za. n&|, kmetski xu\iuH
ni koledar.
Naš drugi zbor.
Mi gremo naprej! S ponosom izgovorimo lahko to besedo, kajti pretekla nedelja je bila — naš dan.
V veliki dvorani „Vereinshausa" se je zbralo lepo število zaupnikov. Bili so ljudje, ki so že izkušeni v bojih proti prvaštvu in klerikalstvu in ki se ne pustijo voditi od drugih nagibov, nego od napredne, svobodne misli, in veselje je bilo videti te može, ki so se vedno nevtrudljivo zavzemali za koristi delavnega našega ljudstva.
Prvi zbor iz leta 1907 je bil dokaz, da je v naših vrstah napredek. Ko se je pred 8. leti ustanovil mali, ponižni listič „Stajerc", pač nikdo ni mislil, da bode to začetek mogočnega novega gibanja, ki edino bi zamoglo premagati temne okove, nazaduj aštva. Z malimi močmi in sredstvi se je začelo in delalo in delalo ter želo obilo uspehov. In prvi strankini zbor je že dokazal, da „Štajerc" ni samo list, temveč stranka, da
obsega tisočero somišljenikov na Štajerskem in Koroškem, da je javna moč, s katero mora vsakdo računati. Ta prvi strankarski zbor nam je dal mnogo nalog. Najvažnejše delo je bilo, da si ustvarimo armado dobrih in delavnih zaupnikov. Organizacija ne sme biti lfc prazna beseda, temveč živo truplo.
Ali smo to nalogo izvršili ? Lahko trdimo, da smo jo. Veliko dela bo sicer še treba, da se vse izzida, da dobimo v vsaki vasi svojega marljivega zaupnika. Ali temelj za to zaupniško organizacijo smo že položili.
Nedeljski naš strankini zbor je bil dokaz, da napredujemo. Navdušenje za pravično našo stvar je bilo veliko in ni ponehalo.
Zbor je otvoril g. župan .1 o s. 1) mig s prisrčnimi besedami. Za predsednika je bil potem ormužki župan g. K a u t z h a m m e r, za zapisnikarja pa g. Murko izvoljen.
Predsednik je odldjučil zborovanje in pozdravil vse navzoče, zlasti pa tuje goste.
Zapisnikar je potem preči tal došla pisma in brzojavke. Oprostili so svojo odsotnost tudi razni državni in deželni poslanci in drugi zaupniki.
Nato je podelil k prvi točki „Poročilo strankinega v o d s t v a" uredniku gosp. Linhartu besedo. Le ta je v 1 Vi urnem govoru razjasnil uspehe našega dela od zadnjega strankinega zbora sem. Naj prve je poročal o političnem položaju in označil zadnje politične dogodke. Pečal se je zlasti z umetno ustvarjeno „narodno stranko" celjskih dohtarjev in opisal njeno brezznačajnost, ki se kaže zlasti s postopanjem glede hofrata Ploja in farškega kluba v državni zbornici. Potem je podal detajlno poročilo delovanja našega strankinega vodstva. Poročilo je bilo velezanimivo in je sledilo govoru burno odobravanje. Shod je tudi ednoglasno izrazil govorniku kakor strankarskemu vodstvu svojo zahvalo.
Šabol no šoštar.
Spisal A. Masten.
Dva soseda, oba želara, sta mela polek druge dece tudi vsaki enega sina, ki sta že v školo hodila. Eden je bio Jožek, drugi pa Dražek. Ze je cejt bluzi šo, da bi oneja od škole henjala. Te sta se očeta večkrat poguča-vala, kaj bo s pajboma. Študirati dati bi lepo bilo, dobre glave mata, sta se v «koli lehko v ličila, samo ena ialenga je, pa znaš še prav velka, penez mama premalo. Paj ti, jaz sem se ravno zmislo, kak so gospod školnik pravili, kaj so ne vsi srečni, keri študirajo, no da je po mestah, ker se vse tak lepo vidi, tudi dosta, ja še več hudega, betežnega, siromaškega, no pokvarjenega, kak pri rrfts nalanti. Ce glih vi kmetje morete bol zaran stajati, bol žmetno delati, pa ste vse glih v poprek bol srečni no zdravi, kak pa po mestah. Po mestah so kvantiri jako dragi, no vutro se reče najprle v priftošnjo pošlatati. če pa notri nič ni, pa je joj, kajti kafe pa ciiker v liiši ne rase, ke še
pa je obed. No še so rekli oni, ki ja mastno no pavarsko živlenje gvišno dobro poznajo, da dostakrat kmečka košta, to je: prežgana žiipa pa hrženi al pa kuruzni kriih bol diši, kak po mestah ciikrano kafe, no žemla al pa pekovski kriih. J a, keri je bogat ! Ali malo je bogatih. Če pa je kmet bogat, pa mu gre viini na deželi skoz bolše, kak v mesti. Kaj pa še je pri-nas najbolšo, bol kak v mesti, friški liift, keri k zdravju jako dobro služi.
Paj ti, čuješ, gospod školnik bodo prav meli; jaz sem v mojih mladih letali v mesti eno leto za hlapca sliižio. Jaz sem dostakrat vidio, kaj je tikli ne vsigdar dobro šlo. Kak sem jaz vidio, resen tam (luže spijo no lepši obleč majo, kak mi, pa večkrat jim tudi kafe neciikrano tekne. — Paj ti, moj dragi, glejma rajši, da najna sina rajši doma ostaneta. — Paj znaš, mija sma želara, pa še nama precek dobro gre, če pa bi se najna pejba kakše meštrije poleg naviičila, paj ti, te pa še bi jima bolše šlo kak nama. — Paj ti maš prav, nekaj grunta, no pa še dobra meštrija, takšemo pač
nič ne fali. Kaj po leti zemla ne donese, tisto pa si po zimi zasliiži. — Viš ga, prav maš ! — Paj sosed čiiješ moj Jožek i na veselje k sabo-liji. — Onti pa ne, paj vidiš, moj Draž pa k šoštariji. Čiiješ ti, to de resen lepo. Po leti na poli no v goricah delati, po zimi pa v topli hiši bodickati, drva, na forengašano že penez zaslužiti.
Resen, par meseov po školi sta se Jožek no Dražek vkup spucata, si nove frtošnjače kupila no sta šla Jožek k sabolskemi, no Dra-šek k šoštarskemi mej stri v viik. sta hodila z njinimi mejstri po šterah šivat, eden obleča, drugi pa škorjov.
Kak lerpijba je Jožeki no Dražeki včasi dobro, včasi pa tiidi hudo šlo. Sabolski mejster je bio precek dober; on ni nigdar dosta šinfo če že ravno včasi malo za viiho potegno al pa skečko. Šoštarski mejster pa je bio skoro preveč hiid, on je Draža dostakrat pufno, klapoviiškov, al pa še s kneftroj po hrbti potegno. No ali naj bo, sta si Jožek na Dražek gučala, že včasi tak pride, kaj je mejster prenagel, včasi pa je
Upravnik „Štajerca", g. Unnej.' je podal blagajniško poročilo. To poročilo je dokaz, da napredujemo v vsakem ozira in da dela danes „Štajerc" že z velikimi svotami. Zbor je vzel poročilo na znanje.
G. dr. pl. P 1 a c li k i je govoril o drugi točki „Prihodnjo d e ž e 1 n o z b o r s k e volitve". Raztolmačil je natanko razmere in priporočal udeležbo pri volitvah. Tudi njegovemu govoru je sledilo živahno odobravanje. Shod je sprejel nato ednoglasno sledeči sklep : „Strankarskemu vodstvu se naroči, da izvrši vsa potrebna preddela za udeležbo naše stranke pri prihodnji h volitvah".
O točki „Organizacijska, a g i t a-c i j s k a i n tiskovna v p r a š a n j a" je govoril zopet g. urednik Linhart. Popisal je detajlno delo glede -zaupriiške organizacije, nadalje delovanje tiskovnega društva „Štajerče-vegau in izdajo koledarjev ter knjižic. Nato je govornik kmetom razjasnil v slovenskem jeziku pomen našega gibanja. Opisal je tudi škandalozno postopanje hofrata Ploja. Kmetje so govoru burno odobravali in iz novega so se culi ogorčeni klici: „Plojevci nas hočejo za norca imeti".
Pri točki „Raznoterosti" je govorilo več govornikov. Najzanimivejši je bil govor g. okrajnega načelnika O r n i g a. V nemškem in slovenskem jeziku je razjasnil nesramne laži Ploja in njegovih podrepnikov. Obžaloval je živo. da more tak človek, ki je c. k. hofrat, doktor in bogve kaj vse, ki je še včeraj Ornigu roko stisnil in ki je obenem sošolec Orniga, na tako nesramni, perfidni način resnico pačiti. Z velikim ogorčenjem so poslušalci obsojali elemagogično postopanje Ploja.
Na to se je predsednik v daljšem govoru, v katerem je zlasti važnost kmetskega stanu omenil, zahvalil za udeležbo in zaključil veleva žn i naš zbor.
Po strankarskem zboru se je pričel takoj drugi letni shod tiskovnega društva „Štajerca". Podalo se je potrebna poročila. Na to se je ednoglasno sklenilo, da se v r a-* c u n i za prvo 1 e t o z a v s a k i d e 1 e ž 6% obresti. To je pač. najboljši dokaz, da naše tiskovno društvo lepo napreduje. Upamo, da dobimo vedno, več članov in da bodemo na ta način zamogli vedno več za našo stvar storiti.
Tako sta končala ta dva imenitna zborovanja. Udeleženci so nesli seboj vtis, da je „Štajerčeva" napredna stranka edina in n aj-inočnejša zaščita ter naj pošt e-n e j š a zagovornica lj u ds k i h pravic.
Zdaj pa zopet na delo ! Vsi, ki znajo in hočejo napredno misliti, naj delujejo z nami in — bodočnost bode boljša !
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor je sklican za 15. septembra. Zasedanje bode le kratko.
Razveljavljenje okupacije ? Listi poročajo, da hočejo Mladoturki, ki so zdaj na krmilu, zahtevati razveljavljenje avstro-ogrske okupacije v Bozni in Hercegovini. Te dve deželi bi postali na ta način zopet popolnoma turški. Kaj
neki poreče, k temu naša vlada ? Saj smo vendar milijone in milijone v te deželi vrgli. . .
Krvava Rusija. Ruski časopis „Rječ" je sestavil statistične podatke o smrtnih obsodbah in usmrtitvah, kolikor jih je mogel dobiti. Ta listje objavil sledeči pregled|za prvo polletje 1908 : Smrtnih obsodb je bilo
meseca januarja......110
„ februarja.....122
„ marca.......184
„ aprila.......10 G
maja.......217
„ junija .... . . . 131 Skupaj . . 85G Usmrtili so pa. kolikor se more natačrio dokazati
meseca januarja „ februarja „ marca . aprila . maja . „ junija .
