Poštn ina p:ačana * gucovmi Soed. m aboon. postale - 1 Gruppo Katoliški sta OIB bor hia- let etje te« pra- de- in asih Po i’ala .lin. za mu iz- raz- ma> )ma dela -eja ivno ti' in er® t# dar ist' išč« i» bet 'it' itv* it loi« UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.000 G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 1 m Leto XVII. - Štev. 31 (856) Gorica - četrtek, 29. julija 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Niso bili ljudje SPORAZUM 0 VIETNAMU? Med letošnjimi spominskimi slavnostmi, M so bile v raznin evropskih državah ob 20-letriici zrušitve nacističnega in fašističnega totalitarnega sistema in zmagovitega zaključka II. svetovne vojne, so bile v minulih mesecih tudi spominske prireditve Po raznih nacističnih taboriščih smrti v Nemčiji. Ena takih spominskih slavnosti je bila V nacističnem taborišču Buchenvvald dne 11. aprila, t. j. na samo dvajsetletnico osvoboditve tega taborišča, v katerem je °d leta 1937 do 11. aprila 1945 umrlo nasilne smrti 51.000 ljudi. »Čez tisoč antifašističnih borcev in preživelih taboriščnikov iz 20 dežel« je bilo navzočih po navedbi Titove agencije Tanjug. Po poročilu iste agencije je bila “»ned delegacijami Poljske, Sovjetske zve-ze, ČSSR, Romunije, Nizozemske, Italije, Danske, Velike Britanije in drugih dežel tudi jugoslovanska, ki je položila venec na jugoslovanski steber spomenika žrtvam Buchenvvalda«, ker je bilo »po nepotrjenih podatkih med žrtvami tudi okrog 4.000 Jugoslovanov«. Tanjug svoje poročilo o spominski proslavi zaključuje z navedbo: »Ko je lani (1964, op. ur.) obiskala Buchenvvald jugoslovanska parlamentarna delegacija, je njen voditelj Edvard Kardelj zapisal v spominsko knjigo, naj bo ta spomenik strahote v večen opomin ljudem, naj ostanejo ljudje« (Delo, 12.4.1965). KOMUNISTI NISO ZAOSTAJALI ZA FAŠISTI IN NACISTI Slovence je II. svetovna vojna — kot *nano — hudo prizadela. Sovražni okupatorji so si razdelili slovensko zemljo in So na njej načrtno uničevali slovenski živelj. To nesrečo je povečal še notranji sovražnik — komunist, ki je pod masko Osvobodilnega boja začel izvajati komunistično revolucijo. Komunisti so v njej v pobijanju slovenskih ljudi celo prekosili sovražne okupatorje, saj je bilo njihovo geslo »naš bog so rop, požig, umor«, vodila jih je pa trdna odločnost, da z njo v Sloveniji mo-rajo uspeti, pa čeprav je za dosego tega 'lija treba pobiti večino Slovencev. NEISKRENOST JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV Zato Kardelju ne bi bilo treba hoditi obsojat nacističnih zločinov v njihova biv-taborišča smrti in pozivat ljudi sveta, naj se ob pogledu na spomenik žrtvam ®Uchenwalda zgroze »in naj ostanejo ljudje«. Za to ima zadosti priložnosti kar doma v Sloveniji, kjer lahko poleg nacističnih hi fašističnih zločinov obsodi tudi vse ločine »organizirane komunistične podlosti«, kakor je pravilno označil komunistični sistem prvak slovenskih demokratskih socialistov dr. Celestin Jelenec. Ti komunistični zločini na Slovenskem s° tako strahotni, da bodo prav gotovo *a vse čase, dokler bo živel slovenski r°d, v resnici »večen opomin ljudem, naj °stanejo ljudje«, kajti tisti, ki so izvrševali vse morije in pokolje po Slovenskem med komunistično revolucijo in v niaju ter juniju leta 1945, niso bili ljudje, anipak podivjane krvoločne zveri v člo-v®škl podobi. Kardelj naj tudi pojasni, kakšno je razlika med morijami nacistov v Buchen-'''aldu in morijami komunistov v Slove-Hii in to celo po končani vojni in re-v°luciji. S. Sl. V Zagrebu primanjkuje cerkva Zagrebški nadškof kardinal Šeper je nanosil vernike svoje škofije, naj mu pomagajo zgraditi novih cerkva, ki jih primanjkuje zlasti po novih mestnih četrtih, Potujoči ameriški veleposlanik Harriman je zaključil svoje poslanstvo v Moskvi, katero je obstajalo v tem, da ponovno vzpostavi dialog med Moskvo in Wash-ingtonom, ki ga je prekinila zaostritev vojne v Vietnamu v začetku letošnjega leta. V ta namen je imel stike s številnimi sovjetskimi osebnostmi ter imel tudi dva zaupna razgovora s predsednikom vlade Kosiginom. Na dnevnem redu je bil brez dvoma tudi Vietnam, toda glede tega problema Harriman ni dosti dosegel, ker Sovjetska zveza zaradi Kitajcev v tem trenutku ne more popuščati. Prav gotovo pa je s tem v zvezi zvedel zanimive stvari, zlasti kar se tiče mej, preko katerih Sovjeti ne morejo, če nočejo izzvati nase napadov iz Pekinga. Čeprav ni dosegel ničesar otipljivega, je to njegovo potovanje v Moskvo vendar pripomoglo, da se je problem vojne v Vietnamu postavil v določen okvir, ki je za obe strani sprejemljiv. Ta okvir naj bi bil zapopaden v trditvi, da »ZDA in Sovjetska zveza nista direktno prizadeti pri vietnamskem sporu«. Iz tega izhaja, da ni nobene ovire, ki bi preprečevala obnovitev medsebojnega sodelovanja pri reševanju ostalih mednarodnih problemov. Eden takih problemov je svetovna razorožitev, pri kateri so Sovjeti zainteresirani iz objektivnih gospodarskih razlogov. Del stroškov, ki gredo sedaj v vojaške namene, bi lahko koristno uporabili za dvig življenjskega standarda ljudstva. Z razorožitvi jo kot tako je tesno povezan tudi problem širjenja jedrskega orožja. Glede tega vprašanja stojijo Sovjeti na stališču, da ^ so nastala v zadnjih letih. Njegov po-*’v je našel med ljudmi veliko odobrava-Prispevki prihajajo od vsepovsod, opremljajo jih topli izrazi vernosti in dobrote. V tržaški odbor sta stopila dva sveto-vavca Italijanske socialistične stranke. Eden od njiju je g. Dušan Hreščak. Nacionalistični in šovinistični krogi so zagnali proti njemu vihar, ker je titovec in ker je bil do zadnjega urednik »Primorskega dnevnika«, čeprav so nekateri italijanski krogi začeli razlikovati med demokratičnimi in titovsko-komunističnimi Slovenci, ni dvoma, da je gonja proti Hreščaku nastala zato, ker je Slovenec. To gonjo je odločno obsodil svetovavec Slovenske skupnosti dr. Simčič, po drugi strani pa je pohvalil izjave župana dr. Franzila in tistega dela Krščanske demokracije, ki je v smislu krščanskih načel javno priznal pravice slovenske manjšine in tako prelomi] z liberalno-masonsko prakso, ki je bila do Slovencev krivično sovražna. To dejstvo je nekaj novega in pomeni več kakor sama sprememba v občinskem odboru. In zato je dr. Simčič tudi glasoval za spremembo, čeprav Slovenska skupnost nima glede tržaške občine nikakšnega sporazuma s strankami leve sredine. G. Hreščak bo v občinskem odboru zastopal Italijansko socialistično stranko, ne pa slovenske manjšine. Socialistični poslanec Matteo Matteotti in socialistični tajnik v Trstu Pittoni sta jasno povedala, da je borba italijanskih nacionalistov zgrešena, Jter je g. Hreščak član Italijanske socialistične stranke, in se je s tem tvorno vključil v italijansko politično in upravno resničnost, kajti Italijanska socialistična stranka se bori za delavce in Italijo. Italijanska komunistična partija je obsodila gonjo proti Slovencem, manj navdušenja pa je pokazala za novega odbornika Hreščaka. Komunisti pravijo, da se položaj Slovencev ne bo izboljšal že zato, ker je g. Hreščak odbornik. Nekaj pridržka je celo v »Primorskem SV. OCE POZDRAVLJA slovenske novomašnike bi bilo treba skleniti pogodbo o nerazširjanju jedrskega orožja. Zaradi tega ni bilo težko dobiti njihovega pristanka za obnovitev zadevnih pogajanj v okviru 17-član-skega odbora OZN. Kakor vedno ob takih sovjetsko-ameriških zbližanjih so v Bonnu začeli biti pozorni, ali niso morda pri tem popustile ZDA na račun vprašanja nemške združitve. Ko so o tem časnikarji vprašali Harri-mana, je slednji odgovoril, da ni med vojno v Vietnamu in evropskimi problemi nobene zveze. Po razgovorih z nemškim kanclerjem Erhardom je Harriman odpotoval v Rim, kjer je o svojih razgovorih v Moskvi obvestil predsednika vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija. Iz Rima je odletel v Beograd, kjer se je srečal še s Titom. Medtem se je vrnil iz Južnega Vietnama v Washington ameriški obrambni minister MacNamara, ki je poročal predsedniku Johnsonu o svojih ugotovitvah o položaju v jugovzhodni Aziji. Brž za tem je predsednik Johnson sklical sestanek strokovnjakov na najvišji ravni, na katerem so razpravljali o povečanju števila vojakov v Južnem Vietnamu in drugih vojaških vprašanjih. MacNamara naj bi predlagal zvišanje ujihovega števila na 165 tisoč. Če hočejo ZDA ta načrt uresničiti, morajo mobilizirati rezerviste ali vpoklicati pod orožje večje število novincev. Vse to pa ni tako enostavno, ker mora v demokratičnem sistemu vlada upoštevati tudi javno mnenje. In to ni v ZDA ravno navdušeno za podobne vladne načrte. Pretekli teden je sveti oče zapustil Vatikan in se preselil v poletno bivališče v Castelgandolfo, kjer bo ostal do 1. septembra. V sredo, 21. julija je že imel v Castelgandolfu prvo skupno avdienco, katere so se udeležili tudi letošnji novomaš-niki iz Slovenije. Sveti oče jih je posebej nagovoril z naslednjimi mislimi: »Z nekaj besedami hočem posebej pozdraviti skupino slovenskih novomašnikov, ki so jim njihove oblasti dovolile, da so poromali na grob svetega Petra. Najprej vam čestitam, ker si predstavljam, dragi sinovi, na koliko težav ste naleteli v teh razmerah, da ste ostali zvesti vašemu lepemu poklicu. Ponosen sem na vas in vesel, ker vas vidim tako močne v veri. In sedaj še besedo vzpodbude! Vztrajajte v vašem velikodušnem odgovoru na božji klic. Srečni se čutite, ker ne vidite pred seboj nobenih človeških koristi. Vedno bolj bodite navezani na Kristusa. Prizadevajte si, da ga boste ljubili, da bi ga ljubili tudi drugi in da širite njegovo kraljestvo v vaši dragi domovini. In sedaj še moje očetovske želje. Besede in blagoslov Petrovega naslednika naj v vas utrdijo ljubezen do Cerkve, kar bo prinašalo globoko srečo v vaše duhovniško življenje, pa naj vas v prihodnosti čaka karkoli. S temi besedami in v poroštvo najbogatejših božjih milosti za vas, za vaše družine, vaše vzgojitelje, vašo domovino vam iz srca podelim apostolski blagoslov!