SA
MLADE LJUDI
SPISAL
? ?
*
MLAD Étafcwfiá U i.
GORISHKE VELKE SHKOFIJE.
T- <B<j>a&asa
Hatifnil in laloahil Paternolli 1848.
129366
P LlïMJtll H)

H
A
mu* t*
Poboshni ljub' pravizo,
Deflih je sanizbvan, Povfot terdi refnizo,
In zhednofti je vdan; Hudobni fe mu pazbi, Sa blinza ga ima, Ga tare in ga tlazhi, — Dokler ga ne fposna.
•Jakob Hifbnik je bil priden in bogabojezh kmet, dober ozbe ino sveft podlosbnik. Pa reve fo ga slo terle; na to mu je fhe pridna shena umerla; fe ve de je jokal po Tvoji Notburgi, (tako fe je klizala njegova rajnza,) ino britke folse tozhil, fofebno pa na dan pogreba; Sha-loftno ino ftokaje fe verne s fvojimi tremi o-trozi od pokopalifha domu, kjer fi vfak otro-zhizh fvoj pofebni kotizb poifhe, de fe per miru sjoka.
Tudi Jakob fe ni mogel fols sdershati, kadarkoli je memo poftelje fhel, na kteri je njegova neposabljiva iiolburga umerla; nikoli ni mogel posabiti dneva, ko mn je sadnjikrat fvojo roko podala. « O frezhen dan—je sdilioval— ker mi je bila Notburga fhe tako bliso! Ali tiho! — fe je po tem tolashil — tiho! fej mi ni na vezhno odvseta , fej mi je fhe smiraj bliso, in dan pride, ker jo bom sopet vidil, in je vekoma ne sapuilil! »
Zhes nektere dni pertezhe Katriza, nar ftarfhi Jakobova h?,hi, plakaje domu; trzhetu fe je prezej sdelo, de ji je kdo kaj shaliga ilo-ril. « Katriza! kaj ti je? »— jo poprafhajo.
Katriza. Oh, ljubi ozhe ! nafh fofed Klop
mi je bil tako hud. Sdaj vaf bo vGga konez_
mi je ozhitno pred vGmi ljudmi rekel — ko bi ne bili imeli fvoje matere, bi she sdavno vil s iVojim šalim ozhetam vred na berafhko palzo djani bli; ali kar fe ni do sdaj, fe bo gotovo sa naprej sgodilo. In lih prav vam je; Rog le kratek zhaf zhaka, potem pa kasnuje ( fhtra-fujc. ) Le povej fvojimu ozhetu, de Cm jeft to govoril.
Kakone bo tako govorjenje dobriga otroka »lialilo ? Ozhe. Nizh ne maraj, ljuba Katriza!
naj ljudje govorijo, kar hozhejo. Bodite le po-bosimi otrozi! zlie v Boga saupamo, in pridno delamo, nam bo she fhe pomagal. Zhe je pa Bog nafh pomozlinik, naf vfi. fofed^e ne morejo na berafhko palizo perpraviti.
Tako je Jakob fvoje otroke tolashil, ino riatihama Boga molil, de bi mu soperniki ne ihkodvali.
Jakob je fvoje otroke pridno v fliolo po-f hiljal; iofedam fe to ni prav sdelo. Vezhkrat fo ga savolj tega saf hpotvali. « Kaj je treba, mu nekiga dne (Serdez rezlie, de Tvoje otroke po f ho-lab poiiopati puftifh. Doma, doma jih obdershi iii delati jih uzhi, to bo bolj pametno. Menim, naf kdo bi to vender losliej iloril, kot ti. Ali ti hozbefh smiraj bolj ptebrifane glave biti. »
Jakob. Maram prav sa tvoje saflipotvanje, ljubi moj Serdez ! Lih sato, ker fo moji otrozi v vezhim ubofhtvu, kakor tvoji, menim, fe morajo tudi vezh uzliiti. To,, kar fe sdaj nau-zhe, bo vfe njih |>ogaftvo. — Dota fe raftrefe, pred ko ie mifli. — Kar fe pa otrozi dobriga in koriftniga nauzlie, jim ne more nobeden vseli. Bog ve, zhimu jim bo fhe to enkrat, zhefar fe sdaj uzhe?
tSerdez. (Se ve de! ti bolh flie s fvojih
oirok vifoko uzhene gofpode sredil!
Jakob. Naj Bog s njimi ftori, kar je njegova fveta volja; zhefar fe kdo suzhi, nikdar ne teslii. — Tako je fofede vfelej odpravljal.
JAKOB SfIST POBLOSHHHt. »
Svojima knesu (firfhtu) ino fvoji gofpo-fki je Lil Jakob vedno pokorili, kakor Bogu. Na tanko je fpolnoval njih povelja, zhe tudi vezhkrat ni umel, zhimu fo datie, ker ii je mi-flil: « Podloslien fim, ino pokorfhina mi je dolshnoit.»—On ni maral salo, kar fo njegovi fofedje pozhenjali; fhe le bolela ga je njih v-p6rnoil in sa voljo tega ni malo preterpel.
Drugo lelo po fmerti njegove Notburge je po vfih okolizah tozha iirafhno pobila, ino vfe perdelke pokonzhala. Jakob je to nefrezho poterpeshljivo prenefel, in fe je tako tolashib « Bog mi je do sdaj fhe vfelej pomagal, in mi bo tudi sanaprej! »
(Sofedje pa fo fe v kerzbmi ( ofhtariji) zhes fvojiga desbelfkiga poglavarja ino zlies grofa grosili, in njih poftave preklinjali. « Odpravljajo prasnike :— fo vpili — prepovedujejo prozefje; kako nam bo Bog fvoj biagoilov (she-
gen ) dal ? Ali fe je zhuditi, de naf take nefre-zhe sadevajo? » — Ko ravno nar hujfhi vpijejo, pride tudi Jakob v pivnizo. « Ravno prav pridefh, modroglavez! — nad njitn vpijejo — lu ga imamo. Raj fmo neki smiraj pravili: Bo-shja kasen (fhtraGnga) ne odide ? Sdaj bomo ilradali in femenfko shito berazhili. Pojdi sdaj ije, naj ti gofpofka pomaga, ker jo smiraj tako pridno sagovarjafh. »
Jakob. tSej vender fhe ni vGga konez, lj n-bi fofedje! Imejte poterplenje, nafh ozbe ne-befhki nam je fhe vfelej pomagal.
Klop. Ja, ja _ sdaj naj ti Bog pomaga.
Kar gre k' Boshji zhaili, odpravljajo, in hozhefh de nam bo Bog miloilljiv ! Ali je zliuda, de nam kruh od uit jemlje? Boslija kasen je; in fhe hujfhi fe nam bo godila, ako ne bodo jenjali nam vedno novih pbftav dajati.
Jakob. Ljubi moj Klop! ne fodi tako pre-dersno ; fej zhlovek ne more rasumeti, ali je ta ali una nefrezha f hiba Boslija. To pa vemo, kar nam Tveti Evangeli odkrito ino raslozlino pravi: « Bodite pokorni fvoji gofpofki, ktera je od Boga poftavljena. » In ?.he svefto vfe fpolnemo, kar naf fveti Evangeli uzhi, nam veft nikoli ne bo ozhitala, dc bi kake kasni vredni
bili. To je gotova refniza, de Bog vpoinoft ka-$nuje, in de
Kdor kolj pokor' fhne ne skasuje, Ga Bog in zblovek sanizhuje.
Sdajzi pride noter ubog mosb s fvojo sheno ino s mladitna otrokama; « Ljubi moji! dajte mi kaj vbogajme; tozha naf je vfe pobila, liifha in lilev pa lta nam pogorela. » — Naj yam drugi pomagajo — odgovore fofedje —• naf je tudi tožba pobila. »
Jakob pa mu da en dar, ter pravi: « Jell imam vender fhe hifbo ino sbivino; kar premorem, vam dam; vsemite to malo sa dobro.»
4Sofedje. Lejte ga berazba fvetohlinza — revesli, nai bozbe fhe ofiamotiti.
Jakob. Ja v refuizi fte vi kakor fvetobliazi v fv.Evangelii, od kteribje pifano : » Komarje pre-zejate, kamele pa poshirate. » Ker fe nam i^are navade saterajo, fe uftite; ljubesen do blishnji-ga po opufhate. » Ufmiljenie mi je ljubfbi od
sbgavnib darov » _ pravi gofpod Bog — me
umeie ?
Serdez, Ne potrebujemo tvoje pridige, me umefh? Ali ti pa sasbenem verzh v glavo.
Jakob. Modrejfhi perjenja. Kerzhmar! tu
je plazhilo. ,Sofedje ( sa njim) Ravno prav, de grefh, zhe ne bi te bili vun vergli...
jAEOBdtrA mumim m
»
befsih ino hssbezhnih baba mmiu.
Tako fo Jakoba smiraj bolj fovrashili, in kjer fo mogli, fo mu sabavljali. To mu pa ni ferza ogrelo, tudi ni doili maral sa fvoje fofe-de; v Boga je fvoje sauparije ftavil, ino fvoje otroke v Boshjim ftrahu redil. Njegovi otrozi fo bili satorej sbiva podoba fvojiga ozheta J bili fo p ob osli ni, pofhteni ino polni ljubesni, kakor on; ali poredni fofeihki otrozi fo jih ravno sa tega voljo smiraj sanizhevali.
Neki dan fe Gafhperju, Jakobovimu Gnu, doma gredozliimu, derhal vlazbugarfkili otrok perdrushi, ino mu sabavlja. Ali Gafhper teh paglovzov fhe ne pogleda, in fvojo pot grede, sagleda ftaro slienizo sa plotam leshati, ki je bla od ftaroiti na tla pozlienila, ker fo jo fla-bofti obhajale. Hudobni otrozi jo safmehujejo,
ino jo s blatam luzhajo. » Fej! fram vaf bodi •— vpije Gafhper—s ilarih ljudi, nam uzlie-nik smiram pravijo, fe ne fme norza delati. Ali ne vidite, de je bolna? » — » Kaj nam
sato, » _ savpijejo otrozi, vershejo fhe enkrat
blata «a-njo, ino stezbejo. Gafhper pa fe fpo-mni, kar je v flioli ilifhal, de se mora v fili takim s merslo vodo fenze smozhiti. Urno tezbe k blishnjimu ftudenzu , sajme vode v klobuk, mozhi s njo fenze bolne sliene de fe je pozhaG sopet savedla, ter jo prime pod pasdubo, ino jo domu fpremi.
Njegova feilra Katriza je bila ravno tako ufmiljena. Neki popoldan je fhla h kerlhan-fkimu nauku; kar perdervi nevihta; pl6ha fe je vfula, ino ne odjenja do temne nozbi. Tedaj slie ponozlii fe Katriza s drugimi otrozi s vafi domu poda. In ker fo mogli fkos gojsd iti, fo fe v G od ilrahu trelli ko liftje; Katriza pa fe nizh ni bala. Ko pridejo v fred gojsda, flifhijo mili jokajozhi glaf. »Pofhaft!!» savpijejo otrozi, in sazhnejo tezhi, kar morejo. Katriza ni ftekla; fpomni fe, de je v fholi vezhkrat poveft brati flifhala, kir pravi: kadar kdo po nozhi meni, de kako pofhaft vidi ali flifhi, naj naravnoft blishej ftopi temu, kar vidi
ali flifhi, ino preprizhan ho vfakikrat, de ni pofhaft. rSerzhno ino bres ftrahu fe tje blisha, od kodar je glaf flifhala. Kmalo sagleda vosno kolo, in poleni gofpofk klobuk:« To she ni pofhaft!» G mifli, ftopi hitrejfhi, ino ftokauje fe smiraj bolj raslega. Na sadnje sagleda dva v kozhii vpreshena konja v lef samotana, ino ne dalezh prozh gofpoda ino gofpo hudo ranjena na tleh leshati, ki nefta eden drugeran pomagati mogla. — « Ti fi angeljzhek Boshji nama s nebef poflan » — ji rezheta, kadar deklizo sagledata. — « Ljuba moja — odgovori Ka-
triza _ jeft vaju ne morem feboj vseti; ali po-
terpita malo, hitro hozhem tezhi, in fvojiga o-zheta poklizati! » — tStori to, ljubo dekle ! ino podvisaj kar morefh, bolh she fvoje plazhi-lo dobila » — « Oh, kaj sa plazhilo! » — pravi Katriza, ino she stezlie domu.
Ozhetu pove, kai je vidila ino flifhala. Jakob to flifhat urno vftane, napravi vos, in vsa-me feboj vfe tri otroke, ki fo pred njim fvetili do kraja, kir fta ranjena leshala; dene ju na vos, in Gafhper ja pelja domu. Jakob pa od-mota mej tem konja, in dirja she sa njimi, kar savpije Gafhper: a Ozhe ! fhe ena; gofpod ino gofpa pravita, de mora tudi njuni kozhjash
neki bliso lesbati. » « Peljite ju le domu , rezhejo otrokam ozhe — jno ftresite med tim bolnikama, ga bom she jeft poifkal. » To sgo-vori, perveshe konja k drevefu, ino najde ko-zhjasha bliso tam mertviga K* febi ga vsame na konja, ino jaha s njim domu. « Bog fe ufmili tvoje dufhe ubogi Filip ino ti poverni tvojo sveftobo ! » fta bolnika rekla , kadar fta mertviga perneili vgledala.
Jakob ju sprafhuje, kdo de fta, in kako fe jima je ta nefrezha pergodila. « Jeft vam hozhem vfe dopovedati, ljubi ozha! — mu urno Katriza v befedo feshe — bolnika ne moreta savoljo prevelike flabofti dvakrat fvojih nefrezh praviti. Kupza fta is Kovarniga, fta bila na Blagigradfkim tergu. Ker je tako ftrafhna nevihta nenadjama perdervila, fe jima konja fplafhita, de ju ni mogel vezh koihjash vder-shati. S vosa je doli padel, bleso je bil povo-shen ; gofpoda pa ino gofpo ita konja s kozhijo vred fhe dalezh naprej vlekla, dokler fta fe v lef samotala, in nifta vezh naprej mogla. Tri-defet milj imata fhe do fvojiga dorna. »
Ozhe. Oh, nefrezhna zhloveka! Koj hozhem konja ofedlati in po vrazha jesditi.
Kupza, Vfe vam bo dobro plazhano, ljubi
rnosli! pa fhe ena je; v najini kozhii , ki je fhe v gojsdu, imava dofti blaga.
Ozha. Urno ! Gafhper, jahaj ti po sdrav-»iika, ino jeft bom kozhijo fem perpravil. Ti pa Katriza ! skuhaj kaj dobriga bolnikama, in Lenza, delaj jima kratekzhaf, pa le urno, le urno !
Krnalo perpelja Jakob polni, nalosheni vos is gojsda, in ga pod ftreho fpravi. Koj potem pride tudi Gafhper s vrazham. Ta jih je sagotovil, de rane niio nevarne, ino obljubi, jih v kratkim fzelili: — « Jakob! tu fte pa dobro naleteli — mu rezhe vrazh, ker ga Jakob s hifhe fpremi — ta je gofpod Majer ino njegova gofpa, bogata kupza is Kovarniga ko fim ihe v fholo hodil, fim per njima hrano imel. O, ta imata dofti zvenka ! « Nizh savoljo plazliila, an\pak vfe is ljubesni do Boga ino blislinjiga - - to je moj pregovor » — mu odgovori Jakob, in ga profi, de bi fi slo persa-deval, ta dva bolnika kmalo osdraviti. Drugi dan lia bolnika vkasala Filipa zhaftitljivo pokopati. Ona pa fta (e v nekih tednih popol-nama fzelila, ker fta bila od Jakobove drushine lepo ino fkerbno poftreshena.
Danlozhitve fe je tedaj Mi sli al, ino Jakob bi
Lil imel rajlingo povedati. Ker pa ni hotel pla-zliila vseti, ila pretnoshna zhloveka ozheta ino otroke Logato obdarila. (Samo Katriza ni nizh
doLila; « Katriza — rezheta Jakobu _ mora
s nama iti. Ta angel nama je shivljenje otel, in polovizo najniga premoshenja ohranil; jo bozheva tedaj feboj vseti ino sa njo kakor sa laftniga otroka fkerbeti. Midva imava le edino hzher. Jakob! Katriza bo dobro prefkerbljena. Ali bozbete?
Jakob. Katriza, ali hozliefh s njima iti ?
Katriza. O ferzhno rada, ozhe ! fuj v metlo bi Lila she sdavno rada fhla.
JakoL. Kufhni tedaj roke gofpodu ino go-fpej, ino sahvali fe jima, de te hozheta pre-fkerLeti.
Sdaj fi Katriza fvojo zulizo napravi, ino fe na namenjen dan Llagoflovljena od zele dru-shiue s kupzam na pot poda.
« Lejta otroka ! — rezhe JakoL, kadar je kozhija odfhla — nafh IjuLesnjivi Bog je Ka-trizo sbe prelkerbel; oitanita le tudi vidva vedno dobra ino polhtena otroka, in Bog bo tudi vaji prefkerbel, » Kmalo potem pifhe Katriza, de fe ji tam prav dobro godi, in de jo v refnizi imajo kakor laftniga otroka. Tega
fe ozhe s drushino neisrezheno vefeli ino Boga sa njegove dobrote hvali.
bog jakoba fflim mmkuje.
V zhlovefhkim shivljenju fe vefelje ino shaloft, vedno verilita, kakor luzh ino fenza na podobah. Tudi Jakoba je to naletelo.
Neki dan pokriva Gafper liifho. Pade s ftrehe, ino ii levo roko ino nogo slomi. Napol mertviga poberejo, in she menijo, de ga bo ta padez pod semljo fpravil. Zlies dolgo osdravi, ali vfe sliive dni je olial vef pohabljen ino fhaatov (ali fhepaft,) de ni bil vezh sa kmezhko delo.
Jakoba je ref ferze bolelo, vidi ti fvojiga Gafhperja, ki mu je she per vfakim delu v roke iegal, na enkrat tako pohabljeniga. » Pa Bog je tudi Ozhe reveshev; bo gotovo tudi sa Gafhperja fkerbel » ü miili, ino vsame hlapza.
Nektere leta fo pretekle, ino Jakob je bil smiraj vefel, def ravno ni bil Gafhper sa nobeno delo. Nefrezha pa ni nikoli vgnana. Bog ga hozhe fhe enkrat fkufiti, preden ga k febi poklizhe. Kuga fe je njegove shivine lotila. Govedo sa govedam mu zerkne, ino od dveh
konj mu le eden oftarie. Jakob terduo ino ila-novitno terpi , in fvoje saupanje v Boga íla^ i ; vender lo tolike nefrezhe njegov shivot tako flabile , de je hudo sbolel.
Zhe je vezhi nelrezha Jakobovo hifho sa-dela, bolj fo fe fofedje vefelili. Lenza zelo vaf s denarjem obhodi mleka ali maila iikaje , ali bila je ali s getdimi befedami odpodeua, ali fo ji k vezhioiu rekli, de ne morejo pomagati; s bolnim ozhetam vred bi bila revna drushina lakot terpeti mogla, ko bi 1'e ne bila neka kme-tiza njih v fmilila, de jim je fkrivaj v fili po-magavala. Ali v piVnizi sdaj velelje oshivi. Ser-dizu in Klopu je sdaj vol (ali hira) doiti bolj dif hal, ker vidita Jakoba v revah. » Sdaj, fofedje!— sazbne tSerdiz — sdaj, sdaj vidite ozliitno, de je zhes Jakobove boshja 1'hiba perfhla. Ali vam nifim to smiraj pravil, de Bog le zhaka, potem pa hudobne bolj ojitro kasnuje ? Dva fofeda. Prav imafb, Serdiz! —
Sdaj perliopi ptujz v flabirn plajfhi savit v pivnizo.- a Ker/.hmar? polizh vola! » — sakrizhi, 111 1'e sraven kmetov vlede. — Kmetje ga pa 1'lie ne pogledajo, in (Serdiz le naprej govori: «Kdor kolj pokorfhne ne fkasuje , ga Bog in zhlovek sanizhuje» — nam je fhlapa pod sobe
djal; sdaj fe vidi, kako mu Bog plazhuje ker fe je okoli grofa ino duhovnov tako pridno fli-nil, Lepo ga je oblagodaril, fe lohka hvali. Zhe ga Bog ne tepe, tako ne vem, kaj. —
» Ne samerite , kaj je pa ta Jakob hudiga itoril, — mu ptujz v befedo feshe — de ga Bog, kakor pravite, tako hudo tepe? »
4Serdiz. Sadolti hudiga! On je vef soper naf, ino terdi s salo gofpofko ; sraven tega bi pa naf vboga fhlapa fhc rad sa norza imel; mi hozhemo v fvoji veri shiveti ino vmreti, ali on — plefhe, kakor mu jo grof ino fajmofhter godeta. Sdaj pa ima, njegov prebrifan fin ii je roko ino nogo slomil, shivina mu je pozerkala, ino on fam vmira sdaj v nadlogi.
Ptujz. Mu bofte faj kakor dobri fofedje v revi pomagali ?
(Serdiz. Kaj pa de — ko bi na pol mertev tukaj pred menoj leshal, ga ne pogledam.
Klop. Ino ko bi fe imel v vodi vtopiti, ga ne islezhem. Pa zhakajte le, de samishi, njegovi otrozi bodo fhe le fkuiili, sakaj naf je sa-fhpotval.
Ptujz. O vi triaoshki ( ali tiranfki) ljudje! Vaf to uzhi kerfhanfka ljubesin ?
(Serdiz. Aha! ta je tudi smed novitnikov
*
eden! Ja ja, to fte she pravi moshje, ki smi-raj od ljubesni do blishniga klepetate. — Ino kratkim, kdo fe bo tukaj med naf mefhal? komur ni to prav, naj gre drugam pravize ifkat.
« Praviza fe bo tudi nafhla » — rezbe ptujz, ter gre urno is pivnize.
Klop. ( sa njim ) Ta mi je fhe le ta pravi. — Ko bi bil pofhten, bi fi ne bil tako obra-sa sakrival. Jaderno perfopi kerzhmar v' ifbo:
» Sofedje! — pravi _ lepo fte naredili! —
Ta ptujz je nafh grof. Ko Gm mu na konja pomagal, fe mu plajih rasgerne, in sagledam njegovo svesdo, ter ga koj fposnam. »
Serdiz. Maram sa grofa! to ima od fvoji-ga ogledovanja, de marfikterikrat refnizo pod nof dobi.
Klop. Sa ftran mene tudi, naj bo ;grof,
ali kaki drugi! _ Perneiite mi ga fhe en po-
lizh l
Drugi kmetje fe saporedama domu smu-sajo. K' sadnjim tudi (Serdiz ino Klop vfa pijana domu grafta,
Per Jakobovih pa je bilo vedno shaloftni-fhi. Bolni ozhe fo smiraj bolj flabeli, ino otroka fta smiraj bolj jokala , Bili fo kot jagneta med volkovmi. Kodar fo pomilvanje ifkali, fo
fhkodoshelnoft nafhli, in nameft pomozhi pa nadloge, » Oh ljubi ozhe! — ila otroka javkala — Zhe naji vi sapuftite, kakfhina fe bo nama firotama godila? »
Ozhe. Ne jokajta otroka! Zhe vaji tudi jeft moram sapuftiti, bo vender Bog fhe vajin fkerb-ni ozhe. Jeft vama ne morem vezh pomagati, Bog me je hudo obifkal, ne morem vezh s po-ftelje. Pa to dela vfe Boshja roka, otroka! Dobro vem, de vaji bodo ob nafhe lepe njivze ino ledine perpravili; zhe jih pa prodafta, fe bofta s Boshjo pomozbjo s denarmi, ki jih sanje potegneta, lohka preshivela.
Otroka. Ali ljubi ozhe! ni dufhe v' zeli vafi, de bi sa naji kaj marala; na to fva fhe otroka, ki fe na to ne umeva; kdo bo to ofker-bel?
Ozhe. Ne fkerbita sa to. Nafh gofpod grof fo dober gofpod, kolikorkrat fim le per njih bil, fo me vfelj na rame poterkali, in rekli: » Jakob, ti ii mi sveft podloshnik; zhe ti bo zhe-far treba, pridi k meni. » Njim potoshita, oni vama bodo gotovo pomagali,

Bm mmm m sapusti
V' vfih revah upaj le v Boga,
On ti bo podelil, kar ti fvet ne da. ,)ar . u , .¿g ! nioTJo J	J
Vboga otroka lla ravno plakaje Tvoje re-ve losliila, ino Jakob ju je, kar je mogel, tola-sliil, kar nekaj pred hifho sasvonzhika. Kako fe vboga drushinza sazliudi, ker vidi na dvori-fhu troje debelih goved, ino eniga konja; grofov hiihnik ftopi per ti prizhi v hifho h Jakobu ino rezhe:
Ljubi Jakob! moj gofpod grot te lepo po-sdravijo, in ti pofhlejo sdaj, ko je kuga minula, v plazhilo ljubesui ino sveftobe do — njih, nekaj goved, d6 sopet hlev napolnifh; ino malo perpomozh sa tvojo bolesin — mu poda nekaj slatih.
Bolni Jakob fe od vefelja sjoka, » Moj Bog! — sdihne, — ter flabe roke prot nebu povsdigne — moj Bog! nefkonzhna je tvoja dobrota! poverni ti milimu grofu. _ Sahvalite
gofpod grofa, rezhe sdaj hifhniku, sahvalite jih v mojim in mojih otrok imenu, kakor samorete. O, jeft hozhem gotovo sa - nje profili, kadar bom per Bogu! »
Hifhnik. Jutre te bodo grof farni obifkali. She danf bi bili perfhli, to de morajo tvoje fo-fede sailifliaii. S Bogam !
Otrozi sopet hlev fnashijo, ga s brinjam pokadijo, in peljajo va - nj lepo rejeno shivino.
» Lejta otroka! — fo potem ozhe djali, — Bog naf ne sapuiti. On vsarne, pa sopet da. On je nafho Katrizo prefkerbel, ino nam je sopel shivino dal; tudi po moji fmerti vaji ne bo sapuitil. » Prihodni dan fo tudi ref gofpod grof perfhli s Serdizam ino Klopam vred. Per-jasno Jakoba posdravijo; Ter fe h fofedama obernejo : » Rozhno! proiita sdaj fvojiga fofe-da, de vama vfe llorjene krivize odpufti. « (So-feda ftorita to. Jakob jima fvojo roko poda, ino rezhe s milim glafam : u Ljuba fofeda! s fer-
za vama vfe odpuftim! «_Potem fo grof oba
Jakobova otroka v fvoje narozhje vseli, ino jima rekli: » Vedita, jeit hozhem biti tima o-trokama ozlie, in gorje tiilimu, ki fe bo pod-itopil, jima kaj shaliga iloriti! « — (k fofedama ) Svojo pervo dolshnoil iia ftorila; ali kasni, ki fim jo vama napovedal, fe imata prezej podvrezhi. » —. Jakob to flifhavflii vsdigne fvoje roke^ in pravi tihama: » Proiim, persane-fite jima! «
Naj bo tedaj_rezhejo grof — na profh-
njo mojiga ljubiga Jakoba vama je kasin ( ali fbtrafinga ) odpufliena. Pa ne bodita v prihod-no vezb tako nevfmiljena, krotita fvojo vpor-noil, dokler fbe vtegneta; zhe ne, vaji bo uni
fodnik kasnal, ki fe ne da vezh fprofiti. » _
(Sofeda fe na želimo shivotu kot lilije trefeta, pobelita ozhi, ino greita oframotena domu. Radar ila odfhla, rezhe Jakob: » Miloftljivi Go-fpod! kako fim jeft tako miloft sailusbil ? Bog oblagollovi ino oblagodari Vaf ino Vafho hifho!»
Grof. Taki sveft podlosbnik, kakor G ti, jeshe sdavno vfo pomozh saflushil. Vpokoji fe, ino ne beli ii glave sa ftran fvojih otrok; jeft hozhem vfe shive dni sa-nju fkerbeti. — S Bogam ! ju-tre fe sopet vidiva._To rekozh podajo Jakobu roko, ino grejo is ifbe.
Jakob. Oh! sdaj fim sopet frezhen ozhe ! Otroka, sahvalita Boga, molita sa nafhiga mi-liga dobrotnika. O! sdaj rad vmerjem; li ljubo
Katrizo bi rad lhe enkrat vidil. Pa _ faj je
tudi ona pod boshjo brambo, kakor mi vfi, ino pod boslijo brambo biti je dobro, otroka!

JAKOB tlSIUI.
Hozhefh frezhne fmerti vmreti,
Morafh vfelj pofhleno sh'veti.
Jakob je vfaki hip flabeji prihajal, zliutil je, de bo mogel kmalo vmreti; fpovedal fe je, ino s popotnizo v vezhno shivljenje okrepzhal, fhe v fveto olje io ga gofpod fajinofhler djali. Tretji dan po prijetih fvetih Zakramentih fe je pofebno flabo obzhutil,- na njigove profhnje pridejo sopet gofpod fajmofhter k njemu, ino zeli dan nefo vezh od njegove poftelje odflo-pili. Brali fo mu is fvetiga pifma, s otrokama vred fo sa vmirajozhiga ozheta molili, ino ga to-lashili do sadnjiga diha,
She ga je fmertni pot obdajal, ko pridejo sopet gofpod grof k njemu, biftro fe fhe na-nje osre, is ferzhne hvaleshuoiii, ker govoriti vezh ni mogel.
Samo ozhi in roke je fhe vzhaG prot nebu po-vsdignil, kakor bi hotel rezhi: «Ozhe! v tvoje roke isrozhim fvojo dufho! » K,malo potem je pojemal iuo v fhtertali ( ali firkelzi ) nre je frezhno ino mirno v molitvi gofpod fajmofhtra ino zele drushine v Gofpodu safpal.
