jSLOMJNEC«, dne 14. oktobra 1938.
6tra 9
Svečanostim oblečena — avečanostno razpoložena lepa in negovana!
6tev. 287.
Eivljenje na ameriških univerzah
V teb dneh, ko so tudi naša slovenska akademska mladina vriča k svojemu študiju ia znova polni prostore našo univerza, tius utegne zunl-mati akademsko življenju onkraj uiorja, kakor gu «lika nemški vseučiliški profesor dr. Uustuv .Müller v 11. številki letošnjega letnika »Deutsche Rundschau«. V tem spisu pravi nemški profesor, da so profesorji in dijaki, ki iz Evrope pridejo na kako ameriško vseučilišče, navadno prijetno presenečeni. Predsodki starega sveta do duhovnega življenja v Združenih državah navadno hitro zginejo. Najbolj navaden očitek Evropejcev, da so ameriške univerzo lo športni prostori za slabo nadarjene dijake, so |>okaže kot hudo pretiravanje. V resnici ameriški študentje ne odmerjajo več svojpga časa športu kakor evropski. Treba jo tudi upoštevati, da Amerika nima obvezne voju-Ske službe, kakor jo vpeljana skoraj v vseh evropskih državah. Iz tega razlogu bi nekaj več športa mod akademsko mladino v Ameriki itak bilo upravičenega. Kar uvropskega obiskovalca najprijetneje preseneča, je dejstvo, da v akademskem življenju ni nič okornega ln gtrogo shenin-tiziranega. Vse se odigrava v kar moč tovariških oblikah. Osebni odnošaji med profesorji in akademiki so kar moč pogosti in prisrčni. Tudi profesorji med seboj gojo bolj tovnriškega duha, kakor pa jo običaj nu evropskih univerzah. Splošno ne najdete ponosnih, osameljenih veličin, učenja-škib polbogov in nepristopnih tajnih svetnikov.
Ameriška univerza je trdno zasidrana v narodu. Njen ohisk ni nobena stanovska predpra-vica. Pojem »akademskega državljana« je v Ameriki neznan. To prihaja deloma odtod, ker šolstvo in šolske stopnjo v Ameriki niso tako strogo razmejene kakor pri nas. Prav tako tudi prehod iz srednjo šolo na univerzo ni tako oster, kakor v Evropi. Že e 17 leti prihajajo srednješolci na univerzo. Seveda so še zelo |>omniijkljivo izobraženi. Kavno zaradi tega pa se prva letu šelo pripravljajo na pravo univerzo. To prodizobrazbo dobe v kolegiju, ki je nekakšen prehod med našimi višješolskimi razredi in pa vseučiliškim seminarjem. Po štirih letih študija v kolegiu dohi študent tako zvani izkaz o končanih študijah (Bachelor of Arts) in gro v prakso. Pravi eto-kovni študij se zanj prične šele po letih kolegija.