« Sveti oče je govoril v francoščini. Govor in poročilo o sprejemu je prinesel vatikanski list L’Osservatore Romano v četrtek, 22. julija. Zvišanje cen v Jugoslaviji dnevniku«, ki v nedeljskem uvodniku med drugim pravi, da s sklicevanjem na prisotnost Slovenca v občinskem odboru ne bi smelo biti izčrpano vse, kar se naj Slovencem v tržaški občini prizna. Slovenska demokratska zveza v Gorici opozarja na drugo dejstvo: da titovci po razpustu Neodvisne socialistične zveze (USI) še politično delujejo v okviru Kul-turno-gospodarske zveze, ki ni politična stranka, ampak si vseeno vedno bolj privzema politični značaj. In g. Hreščak je preko društva »Misel in delo« včlanjen v Kulturno-gospodarski zvezi. Gonji proti Hreščaku se je pridružila tudi »Vita Nuova«. Iz Trsta poročajo, da misovci skoro vsak večer vpijejo pred palačo Diana, kjer je sedež Krščanske demokracije. Ker nismo politični list, smo zabeležili le nekaj dogodkov kot kronisti. Politično sodbo prepuščamo strankam. Nove poštne tarife S prvim avgustom stopijo v veljavo nove poštne tarife (v oklepaju dosedanje tarife): pisma do 20 gr. (L 30) na 40 L, vsakih nadaljnjih 20 gr. (L 20) 40 L, razglednice (L 25 ) 30 L. Rokopisi do 250 gr. (L 55) na 80 L, vsakih nadaljnjih 50 gr. (L 10) L. 20. Navadne razgednice s pozdravi (L 15) L 20, Priporočena pisma zaprta (L 85) L 90. Ekspresi (L 75) L 120. Od 1. januarja 1966 150 lir. Tiskovine za vsakih 50 gr. (L 10) L 15. Pisma naslovljena v inozemstvo (70) L 90, razglednice (L 40) L 55. Tiskovine za vsakih 50 gr (L 15) L 20. Poleg tega so se podražile tudi brzojavne usluge, paketi in tarife na odpošiljanje denarja (denarne nakaznice). S 26. julijem so se v Jugoslaviji dvignile cene povprečno za 24%. Istočasno so tudi še nadalje razvrednotili dinar ter napovedali izdajo novega dinarja. Zvezni in gospodarski odbor skupščine (parlament) sta sprejela predložene gospodarske ukrepe, s katerimi se dvignejo cene vseh predmetov v prodaji za okrog 24% in sicer: v industriji in rudarstvu za 14%, v kmetijstvu za 32%, v prometu za 26%, v gradbeništvu za 22% in v ostalih dejavnostih za 45%. Največje povečanje cen je pri premogu in sicer nad 36%, zatem v električni energiji za 34%, v črni metalurgiji za 31% in v predelovalni industriji za 8%. V skladu s temi ukrepi so občinske skupščine že določile nove maloprodajne cene kruha, mleka, sladkorja, olja, mesa, moke, premoga, ogrevnega lesa in še drugih živil. V veljavo je tudi stopil novi tečaj dinarja. En ameriški dolar velja 1250 dinarjev, 100 lir pa 200 dinarjev. S 1. januarjem pa bo Narodna banka pričela z izdajo novega dinarja, katerega vrednost bo stokrat večja od sedanjega. Sto sedanjih dinarjev bo veljalo en nov dinar. Novi bankovci bodo po 100, 500, 10 in 5 dinarjev. Sedanje bankovce bodo postopoma zamenjali z novimi, kar bo seveda trajalo nekaj let. Gori omenjeni ukrepi spadajo v okvir gospodarske reforme v Jugoslaviji, o kateri je naš list že poročal. Smoter reforme je postaviti gospodarstvo na realne osnove in ga s tem usposobiti za konkurenco na svetovnem trgu. Za njeno izvajanje je nujno potrebno zunanje posojilo. Pri tem jugoslovanska vlada zlasti računa na ZDA, Anglijo, Italijo in Francijo, od katerih pričakuje sodelovanja in podpore. V pogajanjih je tudi z Mednarodnim monetarnim skladom. dal je še, da misli še nadalje ohraniti poslansko mesto in ostati v političnem življenju. Politični opazovavci se strinjajo, da je lord Home izkoristil zelo ugoden trenutek za svoj odstop, ker bodo nove parlamentarne volitve verjetno šele leta 1966. Zato bo njegov naslednik imel dovolj časa, da prevzame stranko v svoje roke in se predstavi volivcem. Odstop Homeja je nemalo presenetil laburiste, ki so upali, da ga bodo prehiteli z razpisom novih volitev. Dva možna naslednika za vodstvo konservativne stranke sta bivša ministra Heat in Maudlimg. Oba sta precej priljubljena in sposobna, da pripeljeta stranko do zmage. Obnovljen samostan Po štirih stoletjih zatrtja se je obnovilo življenje v samostanu karmelskih menihov v Aylesfordu v Angliji. Samostan je ustanovila leta 1241 skupina puščavnikov, ki je prišla z gore Karmel v Palestini. Tristo let je bil cvetoče središče duhovnega življenja v Angliji. Ko pa je Henrik VIII. odtrgal Anglijo od katoliške Cerkve, je leta 1538 zatrl tudi ta samostan. Sedaj so menihi z velikim trudom obnovili staro naselbino in v nedeljo, 18. julija je kardinal Heenan posvetil obnovljeno cerkev v čast Mariji Vnebovzeti. 60 milijonov sužnjev na svetu Socialni in ekonomski odbor Združenih narodov, ki se je sestal na svojem 39. zasedanju v Ženevi je med drugim obravnaval tudi težki problem suženjstva v svetu. Iz podatkov, ki jih je zbral za to določeni Egipčan Mohamed A\vwad je razvidno, da je na svetu še vedno okrog 250.000 sužnjev. Temu »uradnemu« številu pa je treba prišteti še 10 milijonov služabnikov in 50 milijonov žensk in otrok, ki so smatrani le kot navadno prodajno blago. Najhujši je položaj v deželah Andskega pogorja, kjer živijo in delajo kmetje prav kakor tlačani v srednjem veku. Vso pravico nad njimi si pridržuje gospoda. V južnem Sudanu je še vedno v veljavi lov na sužnje od strani arabskih trgovcev. V severni Indiji in na Filipinih prodajajo otroke, v Saudski Arabiji pa žbirajo mlade ljudi s pretvezo, da jih popeljejo na romanje v Meko, a ko dospejo do cilja, jih kratkomalo prodajo kot navadne sužnje. Za lepo mlado žensko dobijo brezvestni trgovci do poldrug milijon lir in prav toliko za krepkega mladega moža. Home odstopil Sir Alec Douglas Home, bivši ministrski predsednik in voditelj konservativne opozicije, je prejšnji teden odstopil. Svoj sklep je opravičil z izjavo, da je stranka sedaj v takem položaju, da lahko na volitvah zmaga in zato vidi ugoden trenutek za prepustitev njenega vodstva drugemu. Do- Bodoči svetovni evharistični kongres Sv. oče Pavel VI. je odločil, naj bi se prihodnji mednarodni evharistični kongres — 39. po številu — vršil 1. 1968 v mestu Bogota, ki je prestolnica južnoameriške države Kolumbija. Potem ko je zadnji mednarodni evharistični kongres zajel Indijo in vse dežele Bližnjega in Daljnega Vzhoda ter opozoril vest katoličanov in nekatoličanov na on-dotne kričeče probleme, se zdi odločitev sv. očeta, naj bo bodoči kongres v eni izmed južnoameriških držav, zelo utemeljen, saj pravijo poznavavci razmer, da se bo prav v Južni Ameriki odločila borba med krščanstvom in komunizmom. Nemška mladina bo zborovala Letni dnevi nemške mladine bodo v Dueseldorfu od 29. julija do 1. avgusta. Vrhovno pokroviteljstvo zanje je prevzel predsednik Luebke skupno s koelnskim nadškofom kardinalom Fringsom. VRHUNSKI PESNIK IN SLOVENCI Misijonsko pismo iz Tanzanije (Ob 700-letnici Dantejevega rojstva) V sredo, dne 1. marca 1965 so odprli v navzočnosti najvišjih državnih predstavnikov na rimskem Kapitolu v proslavo 700-letnice pesnikovega rojstva Dantejevo leto. Dante se je priključil vrhovom antičnega Parnasa kot zadnji antične in kot prvi nove dobe, ki da je edini postal vreden vstopiti v vrsto antičnih pesnikov in nadaljevati njihovo najvišjo pesniško tradicijo. Prav to mesto mu v zgodovini svetovnih kultur priznava tuli literarna zgodovina. V razpravi »Dante in antični svet« je zapisal leta 1958 Gino Fumaioli: Dante-človek srednjega veka je bil prvi, ki je skoraj po tisočletju zgodovine obnovil antični svet z duhom ljubezni, razumevanjem in odkritjem genija in klasičnega okusa. V novem osvajanju antičnih umetnosti on ni samo predhodnik, temveč že junaški pionir, mojster nove dobe. Tisti dan, ko je Dante srečal Vergila, Je vzniknil v poeziji nov jezik, nov način izražanja, čustva in misli... nova harmonija; skratka ta dan pomeni novo osvojitev za človeštvo. Dante je dejansko postal steber tiste evropske kulture, ki zavzema svetovni pomen. Kulturni filozof A. Dempf takole označuje vrhove te evropske kulture: Homer, Platon, Vergil, Avguštin, Dante, Tomaž, Shakespeare, Cervantes, Goethe, Dostojevski j, ki niso samo za svoj narod, temveč za vse narode in vse čase postali učitelji človečnosti. Dantejev življenjepisec Gallarati Scotti (Vita di Dante, Firenze 1929) je zapisal o njem: Večni Dante... ena najbolj gigantskih postav vseh časov, eden izmed neoboroženih osvajavcev duhov, prerok in sodnik živih in mrtvih. Francoski akademik Gillet nadaljuje isto misel: Dante se je postavil za sodnika svetu, spremenil se je v simbol univerzalne vrednote. Iz teh nekaj citatov lahko vidimo vesoljni pomen Danteja pesnika, vidca in preroka, ki je v srednjem veku povezal svoj čas s časom tisoč let nazaj in tisoč let naprej — kakor trdi dr. Tine Debeljak v uvodu svojega prevoda Božanske komedije speva Pekel, iz katerega zajemamo te