^^tjčfSf Naš dedček. »^¦/IjKj-že zdaj vas vidim v duliu, kako se vain razširijo najpred bistre oči, O-sSr potem se zdrsue raz ustnice laJien ua smeh iii nehote zastane vam vprašanje na jezici: kdo pa je ta? Vi ga, se ve, niste poznali; dokaj Iet se jc vže nanizalo na nit 5asa. ^odkar so ga odnesli štiri črni možje v mrtvaško spalnico pri cerkvi. Tak je bil naš dedček (ded, stari oče). Le poglejte ga. kako se dobrovoljno smeje, kako se mu nabirajo vela Jica v debele gubo, kako se mii bistre raotne oči _ za velikimi naočniki in kako se mu podaja črna čepiea na belej glavi. Kaj P pa da, vaših gostih, kodrastili Jasc in vaše nežne kožice ni irael in vrteti se tudi vže ni mogel kakor vrtalka. Starost za vse to ne mara. Pač pa so bile evrste besede, ki so hitele iz njegovih nst, in kadar je zacel pi-ipovedovati, tedaj se je pomladil za deset let in govoril je tako lepo in prijetno, kakor bi sadil Brožiee." Povedati je znal mnogo — saj je dosti skusil v svojem živ-Ijenji — in pravil je tako dojetno, da si je pridobil na mah ?sa srca mladih poslušalcev. In he je kdo prav prijetno pripovedoval kako pripovedko, dejali »smo rau navadno: govoriš, kakor naš dedček. V Kadi smo ga imeli mladi in stari in vsak se je trudil, da mu prinese Bo njegovem godu kako dariJo. Ali uaš dedeek je bil skromen in % maliin 65 ^^B zadovoljen: ni mu bilo do razkosnih daril. Navadno je razdal vsc med naa, kar je bilo za ,,usta." Pač pa se je čutil srečnega, ko mu je kdo prinesel za god tobaka za njuhanje (šnofanje). Njuhal je naš dedček sosebno rad in malokdaj smo ga videli brez tobaenico v roci. Le poglejte ga, kako drži roko nad tobakom, da pošegeče z njim notranji del svojega nosu, v drugej pa stiska pod pazduho velik, višnjav robec. kateri je vedno vreden naslednik tobakov. , V__________'_____- -.'_______—-—'—'-------- J Kaj ne? peščiea tobaka je pač kaj malega. Koliko imajo nekateri Jjudje na svetu, pa še niso nikoli brez skrbi. Naš dedček pa je imel navadno samo svojo ljubljeno tobačnico in vender se je čutil tako zadovoljnega in mirnega, kakor da bi nikoli no bil skusil v svojem dolgera živJjenji ničesar britkega ni težavnega. Zadovoljnost je pač zlata vredna. B-c. ;,