Shaloftna otroka zhes mertviga ozheta padeta, ino ga s fvojimi folsuii mozhita. Gofpod grof fo bili per lepi Jakobovi fmerti tako ganjeni,
de fo folse tozhili. » V refnizi — pravijo_
lepo je pravizhniga shivljenje, fmert pa fhe lep-fhi! » — « In fhe lepfhi ino zhaftitljivfhi bo enkrat njegovo vftajenje; » — mu gofpod fuj-mofhter v befedo feshejo.
Potem fta tolashila shaloftna otroka, ino gofpod grof jn sopet sagotovijo, de hozhejo sa naprej jima ozbe biti.
Dva dni potem fo Jakobovo pogrebfhino obhajali.
She je bil mertvafhki krish pred hifho, otroka fta na vef glaf milo jokala, she fo bili s trugo na dvorifhn, kar kozhija perderzhi. Devi-za po fvatovfko ovenzhana fkozhi s nje ino sav-pije: « Stojte, pogrebzi, stojte! — Oh Jesuf, tu nefejo mojiga ozheta ! » — a Katriza ! pre-Ijubesnjiva feftra! oh! mi ftno nefrezhni otrozi!»
_ fta ji Gafhper ino Lenza nafproti vpila,
ino fta fhe britkejfhi jela jokati. « Katriza je!» — fheptajo okohftojezhi. » — « Jeft moram fhe vidi ti fvojiga ozheta! » — vpije Katriza. Mogli fo trugo doli djati, ino jo odpreti, deii ravno fo fe ji pogrebzi ftavili. S folsmi v ozheh ku-
fhuje fvojiga ozheta, fi vsame venez is glave, ino ga da s ozhetara pokopati. S veliko filo fo jo od odi-a odtergali, ino trugo sopet sabili. Ona ii pa hitro namefti venza s zhernira sa-grinjalam ( ali pajzholanam ) glavo pokrije, ino fprejmi merlizha h grobo.
» Oh, ljuba Katriza! tako lepo fo vmerli, kakor fvetnik—ji pravita brat in feftra, ko is zerk-
ve na mertvifhe gredo _ sadnjo uro C nifo
drugiga fhe vofhili kot to: O de bi le fvojo ljubo Katrizo fhe enkrat vidi ti mogel l »
Katriza. Oh, jeft nefrezhna! de nifim dobila ozhetoviga blagoflova !!
Ko fo ozheta pokopali, ino pogrebzi fe vfi domu vemili, oitanejo oni fhe dolgo na grobu klezhe, rofijo gomilo s fvojimi folsami, ino molijo sa rajnkiga. Domu grede fe le od ozhetovih sadnijh befed, od ¡njegove ljubesni ino velikih od njega prejetih dobrot pogovarjajo, ino per vfakim novim fpominu jim fhe bolj folse te-zhejo.
» Oh jeft nefrezhna nevefta! — sdihne
Katriza, ko domu pridejo_de moram v per-
vizh sopet ozhetovo hifho viditi, ino ne naiti ozheta ! oh ! to mi moje nar vczhi vefelja kali!»
Bral in feftra. No, faj povej nama, kako
ii tako hitro nevefta ? — Ali Katriza ni mogla od velike shalofti ino ihtenja govoriti. Ko fe je pa sopet savedla, in nekaj vtolashila, pravi: « Vefta, moja dobrotnika fta imela eno famo hzherko : (She ta jima je pred tremi mefzi v-merla, iuo potem fta mi fvojo hifho s viim premoshenjam vred isrozhila, ino eden s njune shlalite je moj shenin. Oh, to vefelje Gm holla domu neposabljivimu ozhetu priuefti! * — Per teh befedah fe sazhnejo sopet ihtiti ino plakati, ter fe le zhes dolgo sopet vtolashijo. Sdaj ji povefta Gafhper ino Lenza nefrezhe sadnjiga mefza, in kako fe ju je Bog vfmilil, ki jima je v gofpod grofu drugiga ozheta po-flal.
Prihodui dan grejo sopet fkupej na ozhetov grob, ino molijo jokaje, kakor poprejfhni dan. Od tod gredo v grad fe gofpod grofu sahvalit sa vfe jim ftorjene dobrote, ino ga proGt, de bi jih tudi sa naprej ne sapuftil. Gofpod grof fo jih miloftljivo fprejeli, ter jima sopet obljubili, de hozliejo po ozhetovo sa-nju fkerbeti; in bili fo tudi mosh befeda. Gafhperja fo h febi vseli. Ker je snal dobro pifati ino razhu-nati (ali rajtati,) ino fhe v drugih rezheh snaj-den je imel perloshnoft, fe per mladih gofpo-
dizhih fhe vezh nauzhiti. V kratkim je tpko dalezli prinefel, de je snal v grofovi kanzlii prepifavati, ino tako je bil fhantovi (hromov) Gafhper sa vfe fvoje sbive dni dobro perfker-bljen.
Lenza je zbes nekaj zhafa s pomozhjo go-fpod grofa ozhetovi delesli ali erbfhino dobila. In to pifhejozbimu mi pravijo.- De ila Gafhper in Lenza vzherej v Rovarno odfhla, ker bo Katriza pojutrifhnim fvatovfhino imela.
Zhe te ravno Gla veshe,
Bod' pravizhen, o kriftjan! Bog ti bo she slabzlial teshe, In ti plazhal sadnji dan.
Se ti bo hudobni vftavljal,
Te bo fkufhal v mresho vjet'. tSe bo uftil, te opravljal, Bog te vari mu verjet'.
(Se od tebe vfe pomika, Zhe te zel fvet sapufti, Bog ti pofhlje pomozhnika, Ki ti ferze svefeli.
xi. zmms vehtnar.
fjernej, yertnar v nekim velikim meftu, je bil sa nar urnifliiga v zeli okolizi posuan. Perdelal je lepflii ino tudi debelejfhi fad, kakor vG drugi vertnarji tiftiga mefta. VC imenitni gofpodje fo fe na fvojib obedah s njegovimi bre-fkvami bahali. Ki mu bilo treba dinj na tergpofhi-ljati, she tam na gredizab fo bile prodane; ihe zelo po slatih fo mu jih plazhevali.
Zhaft, ktero II je s fvojim delam perdobil, ino velik dobizhek fta ga fhe bolj k pridnofti v vertnarlivu spodbadala. Ker je bil bogat ino slo delaven, fe je tudi dobro oshenil. Njegova nevefta je bila Anza, mlado dekle is fofefke, lepih liz pa fhe lepflii dufhe.
Pervo leto njuniga sakona je bilo prav frezhno. Anza je fvojimu moshu v vertu pomagala; sa to fo fe vertni perdelki dofti bolj isfhli (ali ratali, ) kot druge leta.
K Jerneje vi nefrezhi pa je tik njegove hi-fhe drug vertnar ftanoval, ki fo mu Gregor rekli; ta je vfako jutro v kerzhmo ( ali ofhlarijo ) fhel. ino fhe le na nozh domu prifhel. Gregorjevo vefelo ferze je Jerneja sapeljalo, de ga je v kratkim jel pofnemati. Spervizh ga je y
kerzkmi le obifkoval, de fe je s njim od vert-naritva pogovarjal; kmalo pa she v fvojim vertu ni od drugiga s njim govoril, kakor od vina. — Anza je nad tim fpremenjenjam fvojiga mosha fkrivaj sdihovala ino folse tozhila. Ker ni bila fhe sadofti v vertnarltvu suzhena, de bi bila samogla pertlikovze ( ali fkpalirje J farna prav glefhlati, je mogla doiiikrat po-nj v kerzhmo iti, de ga je od vina domu k delu perklizala. Pa jemnafta ! boljfhi bi bilo, ko bi fe ne bil dela lotil. Nikoli ni drevefa zepil, de bi ne bil pijan. Resal je s krojzam ( ali krivazhem) veje, kakor fe mu je namerilo. Bres raslozlika je lepe fadovite mladike, kakor nerodovite odraflike prozh kleftil. In tako fe je sgodilo, de je na ti-flih lepili brefkvab, kir ni bilo pretezhene leta li ene mladike bres fadu, vfe polno prašnih odrailikov ftalo. Zhe je bolj vert pojemal, bolj fe je v Jerneju vefelje do pijanzhevanja vne-malo. Njegovo fadje, njegovo fozhivje ino ohrovt je vfo fvojo zeno sgubilo; in ker mu je smi-raj bolj smanjkovalo, s zhimur bi fvojo gerdo ilraft pafiil, je sazhenjal saporedama orodje, obleko ino perilo prodajati. In, kaj menite, je na sadnje fhe pozhel ? —Ker je ravno njegova shena nekaj grosdja prodajat nefla, gre, ino *
proda is hifhe vie orodje, kar ga je fke bilo, de bi sa te denarje s Gregorjem pil.
Tu je vboga Anza fhe le oftermela, kadar domu pride, ter kifho prašno najde! De je oboshala, jo fhe ni tolikajn peklo. Veliko vezh jo je bolelo, viditi fvojiga mosha nad ltrafhnim bresnain pogubljenja, ino fheft mefizov ftaro dete, ktero le shaloft in reva zhaka.
Kdo bi pa rekel, de je ravno to dete fvojiga ozheta od pogube refhilo? — — Jernej per-ropota svezher domu, fe roti ino perdufhuje, fe vfede sa miso, fe na-njo s komolzam nafloni, ino terja vezherjo. Anza mu poda velik nosh, ino poloshi pred-nj s ruto pogernjen kofh. Jernej ga naglo odkrije — pa jomene! kako ofter-mi, ker sagleda v kofhu fvoje dete mirno fpati, — Tu jej, mu rezhe Anza, to je vfe, kar fhe imam; ti G temu detetu ozha, torej imafh ve-
zhi pravizo do njega, kakor lakota_vmori ga,
nevfmiljenz ! ino fnej ga, de ga lakota ne bo konzhala. — Jernej le ftermi, in kar befedize ni is njega, ter le v dete gleda. Na sadnje ga pa ferzhna shaloft premaga, ftrafhno sazhne vpiti ino — britke folse tozhiti. Naglo vftane is sa mise, fe sheni okoli vratu oklene, jo proG sa odpufhauje, ino ji obljubi, de fe hozhe pobolj-
3i
fhati. Kar je tudi v refnizi ftoril. Njegov taft, ki ga dolgo she vezh viditi ni hotel, ko sa to njegovo poholjfhanje sve, mu dovolj denarjev pofodi, de fe je mogel sopet vertnarftva lotiti. Jernej je to perpomozh dohro ohernil, ino kmalo mu je vert sopet tako dobro rodil, kakor poprej, dokler fhe ni pijanzheval. Delaven ino marljiv je doshivel frezhno ilaroft, bil je frezhen mosh ino dober ozha.
To pergodbo je potlej vezhkrat fvojimu od-rafhenimu finu sdihovaje perpovedoval, ino ga pofhteno shiveti opominjal; in to opominovanje je fina tako navdalo, de ni nizh bolj zhertil, kot pijanzhevanje ino poitopanje, ino je tudi vfe fvoje shive dni tresno ino delavno shivel.
Var' fe, zlilovek! poitopanja, In ogibaj fe p'janzh'vanja,
Delaven in tresen bod',
De bo s te teboj vfih gofpod!
III. XflJSXZ SIROTA. »
B&ogat mosh, Blashen po imenu, jaha nekiga dne is fvoje priftave domu. Ker pride do pokopalifha neke vaG, flifhi v njegovim ob-sidju mil glaf; ufmiljeni mosb fe vftavi, fkozhi s konja, ga fvojimu flushabniku, ki je sa njim jesdaril, da, de naj ga podershi in gre na pa-kopalifhe gledat, kaj de je P In pole ! konez britofa sagleda otroka na gomili leshati, ki fe milo joka. Blashen fe mu perjasno bliska, ter ga vprafha: Kaj delafh tukaj moj otrok ?
Otrok. (Svojo mater klizhem. Vzheraj fo jih fem polosliili, pa nozhejo fhe vftati.
Blashen. Bleso fo umerli, kaj ne ?
Otrok. Pravijo tako, de fo umerli, pa jeft ne morem tega verjeti. Undan fo bili fhe prav sdravi, ki fo me k fofedi Shushevki peljali. Rekli fo mi, do bodo po me perfhli, pa jih ni bilo nasaj. Moj ozha fo tudi s doma fhli; in jih niGm vezh vidil.
Blashen. Ti pravifh, de fo tvoj ozha s doma fhli, kam neki ?
Otrok. I kaj jeft vem, kam fo fhli ?
Blashen. Kje pa ti sdaj ftannjefh ?
Otrok. Per fofedi Shushevki, ino per nji
bom, dokler pridejo mali po me, kakor fo mi obljubili. Ref, ljubim fvojo fofedo Shushevko, pa fhe veliko bolj fvojo mater, ki fo tu noter v jami. O mati! mati! sakaj fpite tako dolgo ? kdaj bofte vilali ?
Blaslien. Sailonj jih kljzhefh, revfbe! jih ne bofh nikoli vezh sbudil.
Otrok Bom pa tudi jeft tukaj leshal, iuo per njih fpal. Oh ! Cm jih vidil, kadar fo jih vuukej nefli; Kako fo bili bledi, ino mers-li! — Ja, tukaj hozhem leshati, ino per njih fpati.
Blashen fe ni mogel vezh fols sdershati; k otroku fe perpogne, ga ferzhno objame, ter pravi: Kako ti je ime, ljubi moj ?
Otrok. Kadar Cm dober, mi pravijo Jakez, kadar fim pa poreden, Jakon.
Blashen. Ali me hozhefh h Shushevki peljati ?
Otrok. O sakaj ne ? prav rad, gofpod! — ,Se vsdigne, in tezhe pred Blashenam, kar more, ter ga perpelja h Shushevki. Ta fa pre-ftrafhi, viditi tega gofpoda s Jakizam priti. Blashen pa jo ni hotel preftrafhiti, ampak ji le pove, kako je otroka dobil, kako fe mu je v ferze ufniilil, ter jo proG, de bi mu fhe kaj
vezh od ftarifhev tega otroka povedala. Na to mu Shushevka sraven iebe perijudno ftol ponudi, pa sazhne praviti:
» Ozha tega otroka je mlad, delaven zhev-ljar ( ali fhufhtar) lepe poitave, ki tu v fofefki ftanuje; njegova fpruga je bila prav sala, pa bolehua sheniza, delavna ino varzhna golpo-dinja, kakor on. Sedem let fta mirno v sakonu shivela, in k njuni frezhi ni drugiga, kakor premoshenja manjkalo. Ali Julian — tako je njemu ime — ni drugiga imel, kakor fvoje rokodelftvo ( ali antverh); Magdalena pa, njegova pridna shena, ker je bila Crota, ni druge dote h hifhi prinefla, kakor neke goldinarje, ki jih je per nekimu fajmofhtru perflushila. S tem denarjam fta ii nakupila pofteljo, nekaj hifhniga orodja, ino malo ufnja sa delo. Dell ravno nifta bila premosbna, fta ii vender v pervih letih sakona s delam ino varzhnoftjo toliko vfaki dan perhranila, de fta pofhteno shivela. Radar jima je pa Bog otroka dal, fe ju je tudi reva lotila. Pa fhe vfe. to bi bila lohka prenefla, ko bi ju druge nefrezhe ne bile sadele. Uboga Magdalena, ki je zelo poletje na polju ko na-jemniza delala, de bi (i bila kaj perflushila, sboli od truda fco flabofti, in leshi zelo jefen
ino simo bolna. Sdravila io bile drage, ino Ju-lian G je malo vezh perflushil, ker mu je dela sazhelo smanjkovati; vG fo fe bali, de bi jim flabo vftregel, ker je bila 6hena bolna. Magdalena osdravi Gzer, pa njuna nadloga ni bila fhe Tgnana. Sdaj je bilo fhe le treba lekar-nika ( a]i apotekarjin ) ino sdravnika plazhati. Ker je bil Julian bres dela, in tudi Magdalene ni hotel nobeden re^U najeti, ker jo je bolesin filno ollabila; nefta denarjev imela, mogla ila fe tedaj sadolshiti. Dolg je bil lohka ftorjen ; to de kako denarje poverniti, ker ni bilo nobe-niga sailushka ? Od kod denarje yseti mito sa ftanovanje plazhati ?
» Nikoli neita fvoje revfhine tako v shivo obzhutila, kakor ravno takrat.
Doilikrat ila mogla itradati, ker ne kofzhi-ka kruha v hif hi ni bilo de bi ga bila otroku podala. » —
Per te befedah fe Jakez v kot ikrije, in fe sazhne ihtiti. —
s Pa to ni bila fhe njuna nar vezhi ne-frezha. Neufmiljeni mosh, v zhigar hifhi fta prebivala, vidi, de jima je nemogozbe milo plazhati, shuga tedaj Julianu, de ga bo sapreti dal, ako ne plazha. Profila fta ga, de naj ju
do blishne slietve pozhaka, kir G bofta na polju s delam kaj perflushila: ali neufmiljenza ferze niTo ne profhnje ne folse omezhile, de fi je ravno nar bogatejfhi felan v vaGbil. S veliko Glo jima da fhe meGz odloga, ter fe perduflii, de ju bo na boben ( ali kant ) djal, ino Joliana v je/bo pahnil, ako mu do tiilikrat vfiga dolga ne spla-zhata. OdGhmal je bilo tako terpljenje ino javk v nju hifhi, de bi fe bila mogla kamnu ufrni-liti. Oh, kaj miflile gofpod! kako je meni ferze pokalo, ker Gm poflitena fofeda v takih ilifkah
vidila, pa jima niGrn mogla pomagati!_tSama
Gm fhla enkrat nju hifhniga gofpodarja ufmiljenja ino poterpljenja proGt. Djala Gm mu, de mu, ako je potreba,fvojo bajtizo sa-nju saftavim, kar je vfe moje premoshenje. Pa vfe to ni nizh pomagalo.»Ti G ravno taka berazhiza, kakor unadva,— mi je odgovoril —; taka le je, zhe fe taka
derhal pod itreho vsame ! » _ Oh, gofpod!
kako me je to v ferze sbodlo; pa poterpe-shljivo Gm tudi to prenefla, de bi ga ne bila fhe bolj raskazhila ; veliko bolj pa me je fhe bolelo, de Gm uboga vdova, ki nifim dobrima zhlovekama pomagati samogla. Koliko dobriga bi lohka bogatinzi llorili, ko bi imeli tako u-fmiljeno ferze, kakor mi uboshzi! — De vam
pa daljej povem ; predvzheranjim mi perpelja Magdalena, kakor je bila njena navada, fvojiga otroka, de bi ga do vezhera tukaj varovala, ker je hotla v blishnjo vaf h tkavzu po preje iti, de bi C s predenjam kaj perflushila, ter fvoje dolge loshej poplazliala. Jeft Cm otroka, ki ga prav rada imam, s vefeljam fprejela. Sa odhodnjo ga Magdalena The objame, kakor de bi fe ji sdelo, de ga ne bo nikoli vezb vidila. 0! fe mi sdi, kakor de bi jo fhe sdaj vidila. Solse fo ji ozhi šalile. Ne jokaj, Jakez, je dja-la, faj bom kmalo sopet doma, in bom po te prifhla. Roko mi je podala, sahvalila me je, de ji vfelej otroka varujem, ter ga fhe enkrat objame, ino gre.
Kmalo potem, ko odide, saflifhim ropot v nje hifhi; pa G miflim, de fe je kaka na sid ilabo naflonjena butara derv savalila, sato fe fhe oserla nifim, kaj de je saropotalo. Kadar pa she temna nozh napozhi, in je vender fhe ni nasaj bilo, grem tje v nje hifho gledat, ker G miflim, de je morde fvojo prejo pred, ko bi po otroka perfhla domu s hranit nefla.
Kajdem duri odperte, ilopim v hifho.......
Bog! kako oftermim, ker vidim Magdaleno sra-ven gredi (ali lojtre ) mertvo leshati. V temu
4
itermenju uifim vedila, kaj pozheli. (Skafhala
Gm jo vsdigniti, de bi fe sopet savedla _ pa
saitonj! Perklizhem sdravnika ; ta ji pofhlata ziplo (ali ferzhno shilo ), pomaja glavo, in pofhle prezej po shupana. Radar 1'he ta pride, premifhljujeta, kako fe je neki mogla vbiti, ter fta najdla, de je mogla kmalo po padzu vmreti, aH pa de je v omedlevzi dufho Bogu isrozhila, ker ni mogla na pomozh klizati. Jeft Gm pa koj vidila, kako bi fe snalo to pergoditi. Domu je bila fhla, hotla je na kafhto po sliakelj iti, de bi v njemu preje prenefla; ker je pa imela fhe folsne ozhi, ni prav vidila, kam de noge iiavi; kadar je tedaj hotla sopet doli iti, je nogo pre-nisko djala, torej s glavo na tla padla. Shakelj ki je sraven nje bil, mi je to dovolj prizhal. Med tim je pa shupan vkasal, koj drugi dan merlizha bres vGh fheg konez mertvifha pokopati, ter je djal, de bo fkufhal svediti, kam de je Julian prefhel. Jeft Gm fe mu ponudila, de otroka h febi vsamem, deflih fe komaj famo febe preshivim, ker G miflim: » Dobrotljivi Bog ve, de Gm vboga vdova; zhe mi tedaj otroka isrozhi, bo tudi sa-nj fkerbel. »
Dobra shena, odgovori Blashen; vi fte dofti dobriga ti revni drushini skasali!
Shushevka. NiOra ftorila, kot fvojo dolshnoil. Saj fmo sa to na fvetu, de ii eden drugimu pomagamo. Jell menim, de ne morem Bogu nizh bolj prijetniga ftoriti, de fe mu ne morem drugazhi sa vfe od njega do sdaj prejete dobrote bolj sabvaliti, kakor de fvojim revnim fofe-dam po mozbi perpomorem. Oh, de bi jima bila le fhe bolj pomagati sainogla! todc nimam drugiga na fvetu, kakor tole bajtizo, vertizh, kir mi malo ohrovta srafe, in kar G s delam per-flushim. Ofem let Gm sbe vdova, in vender Gm fe s tem do sdaj smiraj pofhteno presbivila, ter v Boga saupam, de bo do sadnje ure fhe smiraj sa me po ozhetovo fkerbel.
Blashen. Zhe pa tega otroka obdershite, vaf bo njegovo srejenje dofti italo, dokler G bo fam samogel fvoj kruh flushiti.
Shushevka. Skuf hala jo bom tako obrazhati, de bo tudi sa-nj vfelej dovolj. 4Svoj sadnji kof-zhik kruha hozhem s njim deljiti.
Blashen, Kako ga bofte pa oblazhili?
Shusheyka. Sa obleko bo pa Bog fkerbel, ki fenosheti s travo ino zvetizami saljfha, ino drevefa s lilijam oblazhi. Dal mi je roke de fhivam ino predem, s tem bom vbogo Groto oblazbila. Ni treba
Temu lazhnimu hoditi.
Kdor sna delat' in moliti.
Blashen. Ali ile terdno fklenili, Jakiza per febi obdershati?
Shushevka. Ja, gofpod. Jeft bi ne mogla vezh shiveti, ko bi to mlado Grotizo s hiihe odpodila, ali ko bi jo v kako Grotifhnizo podala.
Blashen. tSte mu ( bleso ) mar v shlahti?
Shushevka: O kaj fhe! nizh drugiga me na - nj ne veshe, kakor fofefka ljubesin.
Blashen. In mene veshe na vaju oba ker-fhanfka ljubesin. Satorej bi ne mogel viditi, de bi vi farni sa firoto fkerbeli, ker je Bog meni vezh premoshenja podelil, kakor vam. Isrozhite meni Jakiza, de bom sa njigovo srejenje fker-bel; ker fta C pa she tako vajena vkupej biti, vaji hozhem obadva v fvoj grad vseti, in jeft bom vaji prefkerbel. ^Sofebno pa fte G vi s fvojo dobroferzhnoiljo ino vfmiljenjam do te revne drushine she sdavno vezhi plazhilo sa-flushili. Prodajte torej fvoj vertizh ino to bajti-10, ino pridita k meni. Dokler bofta shiva, vaji hozhem preshiviti.
Shushevka ( ga milo pogledaje ) ProGm,
ne samerite mi, gofpod! v vafho ponudbo ne morem prevoljiti.
Blashen. Sakaj ne ?
Shushevka. She sa tega voljo ne, ker ne bi hotla kraj sapuftiti, kir Cm [rojena, in kir she toliko let shivim; tudi bi fe na fhum po-flopja ne mogla navaditi, ino v fredi toliko ljudi bi fe ne snala vefti. Nifim vajena na mir, pa fhe manj na fladkarije; bi koj obolela, ko hi ne imela nizh vezh dela, ali ko bi boljfhi sazhela jedati, kot po navadi. Puftite me torej s malim Jakizam v moji kozbi ( ali bajti.) Rimam otrok, bo pa mi jih Jakez nameftil; ino to malo, kar imam, bo tudi njemu v prid,
Blashen. Naj bo tedaj, kakor vi hozhete; jeft vaf nozhem s fvojimi dobrotami shaliti; puftim ga vam, ker fta fi. tako dobra prijatla. Povejte mu vezhkrat od mene, de hozhem biti sa naprej njegov ozha, ino vi bodite mu mati. Vfa-ki meGz vama bom pofhiljal, zhefarkoli boita potrebovala; doftikrat vaji bom tudi fam obifkal, in vaji ovefeloval.
Kako dober je Bog! Kjer je nar vezhi reva, je nar blisliej s fvojo pomozhjo:
*
Hval' Boga, terpezha dufha ! — Zhe le tud' vfe sapuili,
Bog te vender ne sapufha, She sa f' rote on fkerbi.
iv. mmn m
s	»
4Spofhtuj fvojiga ozheta ino fvojo mater, ta je perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti bo dobro, in de dolgo shivifh. Efesh. 6, 2. 3.
Okoli taushent let pred Kriflufovim rojft-vam fo Greki imenitno mefto v' Asii, Trojo s' imenam, obfedli, C jo v' defetih letih ofvoji-li, ino sashgali. Lohka C je mifliti, kakfhna fe je mogla vbogim mefhzhanam goditi, ker fo fovrashnikam v' roke padli. Veliko jih je ali ogenj pokonzhal, ali pa fovrashni mezb pomoril, fhe vezh jih je pa pobegnilo. Vender jih je fhe dofti tudi v' mefti oftalo, pofebno ftarjh ljudi, ki C nifo vedili pomagati. Teh fe je pa fhe zlo ofhabni premagaviz vfmilil: vajvodi sa-povejo fvojim vojfhakam, de naj jenjajo ropati ino moriti; napovejo zelimu meftu, de naj le vfaki, kdor hozhe ino kamor hozhe, pobegne, in feboj vsame, kar ima nar drashjiga, to de le cuo rezhj ne vezh.
S' vefeljam fo Trojanzi sdaj vkup grabli, kar fo mogli, ino jo tako is mefta potegnili, ker fe jim nobeden ni vezh v' bran ilavil.
Enej sblalilin Trojaniz, ko je to dovoljenje svedil, popade, kar mu je bilo nar drasbjiga _ fvojiga ozheta, ki od ilaroiti ni mogel vezh hoditi, ga safadi na fvoje fhiroke plezha, ino beshi s' to butaro obteslien is mefta; ker fe je bal, de bi mu ozha v' ognji ne vmerli. Greke, ki fo to vidili, Enejeva ljubesen do fvojiga ozheta tako mozhno gane, de mu dovoljijo, vfe fvoje premoshenje, kar ga fhe ni sgorelo, is mefta isnefti.
Tako je Enej, ki je bil pagan ( ali ajd ) fvojiga ozheta ljubil, ino oframoti marfiktere Kriftjane, kteri, ne de bi fvujim ftarfhem v' lili pomagali, jih fhe le sanizhujejo, in jim njih ftare dni grene.
F. OZHETOMOE.
Ok6, ki ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhnje, naj od potokov krokarji isklju-vajo, ino mlade poftojne fnedo. Pri p. 3o, 17.
Gerdesh, kteri fvoje ftare in revne ftarifhe sanizhujefh, saframujefh, in jih spod ftrehe po-
difh, poilufhaj, kako v' fvojih revah flabi ozha sdihujejo:
Oh itrafhna nozh! mras me mori, in ne najdem savetja, de bi fe vetram ino mrasn branil, nimam poftelje, de bi fvoje oterpnjene ude ogrel. tStar fim, ino mozhi fo me sapuftile. Nevfmiljen fin ! ta mifel me vmori. Nevfmiljen fin ! jeft fim te sredil, jeft fim sa te fkerbel v' bolesnih tvojih otrozhjih let. Ker fim te v' bo-lezhinah vidil, fo moje folse na tvoje liza padale. Oh! tiftikrat fi me ljubil, ino me tolashil: » Ozha, sakaj fe jokate? faj nifim vezh bolan, ne bodite shaloftni, lejte me, kako fim sdrav. « Vsdignil 11 fe na pofteljizi, s' rozhizo fi po mojih lafeh igral; rekel fi mi: ne plakajte savolj mene, faj fim sdrav; in ko fi to sgovoril, fo te flabofti sopet obfhle. Govoriti fi hotel, pa nifi mogel. Ker fi pa osdravil, fi rafil, ino mozhan prihajal. Menil fim revesh, de bofh podpora moje ftarofti; vfe fvoje dni fim fe sa te trudil: ti me pa sdaj s hifhe na veter ino v' fneg po-dif h. » Ne moreva vezh vkupej shiveti, Ozha ! » fi mi v' fvoji togoti djal.
In sakaj ne, moj fin ? kaj fim ti ftoril ? — H' zliednofti fim te vabil, to je moja pregreha. Ker fim vidil, de moje premoshenje, kar fim
C ga s' kervavimi sliuli v' fheildefetih letah perdobil, in kteriga Gm s' vefeljam tebi isro-zhil, de bi te ofrezbil, tako neporedno saprav-ljafh, ki Gm ti bresen kasal, v' kterim ho* zhefh vtoniti . . . Bog mi je prizha, de Gm bolj sa te, ko sa fe fkerbel. Ali niGm sadofti dolgo molzbal, ker te niGm botel sbaliti? Pa mojiga molzlianja in mojih fkrivnih ftokov niG utuel. Mogel Gm tedaj govoriti; mogel Gm spet ozhe-tovfke pravize poprijeti.