podatke in ga je zato zgodovina civilizacije označila s prav tistim merilom kot se je meril pesnik sam: krščanski Homer! Vsi omikani narodi imajo prevode Dantejeve pesnitve Božanska komedija. Božanska komedija je sestavljena iz 14.233 verzov ter razdeljena v tri dele: Pekel, Vice in Raj. Po vsebini pa je vi-zionarno mistično potovanje pesnika po zagrobnem življenju skozi pekel, vice in raj do samega počela vsega stvarstva, do Boga v sveti Trojici. Tudi slovenski narod sl je skušal prisvojiti Danteja v svojem jeziku že v dobi romantičnega razcveta. Poznala sta ga Prešeren in Čop. Nekatere speve je prevedel leta 1835 Stanko Vraz. Pri Slovenski Matici je objavil v letih 1877-1878 celotni prevod Pekla Ivan Koseski. Med tem je dr. Jože Debevec prevedel vso Božansko komedijo in jo v letih od 1910 do 1925 objavljal v reviji Dom in svet. Tako smo imeli prevod celotne pesnitve v rimah in verzih. Kasneje so prevajali posamezne speve tudi dr. Aleš Ušeničnik (Bernardovo molitev k Mariji) in Oton Župančič (prvi in šesti spev Pekla). Danteja, liričnega pesnika sonetov pa je prikazal zlasti Alojzij Gradnik s prepesnitvijo nekaj biserov v antologiji italijanske lirike leta 1940. Gradnik je prevedel leta 1949 tudi molitev sv. Bernarda k Mariji in v letu 1959 celoten Pekel. Dr. Jože Debevec je objavil v Domu in svetu tudi štirinajst poglavij Novega življenja (Vita nova). Poznanje Danteja se je med Slovenci povečalo predvsem po objavi Dantejeve antologije, ki jo je izdal dr. Res. Leta 1923 je izšla tudi v italijanskem jeziku. S to odlično izdajo smo Slovenci prvič skupno nastopili z Italijani. Dante je bil tisti, ki je združil v kulturnem delu oba sosedna naroda. Od Slovencev so prispevali v antologijo dr. Aleš Ušeničnik, dr. Debevec, dr. Stele, dr. Mole, dr. Puntar (Prešeren in Dante) in dr. Milko Kos (Sledovi Danteja med Jugoslovani). Revija Čas se je posebej spominjala šeststote obletnice Dantejeve smrti (leta 1921). V njej je prispeval dr. Jože Debevec razpravo Prvo sveto leto in Dante. Prvi knjižni esej o Danteju pa je napisal leta 1940 dr. Stanko Leben in sicer o Problemu Dantejeve Beatrike. Objavil ga je v Modri ptici kot del posebne monografije. Največ za propagando Danteja pa je storil dr. Debevec s svojimi komentarji k prevodom in s članki napisanimi o njem, kakor: Uvod v začetek (Dom in svet, 1910), Načrt uvoda k Božanski komediji (Dom in svet, 1921) ter Ob koncu prevoda Božanske komedije (Dom in svet, 1925). še posebej pa je prispeval s pripravo teksta za skioptična predavanja o Božanski komediji, s katerim je Prosvetna zveza širila poznanje te božanske pesnitve med najširše množice. Slovenski narod je torej spoznal Danteja in njegovo pesnitev že takrat, ko ta še ni bila objavljena v eni sami knjigi, marveč raztresena v različnih revijah. Leta 1959 je dr. Tine Debeljak objavil v Argentini svoj prevod Pekla v posebni knjigi, dr. Alojzij Gradnik pa v domovini. Te dni pa je v tisku v Argentini celoten prevod Božanske komedije, ki ga je oskrbel dr. Tine Debeljak. Tako bodo Slovenci na najlepši način proslavili pesnika resnice in lepote ob 700-letnici njegovega rojstva. Kot katoličanom nam je Dante še posebej blizu. Bil je največji umetnik katoliške dogme, umetnik, ki je zajemal prav iz katoliškega nazora in ki more dati zato potrdilo o umetniški tvornosti katolištva In ne samo katoličanov. Zato je Dante prav današnji čas sodoben in potreben prav tako kot je bil Vergil njemu samemu: da nas popelje iz goščave teme v svetlobo In svobodo božjih otrok. R. r. Iz življenja Ccrlcvc Zedinjenje dveh protestantskih Cerkva Dve veliki protestantski Cerkvi v Kanadi si prizadevata, da bi prišlo do enotne protestantske Cerkve. Zdi se, da pogajanja ugodno napredujejo, če bo prišlo do zedinjenja, bo štela nova protestantska Cerkev 6 milijonov vernikov, katoličanov pa je v Kanadi približno 8 milijonov. sam. Teh svetovavcev bo 11. General bo tudi imenoval posebne svetovavce za razna področja redovnega življenja in delovanja, tako za formacijo redovnega naraščaja in za apostolsko delo. Doslej so bili zastopniki posameznih zemljepisnih področij istočasno generalni asistenti reda. Število režimskih duhovnikov na Madžarskem upada Protestantski teologi zborujejo V Bad Saarowu v Nemčiji je 30 protestantskih teologov iz 13 držav razpravljalo o odnosih s katoliško Cerkvijo, o bistvu edinosti Cerkve in o pomenu Evharistije kot zakramentu edinosti. Pri razpravljanju je bil kot opazovavec navzoč katoliški teolog Pavel Hammer. Novi glavni asistenti jezuitske družbe V jezuitski družbi pripravljajo reorganizacijo reda v skladu z odločbami vatikanskega koncila. Med drugim so bili izvoljeni štirje glavni asistenti, ki bodo generalovi svetovavci. Ti so: Paolo Dezza, Italijan; Vincenc 0'Keefe, iz Združenih držav; Janez Svvain, Kanadčan in Andrej Varga, Madžar. Svetovavce za posamezna zemljepisna področja bo imenoval general Število pristašev gibanja duhovnikov za mir rta Madžarskem ali kakor se uradno imenuje Katoliški odbor narodnega sveta za mir, vedno bolj pada. To je priznal sam glavni tajnik tega gibanja dr. Miklos Bereszstoszy v govoru, ki ga je imel na kongresu tega gibanja in ustanove Opus pacis, ki je odgovarjajoča organizacija za višjo duhovščino. Njegov govor je bil objavljen v Katolitjue Szc. Obe ti dve ustanovi je ustanovila komunistična vlada v letih 1957 in 1958, da bi prisilila duhovščino k sodelovanju s komunističnim režimom. Odpadi članov so posledica najprej naravnih razlogov, namreč starosti in bolezni, po drugi strani pa je novih članov vedno manj. Kar je še hujše tako je dejal dr. Berescztoczv, tudi zadržanje nekaterih, ki so še člani, se je povsem izpremenilo. Lahko rečemo, da so ostali v gibanju le iz čiste formalnosti. Tanzanija je država v Osrednji Afriki, ki je nastala po združitvi bivše angleške kolonije Tanganjike z otokom Zanzibarom. Iz te države se je bravcem Kat. glasa oglasil slovenski misijonar p. Ivan Oballa, rodom iz Marsina v Slovenski Benečiji. Takole piše: Skoraj leto dni je minilo, kar sem zapustil domovino. Zato bi rad svojim rojakom povedal nekaj iz svojega misijonskega življenja! PRVO SV. OBHAJILO Vsakdo, ko pride v novi svet, čuti nekaj domotožja, kar sem doživel tudi jaz v svojem oddaljenem misijonu v lrole. Kmalu sem ostal sam, ker je drugi misijonar, ki je že bil tu, moral iti v bolnišnico, kjer je ostal čez mesec dni. Prve dni nisem znal drugega kot nasmehniti se svojim črncem. Ponoči sem počival prav malo, ker so psi kar naprej lajali in močan veter je odnašal korce raz streh. Uši so se brez sramu sprehajate po moji postelji, a pred vrati je celo hijena milo vzdihovala. Zdaj je že vse drugače, bolj lepo in prijazno. Dolga potovanja pod vročim soncem pri obiskih vasic se mi zdijo zdaj manj težavna, ker dobivam povsod ljudi, ki prosijo za kak svet, pomoč ali pa blagoslov. In zdaj dve zgodbi iz mojega misijonskega življenja. Kdo se ne spominja prvega svetega obhajila? Je najlepši dan za vsakega kristjana. Nočem govoriti o zunanjih slovesnostih in razkošju. Tudi tu v Afriki je prvo sveto obhajilo najlepši dan, a pod drugim vidikom, rekel bi, bolj preprostim. Prvoobhajanci pridejo na misijon en teden prej na bližnjo pripravo. Pa kako motijo in se učijo! Je bilo res lepo videti tiste malčke rajati po dvorišču s svojo culico ali s kratkimi hlačkami in srajčko, ki so služile že dedu, potem še očetu od rodu do rodu. Kljub temu so bili vsi srečni in zadovoljni ob malo polente in zelenjave, ki so jo dobivati v misijonu. Najlepše pa je bilo na predvečer. Treba jim je bilo dati kako znamenje, kajti kdo bi jih razpoznal drugo jutro, ko pa hodijo k sveti maši tudi poganski otroci? Svetinjica bi bila najlepša rešitev, ali kje jih dobiti toliko? Prišla nam je srečna misel, potožiti okrog vratu vsakega vrvico. In glej, drugo jutro so prišli vsi okrašeni, IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Visoko priznanje slovenskemu teologu Dr. Lojze Šuštar, profesor moralke v bogoslovnem semenišču v Churu (Švica) je bil imenovan za regensa-ravnatelja istega bogoslovja. Dr. Šuštar je doma iz Dolenjske. Bogoslovne študije je dokončal v Rimu kot gojenec zavoda Germanicum. Po končani vojni je iz Rima odšel v Švico ,da si popravi zdravje. Za zdravjem si je v Švici poiskal tudi delo. Najprej je bil kaplan v St. Moritzu, nato špiritual in profesor teologije v zavodu Schwyz in končno profesor bogoslovja v Churu. Prof. Šuštar veliko dela in je zaradi svojih predavanj ter člankov, ki jih je objavil v raznih listih in znanstvenih revijah, poznan že preko švicarskih meja. Tudi v naših publikacijah je že objavil več temeljitih sestavkov. že od vsega po-četka je zvest sodelavec pri postnih govorih na našem radiu. Vedno je pripravljen pomagati, če le more. G. doktorju k imenovanju iskreno čestitamo in mu želimo po božji milosti veliko uspeha! Ustanovil je novo slovensko župnijo sv. Janeza Vianeya v Detroitu, začel akcijo za Baragovo kanonizacijo, napisal ljubko povest o škofu Slomšku pod naslovom »Tonček s Sloma«. Ko je zvedel za slovensko tragedijo 1. 