43 56 47 41) 81 54
Skupaj . . 330 oseb.
A ta statistika je pomanjkljiva. Mislilo bi se po navidezno malem številu justitikacij, da je car pomilostil toliko oseb. Toda politični zločinci se na Ruskem le redkokdaj pomiloste. Ampak poročanje o izvršenih smrtnih obsodbah je tako pomanjkljivo, da se ne more sestaviti popolnega pregleda. Obsodbe same pridejo še navadno v javnost, četudi ne vselej, o izvršitvah se pa izve prav malo. Včasih se poroča, da je car potrdil toliko in toliko smrtnih obsodb, potem pa nastane molk. Navadno se usmrčujejo obsojenci v temni noči, kje zunaj mesta in živ krst ne izve, kaj se je zgodilo. Ministrski pomočnik Makarov je moral priznati, da vlada sama ne ve, koliko smrtnih obsodb se izvršuje vsak dan. Po posameznih mestih se dele sodbe za prvo poletje tako : V Varšavi je bilo obsojenih 150, v Kijevu 91. v Rigi 83, v Odesi 50, v Petersburgu 47, v Moskvi 39, v Jekatarino-slavu 3G, v Revalji 34, v Harkpvu 24, v Perini 23, v Vilni 21 oseb i/t. d. Usmrtilo pa se je: V Varšavi 46 ^ v Lo3&tr 36, v Kijevu 30, v Odesi 27, v Kazanii 1 v Jekatarinoslavu 18, v Rigi 17 oseb i. t. d. Stoljipin in njegovi tovariši bi radi dopovedali svetu, da je na Ruskem sedaj konstitucionalno življenje. Oe bi bilo res», se ne bi toliko morilo. In s tako divjaško vlado se bratijo naši prvaški odrešeniki!
Kdo
kmetski koledar ?!
še ni naročil „Štajerčev-
Dopisi.
Iz občine Terbegovske pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Tudi pri nas je letošna suša napravila veliko škode. Pomanjkanja ne trpijo samo ubogi ljudje in živina, temveč tudi revne ptice, kod vrabci itd. Te uboge sirotice so ob tem časo drugih let čverčele po prosu ter stvarniku de-
tiidi žmetno z mladimi regirati, no strah pa je tudi dobra reč, brez kerega še mačka ne boga.
Tak je te bilo. Vučila sta seonejatri leta, no sta bila oba en den frei. Pej, kaj je te llišno bilo, ki sta oneja ksela bila. Te sta oneja ne več bila kečkana al pa klapovuškana, zaslužila sta tudi nekaj, no tabak kaditi sta tudi smela. Oneja sta zaj na vse hiido pozabila, sta previdla* kaj so mejstri prav meli, če so včasi hudi bili, no sta oba potlej še dugo pri njenih mejstrih po šterah šivat hodila.
Cejt je mino. Jožek no Dražek sta Joža no Draž gratala, že sta bila črez 20 let stara, mislila sta si da oneja mejstra gratata. Resen, Joža si je kiipio tiblo no laket, fingrot, škarje no igle je že prle meo. Draž pa si več ceaga kupiti mogo, kajti on niica vse forme šile, klešče no d reve. To drugo za obleč ma kmet, domačo platno, cviren se tiidi doma naprede, driik, cajk al pa štof s fiiroj se pa kupi. Za skorje tiidi tak, svijnski leder no drete ma kmet doma,
podplate, čavle, klince no pop, al če se oglavi na biks niicajo, tudi kmet kupi.
Resen, zaj sta Joža sabolski, no Draž šo-štarski mejster. Sla sta vsaki svojim ceogom na štero šivat. Joža je šivo robače, bregu še, siikje, hlače, pruslike, na še za ženske, rokavce, jajnke, unteršice, pa tudi surko, no včasi, še je kakšo frtpšnjačo, fiirtoh, al pa svilnati robec zarobio. Draž pa je šivo navadno za vsaki den skorje z biksanimi sarami, no tudi lepe punčuhe. On je tiidi mogo rastrgano obiitalo zakrpati no po-tumplati.
Dostakrat se je trofilo, da sta se Joža no Draž pri enem kmeti na šteri zišla. Oneja sta bila vrla meštra, sta tiisih šivala, no sta se dostakrat pogučavala, kak je jima prle v viiki no po drugih šterah šlo. Dobra prijatela sta oneja bila, vesela pri šivanji, no sta ši dostakrat kakšo lepo popevko zapopevala al pa lepo vižo zafiičkala, no prav dobro je jima. šlo.
lale slavo. Letos pa. ker prosa ni, so se ti re\i ptički preselili v hosto zraven predstojnikoi hišo ter pojejo to-Ie pesem:
Čudne se v občini reči godijo Hišo predstojnika žandarji klopijo Ukaz njemu kažejo taki, Da predclj mora odpreti se vsaki.
Oče predstojnik debelo gledijo, Zakaj nek gospodje mu mir kalijo? Prijatelji preje zmiraj smo bili, Zakaj ne bi ostali tudi še v sili?
Ugovor nobeden nič ne pomaga, Obleka vojaška preveč je draga — Lepa res so suknena krila rudeča Ali ječa je huda in kaša zlo zgeča.
Kdor obleko vojaško hoče nositi, Mora vojak aktiven biti; Nositi blago vojaško sumljivo, Predstojniku nikakor ni dopustljivo.
Ker je pred par dnevi dež zopet zemlje namočil in imamo upanja, da bodo vrabci, ka teri tak lepe pesmi pojejo, za slučaj ko se bodo najedli dobrega prosa, še lepše peli, Vam gospfc urednik obljubim, da Vam bom tudi dalje to pesmico poročal. — Vi gospod vladar strigovskef grabe pa ste opozorjeni, da predstojništvo kak: naj preje mogoče taki osebi izročite, pri katcn| ne bo potrebno hiše preiskovati. Drngač priča» kujete punt cele občine.	Na svidenje.
Čateske toplice (in njih nadzornik). Ljubil fetajerc ! Ce ti je le kaj mogoče in ako imaš le . malo časa, podaj se v Čateške toplice z ostrol krtačo in okrtači dobro lepega nadzornika gosp.C Zupana, učitelja na slov. šoli v Brežicah. Ta| gospodek ti je tako prost, da bi si človek lahko! mislil, da je kaki pečar ne pa učitelj. Opazili sem namreč, da so nekoji ljudje boljšega stanu! ust meno, drugi pismeno prosili 14 dni poprej,t da jim preskrbi sobe ha vznožju, ker ne mo-f rejo po stopnicah hoditi.. Ali kaj je bilo? Yse| se je na najbolje obljubilo, kakor je tudi „Na rodni List" raztrobil : dobra' postrežba, po zah tevi stanovanje itd. Ali' glej, čez 14 dni pridejo tja, jim odkaže s prostimi besedami stano\<tiije v prvem nadstropju ; po ugovoru zoper to se je gospodek razsrdil in rekel: ako jim ne ugaja,; naj pa grejo v 20 minut oddaljen znameniti hotel Grič! V obljubljenem stanovanju so bile i že namreč neke fraj lice iz Zagreba ali od kje. I Kaj porečeš, ljubi Stajcrc, k temu; da bi osla-1 beli ljudje hodili v 20 minut oddaljeni „Grič"! k počitku, ako še čez par stopnic priti ne morejo ? f Ali še bolj je treba v delo vzeti njegovega zdravnika iz Samobora, kateri vsacega vpraša,! koliko rogov da si bode dal nastaviti, brez dali bi ga preiskal, ima li Kaj krvi ali ne; tako sel je pred par dnevi neki. Ženi zgodilo, katera ga| vpraša: koliko hočete 'pa imeti? Žena reče:! mislim da bode deset za'dostövalo. Nato on: j Vam tudi lahko več; je videl da je precej de- J bela. In res je noseka deset nastavi rogove, ali žali bože," še kaplje krvi ni prišlo, ker ima žena vodeniko. Ali ni to mesarsko delo? Sramota! j Gosp. nadzornik pa se naj opraviči in opere svojih grehov, kajti snovi še imamo dovolj tudi j od njegovega poučevanja v šoli in od njegovega cucka. Za sedaj dovolj, prihodnjič več.
Opazovalec.
Sv. Tomaž pri Ormužu. Dolgo trajajoča suša nam je nektere poljske pridelke letos popolnoma uničila. Sami ne bodemo imeli živeža, otroci bo- j dejo gladovali, kaj pa bode uboga živina brez | krme ? Kje naj dobimo rešitev, denar, da si v tej hudi stiski pomagamo ? Res huda prihodnost na spomlad nas čaka. — Opozarjamo našega gosp. dehanta Cafa, naj opusti letošnjo jesensko zbirco, | naj pa tudi blagovoli na spomlad reveže, kteri so v resnici najbolj rerni v naši fari podpirati, posebno uboge zastradane otroke. Ta častiti g. Caf zna gotovo soditi razmere med bogatinom in siromakom. Ko je prišel kot kaplan k nam, je bil res reven, brez živine, brez voza in brez šparkasinih bukvic. Ker je bil ubogec, smo mu radi darovali, da si je nekaj opomogel. Oglejmo si tega gospoda z zlato verižico sedaj. Pelje se v vsoji kočiji z dvema črnima galuma, kak grof Bumbel. Denarjev ima da sam nežna koliko, ; potem pa mu moraš plačati vse, kar stori za tebe. Sfehtari po fari kar si pridelal. Dosedaj še za male prasce ni fehtal, da bi si je stistoj
repoj krmil, katero nafelita. Dobro bi bilo. ko bi se naš častiti držal sv. evangelija, kateri se bere na dan sv. Marka : Ako hočeš biti moj učenec, ne smeš imeti ne torbe ne mošnje i. t. d. (Ne zlate verižice pač pa črno lakirano kočijo.) — Slišati ga je bilo večkrat, da je rekel: moji farani so res kaj dobre ovčice; kako me lepo vbogajo. To pribijem tudi jaz tukaj, da je to res. Celo občinski župani se mu udajo. Saj jim svetuje, kateri poslanci noj se volijo, ktere časnike morajo brati in kako naj ravnajo, vse se ga uboga. Potem pa jim pravi: res dobre iu pridne ovčice ste. — Dne 18. t, m. je pogorelo poslopje .Jožefu Reih v Hranjigovcih domače župnije. Ko smo šli od tistega velikanskega ognja domov, nam je svetoval nek pameten Star jercijanec : Pojdimo ko naj poprej k našemu dekanu, ter ga poprosimo, naj zapove svojim ov-čicam, da si ustanovijo požarne brambe po občinah. Njega bode gotovo ljudstvo ubogalo, kakor ga je, ko je ustanovil „Marijino družbo",kakor romanje, mladeniško organizacijo i. t. d. Naj imajo te požarne brambe slovensko ali nemško, turško ali japonsko komando; to je vse jedno, ako le bodo ustanovljene. Tudi dobro bi bilo, ako bi zapovedal častiti kaj takega duhovnikom nejegove tehantije, kakor tudi to, da opustijo njegovi podložni duhovniki letošnjo zbirčo (be-riffgo), ker po sosednih župnijah preti tudi hudo od suše prizadetim siromakom. Gosp. Gaf! Bodite torej tako prijazni ter nam storite to dobroto ! — Naznaniti ti še moram, dragi „Štajerc", nekaj groznega. Dne 19. t. m. sta dva klerikalna agitatorja žganiČila dopoldan v Brumnovi žga-njariji v Lahoncih, kjer je znani klerikalni Meško kot župan. Ko sta se ta dva žganičara do grla napila, sta se znemirala, ter je takozvani Kle-rnenčič mizar zabodel svojega žganičnega tovariša z nožem v srce, ki se je ta zgrudil takoj mrtev na tla. (Res pridne, pobožne ovčice iz klerikalnega gnezda).	Stari misijoner.