Pa ljubesnjivo Gm te fhe fvaril; pravil Gm ti, kako fi fvojo mater prerano pod semljo spravil, ker fi jo s* fvojim hudobnim sadershanjam shalil. Djal fim ti, de bofh tudi mene, ako fe ne poboljfhafh, vmoril. Kasal fim ti fvoje od toliko sa te prelitih folsa vpadene liza; kasal fim ti fvoje od sbalofti in velike britkoili po konzi ftojezhe five lafe. Stegnil fim prot tebi fvoje roke, de bi te na fvoje perfi pertifnil. Na kolena bi bil pred te padel, ko bi tako slo ponisha-ni ozha samogel tvoje ferze omezhiti.
Ino ti, moj fin ... . naka fhe ne morem verjeti!.... ti fi mi shugaje proti ilal? Tvoja nevf-miljena roka me je is hifhe funila, je duri sa menoj sapahnila ? — Moj fin! ali mi ti to fto-rifh., — Vezh nifi moj fin! — Sakaj pa ob-
zhutim fhe v' fvojim ferzi, de fim tvoj ozha?
O, de bi te mogel prehletil _ pa ne;
fhe glafno toshiii fi ne upam, ker fe bojim, de bi me Bog ne vflifhal, in de bi hifha, s'kte-re fi me sgnal, fe na te ne poderla. Tukej na ti fkerli pred durmi hozliem prenozhiti. Ne bofh mogel sjutrej memo ili, de bi me ne vidil, lipam v' Boga, de fe ti bo ferze omezhilo, ker bofh vidil, koliko fim to ftraihno nozh pre-ital. Akomepa mras, nemozh iiarofti, ino fhe bolj moja grosovita shaloft nezoj vmori, tako trefi fe savoljo fvoje hudobije, objokuj me, pa objokuj fhe veliko bolj famiga febe; blagollovil bom fvojo fmert, ako te bo samogla spokoriti.
Tako je vbogi fivzliik ftokaje toshil, ino fever je njegove sdihleje zelo nozh na mer-slih perutih odnafhal; ftrafhno ponozhne fape buzhe; v' gojsdi pifh drevje lomi: zela natora fe nad to slobnoltjo grosi. Drugo jutro dobijo fivzhika na fkerli mertviga, Roke je imel fklen-jene, ino oblizhje v' nebo obernjeno. Ime fina je bila sadnja befeda, ki jo je sgovoril. Do sad-njiga je molil sa ozlietomora.
m. PZAZHAHA OTROSHKA
>
ummm.
MBokler shivifh, fpofhtuj fvojo mater. Tob. 4, 6.
Gullav, ^Shvedovfk (*) kralj, tretji tega imena, jaha fkos neko vaf preoblezhen kakor popotnik, ino pride do kladesa ( ali fhterne), s' kateriga je ravno mlado kmefhko dekle vodo sajemala, in fe tako lepo obnaf bala, de fe knes vitavi, in jo nekaj zhafa gleda.
H' febi jo poklizhe, ino jo proii, de naj mu piti da.
Prezej, shlabtni gofpod, mu odgovori dekle, to de fe mi mudi, ker me mati potrebujejo.
Ali imafh fhe mater? jo poprafha kralj.
Bog bodi sahvaljen, mu odgovori, imam jili moje edino vefelje ino podporo.
Ta odkritoferzhni odgovor kralja dekletu fkloniga flori. tStopi 's konja, pije is verzha, ki mu ga je dekle podalo, prime konja sa bersdo, in grede sa njo ji rezhe:
(*) jShvedovfko ali tShvedija je imenitno kraljeitro v* pol-uozhni Evropi.
tSprejmiti te hozhem, de bom tvojo mater fposnal, ki pravifh, de jih ferzhno ljubifh.
O is zeliga ferza ljubim fvojo mater, per ti prizhi hzhi odgovori, sato tudi fleherni dan Boga proGm, de bi fhe dolgo shiveli. Nizh G bolj ne vofhim, kakor de bi jim samogla fvojo ljubesin v' delih skasovati.
Pri teh befedah prideta do vboge bajtize. Kralj perveshe fvojiga konja k' plotu, ter gre s* hzherjo v' ifbo k' materi, ktero je sbe na durih milo ftokati flifhal.
Mati leshe na flamnati poilelji, famo revno vajkflienzo imajo sa podglavje. Malo perprave vidi okoli febe, vfe kashe vboshtvo ino potrebo. Bledo oblizhje iiare ino beteshne matere mu ferze gane.
Hzhi ftopi urno k' bolni materi, in jim rezhe:
Ljuba mati! tukaj fo ptuj gofpod, ki Gm jim piti dala; vaf hozhejo viditi ino fposnati.
Kralj fe perblisha k' poilelji, ilaro mater ljudomilo posdravi, ter pravi : tSe mi fmilite, ljuba mati, de fte bolni!
Bolj me ilaroil ilabi, kakor bolesin, mu mati s' tihim glafam odgovore, veliko bolj revna bi bila, ko bi ne imela dobro hzherko; ona G redno persadeva, in vfe fkufha mi moj ftan
slajihati, ino moje bolezhine potolasbiti. Ali mi bofte verjeli shlablni gofpod, nozh in dan moja ljuba hzhi dela, le njeni veliki marljivolli fe moram sa Bogain salivalili, de flie shivim. Do-brotljivi Bog da tek njenim trudu, naj ji tudi plazha otrofhko ljubesen, katero mi skasuje. To govorjenje je kralja tako ganilo, de fo ga folse poGlile, ter rezhe : Dobra bzlii, ali bi ne hotla s' menoj v' 4Stokholm (*) priti, de ti jeft tam tvojo dobrovoljnoft plazliam, ino te sa vfelej ofrezbim P
To fe ne sgodi po nobeni zeni, slilabtni gofjod, pravi dekle, in ko bi vi fbe tako dobro s' menoj miflili. Svoje matere ne sapuilim, de bi G ravno v' 4Stokholmu imela kraljiza biti, tako ne.
Kralj fe njenim odkritim odgovoru pofmeja, ter rezhe:
Ljubi otrok, faj te nozhem od tvoje matere lozhiti, ne; temuzh le tvojo otrofhko ljnbesin hozhem poplazhati: vsemi to mofbno, iu ftresi fvoji materi smiraj svefto do saduje ure.
Dekle pa fe je branilo mofhno vseti. Nizh
(*) ,Stokholm je poglavitno mcfto ,Shvedije, kjer pO navadi kralj itanuje.
sgine vfe naju upanje, ki ga imava od teh o-trok. » — Ona sdihne, in mu ne more odgovoriti.
tShe tifti dan poklizhe k' febi fvoja otroka, ter ju vprafha: « Sakaj tezheta vfak dan tako rano u vert ? Ali ne moreta pozhakati, de Tvoje delo dokonzhata: po florjenim delu vama nobeden ne bo branil v vert iti. » —Lenza in Bogoljub ila pa le molzhala, ino fhe ferzhnejfhi fvojo mater objemala.
Drugo jutro fe smusneta, kadar menita, de jih nobeden ne vidi, od sajterka fkrivaj u vert pod veliko s gabram opleteno lopo. Gofpa Zve-tetovka pa ju samerka, gre od dalezh sa njima fe fkrivaje sa gofto lefkovo ograjo, ino pridihi do lope fe na perfte vsdigava, de bi vidila, kaj de otroka v' lopi delata. O Bog! kako je nje materno ferze od vefelja pofkozliilo, ker sagleda fvoja otroka v' lopi na fvoje kolena pafti, in roke fkleniti.
Bogoljub je naprej molil, Lenza pa sa njim:
» Gofpod Bog! profiva te, de bi midva ftarifhe ne preshivela. Oh ! jih tolikanj ljubiva, naju nar vezhi vefelje bo, kadar bova bolj od-rafla, jih po mozhi ofrezhiti ! — (Stori naju, o Bog! dobra, pravizhna ino modra otroka, de
bova vefelje ílarif hev ! » Vflifhi o Bog! najino molitev! Vfelej hozheva tudi tvoje fvete sapo-vedi fpolnovati.» — Ker Ita leto odmolila, vila-neta, fe ferzhno objameta, iu greña domu vlaki na fvoje delo.
Njuna mati, to viditi, fe od vefelja sjoka. Urno tezhe k' moshu, ga na fvoje perC. per-tifne, ino mu povej kar je vidila ino flifhala.
• Obadva fta bila tako frezhna, kakor de bi bila v' nebefhki raj prefeljena.
Bodite tudi vi, otrozi! tako ljubesnjivi, kakor Lenza ino Bogoljub, iu molite sa fvoje itarifhe, ker fo vam sa Bogam nar vezhi dobrotniki.
(Starfhe ljubiti, Sa-nje moliti Bodi nam ljuba dolsbnoit; Oa' naf redijo, Sá naf fkerbijo, Vod'jo naf vedno li' krepoft'.
*
WIII. MIHU.
"Wbog najemnik, Bernard po imenu, je imel fheiiero otrok, pa malo hrane. Na to je bila f he flaba letina, in vfe fe je podrashilo. Bernard fe je nozh in dan trudil: pa s viim fvojim (trudam ) potam G ni inogel toliko per-ilushiti, de bi fvojo lazhno drushino fhe tako revno preshivil. To ga je dno teshilo.
Nekiga dne poklizhe fvojo mlado drushino, in ji s folsnimi ozhmi rezhe: Ljubi otrozhizhi! tako fe je she vfe podrashilo, de s vGm fvojim trudam le malo perflushiti morem. Glejte, sa tale kof kruha fim mogel zel dan delati; sado-voljite fe s tim malim, kar perdobim; nafitil vaf fizer ne bom, ali vaf bom faj fmerti vbra-nil. — "Vbogi mosh ni mogel dalej govoriti; ozhi prot nebu oberne, ino fe sjoka. Otrozi fo tudi jokaje sdihvaliO Bog! pomagaj nam vbogim nefrezhnim otrozhizhkam; pomagaj na-fhimu ozlietu, ino peritopi nam s fvojo pomo-zlijo, de ne bomo lakote vmerli.
Bernard sresbe fvoj kruh na fedem ko-fzhikov, eniga sa fe obdershi, druge pa otro-kam rasdeli. Eden smed njih pa, Mihez po imenu, nozhe fvojiga kofa, ker pravi: Ga ne
morem jefti, ozlia, fim bolan; fnejte ga vi, ali pa ga rasdelite. — Revfne, kaj pa ti je ? — ga vprafha Bernard, in ga na ro?he vsame — Bolan fim, odgovori Mihez, filno bolan ; vlegel fe bom. Bernard ga nefe v pofteljo, ino drugo jutro gre vef pobit po sdravnika, ter ga profi, de bi hotel boluiga iinu osdravit priti.
Sdravnik gre k Bernardovim, defi je ravno gotovo vedil, de ne bo plazbila ; miili fi: tudi revnim fim dolshan, kar morem, pomagati. Pride v hifho, vidi Mihza v poilelji, fe mu blisha, ino mu ziplo ( ali ferzhno sililo ) po-ihlata ; ali nobeniga snaminja bolesni ne najde. (Sposna pa, de fe ga je velika ilaboft lotila ; liozlie mu tedaj pijazbo sapifati, de bi fe so» pet okrepzhal. — Nikar ne pifhite, ne, rezhe Mihez sdravniku; jeft ne bom nizh pil.
Sdravnik. Nizh ne bofh pil ? Sakaj pa ne ?
Mihez. O gofpod! tega vam ne morem povedati,- nikar me ne prafhajte.
Sdravnik. Kaj te overa, mi to povedati, ljubi moj? Menim, de fi termail.
Mihez. Gofpod sdravnik, verjamite mi, to ni nobena terma,
Sdravnik. J filil te ne bom; bom pa tvojiga ozheta prafhal, morde ne bo tako perkrit,kakor fi ti.
Mihez. Oh gofpod! lepo vaf profim, nikar ne povejte tega mojimu ozhetu.
Sdravnik. Ti fi pa ref zhuden otrok. Moram s tvojim ozhetam govorili, ker fe minozhefh fam odkriti.
Mihez. Oh, gofpod! nikar tega, vaf profim; bom raji fam povedal, le moji bratje ino feftre naj gredo prej s ifbe.
Sdravnik veli otrokam odftopiti, ino potem pravi Mihez: Oh gofpod! v teh filnih zhal'ih fi moj ozha s velikim trudam komaj tolikajn per-flushijo, de ilabiga zherniga kruha kupijo ; fhe tega nam delijo; vender vfaki le majzhkan kofzhik na dan dobi, sa fe pa fkorej nizh ne perhranijo. Viditi fvoje bratize in leltrize smiraj lakot terpeti, je vfa moja bolesin. tStarejfhi ino mozhnejfhi od njih raji ne jem, de fhe moj kofzhik dobijo. Sato fim fe tudi potajil. Ali lepo vaf profim, ne povejte od tega nizh mojimu ozhetu.
Sdravniku fo per teh befedah folse v ozhi ftopile; brifhe fi jih, ino rezhe: Kaj pa nifi nizh lazhen, ljubi dezhik ?
Mihez. Ne samerite mi, lazhen fim; ali fhe bolj me boli druge llradati viditi.
Sdravnik. Vefli pa, de bofh umeri, zhe ne bolh nizh jedel ?
Miliez. Vem to, gofpod! ali s ferza rad vmerjem, ker bodo moj ozha en trebub manj potem sa nafititi imeli, in kadar pridem k Bogu, ga bom vedno profil, de naj moje bratize in feilrize preikerbi.
To govorjenje slilabtnoferzbniga otroka je gofpod sdravnika tako ganilo, de ga objame, iao rezhe: Naka, ljubi moj dezbik, ne bofh ne vmerl; Boshja previdnoll fkerbi sa te in sa zelo drushino. Sahvali Boga, de je mene fem-kej poflal, de vam pomagam. Kadar to sgovori, hiti domu, naloshi blapzu mnoge shivesha, ter fe s njimi k Bernardu ino njegovi ftradajozhi drushini verne. K' misi jih vfe pofadi ino na-fiti. Serze fe je dobrotljivimu sdravniku od ve-felja topilo, ker je vidil, kako je nedolsbne otrozhizhe ovefelil. Sa odhodinjo rezhe Milizu: Ne bodi vezh shaloiten, faj bom jeft. sa naprej fhe sa vaf fkerbel! -— Svefto je vfaki dan revna drusbina od vrazha dobivala shivesha ; tudi drugi miloftljivi ljudje fo po naklonjenju sdravnika jim vedno dari pofhiljali, aH hrane, ali pa fhe denarjev, sopet drugi pa obleke ino perila, tako de uboga drusliina ni farno s vfim dobro ofkerbljena bila, ampak fi je sa prihodne dni tudi lohka kaj perhranila.
Raj rezhete k' ti pergodbi otrozi ? Je li Mihez prav ftoril, de fe je hotel isilradati ? kai ne, de ne ? Sakaj le Bog jo gofpodar na-fhiga shivlenja, on naj naf h' febi poklizhe, kadar bo njegova fveta volja; dolshni pa fmo, fi ga tako dolgo perhraniti, dokler nam je mo-gozhe. — Kaj fe pa od sdravnika lepiga u-zhimo ? Jelite, je bil prav blasiga ferza, ki fe je revne drushine vfmilil, ino ji pomagaval. O bodimo tudi mi taki! Vfmilimo fe radi revnih ljudi, podelimo jim, kar moremo de bomo tudi mi enkrat miloit dofegli, in Jesuf fam pravi •• » Blagor miloftivim, ker bodo miloft dofegli. » Mat. 5, 7.
Kar kolj vbogim podelifh, U nebefih spet dobifh.
ix. P&HZHIH6 Qm£890.
ati ! mati! perkrizhi nek vezher Tonzhik k fvoji materi, glejte, kaj imam v klobuki!
Mati. Ha hapcnizo. Kje fi jo dobil ?
Tonzhik. Danf sjutrej fim v' plotu nafhiga verta gnjesdo sapasil. Zhakal fim do vezhera. Tedaj grem nezoj lepo pozhafi tjekej, in ker
fi je ptizhik nar manj miflil, paf!_ fim ga sa
perutnizhize sgrabil.
Mati. Jeli, je bila farna v gnjesdi ?
Tonzbik. Nje mladizbi fo bili tudi noter, mali. Oh! fo tako majzhkni, imajo fhe mah Se ne bojim, de bi mi vfhli.
Mati. Kaj pa bofh s to ptizo pozhel ?
Tonzbik. Jo bom djal v tizbnik, in ga v ifbi obefil.
Mati. Kaj bo pa s vbogimi mladizhi ?
Tonzhik. O, tifte bom tudi vsel, ino jih redil. Prczej jih ifkat te/.hem.
Mati. Shal mi je, de ne bofh vtegnil polije iti.
Tonzhik. Menite, de je dalezh ? Lejte tamle, kjer velki zhrefhnjar iioji, nam ravno nafproti. Kraj fim fi dobro samerkal.
Mali. Jeft ne menim to ; jeft pravim, de pridejo po te. Sholnirji fo morde she per vratih.
Tonzhik. Sholnirji?— Pridejo po me? —
Mati. Ja, po te. Brizh je sdaj le tvojiga ozheta saperl, in ga odpeljaje je djal, de pride fhe po te in po tvojo feftro, de vaji bo tudi saperl.
Tonzhik. O moj Bog! kaj nama bo ftoril?
Mati. V jezhizo vaji bo saperl, ino ne bo-fta mogla vezh vun, kadar bi hotla.
Tonzbik. O hudobin brizh !
Mati. Shaliga vama ne bo nizh ftoril; jefti in piti vama bo vlaki dan dajal. 4Samo saperta bofta, ino me ne bolla vezh vidila.
( Tonzhik fe sazhne jokati. J
Mati. No, Tonzhik! kaj ti je? Ali je to tako grosna nefrezha sapert biti, kadar fe ima i'fe, zhefar fe h" shivljenju potrebuje ?
( Tonzhek, le ftoka in ne more odgovoriti. )
Mati. Brizh ravno tako dela s tvojim ozhe-tam, s feftro ino s teboj, kakor ti s ptizo ino mladizhi. Kakor brizha hudobniga imenujefh, fi ti tudi fam hudobin.
Tonzhik. ( jokaje ) Oh! faj bom ispuftil penizo. ( Odkrije fvoj klobuk, in ptiza vefela fkos okno sleti. )
Mali. C objame Tonzliika ) Vtolashi fe, fin moj ! fim te le hotla fkufiti. Tvoj ozha ni sapert, in tudi ti ne bofh ne tvoja feftra. Hotla fim ti le pukasati, kako hudobno fi delal, ker fi vbogo ptizo saprati hotel. — Kakor fi bil ti shaloften, kadar fim rekla, de po te pridejo, ravno tako, zhe ne bolj, je bila tuda ta ptiza, ka-
dar fi jo bil vjel. Kaj inenifh, kako fo mladi-zlii po njej, fvoji materi, sdihvali P Kako je bila ptiza shaloilna, ki fi jo mladizbem od-vsel P— Na to gotovo mil mil lil, ko fi jo vjel, kaj ne, ljubi Tonzhik p
Tonzhek. Ja mati, na to nifim miflil.
Mati. Pa sa naprej nikoli ne posabi, de je Bog te nedolshne sbivalize sa to vilvaril, de bi fe fvoje proftofti vefelile; kako nevfmiljeno bi bilo, jim to kratko shivljenje greniti P — De pa tega ne posabifb, in fe losbej drugikrat fpomnifh, fe morafh malo pefmizo nauzhiti, ki fim jo v nekih bukvah brala.
Tonzhik. Oh ! navadite me jo !
Mati. Poflufhaj tedaj:
Imam vaf, zhverfti mladizhi!
Dva, trije _ oli! fhtirje fo!
Dolg' iim pasil — vbogi ptizhi, Sdaj fte prif lili mi v rok<5!
Bran te fe le, vboge sh'vali,
Le zhverzhite, koljkor 'zhte : — Mi ne bofte, ne, vbeshali, tSaj nimate perja fhe.
Pa zhuj! _ pliza tù sdihuje,
Ker vezh mladih v gtijesdi ni, Zhuj! kako po njih shaluje, lu okoli ferfoli.
Kako morem to ftoriti,
In mladizhke ji vset' ? — Bi fmel potlej femkej priti, Jo poflufhat v gojsdi pet'?.
Ko b' me mati sdaj sgubili,
De b ' me hotel kdo sapret', Oh ! kak' bi folse tozhili, Bi vof hib fi koj vrnret '.
Tak' nevfmiljen nozhem biti Ino gnjesdo vam rasdjat', Mlade hozhem tud' puftiti, Vem, de proit je vfakter' rad.
Raspeluj jih le, o ptiza !
Ino uzhi jih pet' lepó; Ker mi ptizhev vefeliza, Ljubesnjivo glad' uh<5 :
Proti letu bom pa fkufhal
Doftikrat u hofto prit', Dolj fe vlegal in poflufhal Hvalo jili Bogu J lovit.
Pofnemajte, otrozi! Tonzhika, in ne mu-zhite vbogih shivali, ker vfe ftvari, sverine, ptize pod nebam, in ribe v vodi, fo sa zhlo-veka velika boshja dobrota. Konj naf nofi, vol nam dela, krava nam mleko daje, ovza vovno, ko-liofli jajza, zhebela med; ptizhi nam slivergole in prepevajo sjutrej, in naf ovcfelujejo. Vfe shivali fo nam koriftne,; moramo fi jih tedaj v prid oberniti, ne pa jih nepotrebno muzhiti ( ali inar-trati. ) tShe otrozi, fi morate slo persadevati, vfmiljeni do nedolshnih shivali biti, zhe bote she sdaj nevfmiljeniga ferza do brespainetnih shivali, fe vam tudi ljudje gotovo ne bodo vfmilili.
x. ¥rabzofo mimm.
otovo bi otrozi nedolshne ftvari, bodi fi ptizh, ali kaka druga shival, ne terpinzhili, ko bi vfakikrat umetno prevdarili, de tudi te shivalize boleshine obzhutijo. Malo miflim, fe jih tako nevfmiljeniga ferza najde, de bi shivali nalafb muzhili, in nad njih terpljenjam vefelje
imeli. Le nekteri poredni otrozi fo tako nefpre-mifhljeni, de jih hudo imajo; ino smed teh je bil tudi mali Ropert.
Ta nekiga dne pod ftreho vrabzovo gnjes-do vgleda.
Prezej tezhe to feftrama povedat, in fi le omifhljuje, kako bi do gnjesda prifhel. Se-ftre mn pravite, de mora pozhakati, de fe pti-zliki sgode; potlej pa nailavimo gred ( ali lojt-ro ), midve jo bove dershale, ti fe bofh pa po ptizhe gor splasil.
Radar le jim je tedaj sdelo, de fo ptizhi she godni, naftavijo, kakor fo fe bili pomenili, gred, in dobe v gnjesdi tri ptizhke. Ptiza je shaloft-no okoli ferfolela, ino milo zhivkala, ker fo ji mladizhe jemali, ktere je s veliko fkerbjo redila; ali Ropert ino njegove feftre nifo sa - njo nizh marali, tampak fo fhe le prav vefeli bili, de fo do ptizhkov perfhli.
Sdaj fvet dershe, kaj bi neki s njimi pozheli. Neshiza, mlajfhi feiira, ki je bila bolj ufmilje-niga ferza, rezhe, de naj jih v' tizhnik saprejo, ter pravi, de liozhc ona sa-nje fkerbeti, in jih vfaki dan pitati. » Oh, kako bi bilo salo, jih v' tizhniku gledati ino zhivkati flifhati, kadar kaj odrafejo! » — Ropert pa overshc nje fvet,
Oa pravi, de je boljfhi sbive ofkubfti: « lep-fhi bo v' ifbi nage fkakljati viditi, kakor p,a v tizhniku saperte. »
Zezilja, ftarfhi feitra, je bila Resbizhnih mifel. Ropert pa le vedno fvojo trobi. Na sad-nje, ker feftre vidite, de fe Ropert ne da pregovoriti, in ker je she gnjesdo v fvojili rokab imel, jo fhe one sa njim potegnete.
Med tim prepiram je bil Ropert slie eniga ofkubil, » Lejte ga nagiga « pravi, ker ga na tla poloshi. V bipu fta bila fhe una dva ptizh-ka sbiva ofkubljena. Yboge sbivalize fo zhiv-kale, in od mrasa trepetaje perute mahale; Ropert pa, ne de bi fe jih bil vfmilil, fhe le buji jih ima; s nogami jih berza, de bi mu fkak-ljali, in ker fo fe prekuzvali, fejo Glno hrohotal. Seftrama fo fe spervizh vrabzi vftnilili, s zha-fama pa fo fe jele tudi one s njim vred hro-hrotati.
Tako s vrabzi igraje sagledajo od dalezh fvojiga uzhenika priti. » Pil! « sakrizhi Ropert, in vfaki dene eniga ptizhika v fvoj arshet, ter tezhe kar more, — » ^tojte, — savpijejo go-fpod uzhenik — kam tezhete ? Poj te fem. « Vftavijo fe, in fe pozbaG f pobefenimi ozhmi blishajo,
#
Uzhenik. Sakaj ile pred menoj beshali ?
Ropert. tSmo ravno igrali.
Uzhenik. tSaj vefte, de vam nifim prepovedal igrati, in de me to prav vefeli, kadar vaf vefele vidim.
Ropert ( jezlaje ) ^Smo fe bali, de bi naf kregali.
Uzhenik. Ali Gm vaf kedaj kregal, kadar lte G s nedolshnimi igrami kratek zhaf delali ? She vidim, bersh ko ne ile kaj napazhniga po-zhenjali. Sakaj dershite vfaki fvojo roko v she-pu? Jeft hozhem vediti, kaj imate; pokashite mi roke, kaj dershite.
( Mu pokashejo vfaki fvojo roko s enim ofkubljenim ptizhem )
Uzhenik. ( pomilovavno ino ferdito ) Kdo vam je rekel te uboge shivali tako terpinzhiti ?
Ropert. Je tako lepo viditi ofkubljene vrab-ze fkakljati !.
Uzhenik. Tedaj fe ti lepo sdi nedolshne ilvari terpeti v idili, ino jih shaloilno zhivkati flifbati ?
Ropert. To ne to; pa jeft ne verjem, de jih je to kaj bolelo.
Uzhenik. Pojdi fem, bova fkufila ( mu nekaj laf isruje )
Ropert. Oh jemnafta! jemnafta!
Uzheuik. Te boli, kaj ne P Ropert. Kaj mar millite, de dobro de lafe ruvati?
Uzhenik. Prav! — Lej, jih je le defet. Ropert. Pa jih je she prevezh. Uzhenik. Kaj bi pa bilo, ko bi ti vfe lafe s glave populil p Ali vefh sdaj, koliko bole-zhin bi preftal P — Vidifh, ravno tako hudo fte te vboge ptizhike terpinzhili, defi vam nifo
nizh shaliga florili--In ve, deklizi! ki vama
je natora bolj vfmiljeno ferze dala, fte to pre-nefti samogle P
Obedve deklizi nifte zeli zliaf kar befedize fpregovorile; pa to ozhitanje ilif hati fe ufedete, ino folse prelivate, Gofpod uzhenik samerkajo njun kef, kar jih tako gane, de jima nizh vezh ne rezhejo. Ropert fe pa ni sjokal; fhe le o-pravizhiti fe je fkufhal, ker pravi:
Jim uifim miflil nizh shaliga ftoriti; faj fo vedno zhivkali in perute mahali, kakor de bi jim to bilo prav dobro djalo.
Uzhenik. Pravifh, de jim je to dobro djalo? — Sakaj fo pa zhivkali P
Ropert. Bleso, de bi ptizo bili perkli-
zali.
Uzhenik. Sadel il jo. In, kaj miilifh, fo
liotli s fvojim trepetaujam ji nasnaniti, ko bi jo bili s Tvojim krikam perklizali p
Ropert. Ne vem kaj. Morde fo f tem profili, de bi jim na pomozh prifhla.
Uzhenik. Taka je. In ko bi ptizhki mogli govorili, bi jih bil ti vpiti flifhal : « Oh; mati ! refhite naf! po nefrezhi fmo nevfmiljenim otrokam v' pefti perfhli, ki fo nam vfe perje ispulili. Mras naf mori, Glno veliko terpimo. Poj te naf ogret, ino rane obvesat, de ne poginemo. »
Male feiire fe ne morete vezh joka sder-shati. Plakaje fi s ruto oblizhje sakrivate. » Ti Ropert — pravite — ti fi naju v to hudobijo sapeljal; midve nifve hotle po nobeni ženi tega ftoriti. » Ropert je sdaj tudi fvojo napzhinoft fposnal. On je bil slie f tem kasnovan ( ali fhlrafan ), de fo mu bili gofpod uzhenik nekaj laf fpulili, fhe bolj pa, ker ga je nepo-kojna veft pekla. Sato ga nifo fhe bolj kasni» hoili gofpod uzhenik.
Vender moram rezhi, de Ropert ni bil is hudobnofti vrabze muzhil, temuzh le is otro-fhke pameti, is uefpremiflika. To ga je podu-zhilo, de je sa naprej smiraj bolj vfmiljen do fivari bil, ki io bile flabifhi memo njega, in
vfe fvoje sliive dni je vfakimu skasaval dobro-voljnoft ino vfrniljenje.
Bodite tudi vi, otrozi! do ufih ftvari u-fmiljeni, in ne terpinzbite nepotrebno shivali, de vaf bo Bog rad imel.
Kdor nedolshne sb' vali rad muzbl,
Bo neufmiljen tudi do ljudi.
xi mm joshef.