1945, je pomagal organizirati Ligo katoliških Slovencev za pomoč slovenskim beguncem. Pomagal je našim ljudem, da so se lahko vselili v ZDA in Kanado, in je vsakemu, če je bilo le mogoče, prvi segel v roke, ko so stopali na ameriška tla. Nato je prišlo leto 1955. Dasi že 40 let duhovnik, se je na željo pok. škofa dr. Rožmana odločil, da odide med Slovence v Avstralijo. Spet je zaživela njegova pisateljska žilica, razvil in spopolnil je mesečnik »Misli« do neverjetne višine, postal je duša verskega in prosvetnega dela med on-dotnimi Slovenci. Zato se ga v teh dneh tisoči slovenskih rojakov v treh delih sveta, ki sta jih posvetila njegova duhovniška roka in gibčno pero, hvaležno spominjajo in mu želijo blagoslova polno pot naprej in navzgor! P. Bernard Ambrožič — /latomašnik Naši ljudje na Primorskem verjetno gospoda jubilanta ne poznajo dosti, zato pa ga tem bolj cenijo vsi Slovenci, ki jih je po zadnji vojni izseljenska pot zanesla v daljno Avstralijo. Med njimi je zelo veliko tudi rojakov iz Goriške ter s Tržaškega. Slovenija, vas Dobrova pri Ljubljani, mu je dala življenje. Gimnazijo je kot član frančiškanske redovne družine dovršil na Kostanjevici pri Gorici. 22. junija 1915 je bil v Mariboru posvečen v duhovnika. Na ljubljanski univerzi se je nato usposobil za profesorja slovenščine in klasičnih jezikov. Predstojniki so ga namenili za svojo zasebno frančiškansko gimnazijo v Kamniku. Pa ie 1. 1925 nenadoma odšel v Severno Ameriko. Postal naj bi izseljenski misijonar za Slovence. Trideset let je vršil to službo, obšel naše naselbine po ZDA in Kanadi ter kot sposoben pisatelj leta in leta urejeval verski mesečnik »Ave Marija« ter koledar enakega imena. Slovenska nova maša v Argentini V Slovenski vasi pri Buenos Airesu so imeli v cerkvi Marije Kraljice sveta 4. julija 1965 novo mašo, že peto odkar to svetišče stoji, ki jo je opravil lazarist Ivan Likozar CM, G. novomašnik je doma iz vasi Voglo pri Kranju. Niti 18 let starega so ga Nemci v zadnji vojni vtaknili v vojaško suknjo. Pa je imel že tedaj sedanji novomašnik željo po Kristusovem duhovništvu. Ko se je srečal v Italiji ob koncu vojne s slovenskimi begunci in zvedel od njih resnico o položaju doma, se je odločil, da se jim priključi, zlasti ker je na ta način upal doseči svoj cilj. Vstopil je v družbo sv. Vincencija Pa-velskega (lazaristi) najprej kot brat, bil nato poslan v Argentino, tam najprej zlasti kot samostanski krojač in bolničar služil Bogu, dokler niso predstojniki odločili, naj se mu pomaga priti do oltarja. Tako so se izpolnile g. Likozarju njegove mladostne želje. Pri štiridesetih letih je postal duhovnik na veke. Slovenci pa smo v njem dobili novega posrednika med nebom in zemljo. eni z vrvico, drugi z belo ali rdečo bom-baževino. Po sv. maši, predno so se vrnili v svoje koče, so dobili zajtrk in nekaj slaščic, torej nič kosila, kakor je ponekod v navadi. koj z deli, ali brez cementa bom moral čakati še dolgo in tedaj bo morda že prepozno. P. Ivan Oballa iz Marsina PASKALOVA NESREČA V misijonu je treba znati vsega: zidati, popravljati, voditi, učiti. Ob vznožju hriba (misijon je na vzpetini) je bila nekdaj peč, kjer so sušili tobak. Zdaj so zlati tobakovi časi minili in od tiste stavbe sem našel samo štiri očrnele stene. Kraj je zelo lep; zakaj ne napraviti hišice za žene, ki so željne se kaj lepega naučiti. Edina ovira je bilo evkaliptovo drevje. Treba ga je bilo posekati in res smo nekega jutra pričeli z delom. Nekaj časa je šlo vse dobro, samo eno drevo nam je dalo precej preglavic. Ko je bilo spodsekano, je padlo na drugo. Paskal je vzel mojo sekiro, a ni udaril niti dvakrat, ko se je drevo spolznilo in Paskal je ostal z nogo pod drevesom. Po velikem naporu smo ga rešili iz neprijetnega položaja, a noga od kolena navzdol je bila vsa zmečkana. Pa ni Paskal nič jokal; neverjetno je, kako znajo ti ljudje trpeti in prenašati bolečine. V bolnišnici so mu morali odrezati nogo. Hiša je zdaj končana, a stala je eno nogo, nogo našega dragega, simpatičnega in korajžnega Paskala, ki je nenadoma doživel prekrilanje načrtov v svojem življenju. PROBLEMI Misijonsko življenje je lepo, ali ima svoje manj lepe strani. Malo nas je in dela je veliko. Radi bi naredili mnogo, a zadovoljiti se moramo z načrti in sanjami. Naša sedanja cerkev, na primer, bi se morala umakniti novi, večji in prostornejši. Kaže razpoke na več krajih; okna in vrata so postala okusna hrana mravelj in ko dežuje, moči vsepovsod. Mnogo ljudi, po eni ali dveh urah hoda, mora ostati zunaj pod vročim soncem ali pod dežjem, ker je cerkev premajhna. Treba bo sezidati novo. Premišljevali smo veliko. Več reči je že pripravljenih. Kristjani so obljubili tri dni dela. A ostalo? Prijatelji moji, bravci Kat. glasa, ali mi morete dati roko v pomoč? Jaz vam obljubim, da se bom odpovedal počitku, da sežgem opeko, vi mi pa poskrbite za vrečo cementa! Stane samo 1000 lir. Z vašo pomočjo bom mogel začeti ta- To pismo nam je oskrbel g. Evgen Ošnjak, dušni pastir v Črnem vrhu v Slovenski Benečiji (Montefosco di Pulfero). Sam ima v Južni Afriki dva sorodnika misijonarja. P. Lovrenc Ošnjak deluje V portugalskem Mozambiku (Missao Catolica Mossuril - Mo?ambique), p. Emil Cuk (Chiuch — tako spačijo Italijani slovenske priimke!) pa pase duše v kraju Kisinga, P. O. Box 41, Njombe, Tanzanija. Koncem meseca je g. Evgen Ošnjak odpotoval k tema sorodnikoma na obisk. Želimo mu doživeto snidenje z gorečima misijonarjema, da bi videl čim več, to našim bravcem po povratku opisal in nas še bolj vnel v ljubezni do misijonov. Mi pa bomo skušali med tem zbrati za patra Oballa čim več vreč cementa. Tisoč lir ena vreča res ni mnogo. Vemo pa, da še vedno drži slovenski pregovor: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Zakaj ne bi še dodali: Vreča na vrečo cementa — in nova cerkev bo stala! Ka■ 'tj obil ieni te ‘■ene ir Oisk »sta Kal ikoi Od; st in PC % Nf, H/, Radio Trst A Teden od 1. do 7. avgusta 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Koča strica Toma«. Dramatizirana igra. Četrti del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 '01 k t k hat Se 'ieni 'Hm k i 'ensi n h 0 or let nc Se »Noč brez oči«. Drama v dveh dejanjih S Sta, % Si ►e s to c lvecl 'ožil 1ln0 Sni 'ovii ’ez, »tet,-. e,1i , S , ieno 1frojfc i love 'eba ko. i ki Wo er 'tni 'ini zn, Sc s 'K Sb prologom in epilogom. 17.30 Popoldanski ples. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico hin0 avgusta«. — 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele. Antonio Illers-berg: »Triptih«, opera v treh dejanjih. Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. ■— 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico avgusta«. —" 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.55 Pianist Fred-dy Došek. — 19,15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: (5) »Tržaška mestna knjižnica«. — 21.00 Vincenzo Bellini: »Gusar«, opera v dveh dejanjih. Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt - pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. — 19.15 Današnja otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. Pripravila Nerina Švab. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Josip Jurčič: »Kozlovska sodba v Višnji gori«. 22.00 Slavni izvajavci: Kitarist Andrčs Segovia. Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zarer čenča: (9) »Don Rodrigo doseže prestavi-tev očeta Cristofora«. Izvajajo dijaki slo- ^ venskih višjih srednjih šol v Trstu. 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Nove plošč« resne glasbe. — 19.15 Duhovna dediščin« papeža Janeza XXIII.: (5) Rafko Vodeb: »Papež Janez XXIII., glasnik miru tef enciklika "Mir na zemlji”«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra »Alessandro Scar-latti« ital. radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.45): Knjižne novosti: Franc Jeza: »Manlio Cancogni in njegova knjiga "La linea del Tomori"«. Četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: (5) »Narečja in ljudski običaji*- — 18.30 Operne medigre in zbori. — 19.0® Violinske skladbe. — 19.15 Radijska univerza: Guido Fasso: Naravno pravo: (10) »Doktrina naravnega prava in njegova zgodovina«. — 21.00 »Črički okrog hiše«. Radijska drama v treh dejanjih. Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Ženski tednik, pripravila Jadviga Koma«- — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Moderna simfonična glasba. — 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende-Pripravlja Rado Bednarik. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisalberti: (2) »Nastajanje srednjeveškega kos-titucionalizma«. Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 12.15 Največ, najviše, najdlje - mozaik prvenste^ in rekordov. Pripravil Dušan Pertot. '' 13.30 Glasbeno potovanje po Evropi. 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: Stefan^ Landi: »Na poti domov«. — 17.00 Pevski zbori Furlani je-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Schiff« iz. Chio-pris-Viscone. — 18-5® Jugoslovanski avtorji v izvedbi italijanskih orkestrov. Lucijan Marija Škerjanc: trta simfonija za godalni orkester. — 19-^ Poletna srečanja - pripravlja Saša Martelanc, — 20.45 Ženski vokalni kvartet. 