Celoten kompleks univerzitetnih naprav so imenuje the campus, to јв neko vrsto taborišče. Vsaka ameriška država ima svojo univerzo, in sicer najrajši v bližini kakega manjšega mesta. Pa že campus satn na sebi predstavlja naselbino, podobno majhnemu mestu. Kajti tukaj najdeto raznovrstne zavode, dijaške stanovanjske hiše, igrišča, plavalnice, parke, vrtova tyl. Campus je mesto za sebe in ja zaradi tega potrebna večja skupnost med dijaki in profesorji. Univerze sicer nimajo teoloških fakultet, toda vsaka veroizpoved vzdržuje na univerzi versko šolo. ki Jo navadno zelo dobro obiskana. Dijaki stanujejo v skupnih stanovanjskih hišah. Notri jc zelo razvito dru-Žubno življenje. Med selioj tvorijo akademiki razne bratovščine in so grupirajo po nnrodnostni pri-
Eadnosti. Med seboj so zelo solidarni. Razen leh rntovščin obstajajo razna združenja, ki naj pospešujejo specialno izobrazbo v petju, muziki, igranju, govorništvu itd. Vsaka univerzitetna kolonija ima tudi svojo klubsko hišo, v kateri so vse družabne prireditve, kakor plesi, svečanosti, predavanja slavnih gostov, nagovori rektorja itd. Profesorji in Študentje ob takih prilikah neprisiljeno občujejo kakor tovariši. Prava avtoriteta v vseučiliški koloniji so »hišne matere«, ki skrbe za red v dijaški koloniji, in pa od države nastavljeni, dobro plačani dijaški svetovalci, ki v glavnem delujejo kol vzgojitelji, oziroma mladinski sodniki. Tako je ameriška univerza ne le učillsče, ampak tudi visoka šola zn tovarištvo. Prav tako lil ono stroge opredelitve po fakultetah, knkor v Evropi. Družabna pomešanost po svojo učinkuje tudi na znanstveno delovanje. Seveda je vprašanje, če je neprestano skupno življenje r«s tudi ugodno za globlji študij. Na drugi strnili pn je presenetljivo, kako pogosto so ameriški profesorji nagrajeni z Nobelovo nagrado.
Ameriške univerze imajo tudi obični, da dovoljujejo svojim profesorjem po vsakih sedmih lotih pouka leto dni dopusta, da se izpopolnijo v svojih študijnh. To leto plačanega dopusta pre-žive ameriški profesorji navadno v Evropi, kjer obiskujejo knjižnice, muzeje, zbirke itd. Značilno za ameriške univerzo so ludi številne ustanove v prid akademikom in voliln mest ter bogatih posameznikov. Mnogo znanstvenih ustanov so zgradili zasebni puspcševatelji znanosti, največkrat iudustrljcl, drugod pa razne javne ustanove.
Osebne novice
Belgrad, 13. oktobra,m. Premeščeni so na pošto v Kočevje Marija Kržišnik s pošte Ljubljana t; na pošto v Kamnik Julija FlajSer s pošte Črnomelj na pošto Ljubljana I; Hcdvika Strugar s pošte Kočevje in Marca Levstck « pošle v Mojstrani. Na pošto v Mojstrano Frančiška Olipčič s pošte Ljubljana I. Na pošto k Sv. Lenartu pa je premeščen KoniaUn s pošte v Celju
Glasilo JNS o »sporazumu« — | nekdaj
Po objnvl sporazuma, ki ga onienjnmo v spodnjem članku, je »Jutro« z dno 10. oktobra v imenu
JNS takole pisalo o nJem:
»Začetek to procedure je posebno nesrečno izbran, ker pomeni državni utlar. Tako gospodje iz opozicije, ki so, kakor trde. bili iz načelnih demokratskih razlogov proti državnemu udaru z dno a Januarja ltl'JO. zdaj tudi sami predlagajo nov udar. Vsekakor Je ta pot zelo spolzka in se v pravi demokraciji nikoli no priporoča. Todu kam bi nas pripeljal la državni udar, ta kršitev prisege in vsa ta pravna negotovost? Predvsem bi se nam dala začasna ustava. Pozornost vzbuja, da se v tej ustavi med nespornimi niičeli, ki se morajo izvajati, ne omenjajo ne nedotakljivost državnih meja. ne enotnost vojske, no enotnost drŽave ill naroda. Ali so lo sporno točke, ki se ima o njih šc debatirali?
Co se Je v naši državi doslej trajno zastopala Ideja narodnega edinstva, jo bilo to zato, ker ima po teoriji naclunalnosti en narod pravico do ene, do svoje države. Ker smo en narod, smo po svetovni vojni tudi dobili svojo državo. Ce pristanemo na teorijo o Ireh narodih, moramo pristnti tudi na teorijo o treh državah, to bi nas pa privedlo no v federacijo, temveč v nekaj, kar Je še hujše, v konfederacijo nli v tri države.«
Na ta sporazum, ki ga je »Jutro« v isti sapi, ko ga je objavilo, lako gladko odklonilo, bi morata sedaj pristati JNS, da bi jo dr. Maček sprejel na svojo kandidatno listo.