"V nekim velikim meilu na Franzofkim je bil nefrezhen zhlovek, Joshef po imenu, kteri je noril. Kadarkoli je s doma fhel, je i-mel nar manj po pet ali fheft barok na glavi, in ravno po toliko rokavov na vlaki roki. Defi ravno je noril, vender ni bil budobin ; zlie fo mu pa hudobni otrozi le nagajali, fe je vender raskazhil. — Po ulizah hode, fo taki paglovzi s vfeh hifh nad - nj planili, in ga fpremljali, upi-jozh : Joshef! Joshef! sa koliko prodafh fvoje baroke in rokave ? — Bili fo tudi nekteri tako poredni, de fo ga s kaminjem metali. Joshef je navadno vfe poterpeshljivo prenefel; v zhafi pa fo ga tako rasferdili, de je kremene pobiral, ali pa s blatam fantaline napenjal.
Taki boj je bil enkrat pred bifbo gofpoda Defpresa. Hrup ilifhavfhi gre na okno gledat, kaj de je, ali ni ga malo ferze sabolelo, ko je fvojiga fina Henrika vmef sagledal. Ko to samerka, sapre bitro okno, in fe v drugo sapero (ali kamro) poda.
Per koGli rezhejo gofpod Defpres fvojimu finu Henriku : kdo je tifti mosh, sa kterim G danf letal ino vpil?
Henrik. (Saj ga dobro posnate, ozha ! tifti noriz je, ki fe mu Joshef pravi.
Ozha. Vbogi mosh! kaj mu je neki glavo sme f halo ?
Henrik. Pravijo, de je neko pra\do sa bogato dedfhino ( ali jerbfhino ) sgubil; to gaje tako pobilo, de je snoril.
O/.ha. ko bi ga bil ti tiftikrat posnal, kadar je pravdo sgubil, bi ti bil s folsnimi ozhmi toshil: » Ljubi moj Henrik! kako Cm vender neirezhen! ob bogato dedfhino, ki Gm jo v miru vshival, fo me prepravili, vfe fvoje premoshenje Gm sapravdal; nimam vezh ne hifhe, ne polja ne brane, ne denarja : nizb mi ni oftalo! » — Ali bi mu bil ti takrat sabavljal ?
Henrik, O naka, o/.ha — kdo bi bil neki tako hudobin, de bi fe s nefrezhniga zhloveka norza delal? tShe le tolashil bi ga bil.
Ozha. Je li dan danafhui bolj frezhen, ki je snoril ?
Henrik. She nefrezlmifhi je.
O/.ha. In venderG danfdrashil, in s kamin-jem metal nefrezhniga zhloveka, koger bi bil to-lashil, dokler fhe ni tako nefrezhen bil ?
Henrik. ^Sposnam, ozha! de nifim prav iloril; persanefite mi.
Ozha. Ker ti je slial, ti bom persanefil, to de moje persanefhenje ihe ni sadofti; ti fi fe nad Josliefam slo pregrefhil. She vfakiga neire-zhniga fmo milovati dolshni; Josbef pa je dvakrat nefrezhen, ker je fvoje premoshenje, ino verh tega fhe pamet sgubil, salorej je bolj kot vfaki drugi nafliiga pomilvanja vredin ino po-trebin. Tolashiti ino fpof htovati bi ga bil tedaj imel, ter nikoli posabiti, de je tudi on zhlo-vek, kakor ti. Iti kakor zhloveku mu gre ravno tifta zhaft ino fpofhtovanje, katero fmo vfakimu zhloveku dolshni.
Kako lep nauk je ta pripoveft vam otro-kam ! Kashe vam, kako morate nefrezhne ljudi, ki imajo kakfhino telefno grajo, poilavim: gerbafte, fhantove ( ali fhepafte ), (lepe ino tudi avfhafte, fpofhtovati. Ne sanizhujte jih, kakor poredni otrozi noriga Joshefa, ako bozhete, de
vaf bo Bog blagoflovil ino oblagodaril, ne pa fhtrafal, kakor hudobne paglovze, ki fo, kakor nam pergodbe fvetiga Pifma pravijo, Gvzhika Eliseja saf hpotvali, pa tudi koj Tvoje plazhilo prejeli, ker fo bili od medvedov raftergani. Pokasal je Bog f tem, de fe takim hudobnim otrokam ne more nikoli dobro goditi. Satorej, ljubi o-trozi! ne bodite enaki takim vlazhngarfkim otrokam!
Vil fmo bratje tu iia fveti, Vil ozheta imamo Boga: Zhlov' k f zhlovekam mora poterpeti, Ga ljubiti is ferza.
Kdor fe s brata norza dela, Ki ga je Bog hudo kasnoval, Ga bo Boshja jesa tud' sadela, Ne bo malo fe kefal.
m shtiri lstoi mm.
j	>
» Oh, ko bi le vedno sima terpela ! de bi fe mogli smiraj na faneh (ali f hlitah) vosi-ti, » — rezhe Matizhek, ki fe je ravno na faneh domu perpeljal, ino v vertu mosha s fnega
delal. Ali bi mi ne hotel, mu rezhejo ozha ga JlifliavJhi, to, kar C sdaj C vofhil, na popir-zhek sapifati? — Sakaj ne! odgovori Matizhek, ler sapifhe s od mrasa oterpnjeno roko.
Siraa preide, prijetna fporalad fe perblisha. Matizhek fe fprehaja s fvojim ozhetam poleg zvetozhiga ograda, kjer fo mnogotere dnhtezhe roshe ino zvetize zvetele. Slo ga je to vefelilo. — Glej ! mu rezhejo ozha, to fo fpomladni per-delki ; lepi fo ino perjetni, pa li malo terpe.— Oh, sdihne Matizhek, ko bi bila le vedno fpo-mlad ! — Ali mi hozhelh tudi to fvojo sheljo na popirzhek sapifati? — O ja ! odgovori Matizhek, ino jo prav vefelo sapifhe.
Sa fpomladjo pride toplo poletje. Matizhek gre nek lep dan s itarifhi ino fvojimi mladimi tovarfhi v blishnjo vaf. Na poti fo vidih femtertje selene shitne polja, ki fo fe kakor biferi morja fpreminjale : vidili fo f tau-shent zvetlizami osalfhane travnike, kir fo mlade jagneta fkakljale; vefele shebeta fo fe po njih pade, in okolj fvojih mater zhverfto po-fkakovale. —
Kadar fo do vafi perfhli, fo jedli zhefhnje, jagode in drugo letno fadje. Matizheka je to
7
slo vefelilo,- zel dan je f tovarfhi po polju fkakal iuo igral. — Kadar fe domu odpravljajo, mu rezhejo ozha: Kaj ne, de ima tudi poletje fvoje vefeljize P — Oh ! odgovori Matizliek, hotel bi, de bi zelo leto terpelo ! In tudi to vo-fhenje je na popirzhek samerkal.
Ko pa jefen pride, gre zela drushina en dan v tergatev; vrozbiua jih ni vezh tako per-grevala, kakor po leti, nebo je bilo jafno; terte fo fe s zhernim ino romenim grosdjam oblo-sbene fhibile, debele cluhtezhe dinje fo po gredizah leshale ; veje drevef io bile s narlep-fliim ino shlabtnifhim fadjain tako obloshene de fo fe lomile. Bil je sa Matizheka vefeli dan, ker je grosdje, dinje ino fmokve ( fige ) neisre-zheno rad jedel,- fhe dofti bolj ga je vefelilo, ker jih je fam tergati fuiel. — Tudi ta vefeli zbaf bo kmalo prelhel, mu rezhejo ozha; sima fe nam jaderno blisha, in bo prijetno jefen prepodila. — Ko bi po mojim bilo, pravi Mati-zhek, bi naf jefen nikoli ne sapuftila.
Ozha.Matizhek! ali bi bil ti pa tudi sadovoljin?
Matizliek. To fe ve de, ljubi ozha!
Kaj je pa to p mu ozlia v befedo feshejo, ino popirzhike pokashejo — poglej, kaj je tu pifano P Beri na glaf!
Matizhek. ( bere ) Oh ! ko bi le vedno širna terpela!
Ozha. Poglejva pa tega ( mu drugi popir-zhek v roke podajo ).
Matizhek ( bere ) Ko bi bila le vedno fpo-mlad !
Ozha. Pa fhe tega (mu tretjiga podajo).
Matizhek ( bere ). Hotel bi, de bi poletje vedno terpelo !
Ozha. Ali vefh, kdo je to pifal ?
Matizhek. O ja, dobro vem; to fim jeft
pifal.
Ozha. Kaj ii pa sdaj shelif h ?
Matizhek. De bi naf jefen nikoli ne sa-puftila.
Ozha. Na ! ali ni to zhudno ? — po simi ii shelel, de bi sitna vedno terpela ; v fpomladi, de bi fpomlad ne minula; v poletji, de bi nikoli ne prefhlo; in sdaj bi pa hotel, de bi naf jefen nikoli ne sapuftila. Premifli dobro, kaj fe samore s vfega tega fkleniti?
Matizhek. De fo vfi letni zhafi dobri ino prijetni.
Ozha. Ja, ljubi moj ! vfi zhafi fo vefeli ino prijetni; Nar vifhji Bitje ve bolji, kakor mi revne ftvari, naturo vladati. Ko bi bila
lani po ivojili sheljah vedno sima terpela, bi ne bili imeli ne fpomladi, ne poletja, ne jeleni. Ti bi bil vefolnjo seudjo s veduim fnegam ino ledam pokril, in ne bi bil posnal drugiga vefelja, kot fe na faneh vositi, ino moshe s fnega delati. Koliko drugih radoft bi ne bil imel, ki nam jih drugi letni zhaii dele ? — Srezhai fmo, de ni natora nafhi oblaili podver-shena. Vfo frezho ino vfe nje ofredke ( ali mi-lelne ) bi sgubili, ko bi fe nafhe predersne shelje vfelej fpolnovale,
Karkol' fe ti sgodi, al' ferze ti omaja,
Zhe ravn' po tvoji glavi vfe ne gre, Po boshji volji vender vfe is haja, In sadnjizh tud' zhloveku dobro de; Naj ferze torej mirno ti oftaja, Bogu prepuiti in saupaj mu vfe, Kar pamet tvoja ne ve rasumeti, Daj boshji previdnolti ofkerbeti. _
XIII. M1IS VTSS&L.
Kdor
kolj otroke V boshjim Urah' sredi, Se jih v itaroili Gotovo vefeli.
Janes Vefel, misar ( ali tiflilar ), je bil delaven, priden mosh. Shtirdefet let je bil ftar, ko je fvojiga devetdefet let iiariga ozbetu pokopal; fhe pred njegovo fmertjo mu je v polii-fhevanju svefto pomagal; po njegovi fmerti pa, ko fam gofpodariti sazhne, fe osbeni s Val-burgo, pridno ino pofhieno deklo, ki je per fofedti flushila, in ni bila mlajfhi od njega.
Majhino pohifhtvo iia imela, ino malo blaga; ali bila fta pa bogabojezha, ino nju nar vezhi fkerb je bila, fvojiga ediniga fina To-maslia pobosbno iskojiti (ali isrediti); sato fta pa tudi fvojiga ljnbiga otroka v pervi mla-dofti farno v dobrimu vadila, ino s fvojim lepim isgledam poboshniga ino bogahojezhiga sadershanja k dobrimu vodila. Tomash ni nikoli kake gerde befede fliflial, pa je tudi fli-fhati ni hotel. Nikoli ni vidil kake fpazhene rezhi ftoriti, pa tudi njemu ni bila perpufhena ftoriti. Slo fta fkerbela, de bi ga hudobni ljudje ne bili fpazhili; ni mu bilo perpufheno f porednimi otrozi igrali, ali pa fe s njimi okoli potepati. tSerzhno fta ga ljubila, kakor le ftarifhi fvoje otroke ljubiti samorejo, tode njuna lju-besin ni bila flepa ljubesin, ki k otrofhkim napakam molzhi, ino njih pregrefbke pregleduje.
Sato je Tomash fvoje ftarifhe grosno rad imel, ino jim je bil v vGm pokorin , de fo fe vfi felani nad tem zbudili, ter fami per febi mi-ilili: » De bi mi imeli tudi tako dobre otroke, kakor je misarjev Tomash! »
Tomash je v refriizi fvoje ftarifhe ljubil, le vefelje ga je biio gledati, kako urno fe je obrazhal, zlie fo mu kaj vkasali; zeli dan je bil pcr njih, in de fo mu le mignili, jih je vfe lepo bogal. Kadar ni bilo ozheta doma. je vedno po njim poprafheval, in smiraj pasil, kdaj de bo domu prifhel. Po itokrat na dan je s hifhe fhel, gledat, ali flie ne pride, in kadar ga je sagledal, mu je vefelo nafproti tekel, in sakrizhal ; » Ozhika, ozhika! de fte le fpet domu perfhli ! » — ino vezh ni ozhetove fuknje is rok spuftil.
Kekiga dne mu je mati sbolela, in Tomash je mogel po vrazha iti. Jokaje je po nli-zah tekel, ino smiraj vpil: Oh, mamka moja! matrika moja! » — sdravnika je ftokaje ino s vsdignenimi rokami profil, rekozh ; » Ljubi mosh! pridite hitro, in osdravite mojo mamko, de ne bodo vmerli! »
Tomash fe je mogel tudi she sgodaj ozhe-toviga rokodeliiva vadili; in ker je bil marljiv
ino vbogljiv, je v fvcvjimu petnajftimn letu she vfakimu pomagazhu kof bil.
Proti vCm fofedam ino fofedovim otrokam je bil vfelej slo perjasin, in tudi nar manjfhim od njih je fvojo dobrovoljnolt fkasoval, kjer je koli mogel. Bil je tih, pohlevin, ino nikjer ga ni bilo ilifhati, kakor v rokodelnizi.
tomash 611 s doma.
Jmej vedno pred ozhmi Boga, Bod' G v ptujih krajih al' doma.
Radar je bil Tomash she ofemnajft let ftar, ino v vfini potrebnim dobro suzhen, bi bil imel fheft let po fvetn iti, ino narpervizh tam flushiti, kir je pred nekimi letmi ozha delal. Bilo je she s mojftram vfe poprej sgovor-jeno, in dan odlozlien, kdaj fe ima Tomash tjekej podati, ^kerbno je mati fhe enkrat G-nove oblazhila ino perilo pregledvala, ino ma-vho tako nabafala, de fe je fhe komej sapela. V sdolajno fraj/.o je s folsnimi ozhmi fhe neke fpravljene goldinarje vtaknila. Shaloftna ura je bila, kadar fe je Tomash fvojo mavho v rokah dershaje k flovefu napravljal. » Tomash! —
sazhne ozha, in ga sa roko prime, mati pa malo na ftrau (topi — Tomasli! to je teslika, nevarna pot, na ktero fe sdaj podafh. Veruj mi, ftotero nevarnoft fe ti bo nakljtizbilo, ki jih fhe sdaj ne posriafh, pa le bodo vender naletele. Ti bi prerano me pod semljo fpravil, nko bi ne per-fhel domu fpet tako dober, kakor grefh sdaj s doma. Satorej, vsemi, ljubi moj fin, is mo-jiga ozhetoviga ferza te opominovanja : » Kar ftorifh, mifli na Roga; ino tvoje delo bo fie-zhno dokonzhano. »
Le vedno Boga
V	miflih imej,
De bofh maral sanj
V	ferzu in v djanj'
» Kjer te nobeden ne vidi, te boshje oko vidi. Kadar kaj hudiga ftorifh, utegnefh fvojo hudobijo pred ftarfhemi ino dobrimi ljudmi sakriti: Bog te pa vidi povfot, pred njegovimi ozhmi fe ne morefh nikjer fkriti. Sato fe ga boj, ino ne dovolji v nobeno mifel, v nobeno befedo, ino v nobeno delo, kteriga bi boshje oko viditi ne fmelo. »
Na popolvanju bofh mnogotere ljudi dobil,
in med temi morde take, ki ti bodo ure tvo-jiga shivljenja grenili, ti pelen v pijazho me-fhali. Satorej fe smiraj bolj uzhi
tSvoj'ga blisbniga ljubiti, In drugih butare nofiti.
» Zhlovek ima vfelej doiii od fvojih fo-bratov preterpeti. (Saj hozhe tudi Bog fam, de zhlovek zliloveka pokori, ino v dobritn vterdi.»
» Tudi fe bofh po fvetu v mnogotere kam-nje sadel, mnogotere fpodtikleje bofh naletel, ki fe jih ne bofh mogel lohka ogniti, Takrat bodi kot pulja ( ali obliza ) ki fe zhes kamnje ino gore lohka vali. Satorej uzhi fe smiraj bolj
Ob flifkah nikdar ne toshiti, Temuzh Boga pomozhi profili. »
Kjer bofh delal, bodi fvojimu mojft.ru po-korin, kakor fvojimu ozhetu. Ako ti hrana, ali poftresliba v hifhi ne dopade,
Ne toshi, kakor fitneshi, Katerih fe vfakter' boji. »
» ^Svojoglavni zhlovek povfod sdrashbe na-pravlja, in fatn nikjer miru ne najde. »
Bodi sveil ino pofhlen tudi v malim. Mifli, de pof htenoil nar dalej terpi, ino : en krivizhen vinar defet pravizhnih uje. De pa ne pridefh v fkiifhnjavo, kedaj nesveft poilati, delaj rad, in dobro gofpodari s malim, kar dobifh. »
» Mifli vfelej: Kdor hozhe jelli, pa ne be-razhiti, fe mora she v mladofti slo truditi; in kdor hozhe kaj sa llare dni G prehraniti, mora sgodaj she v malim dober gofpodar biti. » — Sdaj ga hozhe ozha fhe k sadnjimu objeti; mati pa, f predpafam (ali birtaham ) obras G fkrivaje, mu v befedo feshe in pravi:
» Ne flori nikoli kaj takiga, Tomash! zhe-far bi fe v prizho fvojiga ozheta ali fvoje matere framovati imel. Bog vidi te, var' greha fe ! — Mifli na folse, ki jih bova sa te prelivala, dokler fpet domu pridefh. »
Kadar to sgovori, vG trije malo potihnejo, le mati ino Gn v zhaG saihteta. Tedaj vershe Tomash mavho na fvoje plezha, kufhne ftari-fhem roke, ino fmukne — od ferzhne shaloili gnan — s Glo is njihovih rok. ^tokrat fe o-berne fhe prot ozhetovi hifhi, ino ftarifhe fhe posdravlja, dobri ilarifhi pa fo fhe dolgo su-
nej na nekim hribzu Hali, ino fhe itokrat mu od dalezli frezhno pot vofhili, ino sa njim gledali, dokler fo njib ozlii peljale. Vezh let shi-vita sdaj farna ta dva dobra zhloveka, marfik-teri popoldan prebirala s vefeljem Tomasbeve lepe pifma, ino konez vfakiga leta fe she ve-felita, de fta ipet eno leto blisbej prihoda fvo-jiga liubiga Cnu. Stari ozlia pa vfako leto bolj boleha ; dolga bolesin mu fhe levo roko mer-tudi, tedaj C s delam komaj toliko perflushi, de G potrebniga kruhika kupita. DeG ravno je fhe le peto leto doteklo, kar Tomash popotuje, ven-der fta ga she tako sashelela, de neita mogla vezh sadnjiga dozhakati ; sato mu je mati na-fledni lift pifala :
Ljubi moj Tomash l
Sdaj she morafh domu priti, ne moreva vezh bres tebe opravili. Tvoj ozha fe smiraj bolj ftara, ino bolesin ga je tako rasdelala, de je fkorej obnemagal. Nizh mu ne gre vezh od rok, naju premoshenje smiraj bolj vpada. Pridi tedaj kmalo. Vfaki dan te imava v miflih, in sheljiva te vidi ti. Ker fi vfelej najin dober Tomash bil, naju bofh v itaroiti podperal. Pra-
vijo tudi de bo vojfka. Sato bi te tedaj rajfhi doma imela, de bi vedila, kakofhna fe ti godi. ^Spravi tedaj lepo fvoje rezili vkup, in pridi; tvoj ozha te rezhe lepo posdraviti, iuo jeft Cm smiraj
Tvoja mati Valburga Vejel.
Pa ni bilo ne Tomasha, ne lifta od njega.
Vojfka fe je refnizbno vnela. Voj sa vojem je v vaf sahajal, mogla fta vedno vojfhake pod llreho jemati in jim ftrezhi, ter fta f tem vfe fvoje denarje rasdala, ino bolesin in reva fte ozhetafhe bolj flabile. —Mati je fhe vezhkrat, in prav fdno Tomashu pifala, de bi vender pri« ibel. Pa saftonj; od Tomasha ni bilo ni*h od nobene ftrani ilifhati, nikjer nefta mogla od njega nizh svediti.
Nekiga dne fe k njima popotni mladenizh oglafi, ki je bil tudi misarfkiga rokodelltva, in ju sa boshji dar profi. Po dolgim fprafhevanji jima pove, de je bliso nekiga mladenzha delal, ki fe je Tomash Vefel klizal, pa ko fo fovraslmiki t je safhli, je Tomash—Bog ve kako — sginil; kmalo potem, pravi, fe je pa ilifhalo, de bi
ga bili hiiro fovrashniki vmorili. Ta noviza je dobre ftarifhe bolj pobila, kakor vfe vojfkne teshave. ki fta jih predati mogla ; od sdaj fe ne dafta vezh utolashiti, ino vedno objokvaje fvojiga ljubzhika fi drusiga ne vofhita, kakor de bi jih fmert sdrushila, (S to novizo jima je edino upanje ino tudi vefelje shivljenja sginilo; dan sa duevam ile fe ltaroit ino ilaboft smiraj bolj muoshile, saflushik pa smanjfheval, shaloft sgobe njuniga Tomasha dobra ftavzhika smiraj bolj tare. Previdila fta, de ju bo vfaki dan te-shji ftalo, fe presliiveti ; tedaj fkleneta vertizh in hifho s vfo pravizo vred prodati, in fe f temi denarji na fvoje ftare dni preshiveti. Valburga je imela fheft ur od tam v neki vafi premo-sliniga fvaka, ki fe ju je vfmilil. Ta je imel fhtertal ure sunej vafi bajtizo sraven velikiga gojsda ravno prašno, v kieri f0 drugekrati njegovi najemniki ftanovali. V to bajtizo fe revna ftarzhika prefelita, v kteri ju hozhe fvak do fmerti sa malo denarja preshiviti. Valburga tedaj hodi od sdaj sa naprej vfaki teden h IV a-kovim po mafla, moke, ino kruha, in zhelar fta fhe potrebovala. V ti famoti bi bila tudi prav vefelo ino mirno sliivela, ko bi bila fvojiga Tomasha fhe per febi imela.
tomash mim IS ftuji lisasti.
Kdor kol' vfe shive dni Pofhteno mi shivi,
Ga Bog v ftarih dneh Tud' fhe ovefeli.
^Strafhen vihar nekiga dne svezher per-dere, gofta tozha pada, ino pifh v blishnjim gojsdi vezh drcvef polomaiii. » Bog obvaruj po-ljfko fadje ino shito, de bi fe ne poflikodva-lo, ino vodi popotnike pod ftreho » — govorita edinoglafuo ftarzhika, ter hvalita Boga, de jima je bajtizo dal, ktera ju vetratn ino pifhu brani. Kmalo potem, ko pifh nekaj potihne, poterka nekdo odsunej na oknize, ki prod : « Odprite mi sa boshjo voljo, popotnik iitn, ki ilm v gojsdi safhel. » — Dobrovoljuo mu duri odpreta, ino mlad mozhan mosh — vef moker od de-shja — llopi v bajtizo, ino profi prenozhifha. Dobra ftarzhka fe radujeta, de mu moreta polt-rezlii. Ptujiz sazhne praviti, de je v velikimu gojsdu pot sgrefhil, in de je, ker fe ni vedel vezh kam oberniti, v ti hifhizi luzh sagledal. \alburga rozhno oginj satieti, mu premozhene
oblazhila fufhi in fkuha gorko juho (ali shu-po. )
Kadar fe je ptujz she rasgrel, ino juho sav-shil, ga vpiaflia misar : Ne sameritc prjiatel, kdo fte vi?
Ptujz- Jeft ilm rokodeliz, in hodim she de-fet let po ptujih krajih. Sdaj grem fpet domu fvoje ftarifhe obifkat. Pa, Bog ve ! ali jih fhe najdem; she pet let nefirn mogel nizli vezh od njih svediti. Ako mi jih pa dobrotljivi Bog fhe najti da, jih hozhem vefel feboj vseti, in jih of-rezhiti, ker me je Bog obilno oblagodaril. — tSim delal per nekimu rnojftru, ki me je is fer-za rad imel. V vojf ki, ko je fovrashnik v naf ho vaf safhel, mi je vfe fvoje premoshenje saupal. Mogli fino vfe pred fovrashnikam pofkrili ; kar je pa bilo slata ino frebra, fmo v eno fklenzo pofpravili. Ker fmo bili nar boljfhi orodje pofkrili, posabi v ti homatii mojfter na fklenzo. Truma vojfhakov je bila she per vratih, de bi ropala. Jeft sagledam po frezhi fklenzo, fim jo fhe fkril, ino s njo pobegnil. Sunej vali jo ver-shem v neko mlako. Pa tu plane drnga truma fovrashnikov nad me, mi vfe vsame, kar fim per febi imel, in me perfili, ji vezh milj dalezh pot kasati. V nekimu daljnimu uieftu fim fe jim
vender smusnil, kjer fe ine je neki mojlier. klerirnu Cm fvoje reve toshil, vfmilil, in ine je lako dolgo v fvoji hiflii imel, de fim mogel 1'pet k poprejfbnimu moiilru priii, sakaj dolgo zbala ni bilo varne poti savoljo fovrashnikov, ki fo siniraj femtenje lasili, ino ropali. Predenj Cm v vaf perfhel. Cm najpred k ti iti mlaki 1'hel. Ifhem, ino najdem irezhno fpet fklenzo. Vefelo jo k febi vtaknem, pa me hudobna mi-fel obide : » Glej, nobedin ne ve sa ta saklad. Tvoj mojiier meni, de je sgubljen, in ti fe f tem lohka obogatiih, de ne bofli vfe fvoje shi-ve dni vezh ftradal! » Pa per teh miflih me grosa fpreleti, sazhnem fe fam iVbe frarnovati, kakor de bi bil slie ta saklad vkradil, ino fe smiilim na befeie fvojiga ozheta: » Kar je pofh-teno, nar dalej terpi, ino: en krivizhen vinar de-fet pravizhnih uje. »
Misar. Shena, zhujefh ?
Ptujz. Kadar pridem fpet k mojilru, fe me je neisrezheno vefelil, ker je menil, de Cm she davno mertev. In ko mu pa fhe le fklenzo na-saj dam, me objame, in fe lui jokaje s sheno vred ilokrat salivali. P reze j drugi dan mi na-rozhita, de mi sa mojo pofhtenolt fvojo edino hzher, ino vfe premoshenje isrozhita. Ino
lejta, ta je vefeliza, ki jo nefem fvojim ftari-fhem.
Misariza. Ne samerite, ali imate fhe dalezli do Tvojih ilarifhe v ?
Ptujz V blishnji vafi fo mi djali, de fo fhe tri milje de Kronike - vaii.
Starzhika. Kronfka - vaf! Krotifka - vaf!
t
( s odpertmi rokami. )
Ptujz. O Bog! kaj vama je? Imata tam fvojo shlalito? Moj ozha fo misar Vefel.
^Starzhika ( fe ga okoli vratu okleneta ) Oh Tomash! naju sgubljeni, pa fpet najdeni Tomash ! . . .
Tomash kmalo ozheta, kmalo mater objame, ino fposna na isftaranili, gerbanzhaftih ob-rasih, de je v narozhju fvojih ilarifhev. » Moj ozha! moja mali ! » —jezlja, vsdigava fvoje roke prot nebefam, ino hvali Boga sa vefelje, de je fvoje ljube ilarifhe fpet tako frezhno naj-del.
Sdaj fe fprafhujejo, G perpovedujejo eden drugimu, ino vshivajo vefelje sa vefeljem. Sad-njizh pokleknejo vG trije, ino hvalijo Boga, de jim je tako vefeli dan napravil. Tomash vsa-me tedaj ref fvoje ilarifhe feboj. In sdaj je ftari
ozha na dan fvatovf hine fvojiga Gna rekel; »
*
Moj Bog! ja refnizhno, tako bodo dobri otrozi podpora ftarih dni! »
tSvoje Gve ilarifhe, Gn ! fpofhtuj, Ako hozhefh frezhno sh'veti ; Dofti mogli fo f teboj terpeti, Torej jim dobrote rad vrazhuj.
x11t. sttarltjsit« >
uitav Peklar je bil Gzer priden dezhik ino v flioli smiraj smed pervih,tode je imel gerdo lailnoit, de je vfe tudi nar manjfhi pregrefhke fvojih fouzhenzov samerkavat ino grajal, ali pa fhe zlo gofpod uzbeniku nasnanval.
Gofpod uzbeniku ni bilo to Guitavovo vedenje prijetno, torej fklene nekiga dne, ko je fvojim uzhenzam mnoge povefti perpovedval, ga v prizho vGh fouzhenzov pofvariti. » Enkrat je bil opat v nekim kloflnru — sazhne praviti —■ ki mu je Glno teshko djalo, de fo menihi eden drugimu velike in male pregrefhke ozhitali. Ko fo bili v obednizi fnideni, pride tudi opat, vG pa fe zhudijo, de ima bifago na rami. Od sad na herbtu je bila polna pefka, od fpred na per-
Gh ga je bilo pa prav malo - Menihi, ki fe zhes to zbudijo, ga radovedni uprafhajo: kaj de to
pomeni ? & Na herbti,_ odgovori opat refnob-
110, noiim fvoje grehe in hudobije, sa to de jih ne vidim; od fpred pa nofim hudobije ino pregreflike fvojih fobratov, de jih imam vedno pred ozbmi. Do sdaj nefim ilie tega nikoli delal, ker pa to nad vami vidim, fe nozhem sa boljfhiga od vaf fhteti, in delam kakor vi, ded ravno ni to prav, in pofebno kriftjanu fe ne fpodobi. » « Menihi fo fe sazheli framovati, ino fo fe poboljfhali — « priftavi uzhenik, ter fe h Gullavu oberne rekozh: » Ino, jeft menim de bi fe tudi ti Guftav tega imel framovati, ino fe poboljfhati. « _
Bi je nekdaj mladenezh, bliso 20 let ftar. Bogabojezhi ilarfhi fo fi slo persadevali, ga v bosbjim ftrahu srediti. Pofebno ga je pa mati, ker mu je ozhe doiti prej umeri, k dob-rimu naganjala. Ali tudi ona fe je kmalo is tega fveta lozhila, preden je Bogomir, (tako fe je mladenezh klizal ) fvoje dvajfeto leto dopolnil.