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (1®* »Nei-menovanec«. •h «*o ’«« P< i r 'azi go miti 'um •o* ik, ■od “ika m< i»a K * ®k; •tal a ’tdc •m tu, “tin Nn *di do S Sik ‘Uti Si Od Odbor za pomoč odškodovancem Sporočilo Kaj je Odbor za pomoč oškodovancem? ,aJ je Konzorcij? Z raznih strani smo prošnjo za pojasnilo, če sta ome-So£ razlaščencem? ^dgovor: Njegovo delo gre trenutno v e smeri. Kot sem že omenil, organizi-**10 krajevne odbore, delo To je organizacij-in upam, da ga bodo vsi naši >Vedni ljudje razumeli ter se nam pri-Zili, saj je namenjen prav njim. Drugo 110 delo je prizadevanje na vseh pridnih mestih, da bi razlaščenci dobili 'uvičtio takoj izplačano odškodnino pravdanja na sodišču. Tu pa je treba teti. Kakor hitro so objavljeni razlastitvi krediti, preostane za razlaščence sa-: ***na pot, če niso zadovoljni s ponu-0 °eno. Pri tem delu se poslužujemo da bi jih spremenili. To delo je seveda težko in dolgo traja, je pa potrebno, ker našim ljudem grozi še več razlastitev. Ali ni nevarno, da bi stvar trpela, če pride do trenja med Odborom in Konzorcijem? Odgovor: Nevarno je, nujno pa ni. Nam je zelo žal, ker so nekateri politični krogi, ki niti niso v Konzorciju, razbili enotnost s tem, da so Konzorcij politizirali. Naš Odbor je vedno pripravljen skupno nastopati v korist razlaščencev pri posameznih konkretnih akcijah, zlasti pri pogajanjih z oblastmi, Pristaniško ustanovo, Siotom itd. Glede dolinske občine je naš Odbor že dosegel, da so pripravljeni prvotno ponujeno ceno povišati za povprečno 100%, kar pa je še vedno odločno premalo. Za ostale kraje, kjer bo tekla cev, se bodo pogajanja šele pričela in Odbor ima že zbrane potrebne pravne pripomočke. Ali bodo dobili vsi enako odškodnino? Odgovor: Ne. Zemljišča so različna in zato je različna tudi škoda. Zato pa je zelo važno, da se vsakdo vpiše v naše krajevne odbore, ker bo treba skoro vsak primer obravnavati posebej. Pohiteti je treba zlasti v dolinski občini. Važno za vse, ki jih prizadene naftovod Odbor za pomoč razlaščencem, ki ima sedež v ulici Machiavelli 22/2 v Trstu in mu predseduje dolinski občinski svetova-vec dr. Alojz Tul, je svojim članom in vsem prizadetim iz dolinske in drugih občin, brezplačno na razpolago za nasvete in pomoč. Pisarna deluje zdaj vsak dan ob delavnikih od 11.30 do 12.30. Odbor prosi krajevne odseke, naj pohitijo z izpolnitvijo pristopnic v tistih krajih, kjer jih še niso izpolnili. Zadnje čase je bilo vodstvo Odbora za pomoč razlaščencem na posredovanje deželnega poslanca dr. škerka sprejeto pri deželnem odborniku dr. Marpilleru, dne 23. julija pa pri predstavnikih Industrijske ustanove. Na obeh mestih je Odbor izročil dolgi strokovno in pravno utemeljeni pismeni vlogi, v katerih se zavzema za koristi razlaščencev. Na žalost nam prostor ne dopušča, da bi navedli besedilo obeh vlog. Vsekakor lahko rečemo, da je odbor sam brez neke druge konzorčne organizacije preprečil nekatere nevarne ukrepe ter dosegel, da so še možna pogajanja o cenah. Ce bi tega ne bilo, bi oškodovancem, vsem, brez izjeme, ostalo pravdanje kot edina možnost za zvišanje cen, ki jih je določila razlastitvena ustanova. Na sestanku dne 23. julija je dr. Tul izročil za predsednika Pristaniške ustanove spomenico Odbora za pomoč razlaščencem ter obrazložil njene točke. Deželni poslanec dr. Jože Škerk pa je prav tako v imenu Odbora predlagal, naj Ustanova imenuje posebno komisijo (v smislu črke m, čl. III. ukaza ZVU št. 66 iz leta 1953). V komisijo bi na vsak način morali biti imenovani predstavniki lastnikov razlaščenih zemljišč ter zastopnik dolinske občine. Dr. Škerk je dalje zahteval odgoditev dostavitve razlastitvenih dekretov (ki so bili podpisani 8. julija) 187 lastnikom, za katere je bil v maju izobešen seznam na dolinskem županstvu. Potem je dr. Škerk še zahteval, da pri določanju odškodnine upoštevajo določilo zakona št. 633 iz leta 1964 za razlastitve v industrijski coni Tržiča in Aussa-Como. Za tiste primere zakon določa, da je treba višino odškodnine zvišati za 20 odstotkov, če so razlaščeni lastniki neposredni obdelovavci zemlje ali najemniki. Zastopstvo Ustanove je obljubilo, da bo te zahteve proučilo in da bo imelo še več razgovorov s predstavniki Odbora za pomoč razlaščencem. Razgovoru so še prisostvovali deželni svetovavec dr. šiško-vič in predstavniki Konzorcija v okviru Kmečke zveze. Izšla je petdeseta v vrsti »Knjižic« Na božjo pot °vnjakov, politično pa nas podpira ^°Venska skupnost. Glede naftovoda je e^a ločiti razlastitev in služnostno pra-, ■ V dolinski občini, kjer bodo hranil-Za nafto, črpalke in druge naprave, l£i° lastniki zemlje razlaščeni. Drugod, tr bo tekla naftovodna cev, ostanejo hiki, toda na to lastnino bo vpisana kostna pravica. Škoda bo seveda po-^ in povsod je treba pomagati, da se Zadeva vsaj pravično uredi, ker je že 'Mogoče preprečiti. In Odbor bo lahko °lj pomagal, čimveč članov bo imel. 0 ie tako važno, da se vsi vpišejo vanj. , '°r je že dal pobudo za sestanek med SIOT ter zastopniki razlaščencev. Sestanka ni prišlo zaradi nekega prote-| Kniečke zveze pri deželnem odborniku '®rMllaru. Tako smo, žal, izgubili precej Učenega časa. Upamo, da bo po posre-“>iju deželnega svetovavca dr. Škerka Pogajanj vendarle prišlo. V teku so nekatere druge akcije. Težava je tudi YaZl(tstitvenih zakonih samih, ki so zelo 00 I %°dni. Naše prizadevanje gre za tem, 'V Ki! »Knjižice«, ki jih od 1. 1957. dalje izdajajo ..salezijanci na Opčinah, slavijo svoj jubilej. V juniju je izšla petdeseta v vrsti »Knjižic« z naslovom »Na božjo pot«. Zadnja knjižica je izredna po obsegu, opremi in vsebini. Ima namreč 96 strani, dvakrat več kot običajno; oprema je zelo razgibana, saj jo krasi kar 17 slik; kar se tiče vsebine, je pa tako zanimiva, da brav-ca zagrabi z vso silo že na prvi strani in ga ne spusti, dokler ni vse knjižice prebral. Največjo zaslugo za to ima brez dvoma avtor tega spisa, goriški škofijski kancler dr. Rudi Klinec. On je namreč zbral podatke o raznih nam Slovencem že znanih in istočasno dragih božjih poteh ter jih na poljuden način podal svojim brav-cem. Preden začne govoriti o posameznih božjih poteh, razloži smisel romanj, njih zgodovino in kako se jih moramo udeleževati, da nam bodo v dušno korist. Nato pa slede opisi svetišč kot so Barbana, Brezje, Censtohova, Einsiedeln, Fatima, Loreto, Lurd, Lemont v ZDA, Marijino Celje, Oropa, Stara gora, Sveta gora in Sv. Višarje. Kot rečeno, knjižica je silno poiična ter zanimiva. Marsikatero omenjenih božjih poti naši ljudje že poznajo, druge pa, bodo, če Bog da, še obiskali, kot n. pr. drugo leto Jasno goro pri Censtohovi na Poljskem. Knjižico »Na božjo pot« vsem našim rojakom toplo priporočamo. Kljub povečanemu obsegu in razkošni opremi je cena ostala nizka: 150 lir. Spada pa ta knjižica brez dvoma v vsako slovensko hišo. Sploh bi moralo postati nekaj samo po sebi umevnega, da vsak Slovenec v zamejstvu postane naročnik, bravec in po-speševatelj tega koristnega čtiva. Ce pomislimo, da je skupno število »Knjižic«, ki so bile do sedaj natisnjene, doseglo 150.000 izvodov, potem bomo razumeli, da gre za izredno važen način apostolata med našim narodom, ki ga moramo vsi podpreti. Zato tudi v bodoče navdušeno segajmo po novih »Knjižicah«, ki se bodo pojavile med nami! Med prvimi bosta »Bog biva« ter življenjepis žrtve nemških nacistov poljskega mučenca p. Maksimilijana Kolbeja. Zavedajmo se: ko širimo »Knjižice«, pomagamo graditi božje kraljestvo na slovenski zemlji! J. Jk. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je preučilo sporočili vodstev Italijanske socialno-demokratične stranke in Italijanske socialistične stranke, objavljeni v tisku v petek, 23. t.m., ki se nanašata na nasprotovanje teh dveh strank glede na vključitev SDZ v upravne večine. Slovenska demokratska zveza predvsem odločno odklanja očitek Italijanske social-no-demokratične stranke, da je »nacionalistična« in da predstavlja »politično neopredeljeno gibanje«, ter ugotavlja, da ne uganja nacionalizma, da pa zahteva zaščito slovenske narodnostne skupine v Italiji v smislu 6. člena ustave z namenom, da bi pripadniki te narodnostne skupine uživali nedotakljive človečanske pravice po 2. členu ustave. Samo tako bodo Slovenci v Italiji imeli tisto enako dostojanstvo v družbi in tisto enakost pred zakonom, ki so jo pred časom že uživali in katero nudi 3. člen ustave vseim državljanom, ne glede na jezik. Te pravice je pred -kratkim potrdil sam predsednik republike g. Saragat. Jasno je, da Ital. soc. demokratična stranka zamenjava človečanske pravice s političnim nacionalizmom oziroma misli, da je oboje ista stvar; pri tem pozablja, da sta spoštovanje človečanskih pravic in jamstvo za njih popolno uživanje temelj republikanske ustave, za dosego katere so Slovenci močno prispevali z bojem, trpljenjem in mučeništvom. SDZ obstoji devetnajst let. V njej se zbirajo katoliški in demokratični Slovenci. Sedem krat se je udeležila volitev z lastnimi slovenskimi listami, ki so prejemale vedno rastočo naklonjenost slovenskih volivcev. Dvakrat, namreč 1958 in 1963 je z uspehom svetovala svojim volivcem, naj pri političnih volitvah podprejo kandidate Krščanske demokracije. In to je, kar Italijanski soc. dem. stranki in Ital. socialistični stranki ni všeč! Tudi pri upravah so svetovavci, izvoljeni na listah SDZ, učinkovito pomagali pri delu. Zato so očitki, ki jih Ital. soc. dem. stranka meče na SDZ, brez vsake podlage. Kar samo od sebe pa vstaja vprašanje: ali nimata Ital. soc. dem. stranka in Ital. socialistična stranka v svojih vrstah tudi velikih buržujev in kapitalistov?... Popolnoma neutemeljena je tudi zahteva PSDI in PSI, naj se SDZ izključi iz upravnih večin, ker