Sv. Barbara v Halozah. Cenjeni čitatelji „Štajerca!" Moram Vam naznaniti neizmerno skrb našega crkv. klučarja Habičeka. Sedaj ko živi v sovraštvu s .kaplanom Rabuzekom, nima miru noč in dan.. Obiskuje sam odlične farane ali pa pošilja zeta, naj prigovarja za odstranjenje tega kaplana. Mislite, si, dragi čitatelji, čast katero 011 uživa v zagradu na svojem novem sedežu, katerega so omislili g. Vogrin njemu kot crkv. ključarju; tamkaj sedi kakor kralj Salomon v stari zavezi, ko ga je prišla občudovat kraljica iz Labe. In nekaj enakega se bi bilo njemu posrečilo ko bi bil v žagradu navzoč pred šolarsko mašo; po leti ga je prišla občudovat celo Rej-herjeva koza in ko ga ni našla je meketala tako, da je morala zgoraj omenjenega soproga iti žalostno žival tolažit in izganjat. Sedaj vsaj znamo, radi česa je®vhod v žagrad prepovedan od strani g. Vogrina. Mislimo si njegovo skrb pri cerkvenih opravilih. Na Telovo mesto da bi šel z kadilnico pred Reš. Telesom, pa je krenil za dekletami proti stranskim vratom, ter so morali opozoriti župnik njemu podobnega Belšaka, da ga je spravil na .pravi pot. Kadar pa pred oltarjem z kadilnico podkaja, tedaj pleše po kolenih na stopnicah od enega konca do drugega, ne da bi vstal in zopet pokleknil. Ko je še bil predstojnik, je zmiraj po noči hodil okoli po straži z svojimi privrženci, ter obiskoval hiše, kjer so bila dekleta zaljubljene v fante; ako je katerega zavohal ga je v imenu postave aretiral, in pri tem ni pomislil da je 011 sam bil še veliko hujši v zgodnji mladosti, kar se je pokazalo pri Treziki . . . To je sposobnost zacerkv. ključarja!	Nevidišga.
Od hrvatske meje. Dolgo se že nisem oglasil v vašem cenjenem listu. Različno delo me je mudilo in čakal sem primernega časa, da napišem nekaj vrstic o našem haloškem Nepomuku. Pred kratkim sem namreč zvedel, da se zaradi mojega dopisa napadajo druge osebe, češ, da le ta zamore vedeti moralične zasluge našega popolnoma nedolžnega župnika. Povedati vam moram, da so pri nas že žabe regetale, kako je naš čedni g. župnik Vogrin v Zavrču v ekstra sobi se zabaval s hrvaško devojko — seveda popolnoma sam — in da še tedaj ni hotel se od nje ločiti, ko je za njim pricapljal dekan. Nadalje nam je nekdanja kuharica pri Borlu pravila, kako ji je nagajal ter celo silil v njeno sobo. Gospod Vogrin, popravite to. če si upate!
In ta gospod še danes rad obišče- one devojke, s katerimi se je nekdaj tako divno zabaval. Pripelje se, liki turškemu paši, in ko je vzel njemu podobnega zavrčkega dekana na voz, so spusti v dir skozi Zavrč na Hrvaško. Sicer pa pustim dekana pri miru, ker sedaj nima razun Vogrina iu svoje žlahte nobene zabave. Njegove najpo-kornejše in najčistejše Marijine kčerke so odšle, <1 druge so večinoma dobro zrejene morale dati devištvu slovo. Čudimo se le, da se tudi neke hrvaške farške devojke ta bolezen ne prime. Vam. g. Vogrin pa svetujem, da pri mete pero v roko in napravite popravek. Če ne znate sami, naj vam pomaga kunštni Rabuzekov Jakec. Ta šment vam še morebiti v verzih takšnega sestavi. To-raj Jakec, Trezika in Nepomuk na delo — v slogi je moč!	Nevesekdo.
00000000000000000000
IlO^brln ("'an tiskovnega društva M^CtllUU	„Štajerca".
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Napredno delo.
Gornja sv. Kungota.
Hudi boji za življenje silijo ljudi, da se združujejo, kajti le v slogi je moč. To so spoznali skoraj že vsi stanovi, le naš kmet ne ve tega ter prepušča skrb za lastni blagor tujim osebam, večinoma ljudem, ki so prava kuga za ljudstvo, kakor naš uči zgodovina.
Pa hvala Bogu, že se svita! Tudi kmet bo postal samostojen gospod in noče več biti podoben ponižnemu voličku, katerega goni lena ljudska pijavka, kamor hoče. Sam mora plačevati davke, sam je moral dolga leta služiti kot vojak za branitelja domovine, zato hoče tudi sam odločevati, kaj se mora storiti za njegov stan.
Pri nas je sklenilo nekaj kmetov in kmet-skili prijateljev, da poučijo tukajšne posestnike, kako potrebna je za ?\je združitev. Prosili so vodstvo agrarne, to poljedelske stranke v Gradcu, naj priredi tukaj kmetski shod. In res je vodstvo ustreglo ti želji in tako se je v nedeljo dne 23. avgusta zbrala velika množica kmetov iz naše, šentjurske in svičinske fare v krčmi g. Mayerja.
Shod je otvoril g. nadučitelj Kellenberger iz Svičine. Pozdravil je zbrane može in jim slikal, kako potrebno je, da se tudi kmeti enkrat združijo. Potem je predlagal, da se voli za predsednika shoda gospod V. Falke, grajščak v St. Jurju, za njegovega namestnika pa g. Pavel Doppler, posestnik v Št. Jurju.
Nato je gospod cesarski svetovalec dr.. Kap-per iz Gradca kot vodja agrarne stranke v krepkih besedah razložil, zakaj se morajo združiti tudi kmeti in kaj hoče storiti agrarna stranka.
Agrarci hočejo, naj se kmeti brez razlike jezika, vere in političnega mišljenja združijo, da zamorejo potem lahko ustanavljati zadruge, če so v katerem kraju potrebne in da bodejo lahko prevzeli zalaganje vojaštva s potrebnimi pridelki. Agrarna stranka je vstanovila v Gradcu agrarno banko (hranilnico), pri kateri lahko dobi kmet denar po ceni proti amortizaciji na posodo. Da bi kmeti ne zapravljali s nepotrebnimi tožbami časa in denarja, dobi vsak ud agrarne stranke od vodstva zastonj natančen nasvet, kaj mu je storiti, kadar se mu zgodi kakšna krivica. Agrarna stranka hoče delati na to, da bodejo pri volitvah izvoljeni samo takšni poslanci, ki ne bodo kmetom samo vse obljubili, ampak ki bodejo tudi v resnici delovali za kmetski stan brez ozira na to. če je komu ljubo ali ne. Govornik nam je tudi povedal, da vlada pač meče poslancem milijone, če je pa treba ubogemu kmetu pomagati, tedaj pa ni časa, ne denarja. Namesto de bi cesarstvo zidalo kanal med Donavo in Odro, kar bo veljalo veliko sto milijonov, naj raji vravna-vajo naše potoke in reke in zidajo potrebne ceste in železnice. Tudi bi se moral odpraviti krivični zemljiški davek ter se nadomestiti z osebnim ; razun tega bi morali bogataši od svojih denarnih žakljev večje davke plačevati kakor zdaj. Če bi bili kmeti edini, bi jim vsaka vlada morala izpolniti vse želje in kmetski stan bi bil trdna podlaga cele države.
Za lepCihesede se je zahvalil govorniku g. Repnig, načelnik naše kmetijske podružnice.
Drugi govornik, gosp. F. Girstmeier, se je tudi zahvalil vodstvu agrarne stranke in vzpodbujal zbrane kmete k složnosti. Če bi bili složni, bi vlada ne študirala tako dolgo škode, ki jo je napravila suša, ampak bi bila kmetom že davno posodila kacih 20 milijonov kron, da bi si bili mogli v pravem času naročiti krme. Da bi obilo sadje letos ne šlo v nič, morala bi vlada kmetom dovoliti, da smejo prosto žgati, a davek od žganja naj bi plačal kmet še le potem, ko bi žganje prodal. — Poslanci, ki nič ne storijo za kmeta, so veliki tati : Bogu kradejo zlati čas, kmetu srečo, a državi denar. (Viharno odobravanje).
Gosp. Kellenberger predlaga, da napravi agrarna stranka potrebne korake, naj se § 23 domovinske postave spremeni v tem zmislu, da smejo tuje občine dajati potujočim le tedaj denarne podpore, če so v resnici potrebni. Zdaj se večkrat prigodi, da leni potepuhi izvabijo na račun domovinske občine cele stotake. .
Potem se jey sklenilo ustanoviti za fare Gornja Kungota, Št. Juri in Svičina podružnice agrarne stranke, in so se izvolili za zaupne može, ki naj podružnice ustanovijo, sledeči posestniki : gosp. A. Dobay za Št. Juri, gosp. Gašper Gaube za Svičino in gosp. Jožef Mayer za Kungoto.
Nato se sprejmeta ostri rezoluciji proti nameravanemu sklepu trgovske pogodbe s Srbijo in proti dragemu zidanju nepotrebnega kanala mecl Odro in Donavo.
Gospod predsednik se je končno zahvalil vsem govornikom in želeč mnogo uspeha, zaključil shod. Pa nismo se še mogli ločiti, ostali smo še nekaj časa skupaj in pri dobrem vincu se je spx*egovorila še marsikatera navdušena beseda. Pomagaj si sam in Bog Ti bode pomagal!
Novice.