je napela do skrajnosti, treba je le malenkosti, da se sproži in se duša odjire. Njegovo doživ» Ijanjo je elementarno in vita Im», а tudi čisto kot najnežnejša lirika, Cos|>oski gost morn |>a/iti, da ga ne žali. Saj pravemu meščanu še nekako oproščnjo, a človeku, ki je izšel iz njihovih vrst in |ик1а1 gospod, le težko ojiro-stijo, če je pozabil, kaj se ol> takih prilikah spodobi. Ljudstvo se sicer šali ob takih dogodkih. saj je to nekoliko lažja oblika doživljanja, a v resnici vzame vse IiikIo za resna Običaji so kult, del njegovega bistva kot morda le še religija. Kmečko življenje in naporno delo jc vpleteno v v»e govoranee, v šaljiva vprašanj« in odgovore, ki vsebujejo prave dramnlske zametke.
Na poli v cerkev mora ženin nevesto odkupiti še pri vaških fantih Z zelenjem okrašena šrajnga se odpre le proti odkupnini tn stražar želi nato srečo ženinu in nevesti. Po cerkvenem obredu se prične pravo gostUvanje, ki trajo včasih |x» več dni in noči. kuharice se i/kažejo s pravimi prle.škimi dobrotami, «olro Slovenskih goric obilno tečejo, pleše se čindarasa in poje prlcšk« himna il)ere -en še mali bije, .« Prišlečovl ali (Himalaji prihajajo in lokajo skoz okno. ko o|»ilno< i nastopi slovesen trenutek: nevesti jemljejo vr-nček z glave.. /bogom, nedolžnosti «vet. zbogom, mladost! Pomalaji p« vriskajo pod okuout... L. S. •
Raptšme d'argenre pnnr Itnisnns medicates. En collaboration par le Docleur Г. D e r I e r f a y t in R. P. Hoornaerl S. J. fidil. U de Lannoy. (Jenval (Bclgique) 1(Ш. — Knjižica ima П2 sir. male 8» in se je razširila že v 23.000 izvodih med onimi, ki jim je nnmenjenn. Prvo izdnjo so grnlis razdelili, samo da bi se ljudje o važnem vprašanju krščevanja v izrednih primerih prav poučili. Pri
vodstva presenečeni in v*i iz sebe. Njihovo glasilo •Jutro« ne upa z nobeno pravo besedo na dan m o vseh leh rcScvalnth akcijah poroča lamo tole: »V «vezi > lemi konferencami poroča belgrajsko »Vreme<. da so belgrajski politični krogi z izneoadcnjcm sprejeli vest. da se hočejo JNS in šc nekatere druge skupine pridružiti združeni opoziciji.« List dahe pravi, -da se tnideo nekateri člani hclgrajskega vodstva združene opozicijc za volilni sporazum med JNS in združeno opozicijo«. Da je glavni tainik JNS senator dr, Kramer prosil za avdicnco pri dr. Mačku in da ga |e dr. Maček tudi sprcicl, o Um pa »Jutro« noče nič vedeti.