Bogomir po fmerti fvojih ftarfhev od vfih sapufhen, fe je mogel na pot podati, in med plujimi ljudmi shiveti.
Bil je lepe poftave, in ker je fhe marfika-ko dobro laftnoft imel, fo ga povfod radi imeli in ljubili. Pa ravno to je bila njegova nefrezha, ker ga je v mnoge nevarnofli in hudobne per-loshnofti samotalo. Spervizh fizer, dokler je fhe ipomin njegove ljubesnjive rajnke matere v njegovim zhiftim ferzu shiv oftal, in dokler fe je njenih lepih naukov in opominjevanja svefto der-shal, fe je bres velike teshe is teh nevarnoll smotal, in jih lohka smagal.
Tode je vedno flabeji prihajal; dan sa dne-vam je bolj posabil na fvoje bogabojezhe ftar-fhe, smiraj bolj ga je hudobija mikala. Na sad-nje onemaga, fe vda pregrefhnimu shivljenjn, in sabrede vfak dan globokejfhi v pregrehe.
Vdal fe je igram, flafti, rasnim nesmerno-ftam, in ni je bilo hudobije, de bi jo ne bil posnal in okufd. Shivel je v vedni pijanofti, po-sabivfhi na Boga, na fvoje ftarfhe, in na vfe dobro. V takim sdivjenju je vezh let preshivel.
Na sadnje pa obzhuti ftrafhne nailedke fvo-jiga rasusdaniga shivljenja na teleli in na duflii. Sapravil il je sdravje in mozhi, njegova lepota
je sginila. Veft ga je no/.h in dan ftrafhno pekla; nikjer ui imel miru, povfod mu je bilo pre-tefno, vfe mu je bilo prašno in pufto; femter-tje je hodil, pa fam ni vedel, kaj de dela; te-shavni nepokoj in kef ila ga povfod preganjala. Podoba njegove rajnke matere mu je bila vedno pred ozhmi. S shaloftnim ferzam je premifh-ljeval materne mile fvaritve, na ktere je bil v homatii pregreiliniga shivljenja zhiito posabil, in ta fpomin inu je fhe le prav shivo obzhutili dal revo, v kteri fe je snajdel. Nekiga dne fe mu njegova filna nefrezha fpct prav shivo pred ozhi poilavi. Ta grosovitna shaloft ga ismed ljudi na polje shene; pa tudi tu ne najde miru : tezhe, poftoji, fe s peiljo po glavi tolzhe, pa fpet tezhe, fe joka, vpije, rijove — na sadnje fe vershe na tla per nekimu viru, sraven kteriga je bil krishiz safajen, fe Glno lam feboj bojuje, in — sadremlje. Ali hitro fe fpet prebudi, roke fkle-ne, in sazhne milo jokati. » Oh, dobra mati ! » sdihne is globozhine fvojiga shaloftniga ferza ; — kar sagleda pred feboj prijasniga feriza, kteri vGga preplafheniga mladenzha prijasno nagovori.
Seriz. Ne vftrafhi fe, ljubi mladenezh! ne sameri mi, morde Gm ti nadleshin! ( blishej ftopi ) Kako je to — de folse tozhifh ?
Bogomir. O ljubi mosh! ko bi ti vedel,
kako Gm nefrezhin, bi jokal s menoj vred _
Ob! jeft nefrezhni, zhlovek!
Seriz. Ti nefrezhin v zvetozhi tnladofti! Sa-
4
kaj G pa sdihval po fvoji materi?
Bogomir. Oh! to je ravno moja nefrezha. Moja mati ne shive vezh. Oh, kako fo bili dobri! O ko bi bil le njih befede poflufhal, bi ne bil sdaj tako nefrezhin. — Ljubi mosh! tvoje prijas-no oblizhje, tvoj ljubesni polu pogled mi pravita, de naj ti rasodenem, ker mi ferze teshi.
Seriz. Govori, dobri mladenezh, tvoja tosh-ba je moje ferze ganila; in ako ti morem kaj pomagati, bo danaihni dan nar lepi hi mojiga zeliga shivljenja
Bogomir. PoGufhaj tedaj, in pomagaj mi, zhe morefh.
Kmalo bom 26 let ftar. K.o fo fhe moja mati shiveli, Gm bil mladenizh poln radofti, in od vfih zhiflan; fvojo mater Gm fpofbtoval, in Gm vfe ftoril, de fo mi le mignili.
O ! kolikokrat fo me fvarili, in me s vfo materno ljubesnijo proGli: » Bogomir! Boga imej pred ozhmi, na - nj fe sanaf haj ; ne posa-bi ga nikoli, ako nozhefh vfe fvoje shive dni brestolashno shiyeti! «
In sdaj she vezh ko 6 let nefun nikoli na Boga miflil. Zelo moje ferze je bilo le na gerdo flaft, navesano.
O kolikokrat fo me mati fvarili : » Bogomir ! ne veruj sapeljivzam ; oni le le v pekel vodijo. »
» Ogibaj fe poilopvanja, ki te v vfe hudobije sapeljali utegne. «
» Varuj fe pijanzhevanja, ako nozhefh biti fam fvoj moriviz! «
s Ogibaj fe igre; igra ftori le poftopazhe; zhloveku framoto in na sadnje berafhko palizo perpravi. «
Te nauke fo me vedno uzhili, in po navadi fhe perftavljali:
» (Spofhtuj fvoj o mater, Bogomir! tudi kadar je vezh ne bo, in fpolnuj, kar ti veleva; in zhe bofh njene befede v ferzi obdershal, te bo ljubi Bog gotovo varoval. Ako jo bofh pa kdaj posabil, in nemarno shivel, ti bo laftna nefrezha ozhi odperla, fpet bofh na me miflil; is groba me bofh hotel k shivljenju obuditi, ko bi ti bilo mogozhe. a
In kadar fe fhe na grosovitno nozh fpom-nitn, ko fo me per vfim, kar je boshjiga, sa-rotili, de bi j a vedno po poti zhednofti hodil,
mi je, ko de hi me kdo s ojftrim nosliem v fer-ze vbodel. Ofem dni pred fmertjo fo me sve-zher v zerkev peljali, kjer fva tihama do ter de nozhi molila. Tedaj G m jih fprejmil na grob ivojiga ozheta.
Jokaje fo na kraj gomile pokleknili, jed
pa na drugi. » Bogomir ! « _ fo mi djali —
» Bogomir! zhes malo me ne bo vezh, in bom per tvojimu ozhetu pozhivala. Rada vmerjem; le ti, tvoja frezha ali nefrezha mi ferze teshi. Mirno bi moje kofti pozhivale, ko bi vedla, de oftanefh dober in frezhin, tode slo bi mi sem-lja teshila, in v grobi, ko bi mi bilo mogozhe, bi fe obernila, ko bi fe ti fpridil in hudobia poftal.
Bogomir! per fpominu tvojiga rajnkiga o-zheta le sarotim, oilani pobosliin, boj fe Boga vfe fvoje shive dni! « ■— » Jeft vam perfeshem, draga mati! « Gm djal, » Bog v nebeGh, iti mili mefiz, ki ta fveti kraj s fvojim berlenjem obGja, ita prizhi moje pcrfege! «
In ko fva fhe malo dalje molila, je Gin veter naglima vdal. Grosovito fo fove in vjeri ua rasvaliuah ftariga grajfkiga ftolpa ( turna ) tulili; itrafhno fo roshlali shelesni krishi na zerk-vi in svoniki — ki jih je vihar majal. Zhuduo
predzhutje me je prepadlo, in — ko bi na vra-she verjel, bi rekel, de fe je narava ( natora ) nad mojo krivo perfego grosila, in mi mojo sdajflmo uefrezho napovedvala.
O — predobra _ mati! — jeft nefrezh-
ni zblovek! _ nefim vezh — vreden _ va-
fhe ime —. isrezhi !
^eriz. Vpokoji fe malo, ljubi moj! sdaj je tvoje ferze fhe preshaloftno. Pozlii nemalo, pa mi daljej pripoveduj.
Bogomir. Ne bom fe pozhil prej, de mi je pomagano. Poflufliaj, prijasno te proCm.
Glej, v grefhnje drushbe fini safhel, in fvojo nedolshnoft sgubil, pijanzheval in igral fim po zele nozhi, ino vfe hudobije in oftudne pregrehe Cm doperuafhal, ki jih fhe isrezhi ne fmem. Sdaj fhe le — mi je moja lailna nefre-zha ozhi odperla, kakor fo mi mati prerok-vali. (Saj she fam febe vezh ne posnam. Poglej le, kako oflabljen in bolehin je moj shivot! noge me komej vezh nofijo. (Sam febe fe vftra-fhim, zhe tu v mirni vodi fvoj bled obras pogledam. Nepokojna veft mi nozh in dan ne da miru, femtertje me goni, iif ravno danf me je tu fem britka shaloft pergnala; hotel fim malo sadremati, de bi bil pozhil, V fpanji fe mi je
9
sdelo, de moja tnali pred menoj ftoje. Hotel Gm fe jim blishati, de bi jim roko kufhnil. Ali od febe fo me pahnili, ter rok<5 vsdignili, in mi grosili. Per tem fe sbudim. in neGm mogel drusiga, ko sdihniti: » O dobra mali ! «
Neiie mi saftonj shugali, o neposabljiva mati ! ker fim nar bolj fpazhen Gn na boshji sem-lji. O ljubi mosh! fvetvaj, pomagaj, povej, kaj mi je itoriii, de ue bom obupal?
(Seriz. Vmiri fe, ljubi moj ! ni fhe po tebi. Ali fe na me sanefefh?
Bogomir. O kaj fe ne bom sanefel na tvoje perjasno oblizhje, na tvoje vfmiljeno ferze, na tvojo ljubesin, ker me tako po ozhetovfhko inilujefh ! Sveito hozhem vfe tvoje fvete v fvo-jim ferzu obdershati, in po njih shiveti !
tSeriz. Daj de te kufhnem, moj Gn ! Sdaj pa povej, kaj nar poprej shelifh.
Bogomir. Mir — pokoj; sakaj nepokoj, ki ga sdaj obzhutim, me bo fhe obupali ftoril, ako mi ne pomagafh.
^Seriz. Ali hozhefh saref mir dobiti ? Bogomir. Oh! kaj bi ne shelel to prav resno, po komur jokam in vpijem.
(Seriz. Ker tedaj v refnizi rnir if hefh,ga bofh tudi najdel —tako ref, kakor rei Gdanf mene najdel.
Bogomil-. Oh! povej, povej mi vender, kako ga morem sadobili ? Pomagaj mi, sa boshjo voljo !
Sem. Ti nefi fhe tako nefrezhin, kakor fe miflifh. Glej, Bog, kteriga fi v nemar puftil, ti je ozhi in ferze odperl, de morefh fvoje grehe fposnati. In kdor fvoje grehe fposna, in hudobijo greha shivo obzhuti, je she pot pobolj-fhanja naftopil. In kakor hitro fe poboljfhafh, in fe ko sgubljeni fin fpetkozhetu domu vernefh, in pred - nj padefh: » O/.he ! grefhil fim — soper tebe in soper nebefa ; vezh ne fim vredin, tvoj fin biti, » bofh tudi sasheljeni mir dobil.
Bogomir. O Bog ! ko bi bilo tako lohka, bi nikoli vezh ne jokal, temuzh hvaleshno bi ku fh-nil miloftivo roko Gofpoda, ki fe mene nevred-niga vfmili; in bi tebe, o moj ncbefhki perja-tel, ko fvojiga Angelja Varha fpofhtoval, in te nikoli ne posabil.
tSeriz. To je de, ljubi moj! lahko je mir dofezhi, ako imafh sadoiti mozhi in ferza, vfe to ftoriti, kar ti bom velel.
Bogomir. Govori le : sdaj zhutim, de fim dolti mozhan vfe ftoriti.
(Seriz. Kakor fi mi povedal, fi do sdaj » Boga fovrashil, — febe pa ljubil, a Bil fi fushinj
fainoljubnofti, in G sanizheval boshje sapovedi. Sdaj morafh vef nov zhlovek poilati, in fe popolnoma fpreoberniti. Sanaprej morafb tedaj: » Boga ljubiti — famiga febe pa satajevati. «
Bogomir. Jeft te ne umem prav, govori bolj raslozhno.
tSeriz. Glej ! do sdaj fi sa sapeljivzi hodil, ki fo ti slate hribe obetali, in fe tvoji fvojo-voljnoili perlisovali. Sdaj morafh to famoglav-noft satirati, in ne vezh to delati, kar ti, ampak kar Bog hozhe in terja — beshati morafh pred temi hudobneshi, in vfe vabila sanizhevati, ki fo te do sdaj tako flepile.
Bil fi poshrefhin, ii pijanzheval, fi druge o-ftudne grehe delal, ker fo bile tvojimu shivctu prijetne, ki ne posna mere v tem, kar posheli. Sdaj morafh mefo in kri bersdati in krishati, fe v vfim volji boshji podvrezhi, in le to iloriti, kar Bog terja, naj bo mefu in kervi fhe tako neprijetno. In to fe pravi: » Se fpreoberniti, in nov zhlovek poilati; « to je pot pokore ; na nobeni drugi poti ne bofh miru dobil, po kte-rimu hrepeniih.
Bogomir. Sdaj te rasumem, in — kakor mi je sdaj per ferzu, menim, bi samogel mir dole-zhi.
Sakaj sapeljivzov fe lohka ogibam, ker fo me oni v to nefrezho perpravili. Sladnofti in igri fe tudi prav lohka odpovem, ker mi moj bolehafti shivot, vboshtvo, framota, ktera me je od vGh ftrani obfula, in nepokoj vefti vedno na vef glaf vpijejo: » Verni fe, zhe ne je po tebi! «
^eriz. Bog shegnaj tvoje fklepe, in pom-noshi tvoj pogum, de lepi zil dofeshefh, ki fe ti sdaj tako bliso sdi. Le terdin bodi, in gotovo ga dofeshefh.
Bogomir. Nesnano mozb zhutim sdaj v fe-bi, vfe raji preterpeti, kakor pa ta brhki nepokoj, ki me je do sdaj muzhil.
^eriz. Tedaj blagor tebi ! ker te je boshja miloft na pravo pot perpeljala. Hodi po njej ftanovitno, in potem bofh vefel rezhi samogel: » Najdel i!m! «
Bogomir. Bom najdel! pa—zhe fe bom tudi poboljfhal, mi bo vender moja veft ftorje-nc hudobije vedno ozhitala, in boshja praviza ne bo posabila fhtevila mojih pregreh. Rje bo tedaj mir ?
Seriz. Ne boj fe nizh, moj fin! Shiva vera v Jesufa Rriftufa ti bo popolnoma mir podelila. Kdor v Kriilufa in njegove nauke veruje,
*
in fe fvojih grehov zhifto in s ushalenim fer-zam fpove, ter sa-nje sadofti, fe mu ni vezh bati savoljo ftorjenih grehov, in ko bi bil tudi nar vezhi grefhnik. Saj je ravno sa tega voljo boshji tSin is nebef prifhel, je podobo hlapza na fe vsel, terpel, in na krisbi vmerl, de vfi, ki na - nj verujejo, vezhno shivljenje dofe-shejo. Zhe tedaj is zeliga ferza na - nj verujefh, na-nj upafh, in ga ljubifh, zhe v ti shivi veri, upanji in Ijubesni Sakrament fv. pokore prej-mefli, in ie vredno pokorifh, fe ti ni vezh treba bati savolj tvojih grehov; sakaj Kriiluf je sa grehe zeliga fveta sadoftil.
To je ravno svelizhanje kerfhanfke vere: » Kdor v Jesufa veruje, in pokoro ftori, temu fo grehi odpufheni. « Po ti veri je prefhefh-tvavka, je fpokorniza v Evangelju, fo kriitjani vfih zhafov sveli/.hanje dofegli. Kadar je njih 1'erze befedo isreklo: » Gofpod! verujem, « fo saflifhali perjasno befedo: » Tvoji grehi fo ti odpufheni; pojdi, in ne grefhi vezh; tvoja vera ti je pomagala !
Bogomir. Oboshje kerfhanftvo! nikoli fhe nefim tako shivo fposnal, kako dobrotljivo de fi. Oh! is zeliga ferza verujem,
Seriz. Prav, de verujefh, tode to fhe ni
sadofti. Ako hozhef h, de li bodo grelii odpufhe-ni, morafh fhe vfe to ftoriti, kar ti Bog sapove; morafh jih ftuditi, terdno fkleniti fe poboljfha-li, in nikoli vezh grefhiti, fe jih hoshjimu na-meftniku, kakimu duhovnu, zhifto fpovedati, in sa - nje vredno pokoro delati.
Bogomir. O ti moj nehefhki prijatel! kako te hozhem drugazhi imenovati? — S nehef fi mi poflan me is bresna hudobij otet. Kako lohka mi bije fpet feiv.e ! in — pred eno uro je bilo fhe tako tesliko! Povej, kako fe ti bom sadofti sahvalil sa tvojo ljubesin ?
^Seriz. Molzhi od sahvale, moj fin! Gofpod bodi f teboj, in ti pomagaj v vfih potrebah! In kadar fe bofli s njegovo pomozhjo pobolj-fhal in odshaloftil, fe hozhem s fvetiini Ange-lji vefeliti, de fe je fpet en grefhnik fpokoril. To radoft, to vefelje mi obljubi ; in mi bo vezh vredna, ko vfe sahvale.
Bogomir. O daj, de ti roko kufhnem, moj Ozhe ! In to ti bodi saftava moje terdne obljube, de nozhem nikoli vezh od poti refnize saiti.
Seriz. Objemi me, o naj fe te oklenem, ter sahvaliva Gofpoda, de naju je danf vkup perpeljal, in nama toliko tolashbo napravil.
Bogomir. (Slie nekaj te profiin, ljubi O-zhe! faj mi ne bofli odrekel!
Seriz. Govori! \fe hozhem ti ftoriti, kar je v moji moziii,
Bogomir. Tvoje ozlielovfko poduzhenje me je danf slo ofiezliilo. Jeft fim fhe mlad, in fim fhe malo sveden, tedaj potrebujem vezhkrat ka-kiga dobriga fveta. Ali hozhefh tudi v prihodnje moj fvetvaviz biti ?
Seriz. O s vefeljem. Vfak dan ob fedmili svezlier me tu per tem viru najdefh.
Poflufliaj! ediniga brata imam, ki s menoj shivi, in ki ga is ferza ljubim. Po frnerti najnih ftarfliev fe je bil podal v ptuje deshele. Ve/.h let nefim sa - nj vedel, ali fhe shivi, ali je she mertev. Povfod fim po njem poprafheval, na vfe kraje fimpifal,in ga nefim mogel isprafhati. Vedno Gm po Frideriku, ("tako fe moj brat klizhe,) sha-loval, in vfakdan fim molil: » O Bog ! daj, de Friderik moj brat fpet domu pride ! »
Bilo je 12 velikiga ferpana pred 28 leti, ko fim ravno tako na tem kraji molil, in glej! tu 1111 pride vefelo porozhilo: » Tvoj brat shivi, in je prifhel te objet! »_O11 je ref prifhel,
inoj preferzhin brat, in _ od tiftiga zhafa pridem vfak vezher iem Boga hvalit in molit.
Bogomir. Bog ti daj fhe dofti vefelja na tem fvetu vshiti, in tvojo ftaroft mirno in vefelo preshiveti.
Tedaj, kadar bom kakiga fveta potrebin, pridem ob fedmih svezber fem, te sa fvet in pomozh prafhat.
4Seriz. Bog ti daj fvoj shegin, in le fprej-mi na viih potah.
Sdaj fe objameta. Mladenizh gre potolashen fvojo pot; feriz pa poklekne, in opravi pred po-bodo krishaniga Jesufa fvojo vezherno molitev.
II.
Bogomir je komej dneva perzhakal, de bi fe bil v zerkev podal, in fe fvojih grehov popolnoma fpovedal. De fe jih je s shaloftnim, pobitim ferzam in zhifto fpovedal, ni dvoma, ker je slo po notrajnim miru hrepenel, in shelel fe s Bo-gam fpraviti. tSpoved mu je fpet mir v ferze vlila, in njegove dufhne rane sazelila. Ali njegovo teló je bilo prevezh fpazheno; kmalo je ta nefrezhni zhlovek fpet v poprejfhne grehe sabredel. Vef preplafhen in nepokojin fe save, de je fpet safhel, ter pravi: » tSvojiga prijatla hozhem sopet poifkati! » in hiti k viru.
Njegovi dobroferzhni potovod pride ob navadni uri: » Kaj ti je, de fi tako pobit, moj (in ? «
Bogomir. Oh! fpet Gm tak nefrezhin zhlo-
vek, ko prej _ in me ne bo to pobilo? O
ti moj Bog! Kdaj fe bom refnizhno poboljfhal?
(Seriz. Povej mi, ljubi moj ! kako fe je sgo-, dilo, de G tako hitro na Tvoje terdne Tklepe posabil?
Bogomir. Kako? Oh! tega Tam prav ne vem. Vfako jutro in vfak vezlier Gm fklepe po-novljal; in vender ne vem, kako fe mi je sgodi-lo, v hipi, ko Gm nar manj miflil, Gm na vfe fvoje fklepe, na Boga, na te posabil, in Gm grefhil. Po itorjenim grehi fo fe mi ref fpet ozhi odperle, pa tudi brhka shaloft je moje fer-ze vnovizh prefunila.
Seriz. Pomifli: de ima dan dofti ur, in vfaka ura fvoje nevarnoiti. Zhe le sjutrej in sve-zher fvoje fklepe ponovifh, — fe ve de fe ne morefh vGm nevarnoftim braniti.
Bogomir. Tedaj poduzhi me, te profim, kako fe samorem vGh nevarnoft ogibat ?
^Seriz. Boljiga ti ne morem fvetvaii, kakor to, kar je Jesuf fvojim uzhenzam rekel: « Zhuj in moli, de ne padefh v fkufhnjavo! » Zhuj in moli, ne le sjutrej in svezher, ampak vfak hip,
v vefelji in v shaloiti, med delam in v pokoji; sakaj povfod in vedno te bodo fkufhnjave ob-iipale.
Bogomir. Rasloshi mi pa tudi, kaj fe pravi zhuti?
(Seriz.Kdor vedno mifli,de je tako flab zhlovek, de vfak hip lohka fpet pade, in fe teda neprenehama varuje, de ga nobena nevarnoft ne omami, nobeno vabilo ne smakne, noben mik ne sapelje, ta zhuje.
Kdor vedno miili: » Kaj hozhem delali ? kaj moram iloriti? » in tedaj na flelierniga fov-rashnika fvoje dufhe preshi, mu pot hitro sa-gradi, ali pa, zhe mu blishej pride, prezej sa oroshje sgrabi, in pozepta, ta zhuje. Bogomir. Saj fini vender vfak dan terdno fkle-pal : » Vfe hozhem ftoriti. kar mi je dolshnoft, in vfake nevarnofti fe fkerbno ogibati. «
Seriz. To le ne pravi flie zhuti.
Bogomir. Rasloshi mi tedaj to rezh, te pro-
fim.
Serrz. Ponozhni zliuvaj, ki gre ob namenjenim zbali na flrasho, in pravi: » Danf hozhem prav zhuti! « le pa prezej na pervo klop vfede, glavo na roko naOoni, in fe dalej nizh ne ogleda, ne zhuje.
Pravi zliuvaj oftane nevtrudin na fvoji ftaji, noben hip ne pozhiva, neprenehama preshi, ali fe med ponozhnim pokojam kak fovrashnik blisha, ali kaka nevarnoil vftaja; ne dene oro-shja is rok, zhe najde fovrashnika, ga koj pobije, in odverne nevarnoft, ki jo samerka. To fe pravi zhuti. In tako morafh ti zel dan zhuti, in smiraj na tri rezlii milliti: Kdo? kje? kdaj ?
Kdo je ta, h komur grem? per komu fim? — In ti je ofeba le kolizhkaj nevarna, beshi od nje, in ponovi fvoj dober fklep.
Kje fim? kaj hozhem ftoriti? — In ako vidifh, de je kraj sa te nevarin, o tako verni fe, in ako fi she tam, beshi prezh, in dershi fe fhe terdnejfhi fvojih ftorjenih dobrih fklepov.
Kdaj fim nar flabeji ? Kdaj padem nar lo-shej ? — In tilti zliaf bodi trikrat bolj zhujezh, trikrat ferzhnjejfhi v boji.
Bogomir. Jeli pa mogozhe, flabimu zhlo-veku vedno tako zhujezhimu biti ?
^eriz. Sato morafh molili. De ne padefh v fkufhnjavo, zhuj, de bofli pa vedno zhuti mogel, moli; sato je tudi vezhna Refniza rekla: » Zliujte in molite! «
Bogomir. tSaj fim vfelej v zerkvi in do-
ma, sjutrej in svezher prav ferzhno molil, de bi mi Bog vender s nefrezhe pomagal.
(Seriz. To fi prav floril. Ali kakor fi dol-shan neprenehama fe varovati ia zliuli, tako morafh tudi neprenehama molili; zhe ne fi smi-raj v nevarnoili fpet paili.
Bogomir. Poddzhi me, kako samorem neprenehama moliti ?
Seriz. Na Boga miflili, in fvoje ferze Vedno per njem imeti _ to morefh vedno, bodi
fi v zerkvi ali doma, vefel ali shaloilin, bodi fi per delu ali per pokoji. In to fe pravi molili. Ako fvoje mifli in ob/.liutleje s uilmi sgo-vaijafli, ali ne, nizh ne dene, de je le tvoje ferze s Bogam fklenjeno.
Zhe fi Boga vedno prizhejozhiga mi-
flifh, ki je prizba vfih tvojih mifli, beledi in
djanj ; zhe pred vfakim nazhinam pomiflifh :
Bog hozhe, de to ftorim , uno opuiliin; to je moja
dolshnoft; f tem me hozhe le dobiiga in frezhniga
iiorili:—Bogho/.he, de fe vfaki fknibnjavi soper-
flavim, vfak mik smagam; to je moja dolshnoft;
vfako smago mi zheitiiljivo poverne, molifh nepre
nehama,in Bog, ki ga imaih vedno pred ozhmi, ti
bo vielej novo ferze podelil, de bofli loshej zhul,
in novo inozh dal, de bolh v boji smagal.j
10
Bogomir. Ali taushent in taushent rezili, dnevne opravila, rasne poli in homatije fveta fto-rijo zliloveka tako rasmifhljeniga, de vfak hip mifel na Boga is glave puili, in na - nj posabi. Kako samorem fpet na to mifel priti, in na - nj mifliti ?
^eriz. Prav lohka, ako le hozliefh. Povfod, kjer G, in kodar hodifh, vidifh toliko rezili, ki te fpet na Boga fpomnijo. V fvojim rastrefenju vidifh lepo Gnje nebo, rodovito polje, ali zer-kev, ali mertvifhe, ali v kaki isbi podobo kri-slianiga Jesufa, ali jed in pijazho na misi, in tako dalej. Vfe to te satnore na posabljeniga Boga fpet fpomriiti, ako ga v refnizi ifhefh.
Bogomir. Drusiga rezhi ne morem, ko to: kdor le hozhe, samore neprenehama moliti. In jeft — o Bog! hozhem to.
De tedaj fpet ne padem, moram zhuli. in teh treh upralahnj: Kdo? Kje? Kdaj? nikdar ne posabiti. — De bom pa lobka zhul, moram neprenehama moliti, in vedno na Boga miiliti; potem samorem upati, de bom od poti pogubljenja refhen.
^Seriz. Ja moj Gn! bodi v pervim Itano-viten, potem fe lohka saneleih, de drugo dole-shefh; de bofh poboljfhan in otet.
Bogomir. O tedaj bi bil poboljfhan in popolnoma otet! — ,Spet danf fe ti ne morem dovolj sahvaliti sa tvojo ljubesin. Daj, de ti roko kufhnem, in perpufti, de te fmem sanaprej fvojiga Ozbeta imenovati! Nikoli vezh nozbem nepoboljfhan k tebi priti; vfelej, ko fpet fem pridem, te hozhem vnovizb sa vfe dobrote sah-valiti, ki fi mi jih fkasal.
Sdajzi je feriz fvojo vezherno molitev o-pravil, in Bogomir moli s njim.
Bogomir je ftoril, kakor je bil fklenil. Ne-preneliama je zhul in molil, in to mu je pomagalo, ter je bil refhen. Kolikorkrat je fpet k viru perfhel, ila obadva Boga hvalila, in njegovo ne-fkonzhno vfmiljenje in miloft zhaftila.
Ako fi grefhil, hud6 Boga rasshalil,
Ne obupaj fin! ufmiljen' Bog shivi :
Verni fe nasaj, in obslialuj vie grehe, K Jesufu pertezi, 6n ti odpufti.
De pa sopet v greh ne padefh, Zhuj, fin! neprenehama:
De bofh vedno zhuti m&gel, Miili vedno na Boga ! —
XVI. mmiTM gospodje
9
¥ gojsdu.