Papež duhovništvu! „Bauern-Zeitung" piše: „Ob priliki obletnice svojega kronanja izdal je papež duhovništvu celega sveta razglas, v katerem opozarja duhovnike na višjo svetost življenja. Med čednostmi, ki jih naj duhovnik pred vsem doseže, imenuje papež zlasti ljubezen, ki povsod „mir med narodi razširja" in celo „sovražniku odpusti". K temu razglasu piše eden čitateljev: „Dovolite mi malo prošnjo, katere izpolnitev Vam bode gotovo zahvalo čitateljev prinesla. Morda bi imeli toliko časa, da preiščete, koliko duhovnih gospodov ima Koroška, kateri živijo čisto in mirno, darujejo i nasprotnikom dobrote, izprašujejo svojo vest in razširjajo mir med človeštvom ? Posebno primerni čas za tako raziskavanje bi bila doba deželno-zborskih volitev. Sicer je lepo, da so v Rimu potrebo takega razglasa izpoznali. Zakaj neki ?" — Mi pristavimo k temu, da nas dotični razglas pravzaprav ne veseli. Resnično versko srce mora biti žalostno, da smatra papež za potrebno, svojo duhovščino k redu klicati. I11 koliko duhovnikov bode papeža ubogalo ? Od kaplanov-hujskačev pač nobeden!
Slovenska kaplanokratija. „So-K" giše: Knezoškof dr. Napotnik je razpustil politično društvo „Zvezo lavantinskih dušnih pastirjev". 0 vzroku te stroge odredbe ne pišejo klerikalni listi ničesar. Ali se je dozclelo slovenskemu škofu to počenjanje res že preojstro ? Tako je menda, kajti proti razpustu se zavzemajo Plo-jevi listi. Visoko na času bi pač bilo, da bi naredil g. dr. Napotnik red. Prvaška kaplanokratija je resna nevarnost za cerkev samo. Duhovnik naj narodnostno nastopa, ako zamore to združiti s svojim stanom — ali na prižnici liberalne liste prečitavati, v spovednici nebesa od političnega prepričanja odvisne delati, iz ozadja na družinske očete streljati, križe zaradi nemškega napisa iz groba trgati, poštene napredne matere po krivici detomora obdolžiti, kakor se je to vse že točka za točko zgodilo, — to je preveč. To mora i g. Napotnik priznati! Take razmere morajo moraJično propalost, uresničiti, ki mora i po tej kaplanokratiji zastopani cerkvi škodovati.
Iz Spodnje-Stajerskega. Plojeve hudobne laži.
Z najpodlejšimi lažmi hočejo zasiguriti Plo-jevci majajoči se mandat tega c. k. hofrata. V svojih listih napadajo zlasti napredni okrajni zastop z gostilniškimi psovkami, kakor jih poganja le prvaška laži-kultura. I)a bi pa ljudstvo še lažje za norca imeli, sklicali so ti ljudje za preteklo nedeljo dopoldne shod političnega društva ..Pozor" v čitalniške prostore v Ptuju.
Mi bi se za ta shod, ki je končal z velikansko blamažo Plojeve bande, niti ne zmenili. Ali prisiljeni smo v to, ker je P loj na tem shodu sam lagal in obrekoval, da se je kar kadilo in je s tem padel na nivo sv o-j i h opij a njenih i 11 nakupljenih agitatorjev ter priganjačev. Ako ima recimo kakšni fanatični prvaški učiteljček tako zmedene možgane, da veruje bajki, da hoče Ornig z dovoljenimi 300.000 K podpore palače zidati, potem mu tega ne zamerimo. Saj ti prvaški učiteljčki kažejo izven in v šoli vedno zelo malo tiste izobrazbe, ki diči njih stan pri drugih narodih. Ali ako se dela c. k. hofrat in doktor prava Miroslav Ploj tako zabitega, potem imamo za tako infainijo le krepki: F e j !
Na shodu samem se je zbralo par sto kmetov, med njimi veliko pristašev naše stranke in „Kmetske zveze". Videli so takoj, da so prišli edino iz radovednosti, da si ogledajo še enkrat tiste, ki „jih imajo za norca V Ko bi mi hoteli shod motiti, bi to prav lahko storili. Pripeljali bi svoje kmete iz ptujske okolice in ti bi pr-vaško gospodo pomedli, da bi se ta dan zapomnila. Ali tega nismo hoteli storiti, ker nismo tako nizki in surovi, kakor n. p. nekateri prvaški učitelji, ki se družijo s šnopsarskimi jetniki, da motijo naše shode. Jako mnogoštevilno so prišli na shod študentki, inlečozobni fantiči s trakovi, ki so hoteli kmetom komandi-rati, kedaj naj vpijejo „živio". Tudi smo videli celo vrsto pisarčkev in, kakor rečeno, učiteljev. Ti mladi gospodeki so se razvrstili po celem vrtu, da bi delali umetni „aplavz" in vpili la-žem Ploja „živio". Smešno je bilo videti kmete, ki so ostali tihi ko grob za govorom. Le enkrat so kmetje zaploskali; to je bilo takrat, ko je neki kmet iz Monšperga Ploja prav krepko za ušesa prijel.
K a j j e P1 o j 1 a g a 1 ? C. k. hofrat dr. Ploj je nesramno, nizko lagal, da hoče okrajni zastop z dovoljenimi 300.000 K „palače zidati". To laž je Ploj izrekel, vkljub temu da sam ve, da je vlada le krmo za ta denar dovolila. To laž je Ploj ponavljal, vkljub temu, da mora vedeti, da je g. Ornig z okrajnim zastopom ravno krmo zahteval. To infainijo je Ploj naredil, vkljub temu da vč, da bi se z bornimi 300.000 K presneto malo palač in cest zgradilo. T o lažje Ploj sprožil, ker čuti potrebo, da bi se potom laži izvlekel iz blata, v k a t e r e g a j e v s 1 e d svoje odvisnosti, d v o j e z i č n o s t i in lenobe pa d e 1.
In seveda so njegovi privrženci to laž ponavljali. Urednik Linhart je bil nekaj časa na shodu. Ali ni se mu zdelo govoriti, ker prepirati se z lažniki o kmetskih zadevah se ne zdi vsakemu. Kajti kmetje sami so izpoznali laž. Ko je že omenjene kmet in Monšperga Ploja vprašal, zakaj je glasoval na shodu v „ Vereinshausu" za predlagano rezolucijo, se je ta hofrat zvijal kot kača. Ali resnice ni mogel utajiti. Te resnice namreč, daje bil v „Vereinshausu" za to, za kar ni bil v „narodnem domu", da je na prvem shodu govoril za rezolucijo, proti kateri zdaj nastopa, ker mu je menda mladi Spindlcr to ukazal. Ali Plojev jezuvitizem mu ne bode pomagal, kakor mu ni pomagalo njegovo politično uskoštvo.
Za Plojem je govorilo še nekaj ednakih dušic, med njimi Plojev angelj-varuh dr. Jurtela, katerega politična barčica se itak že potaplja. Ko je postalo našemu uredniku dolgčas, odstranil še je iz tega komedijantovskega shoda. In takoj nato je neko neznano človeče, — mislimo da čuje na ime Brenčič in je gotovo član tiste Brenčičeve družine, ki je okrajnemu zastopu tako „po ceni" les prodajala in se zdaj jezi,
ker sejoje nagnalo, — je torej to duševno revno človeče pričelo napadati' naprednjake. V bogi vrag, le blebetaj in brusi tvoj neotezani jeziček, mi ti to veselje že privoščimo! Saj si preneumno, da bi se s tabo prerokovali. . .
Vtisa na kmete ni napravil shod nobenega, k večjem za „narodno stranko" slabega. Dr. Ploj, dr. Jurtela, dr. Kukovec so bili glavni govorniki in kmetje so siti te gospode. Tako se je neki kmet izrazil: „Škaf gnojnice pa vse polit!" Večidel pa so kmetje ponavljali besedo: „Za norca nas imajo!"
Hofrat Ploj pa nosi odslej pečat nesramne laži na čelu. Ker z resnico p o 1 i t č n o ne more živeti, hoče' se z p o d 1 o lažjo umetno preživeti. Sramujte se, hofrat, sramujte se, da ste tako globoko padli, sramujte se sebe in svojih tovarišev!
Kmetje, za norca vas imajo! Po celi okolici Ptuja so bili zadnjo soboto po noči listki s sledečo vsebino prilepljeni: „Pristaši c. k. hofrata Ploja vas imajo za norca. Za danes so sklicali »hod v „narodni dom", na katerem hočejo prvaki h u j s k a t i ljudstvo proti okrajnemu zastopu. Pojdite na shod ! Ali ne v e 1* u j t o sladkim obljubam in medenim lažmi ! Kmetje! Vi ste temelj državi in vi imate pravico, z a h t e-vati pomoč! Ali se bodete od takih ljudi za norca imeti pustili ? Ne! Prvaki vas zlorabljajo v svoje politične namene ! Suša je napravila velikansko škodo, vi stojite pred revščino in bedo! Kaj je hofrat Ploj doslej naredil ? Ničesar !!! On ne sme ničesar za ljudstvo narediti, ker je c. k. uradnik, ker je služabnik vlade in kot tak ne sme za ljudstvo ničesar zahtevati. Ploj se boji
1	j u d s t v a in zato so mu prišli celjski p r v a š k i d o h t a r j i na pomoč. Ti ljudje so sklicali današnji shod. Ali hofrata Ploja je treba na tem shodu sledeče vprašati: Vi, hofrat Ploj, ste c. kr. uradnik in kot tak dobivate naj manj e 8.000 kron na leto plače. Poleg tega ste po milosti popov državni poslanec. V času počitnic, ko nimate niti ene seje, ko ničesar ne storite, dobite za svoj mandat 2.480 kron. Za par mesecev dobite pa denar, brez da bi vam bilo treba kaj delati. Vi ste .0 d v i s n i od vlad e. Vprašamo: ali zato niste ničesar glede podpore dosegli? Plojevi sužnji lažejo, da hoče okrajni odbor z načelnikom g. Ornigom za podporni denar palače zidati. To je nesramna laž! Ploj se na kmetskem shodu v Ptuju ni upal proti vladi nastopiti. Seveda, on je uradnik in kot tak plačan o d v 1 a d e. . . Mi zahtevamo pomoč! Vlada je tudi na našo zahtevo dovolila 300.000 K, da se nakupi mrvo in slamo. Ta krmila se bodo oddajala kmetom in sicer mrva po 4 K met. cent in slama po
2	K. Vsak kmet naj se oglasi pri svojemu županu ! Okrajni odbor z načelnikom g. Ornigom je to dosegel ! Isti okrajni odbor je povzročil zadnje živinske sejme. On je s pridnim delom dosegel, da so prišli kupci in da je postala cena živine višja. Ploj p a n i nič storil! Celjski prvaški dohtarji, ki sklicujejo današnji shod, tudi nič. Kmetje! Ti ljudje se delajo iz vaše revščine norca Ne pustite se nahujskati! Prvaški c. k. uradniki in dohtarji nam ne morejo in nočejo in no smejo pomagati. Sladkih besed ne potrebujemo, — [»odpore pač! Vlada mora za nas delati, hofrati pa delajo za se! Proč z lažjo!