da ne spada v območje leve sredine. V tej zvezi je omeniti, da sta obe socialistični stranki sklenili zvezo s tržaškimi prijatelji Slovenske demokratske zveze v Gorici; da so v Doberdobu; v Sovodnjah PSI, PSIUP in PCI postavile skupna liste in odbore; da je v drugih krajih goriške pokrajine PSI zaveznica PCI; in da so v odborih leve sredine na Tridentinskem in Poadižju ter v Dolini Aosta bili in so še zastopniki Volkspartei in Valdostanske zveze. Naštete skupine: demokratični Slovenci v Trstu, PSIUP, PCI, nemški in francoski zastopniki tudi ne spadajo v levo sredino, kot jo pojmujeta tukajšnja PSDI in PSI. Leva sredina dejansko ni strogo zaprta za druge stranke, skupine in demokratična gibanja. Formula leve sredine ni odklanjala drugih, niti ko je šlo za izvolitev predsednika republike g. Saragata, ki je bil izvoljen z odločilnimi glasovi komunistov, ki so tudi zunaj leve sredine. Goriška PSDI in PSI naj rajši rečeta, da nasprotujeto SDZ, ki je nesporno demokratična in edina zastopnica Slovencev, zato ker nastopa pri volitvah z opredeljenimi slovenskimi listami; ker je SDZ večkrat podpirala KD in ker bi radi, da bi prišlo do preloma med obema, da bi tako prevladali v krajevnih upravah, in tudi zato, ker se bližajo volitve v državni zbor; ker hočeta vrniti prejšnjo veljavo tako zvanim socialistom slovenskega jezika, ki ne predstavljajo slovenske narodnostne skupine, ker se vedno označujejo kot svetovavci PSI, kateri imajo čast pripadati. Ti italijanski socialisti slovenskega jezika pa preko Slovenske kulturne in gospodarske zveze, katere člani so, javno prejemajo navodila od jugoslovanskega komunističnega režima, ki je diktatorski. Zato niso demokratični in so nujno v dvoumnem položaju, ker diktatorskega režima ne obsojajo. Ali ga obsojata PSDI in PSI?... Kljub temu pa SDZ ne nasprotuje vstopu teh italijanskih socialistov slovenskega jezika v odbore; zahteva le, da je prisotna tudi ona. Kar zadeva slovensko narodnostno skupino, je pa nasprotovanje teh italijanskih socialistov slovenskega jezika glede vstopa svetovavcev SDZ v odbore naravnost sramotno.. Prekinitve pogajanj za sestavo večine ni torej kriva KD, temveč premišljena nepopustljivost PSDI in PSI glede demokratičnih Slovencev, ki stremi za tem, da te odtrga od Krščanske demokracije. * * * »Primorski dnevnik« z dne 27. t.m. namenoma po svoje tolmači sporočilo vodstva SDZ v odgovor na pojasnili PSDI in PSI, ki sta ju prinesli »Piccoto« in »Gazzet-tino«. Iz tega, kar so v zadnjih tednih listi objavili glede pogajanj za sestavo upravnih odborov, jasno izhaja, da se je italijanski socialist slovenskega jezika g. Wal-tritsch odločno upiral vključitvi svetovavcev SDZ v odbore. Samo »Primorski dnevnik«, glasilo in zagovornik vseh italijanskih in slovenskih marksistov, od socialnih demokratov do komunistov (ne pa tudi slovenskih demokratov!), noče sporočiti javnosti Waltritschevega škandaloznega zadržanja. »Primorski dnevnik« seveda ne navaja nekaterih važnejših odstavkov sporočila vodstva SDZ! TEŽAVE Duhovnik nagovori občinskega predsednika: »Lepo vreme imamo.« Predsednik: »Da, vedno lepo, odkar smo si podvrgli tri četrtine Boga.« Župnik: »Pravijo, da vam sedaj ravno zadnja četrtina dela strašne preglavice!« Komunist župniku: »Saj vam nihče ne verjame, ko ljudi s svojim naukom varate.« Župnik: »Ni tako, mi jih varamo, kot pravite vi, že 2000 let, a nam še verjejo, vi jih pa le 20 let in vam res nihče ne verjame več.« DAROVI: Za Katoliški dom: P. N., Gorica, 5.000; A. M., Gorica, 10.000; Velikonja Milka -Follonica, 1.000; Hladnik Francka 2.500; N. N. 65.000. Vsem darovavcem iskren Bog plačaj! Vodstvo Slov. Alojzijevišča v Gorici sporoča, da se v ponedeljek, 2. avgusta začnejo lekcije za jesenske popravne izpite. Dijaki, ki se želijo poslužiti te prilike, _ naj se čimprej prijavijo. ni I ............ """" .................................................. """"""""................. """"H ...................HI,"II,milili IMUNIMI,II Illllllllllll ...................... UMI........., MMMMIMIMMMMMMI e res nimate prostora zame, pa grem, ;°der sem prišel! Saj sem že navajen, '^ati se po svetu, če mi je namenjeno, Angleži drugič vrnejo, pa naj me! va reč! Nalašč bom prišel še enkrat . Tretjič rado gre. Ušel bom od do-kakor sem že dvakrat, če bom le °stal. Samo da bom to pot rajši šel NEDELJO POPOLDNE SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU Hi.................................................................................................................................................................... ...................""""""""""""......................MMMMMMMMMMMMMM................IIIIIIIMIMMII...MMIIMMM........IMIIMM............................................................................................IIIIIIIMIIMIIIMMIIIMIIMIMI1IMMKII MEJA 29 aHjo. Pravijo, da doli ni takega pri-na begunce in tudi zmrzujejo in Qajo ne tako kot mi v Avstriji.« ^š prav, Nace. V Italiji je toplejše i **di bliže boš imel od ondod v Ar-4 l0,'< je bil župnik vesel, da je Nacetu Mi le šlo v glavo, da na Slemenici 1 izrednih okoliščin trenutno ni za- Da se ne bi začel premišljati, je 'stavil: i,. llkor vidim, te niti to ne bi oviralo ^sklepu, da pojdeš v Argentino, ako bi moral napraviti majhen ovinek [ 1 Jugoslavijo. V tem primeru bi se domačih poslovil, ko nam ta to- lažba ni bila dana, kajne?« »Žlahta je raztrgana plahta! Ko mati umrjejo, vsak na svojo stran vleče,« Naceta misel na domače ni prav nič ganila. Zaradi njih ne bi maral hoditi -v Jugoslavijo. »Poslušaj, Nace! Odkod imaš ti v glavi toliko pregovorov, da za vsako priložnost najdeš pravega?« se je zavzel gospod Simon. »Veste, to je ljudska modrost,« so zaradi pohvale Nacetu lezla usta kar sama narazen. »Očeta sem vselej napeto poslušal, ko so kaj rekli, pa sem si jih nabral čedno zalogo. Tako človek ne zgleda tako neumen, čeprav ni hodil v šole.« »Imaš prav, Nace!« šola marsikaj dobrega ob strani pusti. Študente polni s tujo učenostjo, domače modrosti pa ne izkoristi. Ti si torej pravi ljudski modrijan !« se je gospod Simon dvignil in stopil k omari, vzel iz nje steklenico mašnega vina in med nalivanjem še dalje hvalil Naceta: »Ti si res prijeten človek za družbo. V taborišču te morajo imeti silno radi in te gotovo že pogrešajo.« Bolj kot pohvala je Nacetu ugajalo vino. Najrajši bi takoj zlil vase polni kozarec, a je le počakal, da si je tudi župnik nalil in vzel kozarec v roke. Spet bi rad Nace brž trčil ali brez vsakih ceremonij nesel kozarec k ustom, a župniku se nikamor ni mudilo. »Veš, Nace, zakaj trčimo s kozarci, prodno pijemo?« Nace na to še nikoli ni mislil. »Ti pa jaz povem. Zgodilo se je nekoč, da je uho očitalo vinu: Pet bratov nas je in za vsakega od njih imaš nekaj: oko te gleda, nos te voha, jezik te okuša, roka se te dotika, le jaz nimam nič od tebe. — Slišali so ta pogovor vinski bratci in so sklenili: Da bo tudi uho imelo kaj od vina, bomo posihmal trkali s polnimi kozarci. ------ In zato trčiva tudi midva, da bodo še ušesa nekaj imela od vina! Nace, na zdravje! Da bi še letos srečno zaplul v deželo Janeza Peruna!« Nacetu so se od veselja iskrile oči že ob trkanju in še bolj po pitju. Vino je bilo veliko boljše kot cviček, katerega je bil on navajen. »Tega pa res še nisem vedel, zakaj je treba trčiti, predno se pije. Pa sem doma veliko hodil po zidanicah.« »Vsi ljudje vse vedo. Boš pa zdaj še komu povedal, kar si pri meni zvedel,« je bil dušebrižnik ponosen, da se je Nace tudi od njega nekaj naučil. Vino je predramilo v Nacetu spet samozavest in ponos. Spravil je na dan, kar ga je vse dotlej težilo: »Pravzaprav bi vam ne bilo treba prestavljati vprašanj. Sem sam čisto dobro odgovarjal. Že na pamet vem, kaj je treba odgovoriti. Povsod isto vprašajo.« »Saj se nisem ponujal. Prisilil me je, da sem bil za tolmača. Morda se je bal, da sem se preveč dolgočasil in me je zaposlil,« se je gospod Simon obzirno opravičeval. Ker se dušebrižnik ni zganil, da bi Nacetu znova nalil, ga je bilo treba spomniti. Nace je imel lepe izkušnje, kako se pride do novega kozarca: »Dobro vino imate! Pa ne, da bi bilo mašno vino?« je fant nesel nos čisto blizu steklenice. »Seveda je. V župnišču ni drugega kot mašno vino, ker ga izven maše nihče ne pije. Zato se ti ni treba bati, da bi te po njem glava bolela,« je župnik vstal, da bi spravil vino. A Nace ga je še pravi čas prestregel: »Vi se pa ne bojite tako za mašno vino, kot se bojijo v taborišču, kjer mežnar vsako jutro že pred mašo gospodom v kelih eno samo žličko vina za vso mašo vlije. Gospodje morajo zelo paziti, da pridejo z njim do konca maše. Tako tudi za ministranta nič ne ostane...