JPavle je bil fin ubosiga najemnika, s primkam tSubovei'shika; njegova mati, Marjeta po imenu, je sa malo plazhila frajze fhivala; in tako fe je drushinza dan sa dnevam revno preshivila, s malim sadovoljila, in fvoje saupa-nje v Boga ilavila, ki pofhtene in delavne ljudi nikoli ne sapuili.
Nekiga dne je (Suhovershik pol ure is vafi T vertu bogatiga plemenitnika delal, ki mu je dnino dal bres hrane; sa tega voljo vsame fe-boj velik kof kruha sa sajterk (ali kofilize ), in rezhe sheni, de naj mu kofilo po Pavlelu v vert poflilje.
O poldne fe tedaj dezliik s ozhetovim ko-filam na pot poda. Mogel je fkos golti gojsd iti, kjer je na defui in na levi vfe polno mali-novih germov raillo, ob zhafu, ki fo ravno mane dosorile, K.er fo mu po njih tako slo iline tekle, poloshi pifkerz na tla, in jih sazhne o-berati. Miili fi, zhe tudi pol ure samudim, to nizh ne dene, faj imam dobre noge, bom pa tekel. Zhe je bolj Pavle maline jedel, bolj fo mu
difhale. Od germa do germa teka, in zhe bolj v gojsd pride, tim debeleji in bolj sdrele dobi. Jedel jih je, dokler je mogel, in prav posa-bi, de bi tudi njegovi ozhe she rad jedel. Na enkrat pa fe na - nj smifli, in fe vftrafhi, ker vidi na folnzu, de mora she davno poldan biti. Rozhno pobere fvoj pifkerz, in tezhe, kar more; ali — ne najde je vezh prave poti, safhel je.
Jokaje femtertje leta, dokler pride do kraja, kjer je ljudi govoriti flifhal. Gre tedaj prot tiftim kraju, in glej! na lepi trati v fred go-fhave sagleda lepo oblezhene gofpode fedeti, ki fo fe goitili, in prav shidane volje bili.
Pavle fi folse brifhe, in fe jim ilrahotno blisha, de bi jih sa pravo pot poprafhal. Op-lafhen fe odkrije; hozhe govoriti, pa ne more. Golpodje fe mu v ti fitnofti nafmehujejo, [ter ga eden vprafha, kaj de hozhe?
» Ne samerite mi, Gofpod! jezlja Pavle, je — jeft fim pot sgrefhil, in bi vaf profil, de bi mi jo pokasali.«
» O sakaj ne ! mu odgovori; kako G pa safhel ? Vfedi fe k nam, in povej nam. « —
Pavle fe je sdaj k njem na trato ufedel, jim perpovedval, ter je mogel s njimi vino piti,
potize in pezhenko jefti. Pavle, ki je rad kaj
*
dobriga pokufil, ni zhakal, de bi mu bili dvakrat rekli, fe je po sbelji goftil, in v tem |ve-felji posabi fpet fvojiga ozheta. Zhe je bolj vino pil, bolj je bil vefel, in rajfhi je shlobud-dral.
» Pavle! ga vpraflia eden gofpodov, ali fo bogati kmetje v vafhi vafi ? «
Pavle, ^e mi sdi de fo! sakaj moj ozbe pravijo smiraj: O ko bi jeft Volzlietove in Sodnikove dnarje imel!
Gofpod. Govori, ali ljubifh fvojiga ozheta ?
Pavle. In pa fhe kako! pa tudi fvojo mater ljubim.
Gofpod. Ali bi ne oilal rajfhi per naf, ter bi pifheta, pezhenko in potize snami pojedal, in fladke vina popival, kakor pa de fe morafh doma s famin kruham, krompirjem in s vodo sadovoljiti ?
Pavle, O naka; ozheta in matere ne sapu-ftim, ko bi mi tudi hotel kdo zel fvet dati. — Ref je, rad jem kaj dobriga. kadar mi kaj doleti, ali raji hozlieni vfe fvoje shive dni fant fuhi kruh jefti, kakor pa de bi od ftarifhev fe lozhil.
S tem befedami fe dezhek vsdigne, ker fe je bal, de bi ga s filo ne obdersbali. — iSje-
gova bojasin je nesnane gofpode vefelila. Na tihama fed med feboj pogovarjejo, potem pa rezhe imenitnifhi smed njih na glai: » Puftite ga, s fvojim shlobudranjem bi nam vezh bil na fhkodo ko na prid. In kaj bi fe neki bali?
_Jeli, nefeíh koiilo ozhetu ? » popraf ha de-
zhika. — » Ja « odgovori Pavle jok.ije.
Gofpod. Vem, sakaj fe jokafh. Prevezh 11 fe samudil, in fe bojifh tepen biti. Pa vefh tvojiga ozheta moramo vtolashili. Sprasni fvoj pifkerz, ti damo kof polize in pol pezheniga pifhzhanza. Tudi ta verzh vina vsemi feboj. »
Ni mu bilo treba dvakrat rezhi. Urno je fprasnil lónzhek, vsame pezhetiko, potizo, verzh vina, in fe jim lepó sahvali. In kadar fo mu pravo pot pokasali, fe fpufti v ték.
She ni bil firteljz ure pretekel, in je she vef poten v vertu bil, kjer je ozhe delal, in she davno po njemu pogledoval. — Pofhteni Suhovershik fe je bil sa Pavleta she bal. Menil je, de fe mu je na poti kaj nakljuzhilo, ki ga takó dolgo ni bilo; ker ga pa sdraviga priti sagleda, fe tako svefeli, de fhe ni miilil ga o-kregati, fhe manj pa pretepfti. Pavle je pa dobro vedel, de saflushi tepen bili, salo na svija-zlio mifli. » Vefelite fe, ozhe! « jim upi je na-
fproti hitezli ter vevzh vina pokashe, » danf vam pernefem dobro koGlo. Stavim kaj, de ne bolle vganali, kaj imam v pifkrizu. Potizo in pezlieniga pifhzhanza vam nefem. » — <t O kaj fe neki smiflifh, •— mu ozhe odgovori — fhe nikoli mi ni tvoja mati potize fpekla.
Pavle. O kaj miflite, de jo od matere pernefem? O nizh manj ko tol faj mati ne dajo nikoli ne potize, in tudi vina ne. Glejte, Gm vam tudi verzh vina pernefel. Prezej vam ho-zhem povedati, kako Gm to dobil.
Sdaj mu vfe na tanko pove, kako je v gojsdi imenitne gofpode dobil, ki fo na trati obedvali, in tudi njega povabili. Od malin pa, ki jih je po poti obiral, in de je savoljo njih fe samudil, in safhel, kar befedize ne pove. » Napofled fo dobri gofpodje tudi sa vaf fkerbeli, — pravi, — in fo mi velik kof potize in to pe-zhenko f tem verzhem vina vred dali, de bi vam pernefel. Vfedite fe tedaj rozhno, in jej te; vem, de vam shedifhi. « — Pofhteni mosh fe vfede, je in pije, in vfe mu je diflialo. Dolgo zhaia ni imel takodobriga kofila.Tudi dene del koGla ino vina sa mater ua ftran, ter dela velel naprej do vezhera._
Kadar fta pa sopet domu perfhla, nefo cul d rusiga zel vezher govorili, kakor od te per-
godbe v gojsdu. Mali dezhek je s ivojo sgov6r-noiljo to tudi vfirn Tvojim pajdafhem v vaC per-povedval.
Drugo jutro ob s&ri poterka nekdo per tSuhovershiku na vrata. Hitro fkozhi is poitelje, in gre odpret. Ali — kako fe savsame, ko sa-gleda sunej brizlia s ljudfko ilrasbo po vojafhko napravljeno, ki mu napove, de bodo on, sbena in otrok prezej v inefto odpeljani ino v jezho pahnjeni. Suhovershik, ki mu veil ni nizh ozhi-tala, s zhemur bi G bil tako kasin saflushil, hozhe vediti, sakaj ga s drushino vred tak6 fhpotljivo primejo, in v jezho shenejo. Ali fhe
le v meilu je vsrok svedel. _Tiiii imenitni go-
fpodje namrezh, ki fo bili Pavleta tako dobro fprejeli, fo bili rasbojniki. Merkali fo fi hodnika, od kteriga jim je Pavle povedal, de je bogat, ino fo po nozhi na njegovo hifho planili in jo ulomili. Ali tSodnik fe je s fvojima hlap-zama in mozhno deklo jako branil, dokler mn je vezh fofedov na pomozh perleklo, de fo ras-bojnike polovili, in svesali. Ko fo jih v mefto peljali, svedo na poti is njih uit, de je mladi 4Suhovershik vzheraj s njimi v gojsdu bil. To nasnanijo koj vifliji gofpofki, ktera vkasliezelo ^uhovershkovo drushino sapreti. Dva dni fo v je-
zlii bili saperti. Ozhe je v fvoji nefrezhi sdiho-val, mali je molila, Pavle je pa vedno jokal in upil. ^Svelli fo li bili, de nefo nizb hudiga ftorili, ali kako bodo to fkasali ? —
Na sadnje fo jih k rasbojnikam peljali, in vfi fo fposnali Pavleta, noben pa ozheta in matere. Povedali fo, kako je dezhik v gojsdi f pi-fkerzam safhel, in fe na - nje nameril. In ker fo vfi to poterdili, fo pofhtene ljudi sopet domu spuftili. » Aj — pravi Pavle na poti proti domu — kdo bi bil miflil, de fo tako lepo oblezlieni gofpodje laki golufi ! » —
» Ljubi moj fin ! — mu odgovori ozhe — zhe bofh mosha po bradi meril ( po obleki fo-dil ), fe bofh vezhkrat golufal. V nar lepfhi kerzhmi fe ne dobi vfelej nar bolji vino; nar lepfhi ptizhi ne pojejo vfelej nar prijetnifhi; ino nar lepfhi drevefa nimajo vfelej nar flajfhi fad. Doftikrat je v rasterganim oblazhiln nar bolj pofhteni mosh, in v nar drashjih fuknjah fo doftikrat nar vezhi hudobneshi. — 4She eno, ljubi moj Pavle. Jeft nefim vedel, sakaj G mi tako posno kofilo pemefel. Tvoja kozhljivoft ( fladkofnednoft ) te je sapeljala, de fi maline oberal. Per tem fi na fvojiga ozheta posabil, fi k goljufam safhel, ki fi jim s fvojim klepe-
tanjeiu rasodel bogatijo ^Sodnikovo. Ti fi vsrok, de fo uno nozli nad fofedovo hifho planili; ko bi ga ne bil Bog obvarval, bi mu bili vfe pobrali, in morde fhe kaj Iiujiga florili. Satorej bodi v prihodnje vfelej fvojo pot, nikar fe ne obotavljaj, ne klepetaj bres premiilika vfe, kar ti na jesik pride, tudi ne pravi nikjer, kar ii od fvojiga ozheia ali matere ilifhal, ker ne mo-refh fhe prefoditi, ali finejo drugi ljudje takiga kaj vediti, ali ne. «
Ife rasnafhaj, kar flifhifh doma : To te v filnofti rado peljd. —
xvn. usosHTtro m pomozh.
Jfeka dobrotljiva pekinja je vfaki vezlier ob folnzhnim sahodu, kar ji je od poprejfhnih dni ftariga kruha oftajalo, med domazhe vboshze delila. Sa lega voljo je imela v durih oknize, fkos ktero je vboshzam lilebzhike podajala, pa je dobro pasila, de ni kteri po dva dobival, sato de je mogla vezhim pomagati.
Nekej dni pa samerka, de fe oflabljen in bolehin mosh tik sida do duri fplasi, in po dva hleba prejeti fkufha ; de bi fe pa tega pe-
kinja ne savedila, fe je vfelej poleg hifh prezh smusal, in domu liitel. — To fe ji zhudno sdi, ker ni hodil mosh, kakor vfi drugi uboshzi, na ravnoft po milodari, in je na to flie po dva hleba prejeti fkufhal. Ali de je tako framoshljiv in slo potrehin vbosliiz, C mifli pekinja, ali pa de ni potrehin. Ta fvoj Jam rasodene moshu, ki je bil ravno tako ljudomil, kakor ona. in ki je tudi po mozhi reveshem potnagaval.
On ji obljubi, de hozhe na mosha pasiti, kadar fpet po kruha pride, in sa njim iti, de bo kaj vezh od njega svedil, kakfhina fe mu godi.
Mosh pride fhe tifti dan, fe natihama tik sida do duri fplasi, popade f trepetajozho roko en hlebzhik, ki mu ga je pekinja ikos oknize podala, ga fkrije rozhno pod fuknjo, ter ftegne Ipet roko, iri sagrabi frezhno fhe drug hieb-zhik, defi bi mu bila pekinja lolika sabranila, ker ga je bila samerkala. S tem dvojim daram hiti domu, pa pek gre sa njim v fled. Vez h liliz ila prehodila, prideta do odlozhene hifhe, v ktero nesnani mosh ftopi, in po ilopnizah do podiirehe urno beshi. Ptk ga je vedno fledil, in ga ni is ozhi puilil; tndi do podiirehe, kamor je nesnani hitel, gre sa njim, pa duri mu je pred nofam sapahnil, de ni mogel pek dalej iti.
Snnej tedaj poftoji, in flifhi otroke plakaje mo-shu nafproti iti, ki ga prafiiajo, ali jim je kruha pernefiL » Ja, ljubi otrozi! — jim odgovori uesnani, — nate ga vGga, jejte, in ne jokajte le. O ti miloftivi Bog! kako teshko mi je bilo, ta dva hlebzhika vam perdobiti! ali fnejte ju le ; jeft ne bom nizh jedel, fim bolj vajen flra-dati, kakor vi. 4Saj nam bo ljubi nebefhki O-zhe slie pomagal, de naf ne bo tako huda nadloga tepla, »
Ko pek to fkos saperte duri flifhi, mu ferze od vfmiljenja ino mil&be poka.
Med tem perliiti po ilopnjizah 12 let itar dezhik, poterka na duri, ter sakrizhi: » Odprite mi, Gm Janes, vaih fin. » Odprejo mu; dezhek tezhe v podftreho, in potegne is arsheta velik kof kruha. » To je moja jushina, — pravi, — mojftrovka fo mi danf vezhi kof dali; fam febi ga perkratim, de ga vam podam, sato de ne bofte ftradali. » Ozhe dobriga fina objame, in poljubi C ali kuihne ) rekozh: « Slo me Gla tepe, ali tvoje vfmiljeno ferze me tolaslii; pomagaj vedno po bratovlko fvojim bratizam in
feftrizam, in Bog ti bo gotovo plazhal. » _Te
befede fo peku ferze omajale, s folsnimi ozhmi
fe revni drushini blisha, ki ga v temi ni do
11
sdaj samerkala, in jim s ljudomilo gorezlioftjo rezhe : Moj Bog ! kaj moram viditi P Tako rtvni fie, pa pofhteni, in ne pridete k meni, de bi vam pomagal P — Povejte in i, kdo de lle, in
sakaj ile v takih ftifkali P » _
Kesnani tnosh fe spervizh Clno preftrafhi, ker peka sagleda ; flifhaii pa te befede, mu rezhe: » Zhe vaf Bog ref fem poflilje nam pomagat, poflufhajte moje shaloilne nakljnzhbe. Tkaviz Cm, pa pol leta she nimam dela. Mojo sheno mramorka je, in je she vezh meCzov v bolenifhnizi. Yfe kar fim imel, fim prodal, de bi bil fvoji sheni pomagal, in zhvetero otrok preshivil. Hifhne obrefti nefim mogel vezh pla-zhevati ; is hifhe fim tedaj fhel, in moj sdaj-fhini hifhni gofpodar mi je dobrotljivo to pod-ftreho v ftanovanje dal. jSekej zhafa fim sa najemnika flushil; ker pa nefim teslikih del vajen, fim sbolel, in fhe nimam toliko mozhi, de bi fpet delati mogel. Bera/.hhi fe framujem; nato fim mlad, ne bi dobival lohka milofhine; tudi bi me bolj kakor g!ad pobilo, ko bi me ljudje sa potepuha in nemarnika odpravljali. Otrozi vfak dan po kruhu krizhijo — in kadar ga tar-najozhim ne morem dati, mi ferze od britkofti poka. Tale, moj dobri fin Janesik, ki fe per
nekirnu misarju uzlii, nam vezhkrat kaj domu pernefe. Od uft fi pertergava kruh in druge jedi, de jih nam pernefe; ali kaj je vfe to sa zelo drushino ? Ene dni nofim ref lazhnim o-trokam po dva hlebzhika na dan ; pa me je fram povedali, kako ju dobiin. » — Blagofer-zhni pek je vef ganjen : » Ne bo vam vezh treba, k meni po dva hlebzhika hoditi » — re-zhe revnimu tkavzu, ki per teh befedah oller-mi. _ » Kar sa fe in sa fvojo drushino potrebujete, vam hozhem jed sanaprej s doma po-fhiljaii. Vsemite sdaj te denarje, omiflite fi dobro vezherjo, in ako je boshja volja, fe bova fhe bolje fposnala. «
Ko to sgovori, hiti domu, pove fvoji sheui vfe, kar je vidil in ilif hal; kar jo je tako ganilo, de je 1'olse tozhila.
Dva nar vezhi hleba, ki je ravno per rokah imela, vsame, in bili s njima k revni dru-shini.
Sdaj je bila per teh Gromakih vfa nadloga ugnana, ker je od pekovih polrebniga shivesha dobivala. Ljudomili pek je vbosiga tkavza s vGtu, zhefar mu je bilo treba, prefkerbval, dokler fe je fpet popolnama okrepzhal, in delo dobil; tudi potlej fo njegovi oirozi fhe smiraj kak dar od
pekovih dobivali. Mili pek in pekina G nefta prej miru dala, de fta revno drnshino popolnoma ofrezhila, ki tudi njunih dobrot nikoli ne posabi, ter vfak dan sjutrej in svezher sa fvoja blagoferzhna dobrotnika moli.
Kdor ubogim podaje
Rad milodari, Zhe prej ne, v nebeGh Plazbilo dobi-
Xtrm. M03STSB TOBIA m
y
NJEGOV sil.
f
BEAGIIA.
«T a Zhefhkim ( ali Pemfkim ) v neki vaG je shivel delaven, polhten in poboshen kra-jazb ( ali shnidar ) s ofmero otrok, kterih pervo rojeni je dvanajft let ftar Gn bil, ino nar mlaj-fhi je bila hzherka komej tri mefze ftara. — Velika dragina 1816. leta ga je slo terla; vfa hrana od moke ino krompirja je bila povshita, doftikrat ni bilo ne kofzhika kruha, ne denarja, ja fhe tudi dela ne v hifhi, de bi bil mogel
kaki saflushek npati, in vender fo vfi otrozi jokaje od lakoti vedno kruha profili. Dohriga ozlieta je ferze bolelo, ker jim ni imel kaj dati, 8 folsnimi ozhmi fe je v nebo osiial; njegova svefta sbena G je oblizlije sakrivala, dc jo o-trozi nefo jokati vidili, in oba ila savolj shi-vesha laruajozhe otroke tolasliila s saupanjam v Boga, kteri sliivi zherva v prahu, ribo v potoku; in kar leta pod nebatn on redi. Le ter-dno, pravila, sanpajmo na Boga, ou sliivi vfo ftvari, tudi naf ne bo puftil lakole poginiti, gotovo nam bo pomozli podal. —
Neki vezlier fo she poilednjo droblinzo kruha povsbili in vender nefo bili ne ozlia, ne mati ne otrozi nafiteni. Oh , kako fe nam bo flie le prihodni dan godilo! shaloilno vG sdi-hujejo, farno ozlia ilanovitno iloji f proli nebu povsdignenim obhzbjam poln saupanja na Boga deGravno mu ferze od shaloili poka, ter pravi: Le terdno savpajmo v Boga, in Bog naf revne golovo ne bo sapuitil ; klezlie in sdruslieni Boga sa prejete dobrote sahvaliuio, in s terd-nim saupanjam ga prihodne pomozlii proGmo.— Potem ko v molitvi pomozh sadobe, rezhe f hc ozka:
*
Nefkonzhno dober In sveil je Bog!
On naf bo refhil Is vfili nadlog.
Kdor saupa na Boga,
Sida liram na lerdne tla.
Shaloilna nozb je bila sa fkerbniga ozhe-ta, kteri je ferzhno fvoje otroke ljubil, pa jih vender per vfiin trudu ni mogel nafitiii; de G ravno je doftikrat fvoje rokodelllvo popuftil, ino sa najemnika delal, de bi bil le vezli perflu* sliil. -— Posno je safpal, ker fo ga ikeibi mamile, pa predin je bil dan sasoril, fe prebudi in fli-fbi terkati na okno. — Bil je neki popotnik, ktcriga je poprejfbini dan ploha vjela in mu vfo obleko premozhila; phijfh ino fuk-njo je bil svezher v goftivni/.i na pezh obeGl, de bi fe mu bila pofufhila, ali obedvojc obla-zhilo fe mu je ofinodilo in oshgalo; tedaj je pcrihel krajazlia profil mu jih ko j safhiii, de bo mogel dalje popolvati.
Tobia, tako je bilo krajazhu ime, sbudi fvojo sbeno in llarejfhiga Gna, vfi fo urno fhivali in v dveh urah je bilo, kakor je bilo mogo-zbe, vfe popravljeno. — Ptujiz je v tem
zhafu, ki fo mu obla/hila fhivali, prilosh-noft iinel bolj fposnavati krajazhevo drusliino. Videl je veliko revfliino pa indi njib poboshnoft, kar mu je slo dopadlo, sa lega voljo je vczb plazlial, kakor pa mu je Tobia rajlal. Verli tega pa flie vfakiga otroka obdari ino obljubi vfelej, kadar bo memo hodil, jih obifkfili, in bil je tudi uiosli befeda. _ Otrozi fo dobrotnika dobro samerkali ino fe ujrgoviga prihoda slo vefelili, ker jih je vfelej obdaril.
Revni drushini je bilo sdaj nek;ij dni po-magano. Tobia opominja fvojc otroke Bogu hvalo dati, ker jim je nenadjama pomozh po-flal. Ali nefim rekel, pravi:
Kdar do verha shalofl, perkupi, 4Se vcfelie tudi site glali;
Kdar naf tudi vG perjadi popufto ^Skerlii l!og sa naf siuiiaj fhe.
Saupajmo le na Roga vedno,
In 011 sapuilil naf gotovo ne bo.
Take tolashljive prigovore je poboshni mosh smiraj imel, f kterini je niifli fvojih ottok v Boga obrazhal, jih k saupanju iuo feizlini mo-
litvi opominjal, in tako fo poboshni obzhntki prevseli njih ferza ino jih vlolashili s Bogu vdano nudijo. _
Ali dnevi reve ino tarnanja fhe nefo minuli. DoRikiat je bilo veliko pomanjkanje v hi-fhi, in vG fo mogli la/.hni fpal iti. — Tobia je pa per vGU fvojih ftifkah Boga hvalil, de ni noben njegovih otrok per toljkitu pomanjkanju sbolel, zhe mu je shena zhes hude zhafe toshi-j° je ,1a fofede pokasaje tolasliil, kteri fo tudi vG pomanjkanje terpeli in staven tega jih je pa Bog fhe s bolesnami obifkoval. Kadar shena nad teshavniin pomanjkanjam tarna, G persadeva jo s saupanjam na boljfhi zhafe po-tolashiti, ker ji re/.lie :
Le terpimo, faj terplenje ni vedno; nepo-terpeslijivoil nam ne le nizh ne pomaga, temuzh fhe shivljenjc bolj greni. On pa je vedno Boga mozhi, ferzbnofti ino krepoiti proGl, de bi pod hudo ftifko ne omagal! _
mmjiariza.
Rekiga dne je slie sopet pizhla hrana pofh-la, otrozi fo pa kruha profili, tefliko je ozhetu djalo, ki jih ni mogel sadovoljiti. — jNi imel
dela v hifhi pa tudi ne denarja. Bil je dan velike shalofti, kteriga mu njegova shena fhe bolj greni, ker je maloferzhna jela biti. Rekel je, de gre pomozhi ifkat, ter gre is vafi na zefto f terdnim fklepam perviga ptujza milofhnje ( ali almoslinje ) profit in mu fvojo revo dopovedovat, de bi ii ga le miliga ftoril. — Tu vgleda sravin zefte od lip ofenzheno podobo krishani-ga Jesufa, ktera je bila k zhefhenju poboshnim popotnikam perpravljeua. Poklekne pred njo, profi Boga tamajozh pomozhi, in potoki folsa mu ozhi salivajo. —
Dokler tako moli, gre memo neka mlina-riza, dolgo zhafa ga od dalezh gleda, vilga v molitev samaknjeniga, mifli ii, de ga fkerbi in shaloft slo tarejo. Pomilovaje ga blishej (lopi, mu dobrotljivo roko poda in ga lepo posdravi, ter ga uprafha, kaj de ga tako tare ?
Dobrotljivi Bog, rezhe Tobia, je smiraj milollljivo sa mene in mojo drushino fkerbel, bodi mu zhaft in hvala; ali danf fe mi pofeb-no hudo godi, ker nimam ne grislileja kruha per hifhi, ofmero otrok pa od glada tarna. Ifkal fim v molitvi pomozhi, de bi ne obupal nad boslijo previdnoitjo, ker dobro vem, de molitev poboshniga ferze pokrepzlia in mu teshave slaj-
fha. Mozli molitve sdaj she obzhutim, ferze mi she loshej bije; poto ashen fe sopet v nebo osrem. Bog mi bo goiovo pomagal, ali kako t* kdaj? to farno on ve!
Te befede fo dobro mlinarizo revnima pa po-bosbnimu moshu perkupile; sheli mu pomagali.V-prafha ga, kdo de je, in kako bi um bilo pomagano.
Tobia ob kratkim pove, de v veliki dra-gini iu v pomanjkanji sallusliika s slieno in of-mero otrok slo Urada, de li ne ve ne fvetovali ne pomagati, zlie mu Bog ne bo nenadjama po-mozbi poflal.
Fer te povedi fo mlinarzi folse v ozheb igrale, fpomni fe na befede Sirahoviga fina : » Stori dobro bogabojezhimu, poverneno ti bo obilno, zlie ne od njega, faj od Boga. « Ob pravim zliafu, pravi, me je Bog fim poflal, de delo miloiti dopernefem.
Ker to sgovori, feslie v jerbaf/.hek, vsame hleb kruha in velik kof Gra, da oboje revnima moshu, kteri od vefelja ni vedil, kaj bi lloril, lijer jc tako nenadjama shivesha fvojim lazhnim otrokam dobil. Poklekne in Boga sahvali, ter pravi: gotova refniza je tedaj, de Bog fvojih ne sapufti, ni mu ljubo, naf lerpinzhili. Po hudim vremenu nam on fpet s milim ionzhikam
perfija. Po joku in ilitenju naf fpet s vefeljam napolni. On le pofkufha, kdo v boshjim itra-hn sliivi, potlej ga pa venzlia. Potem vftane ino dobrotnizi vef ginjen rezhe: Pojte s mano v moje itanovanje, de vam bodo hvaleshtii otrozi vafho dobroiljivo roko kufhvali, pojte, de bote vidili, kako vam bodo sa to dobroto v gorezhi molitvi nebefhkiga blagoflova ( ali shegna ) profili; pojte de bote farni vidili, kako vafh dar krepzha, in vaflie ferze bo vezhi radoft ( vefelje ) ob-zhutilo, naf lazhne nafiiiti!
S folsnimi ozhmi je mlinarza sa ofrezhe-nim ozhetam v njegovo ftanovarije fhla, in je fkle-nila revni drushini fhe dalje pomagati. — Is ferza fe je vefelila nad hvaleshnoftjo matere in otrok, in dobro ji je djalo, ko je vidila, kako de jim kruh in fir difhi. Piavno midim v mefto jti, ona rezhe, in hozhem fvoji dekli oblazhila kupiti, fizer je veliko vezh saflushila, pa li Bog ji samote vfe to povernili, kar je ona meni ftorila. Pred nekimi dnemi je moja h/.heika v petim letu neprevidama sadej sa mlinam v vodo padla, in ona jo je is vode potegnila, defi ravno je vedila, de fe v veliko nevarnoft poda ivoje shivljenje sgu-biti, ter je is vode petegneno, nizh pofhkodvano oftraChenim ftarfhem sopet dala.
Ko je Tobia ilifhal, de bo mlinariza roho sa deklino oblazhilo kupila, je she miilil profili, de bi on tiilo narejal; kar je blaga mlinarza tekla, de je ravno krajazha miflila ifkati, de bi ji obleko v treh dneh naredil, ker hozhe deklo na dan njeniga godu obdariti. Ko je to govorila, fe osre na mojilra Tobia, kakor de bi ga hotla vpraf hati, ko bi on hotel to delo ob zhafu narediti.
Tobia to samerkaje jo sagotovi, da mu je velika dobrota, zhe njemu delo prepuiti, de ga bo gotovo ob pravim zhafu tako dobro ko vfak drugi naredil in de nozlie v denarjih plazhila,
4
kjer je bil she tako od nje slo obdarjen.
Mlinariza je obljubila na vezlier s robo is mefta priti, in jo njemu v delo dali. Obogoflo-vena fe je od poboshnih krajazhevih lozhila. — Svezher pernefe kupljeno robo ia tndi shiveshne dari sa otroke. Per tej prizhi je Tobia robo v delo vSel, ter fo on, shena ino ilarejfhi fin po dnevi in po nozhi delali, dokler ni bila obleka narejena.
Mlinariza pride po obleko ino fe slo vefeli,
de je vfa terdno in dobro isfhito. _ Ni per-
fhla prašna, denarja Gzer ni pernefla ali veliko gnjat, meh moke in dva hleba kruha islezhe
is jerbafa. Pazh je bilo to veliko vezh vredno, kakor pa je Tobia saflushil!—
Ker fe preplazbaniga vidi, hvali Boga de mu je od dobrotljive mlinarze delo naklonil. — Od tega zhafa je mlinarza revni drushini, kakor je premogla, pomagovala.
tcma foshue sika po
» »
BfITO.