Župan g. Ornig proti lažnivemu hofratu Ploju. Zupan g. Ornig se samoumevno ni brigal za bla-mirani shodek Ploja. Saj je med deželnimi in državnimi poslanci znano, da pada liofrat Ploj vedno bolj v b r e z p o m e m b n o s t in da ga niti javnost niti vlada več ne vpošteva. Mož ima toliko masla na glavi, da je groza in zato se ga drugi ljudje radi ogibljejo. Ko pa jc čul g. Ornig o nesramnih lažeh hofrata Ploja na smešnem shodu v „narodnem domu", bil je vendar ogorčen in to iz treh razlogov : prvič ker se mu je Ploj doslej vedno slinil in mu je še-le pred kratkim roko stiskal; drugič ker je ta Ploj slučajno Ornigov sošolec in pozna moža kot poštenjaka, kateremu Ploj niti čevelj zavezati no sme; tretjič pa ker razširja Ploj ravno tako podle, le najneumnejšim in najzabitejšim ljudem namenjene laži. Zato je tudi g. Ornig enkrat s Plojem obračunil. Rekel je namreč na strankarskem zboru v nemškem in slovenskem jeziku:
„Ako Ploj razširja govorico, da hočem jazi zat okrajnim odborom porabiti tistih 300.000 boje podpornega denarja za zgradbe palač, poteficluč izjavim in sem pripravljen dokazati to pitpoda: vsakim sodiščem, da je ta govorica infamniost in podla laž". — Ta pečat je pritisnil &u Ornig lažnivemu hofratu na čelo. Radovedni sin« bil kako se bode Ploj opral. Sicer pa bodcmoSraji njim tudi še na drug način obračunali. Zi>čuk za zob !	|ga
„Narodna stranka'4 živi zgolj od bahanjaprov Podobna je tisti žabi, ki je hotela postati takičitai velika ko vol in se je tako dolgo napihovaMp. da je počila ... Po svojih lističih zdaj sevedftenc trobi, kako velikanski shod je imela v „narodnemfan domu". Tudi lažejo ti od laži živeči gospodjiimi mnogo o našem uredniku Linhartu. Naš urediutaiiz je prvaštvu pač trn v oku in mi U) razumemfifS ker jim hodi vedno na pot. Linhart prečrta piuo n opetovano račune prvaških demagogov obeljleps strank in zato ga ne gledajo posebno prijazna/ene Seveda, urednik Linhart tudi ne snubi za pr-lam vaško ljubezen. Nasprotno, on je vesel in srečen,nnr< ako ga ti nizkotni ljudje sovražijo. Na stranva* karskem zboru jo Linhart sam izjavil: „Snuc bi me bilo, ko bi me hvalili tisti prvaški duu/.i hovni, ki onečaščajo prižnice v svoje politične em namene in trgajo iz narodnega sovraštva križfta iz grobov svojih nasprotnikov. Sram bi me bilo,;la ko bi me hvalili tisti prvaki, ki se poslužujejobkr tako podlih sredstev in laži kakor hofrat Ploj.boi Dokler me taki ljudje sovražijo, toliko časa vem,vel da storim svojo dolžnost". — In tako naj pr-pri viiki le lažejo in obrekujejo. Neki list je celoliti pisal, da so prvaki Linharta iz shoda napodili, sv. Oj ti ljuba nedolžnost! Zahrbtno napadati:že znajo ti podli pritljikavci. Sij je Linhart dobil im že opetovano grozilna pisma od prvakov, v ka-pai terem se mu grozi z nožom in revolverjem. Ali na te grožnje pobožnih morilcev se pač nikdojzd ne ozira. V javnosti se pokažite enkrat, vi „ju-ma naki" prvaški. Udarite in — udarili bodemofee nazaj ! Z lažmi ne bodejo prvaki prikrili velike K blamaže svojega zadnjega shoda.	vi
0 nekem revežu v Ormužu. Oj ta sušaije koliko revščine je napravila ! Slavni gospod notar! vi dr. Geršak v Ormužu je prišel menda popol-J v noma na beraško palico. Kdor ne veruje, plačaj v groš! Neki kmet iz ormužke okolice nam nam- k reč sledeče piše : „Dne 23. avg. se je v občin-l v ski pisarni v Ormužu po suši oškodovane po-ljr sestnike v po c. k. okrajnem glavarstvu dolo-tn čene zapisnike vpisavalo. Na ta način se je ho-Id telo dobiti seznamek tistih kmetov, ki so po- > trebni in imajo tedaj — pravico do primerne i j »odpore v obliki krme. In glejte, — prišel je 1 tudi c. k. notar dr. Geršak, lastnik izvrstne« notarijatske pisarne, načelnik ormužke poso- §i jilnice, posestnik raznih vinogradov, načelnik v« Bogu počivajoče filijalke kmetijske družbe itd. M Ob začetku vpisovanja ¿e g. župan prečrtali odlok c. k. namestništva. V odloku se je na-1 ročilo podpornemu odboru celo z ozirom na ka-1 ženski zakonik, da se v seznamek vpiše le res-« nično potrebne male in srednje kmote. Tal prvaški osrečevalec dr. Geršak pa vkljub temu I ni izginil. Nasprotno! Stopil je h g. županu E in ga vprašal, je-li bode i on podporno krmo I dobil ! Zupan je tega nesramnega bogataža pri- 1 merno podučil in zbrani kmetje so se mu pošteno smejali. Potem šele jo je popihal. Tu se vidi res ljubezen prvakov do ljudstva. Malen- ! kostno podporo so dobili kmetje in še grižljej j kruha jim hočejo prvaški požrešneži in boga- • ti ni odžreti. Pfui Teufel čez tako postopanje!
Nadučitelj Ogorelec v sv. Barbari v Halozah je pravi tip prvaškega učitelja in Plojevega pristaša. Zato mu je tudi vsako sredstvo dobro . .. Mi smo biji in ostanemo vedno dobri in pošteni prijatelji učiteljstva, ker vemo, da zasiguri dobro učiteljstvo lepo bodočnost ljudstvu. Zato so stali predali našega lista tudi vedno učiteljstvu odprti in mnogo bojev je izvojevalo slovensko štajersko učiteljstvo v „Štajercu". Kateri drugi list bi se upal tudi tako odkritosrčno zastopati resnico kakor mi ? „Domovina" je ponižna tetka brez zob, ki se veseli, da sme še par mesecev hirati. „Narodni list" ima z gonjo proti nemštvu dovolj opraviti in se ne upa politikujočemu farštvu resnico „po štajersko" povedati. „Novi slovenski Stajerc" je ljubljanska cunja, katero noben pes ne povoha. Edino „Stajerc" se ne boji ničesar
z z
in zato je umevno, da ga rabi i učiteljstvo za I boje proti nadvladi farštva . . . To vse ve g. nadučitelj Ogorelec. Ravno tako ve, da je gospodarstvo ptujskega okrajnega zastopa naravnost vzorno in da so naprednjaki v kratkem |casu velikansko delo v prid ljudstvu storili. Saj [je bil g. Ogorelec vendar opetovano uslužbenec okrajnega zastopa in je pri temu prav lepe tisočake zaslužil. Mi vemo celo, da je bil vsled tega od svojih prvaških prijateljev že večkrat surovo napaden in denunciran. Mi mu tudi ne očitamo njegov zaslužek, kajti moral je zanj delati. Ali mož ve dobro, da je to pametno, polteno gospodarstvo, in vendar razširja podlo, pnfamno govorico, da hoče g. Ornig z podpornimi denarji ceste in palače zidati. Tako demobilizira vpliv Plojevcev vsacega človeka. G. nadučitelj, čudno se nam zdi Vaše prepričanje. Ako jr napredni okrajni zastop res tako škodljiv in sleparski, zakaj ste služili pri njemu ? Za Vas vendar ne velja beseda: „Za denar ti svojo dušo prodam!" Vse kar je prav, ali Vaše postopanje smrdi do neba in žal nam je, da smo Vas vkljub Vasi prvaski prenapetosti doslej višje cenili . . .
Hvala. dr. Hrašovec!Iz sv. Ju rja ob južni železnici se nam piše: Pri nas potrebujemo žo davno mostno vago. Zakonska Ivinzl sta jo tudi hotela narediti. Stavila ste le pogoj, da se jima proda neko parcelo, ki sliši celjskemu okraju in nima skoraj nobene vrednosti. Vladni komisar je to tudi dovolil in sicer za razmeroma veliko ceno. Deželni odbor pa tega zaradi neke pritožbe prvaškega dr. llrašovca ni hotel dovoliti. Dr. Hrašovec je torej kriv, da ne dobijo v sv. Jurjn vage. Hvala, gospod prvaški dohtar!
Svinjski sejem v Ptuju dne 20. t. je bil imeniten. Prignalo se je 1.002 prašičov. Pri zvi-sanih cenah je bila trgovina izborna.
Pozor, živinorejci! Ptujski mestni živino-f zdravnik nas prijazno prosi, da naj živinorejce na sledeče opozorimo : Vsled mlade zelene krme se kaže pri živini zdaj opetovano napenjanje. Ker ne pride hitro zdravniška pomoč, mora živina dostikrat poginiti. Naš mestni živinozdravnik je tako ljubezniv, da podučuje kmetsko ljudstvo vsak dan zastonj o tej zadevi, kako se ima ravnati s tako obolelo živino. Ta poduk se vrši vsak dan v mestni klalnici zastonj. Opozarjamo kmete zlasti na to. da naj se oboleli živini ne vliva petroleja in terpentinovcga olja. Pri klanju v sili bi bilo potem vse meso pokvarjeno. Kmetje, pobrigajte se za to zadevo in prihajajte k poduku. G. živinozdravniku pa gre za njegov trud vsa hvala!
Dr. Joh. Tomschegg f. V Slovenjgradcu je umrl g. notar dr. J. Tomschegg. Pokojnik je bi! svoj čas deželni poslanec in župan ter ga je imenovalo mesto za svoje zasluge tudi za častnega občana. Bil je vedno navdušeni naprednjak. Žemljica mu bodi lahka!
Iz Vičanec p. Veliki Nedelji. Na zahtevo radovoljno potrdimo, da g. Anton Herguli ni spisal in sploh ni v nobeni zvezi z dopisi, ki so bili svoj čas objavljeni o Janezu Mešku in Vidu Dovečaru. — Uredništvo „ Štajercau.