« Gospodu Simonu ni preostalo drugega kot da je Nacetu ponovno nalil do polovice kozarca. Posledice seveda niso izostale. Tečna večerja in obilno vino sta Nacetu vrnile stare moči in domobransko korajžo. »Veste, prav nič se nisem bal Angležev. Zal mi je, da jih nisem ven vrgel. Ce bi ne bilo zaradi vas, bi jim sploh ne odgovarjal. Če bi mi vi ne bili rekli, naj grem pod posteljo, bi jih bil kar tu počakal, ker pravzaprav nimam vzroka, da bi se pred kom skrival,« je Nace zaradi pijače sam sebe na laž postavljal. (se nadaljuiel □ RIŠKE NOVICE Seja občinskega odbora v Gorici Župan Gallarotti je na zadnji seji občinskega odbora v Gorici poročal o svoji navzočnosti na otvoritvi beljaške alpske ceste. Na tej otvoritvi se je sestal z visokimi predstavniki avstrijske republike in deželne vlade. Sestanek, ki so ga imeli po otvoritvi, je pokazal kako prisrčno je prijateljstvo med obema obmejnima državama. Nove in boljše prometne zveze bodo to prijateljstvo še poglobile. Nadalje so na seji poročali o udeležbi občinskih predstavnikov na otvoritvi nove župnijske dvorane v Standrežu. Odbornik se je v imenu občinske uprave zahvalil za tako koristno in lepo zgradnjo, ki bo služila štandreški mladini za vzgojo in zabavo. Odobrili so nato več izdatkov za razne šole. Občinska uprava je tudi sklenila potrošiti znesek 571.000 lir za namestitev novih prometnih znamenj na križišču Vit-torio Veneto in ulico III Armata. Doslej je namreč imela na tem križišču prednost ulica III Armata, kar pa se ni izkazalo za najboljše, če pomislimo, da je ulica V. Veneto bolj prometna in zlasti, da pelje k bolnišnicam, kjer večkrat za težko bolne in ranjene odločajo minute. Zato bo v kratkem tudi to vprašanje ugodno rešeno. Za pomoč prizadetim kmetom Pretekli četrtek 22. t. m. se je na sedežu pokrajinske uprave sestal odbor za pomoč prizadetim kmetom po zadnjem neurju. Navzoči so bili poleg predsednika Chientarolija še kmetijski odbornik in nadzorniki občin Gradež, Medeja, Tržič in Škocjan ter predstavniki goriške trgovinske zbornice in hranilnice. Na sestanku so razpravljali o škodi, ki jo je povzročilo neurje po raznih krajih naše dežele ter kako bi najbolje razdelili denarni sklad v korist prizadetim. Sklenili so, da bodo zbrana finančna sredstva v znesku 30 milijonov lir razdelili preko občinskih uprav najbolj prizadetim družinam. Izvolili so tudi odbor, ki bo poskrbel za najboljšo uresničitev teh načrtov. Novi predpisi za obmejne prepustnice V malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo so poleg že od 1. julija uveljavljenih ugodnosti stopile te dni v veljavo novi predpisi, ki bodo zelo olajšali prehod meje s prepustnicami. Na italijanski strani se je področje, prehodno s prepustnicami, razširilo še na Turriaco, Villesse, Versa, Pieris in Isola Morosini, na jugoslovanski pa na področju Kopra na Novi grad do Preserja in na Pulj. Za pospeševanje turizma so jugoslovanske oblasti uvedle še drugo olajšavo, za DRUGO NEDELJO, 8. AVGUSTA, OB 8. ZVEČER VSI VABLJENI V DOBERDOB K TRADICIONALNI MARIJINI PROCESIJI S SVEČAMI IN S PETJEM OB PRILIKI PRAZNOVANJA MARIJE SNEŽNICE. katero lahko prosijo na obmejnih prehodih italijanski državljani, in sicer za o-bisk kateregakoli kraja v Jugoslaviji. V ta namen mu jugoslovanske oblasti izdajo posebno modro prepustnico, veljavno za 72 ur (vedno šteto od polnoči od dneva vhoda v Jugoslavijo). Prenesti se sme le 300 dinarjev, medtem ko je valuta v lirah neomejena. Natečaji za srednje šole Ministrstvo za javno vzgojo je v dodatku Uradnega lista od 16. julija letos objavilo dekret o natečajih za 3102 službenih mest na srednjih šolah. Prošnjo z vsemi predpisanimi dokumenti naj prosilci pošljejo ministrstvu v roku 60 dni po razpisu natečaja. Nova moderna šola nasproti stolnice 2e leta 1959 je bila odobrena zgradnja šolskega poslopja v ulici Marconi, kjer je že od nekdaj sedež osnovne šole. Dela so sedaj dali na dražbo in prevzela jih je tvrdka Luigi Tessari iz Gorice. Načrt nove gradnje je napravil ing. Fornasari in predstavlja vse, kar nudi najmodernejša tehnika. Osnovna šola bo štela dvanajst učilnic. Poleg zgradbe, kjer bo o-snovna šola, bo še poslopje za otroški vrtec, obsežno dvorišče in potrebne pritikline. Vhod v vsa ta šolska poslopja bo nasproti stolne cerkve. RZASKE NOVICE MSGR. MATIJA ŠKABAR V soboto, 30. julija bo poteklo 66 let, kar je msgr. Matija Škabar pel novo mašo v Barkovljah. Sedaj je v svojem devetdesetem letu, a še vedno čil in krepak. Čestitamo mu ter mu iz srca želimo, da bi učakal še veliko lepih obletnic, kar je bil začel delati v vinogradu Gospodovem. Tržaška pokrajina in Slovenci Tržaška pokrajinska uprava je začela izpolnjevati nekatere točke sporazuma med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine. Proračun med drugim predvideva 27 milijonov lir za nove napise za kraje in ceste, ki bodo v smislu sporazuma tudi slovenski. Dalje je že nakazan kredit za nekatere ceste, ki jih zahteva Slovenska skupnost zlasti za cesto Do m j o-M a č k o v 1 j e-Osp in cesto po Krasu skozi Medjo vas. Na zahtevo Slovenske skupnosti so bili imenovani župan ig. Legiša kot zastopnik tržaške pokrajine v deželno komisijo za gorsko gospodarstvo, dr. Floridan v komisijo za ljudska stanovanja in g. Alojz Križmančič iz Bazovice v komisijo za živinorejo. Službo so doslej dobili na pokrajinski proračun trije Slovenci. f Jožefa Kranner Ob vznožju višarske božje poti na pokopališču v Zabnicah čaka od 22. t. m. vstajenja vzorna krščanska mati in žena Jožefa Kranner, roj. Hladnik. Gotovo si v mladosti ni predstavljala, da bo počivala daleč proč od svojega rojstnega kraja in izven meja svoje matične države. Doma je bila namreč v bližini Ljubljane, v kraju Devica Marija v Polju. Tam je tudi doživela stiske prve svetovne vojne ob strani svoje matere -vdove, ki je trepetala s svojimi tremi hčerkami za usodo svojih treh sinov, ki so morali iti vsi na vojsko. Kruta vojska jih je pobrala enega za drugim in pustila v družini nenadomestljivo vrzel. Je pa prav prva svetovna vojna odločila življenjsko usodo mlade Jožefe Hladnik. Spoznala je svojega bodočega moža, ki se je kot avstrijski vojak in vojni invalid takrat mudil v bližini njenega kraja. Februarja 1918. sta se zvezala za vse življenje. Pot ju je vodila najprej v rojstni možev kraj, v 2abnice v Kanalski dolini, leta 1925 pa sta se z družino spet vrnila v Devico Marijo v Polju. Družina je rastla, rodilo se je 6 otrok, trije fantje in tri dekleta. Mož je bil zaposlen v papirnici v Vevčah, treba je bilo živeti skromno in sad te skromnosti je bila družinska hišica. Otroci so se hitro vključili v farno občestvo ter postali steber verskega in prosvetnega življenja v župniji, zlasti Martin in Marica. Medtem je prišla druga svetovna vojna iri začela zadajati skrbni materi Jožefi rano za rano. Trepetala je za najstarejšega sina Martina, ki so ga italijanski fašisti zaprli takoj prve dneve po prihodu, kasneje pa spet preganjali tako Italijani kot Nemci. Trepetala' je za usodo sina Marijana, ki je doživel kot trapistov- ski brat nacistično zasedbo samostana v Rajhenburgu, bil priča nasilnemu preseljevanju Slovencev iz kraja molitve, ki se je spremenil v zbirno taborišče ter končno bil izgnan iz samostana leta 1945., ko so naciste nasledili prav tako nasilni slovenski komunisti. Trpela je ob žalostni usodi najmlajšega sina Joškota, ki so ga Italijani najprej odvlekli v Gonars, nato pa je padel kot borec na strani protikomunističnega odpora. Trepetala je za svojega moža ,ki je bil kot nočni čuvaj večkrat na tem, da ga komunistični partizani zaradi svojih reikvizicij ubijejo. Bala se je za svoje hčere, da bi ne padle v mreže pokvarjenih ljudi in bile žrtve raznih zvodnikov. Nato je prišel mesec maj 1945, ki je prinesel s seboj veliki odhod najboljših naših ljudi v tujino. Tudi ona je zapustila z možem, hčerami in sinom Martinom svojo rodno zemljo. Doživela je bedo begunskega življenja, lakoto po taboriščih in ko se je začela begunska skupnost razhajati, izgubo svoje hčerke Marice, ki je z možem odšla v daljno Argentino. Nikdar več je ji ni bilo dano videti. Sama pa je z možem našla svoj dokončni dom v Žabnicah, kjer so se ji bili rodili prvi otroci. Tam so jo vsi poznali po njeni vnemi, s katero je leta in leta vsak dan ob lepem in grdem vremenu hodila v farno cerkev in tam prejemala Kruh močnih. Poldrug kilometer tja, pol-drug kilometer nazaj, to je bila njena vsakdanja pot. Sedaj se je umirila za vedno. Višarska Mati božja zre nanjo in ji je jamstvo, da se je tudi v njenem primeru uresničilo geslo škofa Jegliča: Po Mariji k Jezusu! — jk Zpniška občinska nprava in znemenje ob po i Ko stopiš v našo vas, te na levi strani ceste pozdravi prijazna kapelica, posvečena Srcu Jezusovemu, nekoliko više za občinsko hišo, ki ima v njej svoj sedež županstvo, pa naletiš na drugo, ki ima za nas Zgoničane zgodovinski pomen. V njej je lepa podoba Žalostne Matere božje in nad njo v kamen vklesan latinski rek: Tolažnica žalostnih t: prosi za nas Deželni svet Deželni svetovavec dr. Jože Škerk je skoro vsak dan govoril na sejah deželnega sveta in raznih komisij. Obravnaval je najrazličnejša vprašanja, ki so bila na dnevnem redu in v kolikor zlasti zanimajo Slovence. Omenimo naj njegov temeljiti govor o Slovencem večkrat škodljivem delovanju Pristaniške ustanove v Zavljah, ko razlašča naše ljudi. V javnost so prišle stvari, ki jih vse premalo poznamo. Dr. Škerk je zahteval, naj dežela stavi nekatere važne pogoje, preden nakaže tej ustanovi predvideno pomoč za industrijski razvoj. Proračun dolinske občine Prejšnji teden je dolinski občinski svet razpravljal in glasoval o proračunu za finančno leto 1965. Vse ostale občine na Tržaškem so to delo opravile že pred mnogimi tedni, le dolinska in miljska občina sta ga odlašali do zadnjega. Glavni podatki proračuna so naslednji. Dejanskih dohodkov predvideva 54.153.209 lir, izdatkov pa 98.265.160. Ce k prvi postavki priložimo še 5.369.125 lir (gibanje glavnic) in drugi 14.835.849 