Dragina ne odjenja, tudi saflusbka ni bilo, ker io v(i ljudje le sa shivesh fkerbeli; zhe je ravno kako oblazhilo naredel, fej ni mogel sa-volj dragine, ktera je fploh vfe terla, plazhila dobiti. — Darovi dobrotljive mlinarize jim nefo bili sadoili, velika rcvfhina fe sopet sazhne per krajazhevi drushini. Sdaj rezhe Tobia fvojimu ftarfhimu finu : Ljubesnjivi Bog nafhe saupan-je y fvojo dobrotljivoit sopet fkufha.
Nimam ga kofzhika kake rezhi, vam glad
potolashiti, ali ljubesnjivi Bog fe nafbo ufmi-
lil, de ne bomo lakote pomerli, gotovo nam
bo pomagal. — Ti pa, ljubi fin, morafh tudi
gledati de bofh kaj perpomagal. Uzhil fi fe pi-
fkati in perftanzhike is shime fpletati, do teb
i a
mal ti je bilo to v kratik zhaf, sanaprej fi bofb f tem kruh flushil. Vsemi pifzhal in kar imafh perilanov, pojdi, persadevaj ii f pifkanjem per-jatle perdobiti ino fvoje perilane prodali. No-zhem de bi berazbil; zhes i4 dni ne oftani s doma; dobrim ljudem dopoveduj nadlogo, v kteri fe snajdemo, morebiti dobifb perjatla, de fe naf vfmili. Gofpod nebelhki Bog te bo po fvojim angelu na tvojih potah varval, de fe ti nizh shaliga ne sgodi, in sopet sdrav k nam domu pridefh.
Kadar v ktero hifho pridefh, popifkaj de te bodo ljudje sainerkali, ino ponujaj jim per-Ijudno perilane. Kar ti bodo sa nje dali, hva-leshno vsemi in ko bi ravno le kofzhik kruha bil; sakaj kruh je v sdajnili hudih zhafih slata vredin. Na zeili ino v hif hah ne kradi in ne sankaj, kar najdefh ne potikaj, ako bi te fhe hujfhi glad moril, » Kar je pofhteno nar dalej terpi. «
Nikoli ne pollopaj. Lenoba je mati vfe hudobije.Zhe bofh od vaii do vaGhodil, zhebofh od daljne hoje pozhival, zhe te bo gerdo vreme kje vilavilo, fpletaj perftane; te ne bo dolg-zhaf mamil, kakor poftopazhe, ki fo ledini enaki, ki ternje in ofat, plevel in ilrup na - nji rafe, drujiga ne. Shimo, ki jo potrebuje! h, ti
bo vfaki kmet radovoljno dal, tudi jo lahko nofifh, in tako ti ne bo nikoli dela smanjkalo. S Bo-gam vfe sazhni in s Bogam tudi vfe konzhaj. Kadar bofh memo ktere zerkve fhel, ferze k Bogu povsdigni, zhe fo vrata odperte, ftopi notri in moli, de bi te Bog blagoflovil, vefelje ino mozh dodelil pravizhno delati; zhe fi ravno fhe tako dalezh od tvojih ftarfhev, vari fe greha, mifli fi, ako me ravno noben zhlovek ne vidi, vidi me Bog, ki greh iludi. — S porednimi mladenzhi, zhe te bodo drashili, te s berazhi-nam pitali, fe ne prepiraj. Ogibaj Te jih, uzhi fe njih sanizhevanje preterpeti; ne mafhuj fe nad njimi; ne povrazhaj hudo s hudim. _
Kdor tepe, ga tepo. ( Kdor pfe drashi, ga okolejo. )
Kar od dobrih ljudi dobifh, perhrani fkerb-no, mifli na fvoje ftarfhe, brate ino feitre, kte-ri doma lakot terpe, ko morebiti ti kofzhik do-briga kruha vshivafh, kteriga fo ti dobrotljivi ljudi podeljili. Srezhno hodi v boshjim imenu, imej Boga smiraj pred ozhmi, bodi pofhten in pravizhen. Bog naj fvojiga angela pred tabo pofh-lje in naj ti da fvojo miloft na poli!
Silvefter, tako je bilo fiuu ime, |vef gin-jeu poflufha opominovanja fvojiga ozheta, ter
rezhe: Ja, dobri ozhe, liozbem iti ino sveilo fpolniti na popotvanju vafhe opominovanje ; a-ko mi Bog pomaga, bom pofhten in morde ne prasin fpet domu perf hel. Bog vaf obvari dokler pridem.
Per teh befedah fe je ^Silvelter sazhel ih-titi; mati fo mu plakaje mavho dali; bratje ino feitre fo ga nekaj zhafa ipremili, mu roke podajali in na poti prot domu fo fe smiraj obra-zhali in sa njim gledali, dokler fo jim ozhi ne-fle. Tudi 4Silveiler fe je popotvaje doftikrat proti fvojim ljubim flarfhem, bratam, feftram in fvoji ljubi domovini osiral. Potem na liolmzu pred podobo krishaniga odrefhenika ne kolena pade, moli poboshno k Bogu, de bi mu njegove ftarfhe, brale in feftre sdrave ohranil, njemu pa mozh dodelil voljo fvojiga ozheta na tanjko fpolniti. —
Pol dne je she hodil, smiraj bolj lazhen, od 1'vojih ftarfhev ni mogel ne kofzkika kruha sa popotnizo dobiti, ker ga farni nefo nizh imeli. V pervih vafeh, fkosi ktere je fhel, ga je bilo fram pred durmi pifkati, ker ni bil rad fposnan, ker zhuti, de njegovo rokodelftvo, kteriga fe je lotil, ni bolji od berazhije, in ga je slo plaf hilo; bal fe je s gerdimi befedami
odpoden biti. Memo grede je na zeili nekim popotnikam fvoje perftane ponudil, ali noben nje ni hotel kupiti. —
Isitradau ino truden pride okoli poldne do velike lepe vafi. Js dimnikov fe je kadilo, shivino fo ravno is pafhe v hlev vganjali. Od lakoti perfiljen gre na pervo velko kmefhko dvorifhe, ter sazhne pifkati.
Radovedna kmetova otroka dezhek ino dekle prideta pifkavza gledat, ino poflufhata pa-sljivo. Imela fta kofe kruha s firovim maflam namasane, ki fo jima grosno difhali. O kako fo Silveilru fline tekle ! Bila je dekle dobro-ferzhna in mu poda fvoj kof, ter mu rezhe ga jefti. Silveiter fe sanj ferzhno sahvali ino per ti prizhi poje, ker je bil tako hudo lazhen, de bi ga bil vfiga prezej pojedel. Vefelilo je dekleta, de mu je dar tako dobro djal, urno ftezhe k materi po drujiga ter mu ga fpet poda. _ Dobroferzhnofl dekleta je Silvellra tako vefelila, de ji je en perilanzhik dal. Vefela ga nefe koj materi pokasat. Nje brat, ki je to vidi I, mu da tudi fvoj kruh, ki ga je v rokah imel, in tudi on je sanj perltan dobil. Ker vidijo mati, de fo ti darovi otrokam tako prijetni, gredo v zhunato, pernelejo pifkavzu pi-
fkerz mleka in velik kof kruha. (Silveiter fe f tem daram dobro pokrepzha ino ko je she lakot potolashil, vtakne kruh, ki ii ga je hotel perhraniti, v fvojo mavho, v nebo fe osre ino sdihne: O debi ga mogel fvojim ftarfhem, bra-tam ino feftram dati, kteri grosovituo ftra-dajo!
Kmetiza je flifhala mladenzhev sdihljej, ginjena je bila od milovarija, ino ga vprafha, sakaj fe njegovim tako hudo godi ?
(Silvefter ji dopoveduje nadlogo, ktera njegove ilarfhe, brate ino feftre nesaflusheno sa-deva tako ginjljivo, de fe je kmetiza sjokala, 1'hla je v zhunato, prenefe en hleb kruha ino fira, da mladenzhu de bi fvojim ftarfhem neiil.
Kakor pred, dobriga otroka ^Silveftra sdaj nobena rezli vdershati ni mogla, pred ko more odrine, de bi fvojim ilarfhem, bratam ino feftram is nadloge pomagal.
Ne mifli fi vezh, de je truden, vef je bil v vefelji, ki ga bo ftarfhem f tem daram naredil. Nategama hiti dolgo pot proti domu. Posno svezher pride k fvojim ftarfhem, kteri fe nefo malo sazhudili, ki je tako hitro domu perfhel; ko je pa dar s mavhe slekel, ga ob-jamejo, in hvalijo Boga, ki jim tako zhudno
shivesha pofhle. — Varljivo ozhe sdelijo kruh ino fir med otroke, ki fo fe bili tifti dan poprej komej otefhali; vil vsliivajo dar Boga hvaleo-zhi, ker To fiti fpat fhli.
sil¥2swe 611 drugizh
9	»
s ®@ma.
Drugi dan ob julrajni sarji fe je Silvefter so-pet na pot podal. Srezhni isid previga dne, mu je bil vefelje drugi dan. Obifhe dobro kme-tizo, fe ji v imenu fvojih ftarfhev. sahvali, ino jo profi v fpomin en perftan vseti, ona mu je fpet jeiti dala ino kof kruha na pot. Ali nefo ga v vfaki hifhi tako dobro fprejeli; doftikrat fo ga, zhe je pifkati jel, ali pa jim perftane ponujal, s gerdimi befedami odgnali. Teshko mu je djalo, ali vender, ker pomifli, de is ljubesni do fvojih iiarfhev, bratov ino fefter popotuje, mu je bilo loshej per ferzu, ino obljubi vfe
napake poterpeshljivo prenefti. _ V bolj o-
zhitnih liifhah je profil ali fkufhnja ga je u-zhila, de fo ga navadno s vezhi ljubesnijo revni v bajtah obdarovali, kakor pa v poflopjihbo-gatinzi.
Vender ni nobeni dan minul, de bi ne bil
sa fvoje pifkanje darov dobil, ali de bi ne bil nobeniga perftana prodal.
Odkritoferzhno, perlizhno, peijasno fe je obnafhal, ter je miloft dobrili ljudi perdobil, kteri fo mu radi podelili; doftikrat je v kako kerzhmo perfhel, v kteri je bilo veliko pivzov, sazhne pif kali, ponuja perftane in od ljudomi-lih goftov vezh dobi, kakor bi G bil miflil. Kruha in drugih jedi mu ni bilo na vfim njegovim popotvanju ne sa vinar treba kupiti, vfaki dan fe je najedel ino sraviu fhe sa ofem dni hrane imel, rad bi jo bil itradajozhim doma dal, ko bi le ne bili tako dalezb od njega.
She ofem dni je blo minulo, kar je tSil-vefter od doma. Tri goldinarje (i je she bil perdobil, pa treba fe mu je bilo verniti, ker ne-fme vezh kakor fhtirnajft dni popotvati. Upal je, de na poti proti domu, ne bo le famo shivesha fproiil, temuzh tudi fvojo gotovino pomuoshil.
Perilanov je imel veliko narejenih, ker jih je smiraj po poti v kratik zhaf fpletal. — So-febuo je farovshe ino klofhtre rad obifkoval, ker je smiraj doili jelti, navadno kej gorkiga, pa doftikrat fhe tudi kakfhen denar v dar dobil. Prenozhival je per dohroferzhnih kmetih, kteri fo mu radi ali v fkedno ali na 1'villih preno-
zhifhe napravili, sraveD pa fhe tudi doflikral kof kruha, pifker kifliga mleka k sajterku dali. Vfako dobroto je 4Silveiler f perftanam pover-nil. —
Nekiga vezhera je hotel do blishnjiga klof htra priti, podvisal, je vender je bila she tema, ko je v priilavo perfhel; sa preuozhifhe je profil hlapza, kteri je ravno vole fpregal. Hlapez vprafha priftavza, ino potem, ko je ta pervoljil, mu hlapez butaro ( otep ) flame v fkedni rasftelje, ter mu rezhe fe na-njo vlezhi.
(Silvefter fe je hlapzu ferzhno sahvalil ino mu vofhil lahko nozh, potem fe na flamo vfede, vsame pifzhal v roke ter prav prijetno sapifka. Illapzi ino dekle ga flifhijo ino povedo priftav-zu; on poflufha nekej zhafa, ker mu pa pif-kanje smiraj bolj dopade, vkashe mladenzha poklizati, de bo s drusliino pod seleno lipo vezherjal.
Silvelter fe ni jelli framoval; prav dobro fe je v drushtvu imel. Priftaviz ga vezh rezhi prafha, mogel je povedati od kod de je, sakaj je od doma fiiel, kaj fe mu je dobriga ali hu-diga na popolvanji sgodilo?
tSilvefter je tako umno ino odkrilo ferzhno odgovarjal, de fo bili vfi sa njega vneti, fofeb-
ll\1
no ko fo otrofhko poboshnoil ino veliko lju-besin do fvojib ftarfhev, bratov ino fefter is njegoviga govorjenja sposnavali. Vfaki mu pri-jasno roko poda, ko gre na flamo fpat. —
Ko fe sjutraj sbudi, poklekne po navadi, f klene roke in moli na glaf. Sabvali Boga, de ga je pretezheno nozh od vGga slega ( ali hu-diga ) varval ino sjutraj sdraviga prebudil. Profil ga je pomozbi ino varftva sa prihodne dni, pa ni le farno sa fe, ampak tudi sa ftarfhe brate ino feftre ferzhno k Bogu sdiboval. Hla-pez, kteri mu je bil prenozhifha fprofil, je v drugimu konzu fvifil v fenjaku butare vesaje (Silveftra pobosbno moliti flifhal, tih je, ino pasil na mladenzha. Potlej fe lihama fplasi s fen-jaka, poklizhe priftavza, kteri je ravno na dvoru nekaj opravljal, de naj pride, bo vidil in flifhal poboshniga mladenzha, kako ferzhno moli in kako sa fvoje ftarfhe, brate in feftre Boga prod. —-
Poboshnoil mladenzha je priftavza prevse-la, vef je bil sa njega vnet. Dezhek, pravi, ki v famoti, kjer ne mifli de bi ga kdo vidil, tako pobosbno in ferzhno moli, mora dobro is-rejen biti. — S hlapzam fe sopet na dvorifhe smusneta, in ko Silvefter is fkedna pride, pri-
ftavzu in hlapzu dobro jutro vofhi ino sa pre-nozhifhe sahvali, Din rezhe priftaviz: Zhe ho-zhefh, sajterkvaj s drushino, tudi lahko zhes dan tukaj ollanefh, jelli ti ne bo noben kratil (branil.)
^Silvefler lepo sahvali ino proii de bi po sajterku fmel dalje popotvati, ker bi v odmerjenim zliafu sopet pri fvojih llarfhih rad bil, ki slo sanj fkerbo.
Med tem pride ljudomili in dobroferzhni Pater na priftavo, ki je ofkerbiiik blishnjiga klofhtra bil. Priftavz mu perpoveduje od pifkav-za, mu perftan pokashe, ki ga je od njega dobil. Na tanjko mu pove kar je vzheraj od mla-denzha svedil, od kod de je? od nadloge, ki jo njegovi ftarfhi terpe, in tudi od njegove per-urnofti v delu; vef od vefelja do mladenzka ginjen tudi ne samolzhi, kako ga je sjutrej moliti vidil, persadeval G je Patra mladenzhu nagnjeniga iloriti.
Kar je dobri duhoven od dezhka flifhal po priftavzu mu je slo dopadlo, sato ga rezhe poklizati. Mnoge rezhi ga poprafha in (Silveiler mu tako pohlevno ino rasfodno odgovarja, de fe je Patru prezej perkupel. No dezhek! mu rezhe perjasno, ali bi ne hotel per naf oilati, in zhe rad delafh, te ne bo nadloga tlazliila.
Klofhterfki krajazh je she ftar in potrebuje pomagazha, ti bi bil mu ravno dober, ker (i she doma f hi val.
Kdar bofh vtegnil, bofh tudi lahko per-
ftane fpletal, in G kaj perflushil__Zhe fe bofh
tako dobro sadershal, kakor flifhim praviti od tebe, zhe oftanefh bogabojezh, svefl, pofhteu ino odkritoferzhen,bofh lahko vef zhaf fvojiga v klofh-tru flushil in fe snafh ciofli koriilniga nauzhiti.
Ta ponudba je (SiIvellra slo vefelila, ali obljubil je v fhtirnajftih dneh domu priti. Pove tedej Patru ofkerbniku, de ga farno to sader-shuje, tam oilati, kir fo njegovi ftarfhi v veliki nadlogi in teshko perzhakujejo darov, ktere Cm jim v fvojim popotvanju perdobil. Is otrofhke pokorfhine ni hotel na nobeno visho bres dovoljenja fvojihftarfhev v to dobro ponudbo dovoljiti. Vfe njegovo vedenje je Patru slo dopadlo, rad bi ga bil klofhtru perdobil. — Ponudi mu, ko je ravno fel (ali pot) v njegovo domazhijo fhel, de bi perdobljene darove ftarfhem poflal ino v pifmu njih pervoljenje profil v klofhtru oftati.
Ker je dobri duhoven obljubil fam do po-boshniga ozheta pifati, tudi shivesha poilati, pervolji ^ilvefter per tej prizhi tam oilati ino pervoljeuje ozheta perzhakovati.
K klofhterfkimu krajazhu, zhaftitljivimu iivzhiku fo ga peljali, per njemu mu pofteljo napravili; f tem je delal, jedal, molil, duhovnem v flushbi boshji ino per jedi ftregel in druge klofhterfke opravila opravlal. — Otrofhka poboshnoll, sveftoft, pridnoft, perpravnoft v vfih rezheh mu ljubesin in saupanje vfih v klof htru perdobi; tudi pervoljenje fvojiga ozheta je kmalo dobil. —
Njegove shive dni fe mu ni tako dobro godilo; doiti je imel jelli, opoldan je tudi vola, v zhaGh kaki kosarz vina piti dobil, na mehko pofteljo fe je vlegal. — Od mladofti je bil dela ino redovnofti navajen, sato ga nefo nikoli dela ali opravila teshile, in vezhidel jih je fhe pred zhafam dokonzhal.
(Stari klofhterfki krajazh je bil blagoferzh-ni mosh, rad ga je imel, in fe je vefelil, de je delavniga, poftreshniga ino pridniga pomagazha dobil, kteri mu je po mogozhnofti pomagal, ga v vfim sadovoljiti, in njemu v hvalo vfe ftoriti ii persadeval.
Is hvaleshnofti ga je dobrotljivi feriz dobro suzhil mafhne ino druge duhovne oblazhi-la narejati. Uka shelni ino perpravni ^ilvefter
kmalo veliko urnifhi dela, kakor ieriz, in delo
i3
fe mu tudi bolj oblega; to je uzhenika slo ve-felilo, doftikrat ga opominja od pridnofti ne od-jenjati, de me bofh po fmerti nameftil,
(Silvefter je imel tukaj perloshnoft fe v pifkanju bolj vaditi, perftane je fhe smiraj, zhe ni imel drnjiga dela, v kratik zhaf fpletal, ter jih je ali daroval ali pa tudi prodajal; tudi fe je nauzhil imena v perftane vplefti, kar mu je veliko perjatlov in milovnikov perpravilo.
V taki frezhi ni Silvefter nikoli posabil fvojih ftarlhev, bratov in fefter; njegova perva mifel, ko fe je sbudil, je bila na Boga in na njegove ftarfhe obernjena, doftikrat fo ga v molitvi flifhali ljube imena fvojih ftarfhev, bratov ino fefter na tihama isrekovati. Dobro fe mu je godilo, vender mu je to njegove vefelje grenilo, ker dobrote ki jih je vshival, ni mogel s njimi deljiti. Shaloft ga je obhajala, kadar fe je smiilil, de morebiti njegovi ftarfhi ftradajo, on pa vfi-ga sadofti ima. Doftikrat je sdihnil, in k fta-rimu krajazhu rekel: O ko bi jeft mogel to pe-zhenko, ta kosarz vola, ja vfaj ta kofzhek kruha fvojim ftarfliem podati! kako bi mi ferze od vefelja pofkakovalo! morebiti vG ftradajo, jeft pa tukaj jem ino pijem do Gtiga! — Vfaki me-fez je klofhterfki fel memo vaG fhel, v kleri
fo Silveftrovi ftarfhi prebivali, po tem jim je vfelej perhranjene denarje in kar G je od Ivo-jih uft shivesha pertergal, polhiljal.
O kako fo dobri ilarfbi bvalesbniga Gna blagoflovili. — Ginjeni fo rekli ozhe, ko fo dari od njega prejeli: NiGm revin, bogat Gm,
ker mi je Bog tako dobriga Gna dal._Ozhe,
mati, bratje ino feftre fo proGli Boga, de bi fe (Silveftru vedno dobro godilo.
siumsrait i&mmm
> >
FO S1T0OT STARSHDBT.
> > '
Slo je vefelilo ^ilveftra, zbe mu je fel povedal, de fe njegovi ftarfhi, bratje ino feftre dobro pozhutijo, in de fo fe s njegovimi darmi pokrepzhali. Vedno je ozheta proGl po felu, de bi ga obifkali; ali kje bi ozbe denarje sa pot dobil, in kako bi v veliki dragini delal in fker-bel, de fedmero otrok lakote ne pomerje !
Ker tedaj ni imel upanja, de bi ozhe k njemu perfhli, je bil smiraj bolj pobit. Shaloil-no je po klofhtru hodil in od hrepenenja po fvojih ga ni nizh vezh vefehlo. —• Patru, ki ga
je pofebno ljubil, fe je zhudno sdelo, de 4Sil-vefter smiraj bolj medli, ter ga vprafha sa vsrok. Odkritoferzhen mladenzh rasodene fvojimu o-fkerbniku, pove mu, de nozh in dan le na fvoje ftarfhe mifli, de nizh bolj ne sheli, kakor fvoje ljube viditi, ter proii pervolenja jib obifka-ti. —
tSilvefter je od ljudmiliga ofkerbuika dobil pervolenje fvoje ftarfhe obifkati. Smiraj bolj fe na pot perpravlja, kar more G perkrati, de bi le vezh fvojim ftarfhem, bratam ino feftram perhranil. Ki le nekaj denarja imel, temuzh tudi kruha ino fadja je napravil, de jim ga po-nefe. —
^Starimu krajazhu je dopadlo, de dobri mladenzh febi perterga, de bo le fvoje s ve-zhim daram obvefelil, sato mu tudi on od fvo-jiga pervershe. —
Ko Pater ofkerbnik in drugi duhovni njegovo otrofhko ljubesen s vedo, fo ga vil na pot obdarili, pofebno je pa od Patra oikerbnika dva hleba kruha ino en meh moke sa fvoje ftarfhe prejel. ^Serzhno le je vefelil darov sa fvoje ftarfhe ino fe je v njih imenu vfim lepo sahvalil.
S folsnim ozhmi vsame flovo od fvojih
dobrotnikov, dobriga ofkerbrika ino drugih duhovnov; roke jim kufhne ali befede ne more pregovoriti!
» Srezlino popotvaj mu rezhe ofkerbnik, iu posdravi ftarfhe, brale in feftre, in kader le bofh vernil, vsemi ozheia fabo. «
Stari klofhterfki krajazh, per kterimu fe tudi v folsah poflovi, ga fpremi do vosa, ter mu sa odhodinjo rezhe: Ljubi Silvelter! imej Boga pred ozhmi na poti, in on te bo frezh-niga k ftarfhem ino od njih nasaj perpeljal.
_ Mi vti fe bomo tvojiga prihoda vefelili;
frezhno hodi, ter mu roko poda. —
Zelo pot je (Silvefter sdej na klof hter, sdej na fvoje ftarfhe miflil. Hvaleshno je premifh-loval vfe dobrote, ki jiji je per dobrih duhovnih vsliival; vefelil fe je fvoje ftarfhe, brate ino feftre po dolgim zhafu fpet vidi ti, ino jih s darmi rasvefeliti. Varzhino je zelo pot shivel, de jim bo le vezh pernefti mogel. ,Serze mu je od vefelja pofkakovalo, ko mifli, kaj fe bo sgodilo, ki bo nenadjama v hifho ftopil ino bo vfredi med fvojim.
Drugi dan she posno svezher pride Sil-
vefter v fvojo domazbijo. _ Pozhafu odpre
duri, f kozhi k ozhetu, jih objame ino od ozhe-
ta fe verne k materi; komej samore befede isrezhi: Ozhe, mati! — Potem fvoje brate ino feftre ferzbno posdravi in objame; ali vil ob glafu savpijejo : ^Silvefter! nafh dobri brat, Silveller ! Bogu bodi bvala, de ga imamo per febi. _
V G ga filijo s praf hanjam, kako fe mu je godilo? ali ni imel zhafa odgovoriti. Urno fkozhi f kosi vrata k vosu, pernefe hleba kruha, Gra, meh moke ino vfe kar je s fabo perpeljal, sloshi na miso ino obdari brate ino feftre. — VG fo fe sazhudili, de je f tolikanj darmi domu per-fhel. Ko pa f perhranenim denarjam mofh-nizo na miso polosbi in ozheta proG jo vseti, de bodo shivesha kupovali: fo vGm folse v ozhi ftopile, vG fo ga objemali, komej fo mati in ozhe od vefelja mogli fvojiga Gna nagovoriti in mu rezhi: Dober Gn ! Bog naj te bla-goflovi sa dobroto ino vefelje, ki nam ga per-pravifh! —
Sdaj sazhne Silvefter perpovedovati, kako ga je ljubi Bog v priftavo perpeljal, kako do-brotljivo je sa njega obernil, de ga je ljudmili ofkerbnik v klofhter vsel, kjer je bil s vfim dobro prefkerbljen. —
Starfhi, bratje in feftre ga obgledujejo
od nog do glave ino fe ne zhudijo malo, ko je bil tako lepo rejen ino zhedno oblezben. — Do polnozhi fo v vefelim kremlji fedeli, ino fhe smiraj je Silveiter imel pripovedovati ali od ofkerbnika, ali drugih duhovnov, ali pa od klofhterfkiga krajazha, ki fo mu vfi le dobro sheleli: ni mogel prehvaliti, kako dobro fe mu v klofhtru godi. — Tedej rezhejo ozhe f proti nebu provsdignenimi ozhmi: » Ti fi bil vedno dober fin, ino dobrotljivi Bog je naflio molitev vflifhal in te blagoflovil. Kar bi bili komej u-pali, te je k dobrim ljudem perpeljal.
» Kdor saupa na Boga, sida hram na terd-no tla.
Drugi dan fo sdrusheni fhli v zerkev Boga sa dobroto, ki jo je finu dodelil, sahvalit; po mafhi pa pridejo forodniki ( ali shlahta ) in fofedje ^ilveftra gledat poprafhaje, kako fe mu je ta zhaf, ko ga nefo vidili, godilo. Vfi fe zhudijo njegovimu lepimu obnafhanju ino rezhejo: Med ptujimi ljudmi fe je Silveiier prav svedril; prav prebrifan mladenzh jo to.
(Shtirnajft dni oftane per fvojih ilarfhih in napravlja fvojiga ozheta s njim v klofhter iti, ker ga je bil Pater povabil, in ki fo bili mali ino otrozi pred pomanjkanjem nekej zha-
fa obvarvani, sato ozlie dovolijo (Silveitra v klofh-ter fpremiti. Ginjljivo fe poflovi Silvelter per materi, bratih ino feltrah, fpremili fo ga nekej zhafa, in mati fhe potem sa njuna vpijejo : Dobri Bog vaj fprejmi; ino tebe ljubi inosh naj sdraviga nasaj perpelje.
Ozheta fo goltoljubno v klofhtri fprejeli, vfi fo fe (Silveitroviga prihoda vefelili. — Od vfih ftrani flifhi ozhe fvojiga fina hvaliti, kar ga je v revfhini in nadlogi dofti tolashilo. — Ofem dni je v klofhtri oftal, in ko je prezh fhel, je dobil dofti darov, kteri fo mu dovelj nameftili to, kar bi bil ta zhaf doma per-llushil. Sdrav je k fvojim nasaj prifhel. —
tSilvefter ne gre vezh is klofhtra ; njegova poboshnoil, delavnoit ino lepo sadershanje mu je dofti perjatlov perdobilo. — Ob letu je ftari klofhterfki krajazh vmerl, on ga je na-meftil, in je tako vef zhaf fvojiga shivljenja
;>refkerbljen. _ Od zhafa do zhafa je fvojim
Harfhem shivesha pofhiljal, fvojiga mlajfhiga brata je k febi vsel sa pomagazha, in ga tako jirefkerbel. — Shivel je v ponishnofti vefel, /hiflan ino ljubljen. Perftane je fhe v kratik zhaf fpletal, jih otrokam daroval ino jim fvoje shivljenje perpovedoval, ter jih je poduzhil, ka-
ko Bog otrofhke profhnje vflifhi, in saupanje v njegovo ozhetovo dobroto plazhuje. Vedno fe je od njega ilifhalo:
Le delo s molitvijo naf ofrezhi.
Satorej otrozi! le mol' te radi, In boshjib sapovdi fe vfelej dershite, Kanj upajte vedno, ga blagoflovite, Dobrotljivi Ozha vaf ne sapuili. —
XXX. DBUJ GRSH Sli
»
MEO SKRITO» ■
i "
knkhat bom vse ozhxto.
>
CjJofpod Giadar je bil nekiga dne s fvo-jimi prijatli na lovi, kar sagleda medveda f torbo na gobzi k drevefu pervesaniga, kteri je saitonj fkufhal fe isproftiti in grosovitno tulil.
Zhudno fe mu to sdi, ino ga vkashe od drevefa odvesati, ter ga nekimu kmetu, ki ga je v gojsdu fpremljal, dal, de naj ga na verigi ( ali ketini ) v blisbnjo vaf pelje. Ali medved vlezhe s Glo kmeta sa faboj do kraja, kjer je poltal iuo nesnano semljo raskopaval. S fvo-
jim vedenjem je pokasal, de mora ondi kaj sa-kopaniga Lili, na zhimuf mu je veliko leshezlie. To perpravi gofpod Gradarja, de rezke kopati, in ker je bilo fhe prezej rahlo, fo kmalo od-kopali dva merlizha, ktera neiia bila doili poprej sagrebena.