Pogled v tisk
>5iiinou;jr«ra«; »Dne It. dere m hra bo J It/, pokazala vtem političnim farizejem in faducrjrm, iln je orni edini preči in zakoniti predstavnik jugoslovanskega Ijndtlte, edini tolmač ljudskih tetja in sfrem/jenj. Ž.nta ima II. december zgodovinski pulili ». Pokazal ho. da jugoslovansko ljudstvu hote mir znotraj in zunaj, horn red in delo.«
t L'Hehn de He/grade'.- Jugoslavija ti Ir dol-po iata iWiru lastna poln. Kategoritno in jnsno je proglasila, du ho lenkovrstno tpoUaeala tvoje prrjinje mednarodne zreze, iln pa k tlarim prijn-leljelvom ivli pridni/iti ie nora z r temi trojimi sosedi. neposrednimi ali oddaljenimi. U »peli i jio-lilikr dr. Slojadinoviča niso izostali. Prijateljstvo z Italijo, dobre zreze z \emčijo in Veliko Brila-nijo, prijateljska zrtza z Bolgavijo, normalne zveze z Madiartko. polen ie obstoječih prijateljtlen — rte lo jc dalo Jugotlariji, da je ne tamo uiivala popoln mir n a trojih mejah, ampak dn je s tem postala tudi rožen čin (tel j e n m m л cen ju mednarodnih (ч/ионпс e juinoishodni Evropi. Ugled, ki ti ga je pridobila e zadnjih treh letih. Min zarrafn rto moč kritike iz krono r tlabo poučenih. Dobro deloranje pn ni redno delrinti h rale. Jugo-ulova nt ka rlada je ludi ne pričakuje. Toda doti-nost objektivnega jarnrga mnenja je, da ugolori resnična drjtlva in jim dn litlo vredno»!, ki jo tatluiiioл
» \ovostir; rSahi notranji politiki te daje neka napačna razlaga, iz katere bi bilo motno tklepali na neke ukrepe, ki ne bi bili ugodni za Žide. Toda rte to ni otnornno. Krasim jr, da te pri nas ne priprarlja noben zakon proti Zidom, tla ne hudo izdani nobeni ukrepi, ki naj bi pretresli tiv-Ijenje Zidov pri mirt in motili socialni in gospodarski poloiaj. ki i/rt uiirajo enakopravno z dv/ae-/јчнг ostalih reroitpovedi. I rroizporedi smo rekli, ne plemen, ker » len i je ključ vprašanja. Z.a nas Zidje niso predtlaeniki kakega plemena, katerega bi bilo treba nate nacionalno življenje oči-tlili.t
»Samouprava*: Poslej tmo v ti verjeli, da so Jugoslavijo napravili veliki rojiti napori in milijonske irlre Srbije in odločna volja najhnljfoh Srhov, llrvalor in Slovencev. Toda tedaj nas >ll-diki (elitno glasilo J\S in jugoslovanskega pro-ttozidarslva) poučujejo, da je Jugoslavijo napravil — Versailles, .1 ko bi sc sploh moglo govorili, dn je Jugoslavijo napravil kalt pnedini dogodek, bi to pvej moglo Ihti dobro iwlje, kol /m I rrsailles, ki je samo potrdil ie ustanovljeno jugoslovansko driato in he lo ne z nrdeljrnim navduirnjetn. Glavno je, da te nobrn Jugoslovan, pa naj bo politično usmerjen kakorkoli, ne more tlrinjali s trditvijo шVidikov , da jc Jugoslavijo »napravile Versailles. Temelji jugotloranske dviavc to mnogo bolj trdni kul kaka papirnata pogodba.c
pastoralni teologiji sn na krntko obravnava vpra-ionjo krščevanja ob težkem porodu, krščevnnje tieslvorov in podobna Tn knjižica pn dnje Ivolj konkretna navodila, jemlje v poštev najrazličnejše primere, poudarja veliko odgovornost vseh onih, ki sodelujejo pri težkih jiorodih, ako bi 7.aneiiin-rili to veliko dolžnost, dn krstijo olroka v sili. Razprava je namenjena v prvi vrsti zdravnikom in onim, ki |M)iungajo pri porodih. Spisala sla jo kntoliški zdrnvnik in bogoslovni strokovnjak, ziinni jezuit p. Iloor-naerl. Dobro bi bilo, ko bi tudi imšini zdravnikom in pomočnikom pri težkih porodih mogli dali knj podobnega v roko.	C. P.