Izjava. Podpisano uredništvo „Štajerca" izjavlja, da g. Franz Harrich v Reifnigu p. Breznu doslej še ni poslal nobenega dopisa in ni stal v nobeni uredniški zvezi z nami. —yPtuj, 2(J. avgusta 1908. — Za uredništvo „Štajerca" : "Kari Linhart.
Utonil je v Savi pri Brežicah neki flosar, medtem ko so se ostali komaj s plavanjem redili. Vzrok je bilo visoko stanje Save.
Ogenj v vlaku. V vlaku, ki vozi od Zagreba v Zidanmost, pričel je tovorni voz v Rajhenburgu /goreti. Odklopili so ga in zgorel je popolnoma, z njim pa tudi mnogo perutnine in jajc.
Iz Koroškega.
v
Ceski duhovniki se množijo po Koroškem. Da postanejo ti črnosukni Vaclavi vedno bolj predrzni, je znano. Iz M a r i a-E 1 e n d a se j. nam piše : Dne 16., 17. in 18. t. m. bilo je pri I nas dvoje eskadronov dragoncev št. 5. Ob priliki | «cesarjevega rojstnega dneva udeležilo se je tudi S vojaštvo maše. Po maši je g. ritmojster Robert vitez Uussareck pl. Heindeln na cerkvenem prostoru navdušeni nagovor na moštvo držal. Neprijetno pa je bilo videti, da je duhovnik, ki je mašo bral, pri petju cesarske pesmi cerkev zapustfl. Tudi :me.žnarju se je zelo mudilo z
ugašanjem sveč in pospravljanjem. Češki duhovniki v lepi koroški deželi. . .
Obstrelil je na lovu pri Beljaku vsled neprevidnosti g. Gatter svojega tovariša g. Fröhlich. Zadnji je težko ranjen.
Utonila je v osiaškem jezeru gdč. Palmer iz Gradca. Nesrečnica se je vozila s svojim ženinom. Pri temu se je barčica potopila. Ženina je rešil g. Tomz, gospica pa je utonila.
Po svetu.
Velikanski požar se je zgodil te dni v Carigradu, glavnemu mestu Turške. Število vpepe-ljenih poslopij znaša čez 2.400. 20.000 oseb je brez strehe. Beda je grozovita.
Lev Tolstoj o ruskih birieih.
Y dunajski „N. Fr. Pr." objavlja slavni ruski pisatelj Lev Tolstoj znamenit članek o preganjanju ljudi, ki čitajo in razširjajo njegove spise. Prostor nam ne dopušča, da bi priobčili celi članek, vsekakor pa bo naše č it atelje zanimal tudi nekoliko skrajšani prevod.
Tolstoj piše :
Dne 7. maja 1908 je bil moj v Novgorodu živeči znanec Vladimir Moločnikov prijet in obsojen na eno leto trdnjave, češ. da so našli v njegovi hiši knjige, ki sem jih bil spisal jaz. Ko sem to izvedel, sem poslal časopisu „Rujs" sledečo izjavo, ki se je objavila le skrajšana in predelana:
Zopet je bil v Novgorodu spoštovan a ne-imovit mož, Vladimir Moločnikov. prijet in od ljudi, ki se imenujejo sodniki, na leto dni zaprt v ječo, kar gotovo utegne minirati njegovo družino; to pa zato. ker so našli pri njem moja dela, ki jih je dajal za čitanje ljudem, ki so jih hoteli. Neprenehoma se dogaja ta čudovitost: Ljudi, ki razširjajo moje knjige, mučijo in minirajo; mene, glavnega krivca, ne le glede razširjanja, ampak tudi glede izhajanja knjig, pa puščajo pri mirti.
Moralo bi biti vendar jasno, da zapiranje ljudi, ki čitajo moje knjige nikakor ne more zmanjšati interesa zanje, ker je na Ruskem in v tujini mnogo mojih knjig in ker jaz, pisatelj in glavni razširjevalec teli knjig, kakor sem izjavil že pred dvanajstimi leti, do konca svojega življenja ne bom prenehal, pisati in razširjati jih. Ljudje, ki smatrajo razširjanje mojih knjig za dobro delo, se množe tembolj, čimbolj jih preganjajo. In zato bi moralo biti jasno, da bi bilo edino pametno sredstvo, če bi se hotelo preprečiti to, da se napravi konec z menoj. Puščati mene pri miru, pa preganjati tiste, ki razširjajo moje spise, ni le brez primere krivično, ampak tudi čudovito neumno.
Ce je res, kar je baje izmislil neki minister, da bi preprečil moje delovanje, namreč mene, s tem, da se mučijo ljudje, ki so mi blizu, prisiliti, da ustavim svoje delovanje, se cilj s to taktiko ne doseže. Ne doseže se zaradi tega ne, ker ne opustim svojega delovanja dokler živim, kakorkoli me boli trpljenje mojih prijateljev. Opustiti ga zato ne morem, ker ne zasledujem s svojim delovanjem kakšnih zunanjih ciljev, ampak izpolnjujem to, kar bi mi bilo nemogoče ne izpolnjevati: Zahteve božje volje, kakor jaz razumem to voljo in kakor je na noben način ne bi mogel nerazumeti.
In tako mislim, da edino ne brez primere krivično in čudovito neumno, kar bi mogli storiti ljudje, ki jim niso všeč moji spisi, ne bi bilo to, da zapirajo, preganjajo in mučijo ljudi, katerih je mnogo in jih bo vedno več, ampak le mene, edinega krivca. Nikar naj se ne misli, da se smatram varnega pred vsakovrstnimi na-s ilst v i zaradi časnikarskih glasov o nekakem jubileju. V tem oziru ne slepim prav nič samega sebe in dobro vem, da se bo vse govoričenje o potrebi, praznovati moj osemdeseti rojstni dan pri večini mojih takozvanih oboževalcev popolnoma izpremenilo, če nastopi vlada odločno proti meni in se bo reklo, da je bilo že davno potrebno, porabiti zoper mene enaka sredstva, kakor moje prijatelje. „Zadnji čas je že, da se postopa tako".
In zato ponovno prosim vse, ki jim je raz-širjanje mojih spisov neprijetno, naj se drže mene, ne pa popolnoma nedolžnih ljudi. Svetujem jim
tako zato, ker dosežejo le na ta način svoj cilj, ne da bi se kompromitirali; če tudi le začasno se rešijo enega svojih obtožiteljev.
Poleg te izjave sem prosil, misleč, da bo Voločnikov vzklical proti sodbi, dva meni znana odvetnika, Maklakova in Muravjeva, da prevzar meta njegov zagovor, kčr sta mi tudi obljubila, svojo pomoč v senatu. Toda Voločnikov ni hotel nič vedeti o reviziji, ker ni hotel z vzklicom priznati, da so imeli ljndje, ki ga preganjajo, pravico za nasilstvo. Nekaj časa rešen zapora, ker so prijatelji vplačali jamčevino in ko je kolikor mogoče uredil svoje slabe razmere ter zagotovil položaj svoje družine, je tistim, ki so ga silo val i. poslal za nje zelo čudno prošnjo, naj ne odlašajo, kar so mu namenili, ampak naj to store čimprej. Odgovorilo se mu je, da se zgodi vse ob svojem času po gotovih paragrafih knjižice, ki so jo imenovali „zakon".
Po paragrafih te knjižice bi se bila v slučaju revizije izpremenila sodba v enomesečni zapor v trdnjavi, toda ko sem vprašal, so mi rekli, da je že zamujen čas in da se torej izvrši nasilje, ki je namenjeno Moločnikovu.
Obenem s to vestjo sem dobil prepis sodbe, izrečene od zbora ljudi, ki so se imenovali višje sodišče. Ta se glasi:
Na zapoved njegovega cesarskega veličanstva je dne 7. maja leta 1908 peterburško višje sodišče v prvi kazenski zbornici na razpravi, katero so se udeležili: Prvi predsednik, senator . . pomočnik državnega pravdnika . .član višjega sodišča . . ., pomočnik tajnika . . ., izvršil sodbo siromašnem ruskemu meščanu Vladimiru Anatolu Moločniku. ki je bil obtožen na podlagi § 132., II. kazenskega zakona. (Imen teh ljudi, ki so bili deležni procesa, ne imenujem, ker se to, kar imam reči, ne tiče teh posameznih oseb, katerih moralično propalost odkritosrčno obžalujem in o katerih nočem izrekati sodbe.)
Pri peterburškem višjem sodišču obtoženi staroruski meščan A. A. Moločnikov se tam dolži, da je meseca avgusta 1907 v svojem stanovanju v Novgorodu v svrho razširjanja skril sledeče brošure L. Tolstoja, y katerih se ščuva na upor proti postavi na tak način, da ga je obtoženec moral razumeti:
1.	32 iztisov brošure „Kako naj se osvobodi delavsko ljudstvo".
2.	28 iztisov brošure „Krščanstvo in vojaška dolžnost".
3.	14 iztisov brošur „Ne ubijaj!", „Lekcija za vojske", „Pismo naredniku (feldveblu)", „Lekcija za častnike".
4.	10 iztisov brošure „Približevanje konca", Pismo Švedom", „Kartaga se mora razdejati", „Pismo olhoviškim kmetom".
5.	C) iztisov brošure „Spametujte se!"
G. 6 iztisov brošure „Pismo liberalcem",
7. 10 iztisov brošure „Nikolaj Palhin^.
Na razpravi je obtoženec dejal, da je dobro vedel, kaj je v knjigah, ki jih je kupil, da bi jih dal takim, ki bi se radi seznanili s Tolstojevimi nauki. Vsled tega priznanja gaje sodišče obsodilo na eno leto zapora v trdnjavi in na uničenje knjig.
Če se čita ta sodba, se ne verjame svojim očem in vse je videti kakor izmišljena hudobna, parodija. Toda ne. To je eden tistih važnih dokumentov, ki jih za bogato nagrado. spisujejo važni gospodje, ki se imenujejo senatorji, sodniki, državni pravdniki i. t. d. Spisujejo se i» hranijo na večno sramoto ljudi, ki so jih sestavili in cele družbe, v kateri so bile mogoče take reči.
Zdi se, da so hoteli porabiti priložnost in oblatiti vse, kar je večini ljudi sveto. Predrzno in brezobrazno delajo to in podčrtavajo ne le svojo neodvisnost od pravice, v katere imenu baje obstoje, ne le svojo neodvisnost od kakšnih verskih ali moralnih načel, ampak tudi od zdrave pameti.