lir (upravna izguba vodovoda za leti 1963 in 1964) in 5.149.125 lir (gibanje glavnic), vidimo, da izkazuje letošnji proračun skupno 59.522.334 lir dohodkov ter 118.250.134 izdatkov. Primanjkljaj znaša torej 58.727.800 lir. Svetovavci Slovenske skupnosti so aktivno posegli v razpravo ter vprašali občinski odbor za številna pojasnila glede posameznih postavk, ker jim je bilo nerazumljivo, zakaj se že vrsto let veča deficit, medtem ko dohodki ostajajo skoro nespremenjeni. To dokazuje, da občinski upravitelji niso znali najti primernih pobud, da bi se stanje spremenilo na boljše. Kot je dejal dr. Tul v imenu svetovavske skupine Slovenske skupnosti, iz proračuna ni razvidno ,da bi imela vladajoča večina (komunisti in socialisti) večletni perspektivni program, temveč se omejuje na tako imenovano redno administracijo, to je na izvajanje tistega, kar je dolžna po zakonu. To je pa v današnjih razmerah absolutno premalo, kajti potrebe v občini rastejo iz dneva v dan in upravitelji bi jim morali biti kos. Za izboljšanje življenja in zadostitev potreb pa je nujno, da občinski upravitelji opustijo improvizirani način reševanja problemov od dneva do dneva ter uberejo pot, ki teži k izredni občinski upravi. Zato Slovenska skupnost ni glasovala za proračun. Ob tej priliki sta svetovavca Zahar Mario in dr. Tul opozorila župana na vrsto potreb in problemov v posameznih krajih v občini: ureditev potoka v Dolini, asfaltiranje poti skozi Mačkovlje ter ureditev prostorov ambulante v srenjski hiši, asfal- To kapelico, ki tako živo in prepričljivo izraža in tolmači verska čustva vdanosti in pobožnega češčenja, >ki so ga Materi božji izkazovali naši predniki, je v njihovem imenu dala postaviti zgoniška občinska uprava v daljnem Gospodovem letu 1880, kar ti prav tako pove v kamen vklesan napis: Zgoniška občina MDCCCLXXX„ ki stoji ob vznožju svete podobe. Neomajno versko prepričanje, globoka ljubezen in sinovska navezanost na Marijino priprošnjo in pomoč so torej našle izraz v tej hvalevredni potezi naših takratnih občinskih mož, ki so svoje prizadevanje in skrb za javni blagor svojih občanov pravtako javno izročili nebeški Materi. In te poteze se ni upalo zabrisati niti fašistično divjanje polpretekle dobe, čeravno je bil tudi takrat — kakor še dandanes — viden slovenski napis: Zgoniška občina. Kaj pa danes? Komunistični upravljači, ki si že devet let nepretrgoma sledijo na krmilu občine in ki jih ob vsakokratnih volitvah podpro tudi mnogi zaslepljeni katoličani, se za sveta znamenja, ki so jih naši predniki zgradili po vseh naseljih naše občine, niti malo ne zmenijo. Najraje bi jih seveda podrli, ker pa »njihov čas še ni prišel«, jih puste v ne-mar v upanju, da bodo sama razpadla, ko bodo »belogardisti« (ikakor komunisti nazivajo verne sovaščane) nehali zanje skrbeti... Še več! »Kulturna vnema« srpa in diva gre danes tako daleč, da pošilja st je avantgardiste — pripadnike komi« stične iniciative, — plakatirat prav zida častitljive vaške kapelice, ki je zaenki še ne more porušiti! Tako mora danes kapelica, ki predst) Ija simbol vere in najsvetejših izročil > ših pradedov služiti komunistični pari Italije (KPI) kot vabilna tabla za njs vsakovrstne »proslave«, razne kravje vinske razstave ter seveda za povsod F čujoči ples s teranom in pršutom. Če vse te »ljudske manifestacije« stisfl' se ti kot neizogiben izcedek spet in s? poraja ples. Ta je postal začetek in k on vse komunistične »kulturne ustvarjalnost Toda zgoniški občani, ki nam komii zem ni vtopil vere v pijanem plesu, ljubimo in cenimo možatost, poštenje delavnost svojih prednikov, ne mislimo* tega stanja molče prenašati. Zato ja'1 pozivamo pristojno oblast, ki nadzira javnost občinskih uprav, da v duhu veri svobode, svečano zajamčene v republ® ustavi, zaščiti sveta znamenja pred # čaščenjem in da se od primera do priffl* natančno prepriča, kako in za kaj upol* lja zgoniška komunistična občinska upri tisti denar, ki je v proračunskih postavi? ^ke namenjen vzdrževalnim potrebam cerk1 nih stavb. Ali bo komunistični župan, ki ni ^ plakatirati zidov svoje lepe in gos; urejene gostilne, ampak je — kljub $ zorilom — raje »dovolil«, da so koin1* stični iniciativci umazali zidove naše pelice, sedaj poskrbel, da bodo občii|i uslužbenci kapelico tudi očistili? Verni zgoniški občani, ki nam je s'"1 preteklost naših prednikov v čast in po' najodločneje zahtevamo, da KP-upra'4 nekulturnim in sramotnim žaljenjem šega verskega prepričanja preneha! ) v , sto »1)1 In »i v' Ver Prt Ita km Brc Ita da ski Dos K lov tiranje poti in ureditev kanalizacije v Gro-čani ter namestitev centralne kurjave v poslopju srednje in osnovne šole v Dolini ter popravilo stare srenjske hiše v Borštu in poti k pokopališču. Tretji festival znanstveno-fantastičnega filma v Trstu Od 9. do 17. julija se je vršil v Trstu tretji festival znanstveno-fantastičnega filma. Kot smo pisali že lani, vzbuja ta festival precej odmeva v mednarodnem tisku. Vendar, če bi hoteli izraziti naše objektivno mnenje, bi morali priznati, da ni letošnji festival prav nič napredoval napram lanskemu. Dejstvo je namreč, da je bilo v predvajanih filmih prav malo znanstvene fantastike, v nekaterih celo nič. Ti slednji niso imeli z znastveno fantastiko prav nič skupnega in se čudimo, da so jih organizatorji kot take sprejeli. V nedeljo, 11. julija so predvajali francoski film »Alphaville« znanega režiserja Jeana Luca Godarda. To delo je prejelo odlikovanje »zlatega medveda« na berlinskem filmskem festivalu. Že po končanem filmu smo lahko pričakovali, da bo eden glavnih kandidatov za nagrado tržaškega festivala. In to se je tudi zgodilo. Čeprav je ta film precej dober, ne bi morda odnesel prve nagrade, ako bi se moral boriti s kakim resnim tekmecem. Tega pa ni bilo. Če izvzamemo češki film »Zgubljeni obraz«, so bila vsa druga predvajana dela precej povprečna. Zato je »Alphaville« brez vsakršne posebne težave prejel prvo nagrado. Zlati pečat je prejel italijanski kratkometražni film »Napad« (Invasione). Nočemo trditi, da je ocena letošnjega festivala docela negativna. Vendar je velika večina filmov pokazala pomanjkanje dobrih idej, nekateri popolno odsotnost znanstvene fantastike. Ne pozabimo, da se je ta vrsta kinematografije začela razvijati že pred petdesetimi leti in bi zato do danes lahko dosegla mnogo večje uspehe. Snovi ne manjka, manjkajo pa sposobni ljudje, ki bi znali na najboljši način razvijati in prikazati na platnu določene ideje. Znanstveno-fantastični film ne bo mogel nikdar doseči umetniške stopnje, čeprav so se nekateri temu zelo približali. Vendar moramo priznati, da je ta film lahko zelo dober in izvaja na gledavca veliko privlačnost, če je inteligentno izdelan. ‘ud tist kat Ven taji Kot zaključek še to: ali ne bi bilo1 ter. bro, ko bi organizatorji tržaškega festi^ ^ z boljšim kriterijem pregledali filmfe so namenjeni predvajanju? Mislimo« izbira ni tako majhna. Sprejeti na#1* gi0; tudi take filme, ki nimajo z znanst'’* fantastiko prav nič skupnega, pomeni negativen doprinos tej vrsti kinelB® grafije. Kač son Slo Sre( K 'ti flei tiru kol, Pov itier Vor, *uir ►an. ;tva Izjava dr. Simčič V bučni zadevi, ki-se je razvila ob vS$ Dušana Hreščaka v občinski odbor v Tri1 je svetovavec dr. Simčič na seji v četf*1 22. julija dal naslednjo izjavo: »Slovenska skupnost odobrava predl^to no spremembo. Moram pa reči, da bi vzeli nasproti vstopu socialistov v obči1 odbor stališče nevtralnosti in brezbi^ sti, ako bi se ne bila začela tu v občini' Vor< svetu in v listih ostra nacionalistična nja, ki je bila v začetku naperjena Pf Vt svetovavcu Hreščaku kot bivšemu & nemu pristašu Neodvisne socialistične* ze in bivšemu uredniku "Primors! dnevnika«, ki pa se je pozneje izmal’ ter postala izrazito protislovenska. L$ Po tega smo bili prisiljeni spremeniti mi^ li o spremembi v odboru in zavzeti po^' stališče, čeprav imamo proti sociali^ (i pritožbe, ker se eksponenta PSI v G1'1 — VValtritsch in Sancin — energično rata vstopu zastopnika Slovenske kratske zveze v odbor mesta. Da pa bo popolnoma jasno, želim v viti: Svetovavec Hreščak ne bo vstop odbor kot predstavnik Slovencev ts it (V: one smeri, temveč samo kot zastoP1 'ti-al Italijanske socialistične stranke, od re bo prejemal navodila in ukaze>, utegnejo biti tudi nasprotni kof^J manjšine.« SLOVENCI IZ GORICE IN OKOl1 so toplo vabljeni, da se to nedeljo žijo Tabora Slovenske prosvete iz T< ha SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi na SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU Prireditev bo v nedeljo, 1. avgusta. Ob 15.30 bo imel blagoslov eden letošnjih novomašnikov iz Beneške Slovenije v repentaborski cerkvi. Ob 16. pa se bo pričel tabor. Nastopili bodo pevski zbori, folklorna skupina, godbene skupine in mladi pesniki. Poskrbljeno je tudi za prigrizek in pijačo. Vozili bodo avtobusi. Pojdite zgodaj na pot. na Repentabru. V ta namen bo peli1 Gorice na omenjeni tabor poseben 1 bus, -ki ga organizira g. Kleindienst' tobus bo odšel ob 14. s Travnika, P4’ skozi Podgoro, Štandrež, Sovodnje, in Doberdob. Rojaki iz omenjenih naj avtobus počakajo na že običajni!' k stih. Kdor more, naj se že pred IiejSS{, javi g. Kleindienstu, da se bo pr**’' ) tov ’ vedelo, s kolikimi udeleženci je t'a za vožnjo. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega S,