Rolgur Kosla Todorov, ki je sicer znano Ime jiri nas, je napisal originalno »Politično zgodovino s o do bii" Bolgarije« (Poli-tička istorija snvremene Bugarske) v srbohrvaščini. Knjiga obsega H7<> slrnni velikega formata (slane H*l dill). Piscu Je šlo pred vsem za lo. da tioda natančen in nepristranski pregled novejše bolgarske politike, pn je holgnrska zgodovina do 10. stol. prikazana samo v najosnovnejših pote. zali. Zato Je pa novejša toliko olišimeje obdelana. Pred vsem gre piscu zn razvoj bolgarsko notranje fiolitike. Za zuunnjo pa se ne briga toliko. S tem delom je nekdanji poliličiii sol rudnik velikega Slanibolijskega napravil veliko uslugo. Po srbskem prevodu • Pregleda romunske zgodovine Nikole JorgeГ smo seunj dobili podoben pregled mejaškegn In prijateljskega bolgarskega naroda.
Nnvnsadska Malica Srpskn j.» v prevodu dr. Kreširnira Oeorgijevjča izdala znano >IUi-govnre z Masarjrkom« Karla Capka. ki jih imamo tudi ie Slovenci prevedene. Izdnja je po|iularna. ludi v ceni (.K>. nzir. k) din). Obenem naj omenim. da se je književni odlior Matice Srpsk.« odločil izdajali dve kolekciji, in sicer Biblioteko slovanskih in Biblioteko jugoslovanskih pisateljev.
Senator dr. Kramer prosil za avdienco pri dr. Mačku
Dr. Maček stavija pogoj za sodelovanje: da JNS v celoti sprejme njegov
politični program
Razpis novih volitev jc v vseh političnih krogih sprožil ve'.iko razgibano)!. JRZ kot najbolj utrjena politična skupina je razpis sprejela z mimo zavestjo, d« bo 11. december šele prav mogla
pokazati svojo oslombo v ljudstvu ker to bodo prve volitve, pri katerih bo ona nastopila kot samosvoja politična formacija. V opori-cionalnih krogih pa j« velik vihar, zlasti v tistih krogih, ki so se prej držali na politični površini samo s pomočjo vladajočega režima, priljubljeni so pa bili prav tako malo каког režim sam. Najbolj pa je vest, da se ljudski sodbi le ne bo mogoče izogniti — zbegala JNS.
Združena opozicija ie imela 12. in 13. oktobra — prvič v stanovanju Miš« Trilunoviča, drugič v stanovanju Jose .Tovanoviča sestanke, na katerih so zastopniki posameznih skupin razpravljali o skupnem koraku pri volitvah. Sestankov so se udeleževali dr. Sutej v vnemi HSS, Večeslav Wilder v imenu SDS. Joca Jo-vanovič v imenu srbskih zemljoradnikov (desno krilo). Miša Trilunovič v imenu staro-radikalov okrog Ace Stanojeviča m Milan Grol v imenu Ljube Davidoviča. Prisostvovali pa so posvetom Je Momčilo Ninčič, Krsta Miletič in dr. Miloš Tupaojanin. Na zadnjem sestanku je bilo sklenjeno, da bo nosilec njihove skupne kandidatne liste dr. Maček. Aca Stanojcvii in Ljuba Davidovič sta morala svoje ambicije do prvega mesta na kandidatni listi opustili Vprašanje proglasa na ljudstvo so odložili na pozneje.
Že na teh sestankih so govorili o ponudbah nekaterih drugih ojiozicionalnih skupin, ki bi se jim rade pridružile in se tako v večji in močnejši zvezi rešile