Neveden kmet se lahko opijani, valja po blatu, zmerja, pretepa, svojemu prijatelju izbije nekoliko zob, pretepa svojo ženo, ukrade konja. V celi Rusiji si pa ne morem misliti kmeta, ki bi trdil, da mora biti kaznovan človek zaradi razširjanja knjig, v katerih se pravi, da mora delavsko ljudstvo živeti „po bogu", po naukih evangelija, de ne sme nikogar ubiti, se ne prav-dati, ne prisegati, da pomeni „živeti po bogu-: Bolj se bati boga, kakor okrajnega glavarja, gu-
znana Vn° ^titim R M Št. 9
t v lepo politiranem lesenem ko»u| cm. do^ga. 10 cm. Širok«, se -/a^il ealo z* Uriti se premika. J
1.	Britev 1-a Sol-.nger srebrno jeklo! votl> brušeno, za vsafco bradil merna in gotova za rabo. |
2.	Dobro jermen za brusiti. .1 H. 1 dtza mase za brusiti.
4.	1 doza antiseptičnega mila za 1
5.	1 zaniklani piskerčefc j a brili.
6.	1 fepič. zzaniklanšm držalom ia i kom {.letno Prima-kvalitcta
samo 5 kron samo.
Ista garnitura, ali britev z varnostno pripravo n >ajene (ranjenie izključeno) z navodilom K 5 00. I»»ajbolj'e ^zui Sine za rezanje las 1-a kval. K 5-80. Il-a kval. z odprtij ■
resom K 4'80.	E ^
===== Garancija: Izmenjavadovoljena ali denar nazaj.s ^^ Pošlje po pofzetju sli naprej- plačilu
c. in kr. d?orni liferant HAH KS KON RH'TT
razpošiljevalna hiša lirüx rt. 1367 (Češko). Zastonj in franko pošliem. p:> zahtevi gUvni cenik z a.„ 3000 podobami.
y teme vanj m aš lenjav I
atvo, k jete, pi
„Sodbr zmanjä
teke B
Viničarski ljudje
s 3—4 delavskimi močmi se sprejmeio. Vpraša Fe pri g. K a r 1 S p e 1 e t z v Ehren-
hausen u. 577
Žaga z mlinom 601
na južni železnici z konstantno vodno moč, 3 orali zemlje mnogo sadnega drevja, hiSa, hlevi, poslopja itd. (zelo dobro!) se proda. Ponudbo pod „gutes Sägewerk" upravi tega lista.
Harmonika na veter
Novost!	Krasna godba!
■ dni ni
lašino
•rez riz
Iščete se'
vsaka s o do 6 dela zmožnimi osebami za. borsko okolico (Pickern). Več se izve pri Gustav Scherbaum v M a r i b o r u.
lase st
plein o stroci, brade za koi
Ta instrument se napravi na vrtne hišice, Štange. drevje, hiše itd. in dajo njegovi glasovi in akordi že pri najmanjšem vetru res prijetni umetniški užitek. Ta harmonkana veter je 28 cm dolga in košta komad
gg- samo K 3.— samo
Posije po povretju c. in k. dvorni liferant
HANNS KONRAD
ra*.pošiljevalna hiša v Briixu št. 1368 Češko. Zahte.-ajte zastonj ii» franVo cenik z nad 3.000 podobami. 573
z 5—6 delavskimi ljudmi se pod zelo ug(; n i m i pogoji na nekem sadnem in vinog^ niškem posestvu eno uro od Maribora spr<$ Ponudbe upravništvu lista.
Mestni urad c. k. dež. kn. mesta Ptuj
Štev. I. 6611/1908
se novo zidana hiSa, 8 cglom krita, pralnica, svinjski hlev za 4 svinje, vrt za zel* njavo, vodu:ak pri hiSi za 6.800 K v Novi vasi pri Mariboru. Vplača se 2-*00 K, ostanek v hranilnici. Vpraša so v gostilni „zur Arbeitergruppe" v N o v i v a s i pri M a r i b o r u.
Donaša se na splošno znanje, da sme? dobi od 1. septembra do 15. oktobra 1908 n večjih poprav mestni dravski most samo teži najvišje 1.500 kg. pasirati.
Mestni urad ptujski, j
24. avgusta 1908.
Zupan:
^ Jojs. Ornig m
se posestvo, G ora!ov travnika, 2 orala gozdu, 1 oral sadono«nik, za 7.200 kron pri g. Georg Posch v Gaóniku p. Pösnitzhofen. 620
Okroglo 50 komadov
na izbero, velikega belega imenitnega plemena (Yorkshire), 2 do 7 mesecev starih, proda
Willi elm Scliwab,
Ptuj.	617
Gospodar
(Wirtschafter) 6W
ki se razume tudi na ureditev gozdov, se takoj sprejme. Prosilci, ki so ledični in znajo pisati ter citati, naj svoje prošnje z zahtevo plače pri prosti štaciji pošljejo na naslov: „Frau Andr. Suppanz'sche Gutsverwaltung, Mahrenberg".
Pri zgradbi kmetijske šole v Sv. Jurju južni železnici se takoj
sprejmejo. Več se^izve tam
Cenik franko
Novost!
Loterijske številke.
Gradec, dne 22. avgusta: 69, 78, 66, 22, 73 Trst, dne 14. avgusta: 65, 75, 86, 19, 23
Opozarjamo svoje cenjene ditatelje na firmo Hans Konrad, prva fabrika ur in c. k. dvorni liferant v Bruxu št. 227 na deškem. Priporočamo fabrikato te firme na;topleje. Izvrstno blago! Dokaz temu, da ie firma z zlatimi in srebrnimi kolajnami ter. cesarskim orlom odlikovana. Fima ima tudi v inozemstvu dobro ime in eksportira na vsa kraje sveta. Glavni cenik z nad 3000 podobami se dobi na zahtevo zastonj in franko.
Zanimivi glavni cenik z 3000 pooobami zastonj in franko poSilja vsakomur prva fabrika ur v Bruxu Hans Konrad, ic. in k. dvorni liferant v Brilxu St. 1363 ^CeSko). Ta krasni katalog obsega natančne slive zadojih novosti v urah, srebrnem, eodbenem, usnjenem, eilenem blagu in doma&h predmetov itd. Nikdo ne zamudi, zahtevati ta ceni K !
Nova obratna industrija, katera v resnici hitro napreduje, je avstrijska parobrodua družba Austro-Amerikana v Trstu. — Ona je Sklenila za obiskovalce k deželni razsta/i v Rio Janeiro v Braziliji (južna Amerika) od 15. junija do 7. septembra ker je naši trgovini in veliki industriji v visoki važno »ti, vožno ceno 40% znižati. — Pri glavnem 7astopni*u: Simon Kmetetzu v LJubljani, kolodvorska ulica štev. 26, sprejemajo se naznanila, in prodaja vozne liste za tja in nazaj z ceno K 960 — I. razred, K 720 — II: razred z izbomo hrano in pristno pijačo, zdravnikom, zdravila itd. to je vsakemu na razpolago. — Potovanje lahko se nastopi mesečno enkrat z ecoletno vel>vo \oinega lista. — Prodajajo
Zanesljivi poročeni
Jamstvo 3 leta ali pa doni nazaj!
Do danes se je dobila za 5 it: le prav navadna ponikljana ura s ; pimatim kazalnikom. Z velikim napori se je sedaj posiefiilo nsrediti za 5 kn uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, b kazalnik iz emajla, kaSe natanč. na c nuto, okrov iz pravega niklja, ia i odpre. S ebrns ure 7 kron, z dvojni okrovom ld K. Zahtevajte cenik zasto»,
s 3 moškimi in 2 ženskimi delavnimi močmi, ki so popolnoma zmožni dela v vinogradu, na njivi in travniku ter živinoreje, dobijo dobro iii trajno službo. Mesečna plača 150 kron ter deputat na mleku, delož na polju in vrtu, prosto stanovanje, trunk, luč in kurjava v gospodarskem clvoru in v zimskem polletu se lahko eno pitano svinjo drži. Vpraša se pri graščini Schloss Spielfeld a. d. Siidbahn. Potne troške se ne povrne. 612
tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine óü v MARIBORU P. I.
zr-
fino P*
3ä!a

Vzdržanje žtfra\ega želodca
temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju nrehavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-maJenja (Stuhlverstopfung. Dobro, iz zdravilnih ze-leniav prioravlieno, apeUt in prebav ljenju, pospešujoče sredstvo ki ¿dstrani zoane posledice »ezuiernosti, napacne 41-jete, prehlajenje, zaroa*enje, sestava preobilne kisline n. p. .Sodbrenncn", napenjale itd. in krčne bolečine odstram in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz ayo-	—
teke B. Fragner v Pragi, rt varilni v« de,i »vitka nosijo po-V01 "u .. stavno deponirano varstveno
marko.	——--
Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, e. kr. dvorni liferant ,,zu« Mhwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 k«»t .N«rudao«u.
poštna pušiljatev vsak dan. *TSSi 1 eela steklenica 2 K. stekl ! K Po pošti nroli naprej pošiljal vi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8'— 4 velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-O^rske pošilja. Dcpoti v apotekah avstrijskih
Jos. Kasimir
trgovina z mešanim blagom
nasprotij.Sirk's Nil. in filijalkanasproti minoritske cerkve preje O. Gossner
v PTUJU
1 fela
priporoča svojo bogato zalogo v špecerijskem, mate-riialnem, barvnem, galanterijskem, kratkem in reznem blagu, 80% jesihouo kislino, -»a
laško, bučko in namizno olje, vse vrste moke, nza, kave, čaja.
Novost!!	Novost!!
Podagrin kopeljna solg
Lukulus ter klajno apno (Futterkalk) za svinje, žganje v steklenicah ter vse drugo pri iisj boljši in najcenejši postrežbi.
- • Se samo plača! Red Star Line Antwerpen
ammmm 1	■	«t*	«t»	r.. • sA« IK uii\A nriinn.ttnlinfPr	J» i*
8 dni na poka« noAljcm mojop-avc, fino zaniklano prnna-solinffer inašino zaVzanje las glasom določb mojega glasnega kataloga ¿brez rizike za naročja, da xSakopar piepričara o nedoseženi soliduosti in stabilnosti iste. Moja - našina ?a rezanje las it. 9150 je narečna iz 1 a Solinger jekla. naj-fincjže zaniklan«, ima 36 zol>ov» * 3=1 I če<a nika (Auf ch ebkamm) za 3 vrste rezanja za dolgost las 3, 7 in 1(> mm., z dvojno Sravbo, varnostno pripravo in rezervnim peresom v •finem kartonu z navodilom da * a more vsakdo, tudi nevajeni, takoj lase striči. Kompletno K 5 80, Tl-a V«l* z odprtim peresom kompletno K 4-80. Ta maš.-na te plača sama. ....... " — — n
3 d-
■ad-me.