V. Wilder ob ponudbah JNS.
političnega konca^ Zlasti milo se ponuja JNS, v imenu
аји
oik, bivši minister, senator dr. Kramer. Prvaki JNS so
katere hodi po Zagrebu in Belgradu njen glavni taj-
ga namreč da sestanku v Ljubljeni pooblastili, naj skuša najti zveze z združeno opozkafo in z njo skleniti volilni sporazum. S tem so prevalili nanj kočljivo na-
logo. da dokončno likvidira JNS. Dr. Kramer se j« takoj po sestanku napotil v Zagreb, kjer so je sestal z AndjcUrovičem in Dcmetrovičem, ki sta z njim istega kova, prosil pa je tudi za avdienco pri dr. Mačku, ki Je bil doslej v očeh na zunaj tako državotvorne JNS na glasu kot najbolj protidržaven element in Je bO zaradi tega v dobi, ko je bil predsednik JNS tudi predsednik vlade, zaprt. Kako je dr. Maček dr. Kra-merju izprašal vesl, o tem podrobnosti ie niso znane, znaao pa Je, da |e dr. Maček glavnemu tajniku JNS in senatorju dr. Kramcrju obljubil, da bodo vsi Jns-arji po vsej državi smeli glasovali zanj brez na-dalaijcga, ker bo dr. Maček kandidiral na vsedržavni listi po vsej državi, č« pa hoče kdo od jns-arjev kandidirati oa njegovi listi, mora pa najprej sprejeti za svoi nadaljnji program načela sporazuma, ki sta ga SDK in združena opozicija sklenili 8. oktobra 1937 v Farkaiiču. V Zagrebu so namreč mnenja, ds te volitve niso navadna tehnično strankarska dirka, ampak važen političen dogodek, v katerem naj vsak i svopm programom pokaže, koliko premore pri državljanih. V Zagrebu tudi vedo, da JNS listi dr. Mačka ne bi prinesla bogve koliko glasov, le volilno borbo bi zlasti na Hrvatskem ta zveza poostrila, ker hrvatskim vo-Ulcem bo težko dopovedati, zakaj bi moral dr. Maček iti v zvezo s tistimi. Id so ga doslej imeli za največjega političnega nasprotnika in so tako tudi z njim ravnali.
Iz Zagreba je dr. Kramer hitro odpotoval v Belgrad. kjer mu je bilo takoj nekoliko lažje. Tu sta namreč V'ečeslav Wilder, ki se mudi v Bcl-giadu zaradi posvetov z ostalimi predstavniki združene opozicije, in Miša Trifunovič. ki >c v združeno opozicijo zašel zgolj zato, ker je boli zamerljive narave. Wilder pa je že, kakor poroča »Samouprava«, »znan kot dober strokovnjak za volitve«. Zlasti se je proslavil I. 1925, ko je snel kot državni podtajnik notramega ministrstva na Hrvatskem neometeno oblast. Združeni opoziciji je po vesteh istega lista že obhubil, da bo združil vse opoziciooalne skupinice, pridobil pa da ie doslej samo Ljotiča. Dr. Kramer je poiskal Wilderia v hotelu »Moskva«, kjer se ie Wilder za čas svojega bivanja v Belgradu nastanil. Sestala sta se v Wilder-jevi sobi in se pomenila o možnosti volilne zveze med JNS in združeno opozicijo, kolikor se o taki nenaravni zvezi more govorili brez hudomušnosti. Govorila sta precej dolgo od pol 4 do S popoldne, kar dokazuje, da je bil ob ponudbi JNS sam Wilder v zadregi, pa čeprav je znan kot tnočen prijatelj bivše Orjune, in je Slovencem ie iz dobe trboveljskih dogodkov ostal v svojstvenem spominu. Veliko vprašanje je, ali bo mogel Wilder pripeljali JNS v združeno oj»ozicijo, ker v krogih JNS samih že vstaja odpor proti taki zvezi. Vsaj Wilder sam po sestanku radovednim časnikarjem šc ni mogel nič povedati, ali bo mogel JNS spraviti na varno. dr. Kramer pa jc n uspehih razgovora poročal vodstvu .INS, da bi bil Peter Zivkovič pravočasno obveščen, ali bodo on sam, dr. Kramer, Jevtič. Demetrovič. Banianin in drugi pri-puščeni v družbo tistih, ki jih je JNS zapirala io tako glasno razglašala za zločince iz Janka Puste. Kdo nc bi nad takim (»otekom dogodkov in nad muhastimi domisleki nagajive jrolitičoe usode iz vsega srca uživali
Slovenski jns-arski krogi so nad tem sklepom
KULTURNI OBZORNIK
Perleško gostiivanje
V kulturnem življenju se vedno bolj po-ndarjnjo posebnosti posameznih pokrajin. Običaji. šege. pregovori, reki, pravljice in pri|io-vedke, noše se z ljubeznijo nabirajo, a ne zato, da jih kot mrtve ali umirajoče shruiiimo v muzeje, temveč da nam postanejo zopet živi viri ulravoga in plodncgii ustvarjanja, kajti le-ta, ki je nokje zakoreninjen v kosu zemlje, ki jo tam z Ijuliez.nijo priklenjen, je močan dovolj, da nn široko in visoko požene veje.