ptsebno v druž:nsh % otroci, ier 7o tro«ki 2e v čofrt ltt£ poplačani. MaAina za rezanje brade »atno 1-a kvaliteta zaklani 1 mm. reza K o-—. Škarje za konje in pse, \clepotrebno za posestnike konj m psov K b ou.
Prava Solinger-britev.
.Za viako mojo brilev prevzanem polno garancijo, ler so vse iz naj-<bo'j«ega angleškega jefcla kovane, z .-reko brušene, cjstre do skrajnosti
in gvtove i a rabo. Š ev. 8701. črno polirano drZalo '/* vctlo bru5. v etui;u K 1 70 K , «702. „	„ V, * „ « »
B H70T>. r „ n *li r, n n n f'80 ft 8707. n	p V» » » » n ¿-oO
Največja i?bera v britvah, jermenih, kamenjih za brušenje, piskercik za brili, mašin za rezanje las itd. i-ajdcte v moji-m glavnem ceniku z 80C® podobami, ki se razpošilje po zahtevi za-fctcnj in franko.
C. Id b.Aiom lffegpL HAN H S KONRAD
razpoSilna biša Brüx'fceV. J36C (Če*ko).
534
) V
led do
616 -fl
i
na
I
615
'•ti 'a
ar
on >a-
:m-on i»a lise im ij..
5CXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
posestvo
;z vsemi letošnjimi pridelki se po ceni proda, lepo sta-novalno in gospodarsko poslopje, travniki s sadnim drevjem, njive, gorice, skupaj 7j oralov. Brez mobilarij in pridelkov veliko ceneje. Kdor hoče več izvedeti, naj isc oglasi pri .Toh. Wi(lniar, Pletovarje, Skeden p.
Špitaliču, pošta Trenenberg.	599
XXXXXXXXXX50CXXXXXXXX
.- ■ ' —"—
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem te več nego 30 let, se ¡mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in sproti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št 1. On ■deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstra-«jme praljuj in vsako drago kezco bolezen glave. Narodi 2iaj si vsaka družina. Imam mnogo prizn^lic in zahvalne. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 00 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom
Peter Jurišic
lekarnar t Pakracu Ttev. 200 v Slavoniji.
lovi žepni daljnogled
s kompasom in zrcalom
se zapre, vidi se zelo dale*, tudi povečeval no steklo in zrcalo ter zrcalo za oko. Lahko za nositi v žepu. komad samo K 1-50, 3
komadi K 4-—. Ako ne dopade denar nazaj , Pošlje po povzetju ali naprej plačilu.
B. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad
razpošiljcvalaa biča Brtti: šl. 13G5 (Češko) «Zastonj in "franko dobi vsakdo na sahtevo moj glavni cenik z nad 3000 podobami.	533
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava
na ladji. — Nizke vozne cene 103	pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel na Dunaji
ali
Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.
Pozor!	Citajl	Pozor!
Pakraške želodčne
' ' n *
kapljice.
^ Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da Be naroča naravnost od:	p_ Jur^iČa,
lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.
Dobre harmonike K 4-80
= 50.000 komadov prodanih. =
Brez eolninskih izdatkov!	Garancija.
Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Štev. 300V, lOtastno*. 2 registral/ A OH 28 glase v, velikost 2*X12 cm.IX7UU Štev. 657«/4,10tf stnov, t register)/ K.OH 28 glas/, velikost 80X16 cm. ^ ^ Štev. 656»/4, 10 tast., 2 registra l/ C-Afl 28 glas., velikost 30X15 cm. ™ Štev. 305»/«. 10 tast., 2 registra l/ C.Ofl 50 glas., velikost 2*X12 cm. ^
Štev. 663'/«. 10 ta «t. 2 registra l/ O._
50 glas., \elikost 31X1" cm. IV ^ Štev 30GI/4, 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, velikost V O.RQ
31X15 V cm..................
-tev. 307'/«, 10 tastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost |( Q.KQ
31X15«/, cm..................J
===== Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. =====
Pošlje po povzetju c. in kr. dvorni liferant
Hanns Konrad	Brüx "fff
Glavni katalog z nad 3000 podobami na zahtevo vsakomur 5J52	zastonj in franko.
Potnikom v Ameriko
priporoča
generalna agentura
in White Star-Li r&ije
oajhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-.-
New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta^ e velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5>/a do 6 dm. Vsaj potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj X
Generalna Agentura
IH Qkerxteg & C^, 28 Aeuekiigraben Baiel (ŠviH.) m
Varstvena marka rAnkeru
Liniment Caspici comp.
nadomestilo za
__r anker-paln-expeller
je znano kot edpeljajoče, Izvrstno in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenlu itd. Dobi se v vseli apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škatljah z DaSo varstveno znamko „Anker", potem *e dobi pnstoo to sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka , .zlati le?"
v Pragi, Elisabetstr. ät. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptai«
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena jo
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d.	53
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, is to tako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogerak. banko. Strai^am se med uraS&imi urami radovoljno in brezplačno vsaka sadeva poja»ai in po vsom vstreže.

Ravnateljstva
Doseženo je
da pride vsakdo za lualo denarja do dobro idoče are. ako jo kopi pri meni.
Zahtevajte
zato pred nakupom moj bogato ilustrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo iakoj zastonj in poštnine prosto.
Sïkd-wa K 3-50 Roskopf-ura
K 4— Svicarska ura j 5— j Srebrna remen-
toar K 8-40 ! Srebrna Roskopf ! K H—
Un sa stati z bu- :
dilnico K 7-20 z Slagwerkom in budilnico K 9'80 ' zgodbo (2 koma- f da K 12-80.)
PttätljU K 8-50,
z Imdilnico K 12-20, z Slag-wçrkom na pol in celo uro brez budilnice K 10*50, gre J i dni K 14-Û0.
Zoalcritina Vadü-Bica K 2 90, sveti po noči K 2-30, budilnica z dvojnim zvonccm K 3.S0, sveii po noči K 4-20.
Največja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpoSiljatev vsakemu zasebnemu kupcu.
Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. = Prva fabrika ur v Brüx
HANNS KONRAD,
e. in kr. dvorni lilerant Brüx 1363 (CeSko). -öM
V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo glavne pošte) ustanovi se jo,
koncesjjovani urad
za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške
službe.	C2i
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
te dobijo od8ihmaI kopele s hlaponom po sled*-6ik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazni eb Vili uri predpoldan za 60 vin.y (30 krajcarjev.)	370 Vsdstve ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeanstaltV
Samo pravi je le
Thierry - balzan
t zeleno nuno kot znamko. Najmanj se poSlje 12/2 patent potna družinska steklenica K 6-—. Zaboj
Thierry centifolij-mazilo
Naimarj se poflje 2 doze K 8-60. Zaboj zastonj. Povsodi kot najboljfa domača sredstva proti bolečinam, pečenje v krču, kaAlju, h r» pa v ost i, vnetju, ranami itd. — Naslov za in denar:
l Thierry, apotekr k angelj-vambu y Pregradi pri E
Zaloge v najveiik apotekah.
lsce se	Urec
idrožino za molžo !
©

s ^	^ 9
[ 1 i Puške 1! |
§	Lancaster od K 26 — flobert-puške od	§
B	K pištole od K 1*50, samokresi	|| £ od 5'—. Popravljanje po ceni. 587
■	=== Cenik s slikami franko. =	H
F. Dušek, Opočtio
št. 104 na državni železnici, Češko.
umumum^memmmn
Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin
's mM, y
(Štajersko)
s 4 do 5 osebami za 40 komadov krav. Sprejme se takoj. Vpraša ^^ se v Mariboru Wieland-
gasse 8.	m
se
xxxxxxxxxxxxxxxxxxt
llllfiSd
priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-iuline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, sesal niče za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grabi je za mrvo. ročne grabjje (Handschlepp- und Pfcrdeheurecben) za mrvo obračati, stroj za košnje» trave i ti žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent ' „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 438
mJ/	I g ■ ■	s	garancijo. — Cenik zastonj in franko. 438
Zveza obrtnih zadrug e©®®©©©©®©
jubilejsko razstavo štajerskih rokodelo i
so se določili
MIT* posebni vlak
z 50%-nitn znižanjem
na južni, državni in Koflaški železnici ter na vil
deželnili železilicali.
Karte za posebne vlake v Gradec opn čujejo brezplačno vožnjo nazaj z vsakim v vozni redu določenim osebnim vlakom tekom osmih d| E
Natančni vozni red se pravočasno naznani.
v Ptuju.
Po novi obrtni postavi z eine 5. februarja 1007, § 131, se zamorejo prestopki obrtnega reda z globo do 1.000 K in zaporom do 3 mesecev kaznovati. Zlasti se hoče s tem napako „fušarije" «odstraniti. Da se to popolnoma odstrani in p. t. občinstvo škode ob vari, se prosi člane zadrug nujno, da vse one osebe, ki prevzamejo dela, brez da bi imeli obrtni list, naznanijo. Ker ni izključeno, da se pričnejo vsled zapeljavanja k tatvini mat erij akt, tudi kazensko-sodnijske preiskave, se prosi, da se po možnosti natanko omeni :
1.	Kdo je delo prevzel,
2.	za kogar se je delalo, katera dela se je izvršilo,
4. in kolikokrat je dotičnik pri neopravičenem delavcu delati pustil.
Naznanila naj se pošlje v
lisami) zveze
(Gewerbegenossenschafts - Verband)
Ptuj, Bürgergasse 4. Prilična prodaja!
Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiŠčem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«, poste restante, Lavamünd, Koroško. 452
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Austro-Amerikana

■HBsaa
liliÄKiÄ^Riil
ïârïWB«''' S PÄwiiilÄÄ
593
edina avstrijska domača parobrodna družba prevaža potnike in izseljence v južno in severno Ameriko in sicer:
Trst - New - York
vsaki teden enkrat.
Trst - New - Orleans
vsake 14 dni enkrat.
Trst v j užno. Ameriko
vsaki mesec enkrat.
Oceanska vožnja traja 6 do T dni.
Potniki se vozijo z najnovejšimi z dvema vrtenicama z električno razsvetljavo, brezzicnim brzojavkam, kopelji, lekarno itd. zgrajenimi brzoparnikami, dobijo dobro in domačo hrano z vinom, vsak svojo posteljo, in so do konca svojega morskega pota pod avstrijsko vlado zavarovani.
Ker se taka pota sama po svojem ne delajo, torej se priporoča, da se vsak ob pravem času za prostor oskrbi. Vsakovrstna pojasnila zato dajo se brezplačno in vožnje liste prodaja
glavna agentura
Simon Kmetetz v Ljubljani,
kolodvorska ulica štev. 26.
Tiskal: W. Blanke v Ptuju..