Hvalevredna je torej delo kulturnega urednik« »Slovenca«, da s prilogami slovenskih Јн>-krajin izkopava njihovo folkloro ter jo v lo|ii obliki zopet nudi ljudstvu, na kateregn bo nedvomno vplivalo oplajajoče. V tem smislu delujejo tudi nekatera utiša društva, ki zbirajo v Ljubljani »prijatelje« posameznih pokrajin »Ižruštvo prijateljev Slovenskih goric« n. pr. pripravlja >д 16. ok toiler luv« narodopisno pri» reditev v Ljutomeru obenem z. izletom iz Ljubljane. Glavna točk« te kulturne prireditve bo prleško gostiiuvanje. Ta običaj, poln prleškeg« miriMlnegn blaga, je nnša javnost že večkrat videla in slišni,i n. pr. v Mariboru, а tudi ljubljanski radio ga je že imel nn »poretlu.
Gostiivanje se j»rične z vogledniki, ki jih fant pošlje nn dom izbranke. V šaljivem, tnrio-okrat dvoumnem pogovoru, polnem domačih ..repkih pris|HKlob se stranki zmenita o vsem: o vrlinah fanta, oziroma deklet«, o vrednosti imetja obeli itd Prvi dogovor za poroko se torej ugodno zaključi, čc so vogledniki dobro
\
pos-treženi s klobasami in mesom iz tiinje in s luinjžovcem,
Ko »o starii obeh nekajkrat izmenjali obiske ter dodobra popruntali gospodarsko jilat, gredo delat jiiti io, t. j, pismo k notarju. Tu so sračata kmet in gospod iu ni čuda. da jc tu lepa prilika za opazovanje prave kmečke modrosti in seveda tudi šaljivosti.
če sta se oba domova sporazumel«, kakor tudi svetova slarili in mladiill. se kmalu potem na vasi oglasita pozavčinu, ki oblečena v niuro-poljske narodne noše, vsa opletcna in polna nagajivosti hodita ml hišo do liišc ter vabita sosede nn gostiivanje.
Najlepši |ia se mi zdi trenutek, ko na dan poroke gredo po nevesto na njen dom Ko se približajo ženin in njegovo spremstvo hiši. je ta zaprta in ž.ivog« človek« ni videti nikjer, le stara baliur« beli zidove. V «I u ho v i t i h vprn» San jih in odgovorih, kosmatih in nežnih, polnili kmečke poezije in modrosti si mora ženin priboriti nevesto Nastopijo lirične scene, ko se končno nevesta približa ženinu in ga ljubeznivo pozdravi. Nato se oče in mati |x>sloviia od hčerke.
Si tu lirične scene, ki bi jim meščanski li-ternrni zgodovinar nikoli ne verjel, Som sein od tam dom« in poznam te običaje, a ko sem jih po daljšem času videl in slišal, so me zagrabili z vso silo in jim skoraj nisem mogel verjeli. Ob takih prilikuh ljudstvo res pesni-kuje, kar zveni koi zagovor preganjane (.rim-move romantične teorije o ljudstvu kiM pes. niku. Mulo je prilik, da kmet govori iz duše, kar «ram g« je nežnosti in je neroden. \ ko se enkrut razneži, je Ireba samo nekaj besed, pn je vse v joku in takrat njegove besede niso nič drugačne kol meščanov. Izredna prilika ga