Medved fe na nju vleshe, jima rane lishe ino Clno tuli. Noben ni vedil, kaj bi to pomenilo. Sdajzi naredijo noClo is vej, poleshejo nanj merlizha ter ju nefejo v bleshno vaf.
Kakor hitro io fe vsdignili, Gli medved, defiravno ga je kmet terdno dershal, naprej, kakor de bi jim hotel pot kasali.
Gofpod Gradar in njegovi perjatli menijo, de bi bilo dobro sa medvedam iti, kamorkoli bi jih peljal.
Medved smiraj fledezli jih pelje fkosi go-fhavo v vaf konz gojsda. Sdaj obiloji pred neko hifho ino tuli de fe je vfe raslegalo.
Gofpod Gradar veli vGm felanam ¿vkup priti ino okoli medveda ftopiti. Stanovavzi ( pre-bivavzi ) tifte hifhe pa, pred ktero je bil medved obftal, fo bili med tem fkosi fkrivne vra-tiza od sadej is hifhe vun perfbli, ter fe med mnosliizo pomefhali. Pa komej jih medved med muoshizo vgleda, ftrafbno satuli in nanje
plani, ino bi jib bil gotovo s fvojima tazama ftcrj, ko bi mu jih ne bili fhe do zhafa vseli.
Ko fe je bilo to sgodilo, fo bili. vjeti in potem fprafhani. Mnogo isgovorov fo ifkali, in, ker fo fe v saflifhanju sagovorili, kar fe navadno lashnivzam sgodi, de fe farni isdajo, fo nasa-dnje obdali, de fo morivzi lih merlizhev.
Bila fta vodnika medveda, ki fta s njim po fvetu hodila ino prezej denarja perdobila. In ker fo ti hudobneshi svedili, de imata per-hranenih denarjev, fo fhli sa njima v gojsd, ter fo ju vmorili ino sagrebli. Medveda fo pa bili k drevefu pervesah, ino fo ravno miflili tudi njega pobiti, kar saflifhijo lovfke rogove v gojsdu doneli. To jih je permoralo beshati predenj fo fklep dokonzhati mogli. Ino sdaj jih je fmerti otet medved toshil. —
XX. bl&ch>s&rzm08t.
? »
lStrafhna nevihta je grofa Hansharja na popotvanji fkosi jushnjo tirolfko deshelo vjela. Gromenje je buzhalo, de fe je semlja potrefala, krishem fe je blifkalo; ftrafhni vihar je verfhel ino je shugal kozhijo sverniti. Napofled fo fe-
zherni nevarnoft osnanijozhi oblaki v ploho fpre-menili, in desh je lil na semljo kakor s lijakov.
Med tem filnim grosenjam zele nature je grof na neki homz perihel, kozhjashu veli po-ftati, ker je voda s gora zhes zefto v doline bobnela, ino slo nevarno je bilo fe med fhume-zhe valove podati.
Ne daljezh od holma per konzu tokave je bila revna bajtiza. Grosovitno je s nje, enako veliki reki hudournik deri, njegovi derezhi valovi fo s korenino sruvane drevefa ino oftan-ke rasdjanih moftov nefli, ter fo fe mogozhno v bajtizo vperali in v viakimu hipzu shugali jo rasdjati. — In ker je voda per oknizah she v bajtizo lila, sbeshi vboga prebivavka s fvojim edinim otrokam v poditreho in od ondod fe per lini kashe. Od itrahu via prevseta Boga ino ljudi pomozhi proil. —
Od fhumenja hudournika ino plohe grof fizer ni mogel javkajozho sheno ilifhati, to de po njenim oponafhanju je fposnal, de je v veliki lili ino de po nagli pomozhi hrepeni.
Dokler je fhe na vfmiljenja vredno sheno gledal, perhiti zhverfti mlinarfki korenjak na homz beshaje pred derezho vodo. — Grof ga s
osa poklizhe: tSlifhifh, dober perjatel! defet ze-kinov ti per ti prizhi plazbam, zhe sbeno tam s bajtize per tokavi ref hifh. Spresi mojiga konja i no jesdari kje, ne bo te vergel, prav nizh fe ti ni bati, de le snafh na konju fedeti.
Mlinarfki blapez ne de bi mu bil kej odgovoril, s glavo smnje ino mu herbet oberne ogledovaje, kako bi nar losheji ji na pomozb perfhel. —
Grof ne odjenja od fvojiga blagiga fklepa, sbeno s otrokam ref hiti, defiravno fe je korenjak od njega obernil, vender ga fbe nagovori, ino mu obljubi dvajfet zekinov, zhe le hozhe pofkuilti sbeno ref hiti, ktera je bila vfaki hip v vezhi nevamofli.
Mlinar mu sdaj odgovori, de fe sa denar nikoli ne poda v nevarnoft fvoje shivljenje sgu-biti. _
Sdaj mu grof petdefet zekinov ponudi, ali fpet s glavo smaje, ter fprega konja od kozhije, fe vfede nanj iuo jesdari s grofovim blagoilo-vam proti tokavi. —
V veliki nevarnofti perjesdari do bajte; shena ga profi le otroka refhili, ona pa hozhe pofkufiti derezhe valove hudournika pregasiti ino oteta pozhakati de nevihta odjenja; ali jaki
i4
mlinar tega ne perpulli, vsame otroka, in podli sheno fe sad na konja vfefti in fe njega der-
sliati. _ Ko je sheno ino otroka na konju
imel, je fkosi derezhe valove nasaj fhel, kteri fo doftikrat sliugali konja prekuzniti. — tSkerb-no le je vfakiga drevefa ino bruna, ki je po vodi plaval, ognil, ino je frezhno bres fhkode aod-lefhenimi k grofu perjesdaril. Ni fhe na pol pota bil, she je voda bajto podkopala, de fe je poderla, ino je podertine naprej nefla.
Grof pridfhimu roko poda ter mu rezhe : dober hlapez, lepo delo fi ferzhno ino umno dopernefil, dvema fi sliivljenje otel, ktera bi bila bres tvoje pomozhi v vodi konzhana.
Ne petdefet ampak ilo zekinov saflushifh, ker je bilo refhenje nevarnifhi, kakor fim fi miflil, ali Bogu bodi hvala, frezhno fi opravil.
_ S tem befedami je grof mlinarfkimu hlap-
7.u denar podal, ali hlapez fe ga brani vseti. —
Miloilljivi gofpod grof! jeft dobriga dela ne prodam; zhe mi ga plazhate, nimam jeft no-beniga saflushenja ino tudi vefelja ne. (Sej fim she poprej rekel, de sa denar ne ftavim fvojiga shivljenja v nevarnoft. ^Sim fe pa v nevarnoft podal ino Bog mi je pomagal, de Gm dvema shivljenje otel —■ to je meni ljubfhi memo
vGh sakladov fveta. V tem trinku fe jeft sa nar frezhnejf higa med ljudmi fhtejem ino fpomin itorjeniga dobriga dela me bo vfe dni mojiga
sbivljenja vefelil__Zhe mi pa miloftljivi gofpod
grof vefelje flori» hozhete, pervoljite mi, de vaf nekaj proGm.
Govori, blagi zhlovek! rezbe grof, ki fo mu folse v ozheb igrale. Kar poslielifh ti do-voljim, zhe bo le v moji mozhi.
Miloftljivi grof, pravi mlinar, dajte meni namenjene denarje sheni, ki ji je voda hifhizo vsela. Jeft imam sdrave ude, lahko delam, ona je pa vdova, ima fvoje dete sa prefkerbeli in povodenj ji je vfe pobrala.
Grofu per teh befedah folse v ozhi ftopijo, ter sakljizhe: Kako ljubesin do nefrezhnih ljudi, kako blago ferze imaf h!
Sgodilo fe bo, kakor G proGl, pa tudi ti bofh fvoje plazhilo dobil. K meni ftopifh v ilushbo. Pervi mlin od mojih grajfhin, ko bo profl, bofh dobil, in jeft bom ob letu k tebi v mlin obletnizo lega dneva obhajat perfhel!
Mlinar je livaleshno blagimu grofu roko kufhnil, — ter mu grof rezhe s sheno in otro-kam fe v kozhijo vfefti, de fo fe v njegovi blishni grad peljali ino goftili. — Lep, jafni
ino sa nje prefrezhin vezher je bil po groso-vitnim budim uremenu; slo fo fe ga velelili ino Boga bvalili. —
Ni preteklo pol leta, sbe je bil mlinarfki blapez v grofovim mlinu. — Grof ga je s vGm orodjarn ofkerbel ino mu konja, na kterim je sbeno s otrokam fmerti otel, podaril. Obletnizo refhenja smiraj grof per mlinarju v velikim vefelju obhaja.
XXX» AGiV.TA»
Vfak sveft flushabnik doft velja, R'ljudi fpofhtuje, ljub' Boga: Tak' pofel ne vmanjknje, Tud' kjer kaj upat' ni; Sato ga Bog plazhuje, Ga frezha doleti !
_A.gata je per nekimu pifarju deshelfke gofpofke na Zhefhkim flushila. Njena gofp6da ni bila od bogatih tiiliga mefta; vunder je f perflushikam febe ino deklo pofhteno preshivela. De Gravno je bila bolj revna, je bila pa pobosh-na, in poboshna gofpoda fkorej vfelej tudi do-briga polla dobi, taka je bila tudi Agata.
Ni fe fizer fvetila, kakor lepa dragota; pa na tihama blifhzhijozhi biferi, ki ima fvojo
zeno v febi, je bila podobna. _ Priproilo ino
ne olifhpano, kakor je bila, jo hozhem iso-brasiti. —
De fo trud ino teshavne dela pokliz ino delesh vfakiga zhloveka, pofebno pa poflov, to refnizo je v fvojimu ferzu shivo obzhutila; sato pa tudi ni nikoli pollopala, in ko bi bila sa fe delala, bi ne bila mogla biti fkerbnifhi. ( prid-nifhi )
» Komur flushifh, ino kdor ti shivesh in plazhilo daje, tega fo tudi tvoje mozbi. «
» Slushi fvoji gofpodi, kakor Bogu fami-mu, ino kar delaih, kakor de bi bilo sa vezh-noft ftorjeno. «
Take nauke fo ji mati dali, ko je v per-vizh flushit fhla, in kterih Agata nikoli ni po-sabila.
Zhe je svezher dela trudna bila, je pre-din je safpala Bogu fvoje terpljenje darovala, ino tako je vfelej lahko mirno samishala.
Bila je pa tudi od fvoje gofpode zhiflana. Skerbno je gofpa farna sa delo poprijemala, de je Agati pomagala, in zhe je sbolela, je sanjo fkerbela, kakor sa laftuo hzher-
Bila je svefta, nizh jo ni mikalo, fe f tem obogatiti, kar je nje gofpode bilo s vfakiga grofha, ki je hifhi doletel, bi bila rajfhi zel goldinar naredila, kakor pa, de bi bila kej sa fe smaknila. Sato ji je pa gofpa sa novo leto ali pa sa njeni god k plazhilu vfelej kej per-vergla ino sravin rekla: » Agata ! ker fe nam po tebi blago mnosbi, naj fe tudi tebi mno-shi. a
Molzhala je kot sid, in naj bi bila fhe take rezhi flifhala, nobenimu jih ni rasodela, ravno ko de bi jih ne bda fhifhala. » Raj je mar dekli, kar gofpftda govori ali dela? « G mi-fli ino gre po fvojih opravilah.
Sploh ona ni rada kvaiila. —
Enkrat pridete klepetule k njej, poftopate sa njo, de bi zhlovek miflil, Bog ve kaj sa ene rezhi ji imate povedati. Obrekovale lle fvo-je gofp6de, ino fvoje fop&fle, in mnogo gerdih rezhi ji od njih perpovedujete.
» Nikar, pravi Agata, to ni prav, de od fvojiga blishniga flabo govorite. «
» Poglejte, jo safinehovaje safhpotujete dekle, pa ne ko bi bila fvetniza! » « De neGm fvetniza, pravi Agata, to le predobro vem; pa ravno sato, ker farna pregrefhke imam, ne ras-
x63
nafham rada drugih smote; kar jeft nimam rada, tudi drugim ne dopade. « Tako je klepetale odpodila.
Njeno samolzhanje je bilo gofpodi snano, sa lega voljo fe tudi v prizho nje noben ni bal govoriti. Rezhi, na kterih je bilo veliko Ieshe-zhe, fo pred njo govorili; karkoli fe je pergo-dilo, viiga je ona deleshnabila. Obzhutilaje s njimi vefelje in britkofti, in v vfaki nefrezni, ki jih je naletela, je ravno tako tolashbe potrebovala, kakor njena gofp&da.
Dve male hzherki fte jo zhiflale, ne kakor dobriga pofla, kteriga fe ne fme shaliti, ampak kakor fvojo feftro, Agata ju je slo ljubila ino jima rada kako vefelje napravila, per vfaki per-loshnofti ju fpomni na opominovanje ftarfhev tako, kakor bi bila ftareji feftra, ktera mlajfhi iskojiti pomaga. Zhe je pa kdaj miflila: Poglej, vender je terdo vef zhaf fvojiga shivljenja flu-shiti, in ne vediti, kako fe ti bo na ftare dni godilo : ftar pofel ni nikjer zhif lan ( ali obraj-tan ) pa kmalo fe je fpet vtolashila ino farna k febi rekla : » Ne toshi Agata! ne toshi. Pred Bo-gam velja sveft pofel tolikanj ko kralj; ker Bog le na sveftobo ne pa na ofebo ( ali perf hono) gleda. In zhe te Bog rad ima, (1 sadofti vredna.
Delaj in ftavi fvoje saupanje v Boga, on te bo preikerbel. «
Vezh let je pifar s Tvojimi in f pofhteno deklo v domazbi sadovoljnolli shivel; kar neis-rezbena shaloft njegovo drushino sadene.
Pifar je umeri ino vdova je pizhlo milo-fhnjo dobivala. Revno fo ti dobri ljndje smiraj sbiveli, vender jim ni bilo mogozhe ne vinarja na ilran djati. Vdova ni imela sdej nizh kakor milof hnjo.
Sraven tega fe pa fhe sve, de fe je njeni mosb v fvoji dobrotljivofti dal pregovoriti, nekimu perjatlu sa taushent goldinarjev porok biti, de je she vezh let na tihama polovizo poplazhal; ino poloviza oilane revni vdovi fhe plazhati. Sa tega voljo je fhe od fvoie pizhle milofhnje smiraj po malim plazhevala, dokler ni bil dolg poplazhan.
Serzhna shaloft po ozhetu, nadloga ino reva fo poprejihino frezho sdej nadomeftile.
Nektere ure fte mati ino Agata fkupej jckaje prefedele, dekleti fte pa ozheta klizale. Ena druge nifte mogle potolashiti; noben zhlo-vok ni mogel od vdove prozh iti, de bi ne bil jo miloval.
Dan ino nozh mifli, in ne ve, kako s fvo-
jimi otrozi shiveti, de bi ne ftradali. — Napo-fled f klene, perila ino druge bil line perprave prodati, kar bo le mogla vierpeti, de bi sa fe in sa fvoje otroke dofti prodorno ilanizo najela. Ali sdaj je bila fhe le huda — vidila je po vfim predarku, de ji je nemogozhe £i pofla der-shati, in bi Agati flovo dati mogla.
Ko tedej mali bzherkama perpoveduje : 0-troka! Agato moramo sgubiti, ne moremo jo vezh prefkerbeti, sazhnete na glaf jokati: Naka mali, Agata ne bo flila prozh, me profive, Agata ne bo fbla prozh; ino to je mater fhe bolj sbalilo. Previdila je, de ne more drugazhi biti. Tefhko ji je bilo, dan sa dnevam odlafha, Agato poflo-viti.
Ti morafh, vboga shena! ti ji morafh flovo dati, fama febi rezhe,- poklizhe Agato in fii brifhe folse, ko pride.
Mat. — Ljuba Agata ! bolj mi je tefhko, kakor tebi, ali povedati ti moram, ni drugazhi. Sej vidifh, de te ne moremo vezh shiviti, de fe moramo lozhiti.
Ag. Sa boshjo voljo ljuba mati! me bote pa faj fhe poterpeli ? _
Dekleti brhko jokaje primete deklo sa roko iuo sa birtaf hizh in rezhete : Oh, Agata !
ne hodi prozh; Agata oftani per naf!
ProGm te, Agata, pravijo mati, ne shali
me bolj. _ O kako bi le jeft rada obdershala!
ali vfe Cm dobro premiflila in prevdarila, revno bora fvoja otrozhizha rediti samogla, kako bi bilo meni mogozhe, tebi fhe jed ino pla-zhilo dajati ! Agata, ti C fhe per mozhi, sveiia ino pridna, povfod fe ti bode bolji godilo, kakor pa per meni.
Ag. Kaka mati! tega ne ftorim. Jeft vaf ne morem sapuftiti. Le obdershile me. ,Saj fim rada s malim sadovoljna. Sim vefele dni per vaf preshivela, sakaj bibritke s vami ne delila? tSim frezho s vami vshivala, sakaj bi nefrezhe s vami ne prenafhala? Oh ljuba mali! fhe bolj hozhem delati ino pridnifhi biti, de G bom fvoj kofzhek kruha perflushila ino vam, revni vdovi, vufhe fkerbi slajfhala. Naka, ljuba otrozhi-zhika! ne bom vaji sapuitila, per vaf bom oftala.
Dekleti od vefelja sdaj okoli nje pofkaku-jete ino ji rezhete: kaj ne Agata, ti oftanefh naf ha ljuba Agata!
l\Iat. Agata ! tvoje blago ferze mi daje vezh tolaslibe, kakor mi jo zel fvet dati samore. — Oitani tedej per naf. Ali dobriga fe ne nadjaj;
britkoft in terpljenje botn pazh f tabo deljila, morebiti kruha ne bom mogla !
Ag. Ljuba mati! kteri terpljenje pofhlje, pofhlje tudi kruha. Zhe le vanj saupamo in delamo, ne bomo lakote vmerli.
Vdova ino nje hzheri fo vedno fhivale ali pa nogovize pletle. Agata fe je zel dan trudila; vzhafi tudi dopolnozhi ni fpat fhla, de bi bila le kaj perflushila ino loshej jedi kupovala. Bolj, ja bolj je fkerbela, kot nektera mati sa fvoje otroke. Po dnevi je v farovsh hodila ino delati pomagala. Gofpod fajmofhter, dobrot-Ijivi mosh, fo vedili, de fe vdovi ne godi nar bolji, sato fo pridno Agato tudi bolji plazho-vali. Kar je v denarjih ali v shiveshi dobivala, je domu nefla, ter materi ino otrokama dala.
Dekleti fte fe vfelej Agate vefeiile, ker ni nikoli prašna perfhla. In ko je proti domu fhla, ji vefelo naproti fkakljate ino vprafhate : Agata, fi nam pernefla kruha ?
Oh, saref kruha, ljuba otroka, kteriga bi vama jeft dofti krat dati ne mogla, pravijo mati. Vfe shive dni morate Agati hvalesline biti ino Boga proGti, de bi jo poplazhal. Blaga dufha! Bog posna tvoje ferze; on vidi kar na tihim de-
lafh, bo ludi gotovo ti plazhal. Pa ko bi ti moja otroka sapuftila, in ko jeft vezb per nju ne bom — Oli! kdo fe bo vbogih Grot vfmi-lil? O dobrotljivi Bog! kako bote sapufhene Grote tarnale in G ne vedile pomagati!
Agata. Sbite G te mifli s glave ljuba mati! Bogu fkerb prepuilite, on jima bo ozhe ino mati. Jima je doflej pomagal, ju tudi v priho-dno ne bo sapuftil.
Enkrat je v farovshi ftanize ometaje pre-mifhljevala, in : » Moj Bog, vfmili fe vender revnih oirok, » na glai molila, ker ni miflila, de bi jo kteri flifhal. Ravno G folse s ozhi bri-fhe, ko gofpod fajmoihter is neke ftanize pridejo, ter jo vprafhajo, kaj de ji je ? Sdaj per-poveduje Agata na tanjko revfhino udove in nje otrok, ter jim zelo ferze odkrije.
Gofpod fajmoflitra je ta povedik tako gi-nil, de fo fe sjokali: tolike nadloge fi vender nefo bili fvefti. — Na, Agata, pravije napofled, in ji dajo nekej tolerjev v roko, nefi to malo revnim, tode me ne imenuj in bodi sagotov-ljena, de bom fhe pomagal, kakor bom mogel.
Vefela, kakor de bi bila saklad najdla, tezhe ^gata k fvojim domu. Splohno vefelje fe sazhne
ko nenadjani dar pernefe in ko perftavi, de bo ravno tiita dobrotljiva ofeba ( ali perfho-na ) fhe dalje pomagala.
Otroka! rezhejo mati, hvalita Boga ino molita sa nesnaniga dobrotnika, de naj ga bla-goflovi. O moj Bog! kir shaloft do verha per-kupi, fe she tudi tvoja pomozh glafi.
Ravno tifti zhaf je neki perjatel gofpod fajmoihtra is deshele v mefto perfhel, kuje neko opravilo imel, med tem pa v farovsh kofit hodil. Temu gofpod fajmofhter perpovodujejo pergodbo. Ta prijatel je bil vftnilen, ino da nekaj denarja sa vdovo ino nje otroka. Gofpod fajmofhter tudi nekaj perdajo ino sberajo per dobrot-Ijivih farmanih tako dolgo, de fo fhtevilo od pet ilo goldinarjev vkup fpravili, ter v imenu vdove dolg plazhali.
Gofpod fajmofhtra prijatel fe per milovanju revne drushine ni zhes nizh bolj zhudil, kakor zhes lepo ferze Agate.
O ljubi perjatel! pravijo gofpod fajmofhter, Agata je ofeba, de ga nima para. Ni mozh dopovedati, kar je revni drushini ftorila. Is sgol milovanja je per vdovi in njenih otrozih ofiala; rajfhi je s njima pomanjkanje terpela, kakor pa de bi bila ju popuftila. Vezhi del iia otroka
i5
le od tega shivela, kar je ona f ponozhnim delam ali pa per dobrih ljudeh sailushila.
Po hvali gofpod fajmofhtra je perjatel smi-raj bolj na Agato pasil, ino nedolshna nravnoft, perurnoft, njeno lepo vedenje per vGh opravilih v farovshi, ga je vfaki dan bolj prevselo, ino pofebno vefelje, per inisi smiraj le od nje govoriti, ni drugam fhlo, kakor de je vfaki dan bolj sa njo vnet.
K temu fe je pa fhe od vfiga, kar je fam vid.il, in kar fo mu gofpod fajmofhter od Agate pravili, zhe je bilo od vdove ino njene pofh-tene dekle govorjeno, preprizhal.
Taka blaga dufha, H mifli, je nar vezhi frezhe vredna, in tudi nar pervi mosh v desheli bi fe ne fmel framovati, fe s njo sarozhiti. — In ker fe je ravno shenil, in tako fprugo ( ali sheno ) C vofhil, de bi bila delavna ino dobri-ga ferza, fklene fe s Agato sarozhiti.
Zhes nekej zhafa je fiiel na tihim v flano-vanje vdove, in Agato sa tega voljo poprafha. Ali vflraflieno rudezhiza obide, dolgo iloji, in ne ve kaj bi odgovorila, dokler fe napoiled s fvojim nifkim lianam ino revfhino sgovarja.
Stan ino bogaflvo, rezhe perjatel, fhe ne narede frezhniga sakona. Jeft le poboshno ino do-
bro gofpodinjo ifhem. Zbe bova delala, in drugim dobro florila, nama bo she Bog pomagal. Ko je perjatel gofpod fajmofhtru fvoj fklep rasodel, ga objamejo in vefelo rezhejo: Perjatel ! to je prav lepo. Taki sakon mora Bog bla-gofloviti.
Zhes nekej tednov fo gofpod fajmofhter blagi par blagoilovili.
Vdovi ino otrokama je bilo sdej fhe bolj pomagano, in potem, ko fo otrakama mati vmer-li; ila Agata in njeni mosh dekleti k febi vse-la ino jima ftarfhe nadomeitila.
Samolzhljivoft Jn svelloba vfaz'ga pofla lepoti,
Dobrodeljnoft tSkasana reyni gofpodi ofrezhi.
XXII. 1iiama1a pobeozb.
,A.nselm ni bil fhe ofem let iiar, ko fo mu ftarfhi odmerli.
Nefo mu drujiga sapuflili, kakor lepe nauke, s kterimi fo ga, dokler fo shiveli, k bogabo-jezhnolti in pofhtenoiti napeljovali. Ujiz vsa-
me Croto k febi ino mu obljubi ozheta name-ftiti, ali je malo befedo dershal. Anselm je Gzer per fvojimu forodniku sliivesb in obleko dobival, tode sa drugo ni bilo ujizu, ki je imel do-iti opravil ino veliko pohifhvanje, nizh mar.
V fholo fo ga Czer pofhiljali, ali noben ne poprafha, kako fe uzhi; zhe fe je h koGlu vfedil ali pa kruha profil, je mogel doftikrat fli-fhati, de jim le nadlego dela, ino de le od njih milofti shivi. Teshko fe je to Grotizi sdelo, ki fe je lepo sadershal, pridno uzhil, in kar je mogel s veleljem delal in slo trudil vGm poftre-zlii ter koriftin bili. — Kar bolj ga je pa sha-lilo, de je doftikrat nedolshen, farno s nevolje fvojiga ujiza, kteri je bil ojfter in merzhljiv zhlovek, kregan, ino sa nar manjfhi nevkretnoft ali fhe tako mali pregrefhk tepen. Ni fe isgo-varjal, pa mu tudi ni bilo perpufheno; v kaki kotizh fe je ftifnil, Bogn je fvojo revo to-shil in milo jokal.
Nekiga dne, ko fhe ni enajfto lelo sapol-nil, ga je ujina v drugi konz mefta s kofhem po ito jajz poflala, ki jih je bila malo poprej kupila. Anselm podvisa, de bi ji bil le vitrege), ino noG sa njega pretefhko breme.
"Vedno jo je predeva! is ene roke v dru-
go, slo fe je vtrudil, doftikrat je mogel pozhiti ino kofh natla poftaviti. — Svetovala mu je neka gofpa memo grede, de naj kofh na glavo dene, de bo loshej noill. — Gofpa mu ga fhe farna na glavo sadene. Varno ga je sdaj nofil, s eno roko je kofh na glavi dershal, druga je pa ta zhaf pozhila. Slo mu je bilo sdaj slajfhano; ali ko pride bliso zerkve, kjer fo fe ravno ljudje ishajali, fe tudi neki vlazhugarji med njimi rijejo.
Edin, naj bo she s nepremiflika ali po-rednofti, fune Anselma tako slo, de fe mu je kofh nagnil, ino jajza po tleh savalile. Vfe fo fe pobile; belaki ino rumenaki fo fe po tleh zedili. __
Anselm sdaj obftoji, kakor de bi bil k tlam perbit, ter sazhne javkati ino jokati. Kma-lo fe je dofti ljudi okrog njega in pobitih jajz sbralo. Eni fo ga milovali, drugi pa ,f teflam pitali, ker fe je s kofhem na glavi v drenj podal, ali noben mu ni is nadloge pomagal. Vbo-gi Anselm je srniraj bolj jokal, kjer je vedil, de ga fhiba doma zhaka, zhe bres jajz i pride.
Dobra fadariza fe mu ponudi ga k ujizu fpremiti, in mu na tanjko nefrezho povedati, ter
sanj profiti. Anselm pa, ki je ujiza dobro pos-
*
nal, ni verjel, de bi nje profhnja kaj pomagala. Sahvali jo sa dobro voljo ter jo proG, de bi mu kofb povarovala, de bi fe majhin zkaf odtegnil.
Anselm fe je slo bal, vef fe je treGl, ni-kir le ga noben ne vfmili, gre dobrotljiviga Boga pomozhi proGt. Hiti v zerkev, poklekne ino proil vfmiljeniga nebefhkiga ozheta, de bi mu perftopil, ker fe mu je ta nefrezha bres njego-viga sadolshenja pergodila, ino on ii sdaj ne ve ne fvetovati ne pomagati. — ProG ljubes-njiviga Boga, de bi omezhil ferze terdiga ujiza, de bi ga nevfmiljeno ne pretepal.
Dokler je Anselm v zerkvi poboshno molil, je Otilia, dekelze per defetih letih, ki je nef-rezho od okna vidila ino tudi vle flifhala, k fvo-ji materi pertekla ino jo profila sa fvoje per-hranene denarje ji fto jajz is hrambe prodali.
Mati hzherko savsetno pogleda ino upra-f ha, kaj bo s jajzmi delala ?
Otilia sdej prepoveduje pergodbo ino re-zhe, de bi rada dezhka rasvefelila in mu jajza, dokler fhe v zerkvi moli, v kofh djala.
Mati objame in kufhne vfmiljeno hzherko ter ji da, kar sheli.
Otilia je sdaj s knharzo, ktera ji je jajza
nefla, hitela h kofhi, de je poprej jajza v njo djala, kakor je dezhek is zerkve perfhel. ^Sa-darizi sapove molzhati, ter je sbegnila.
Komej je sopet na okni, ko pride Anselm is zerkve, kteri f pohefenimi ozhmi po koihi pogleda. — Oh jemenefta! kaklhino vefelje obzhuti: ko kofh sjajzi napolnen vidi, ni ve-dil ali fanja ah je refniza, ter poprafha fada-rizo, kdo de mu je jajza dal. Ona fe pa po-fmeja in inolzhi.
Ljubi Bog je mojo molitev vllifhal, rezhe dezhek, ino mi zhudno pomagal. On vfiga pla-zhovavz naj dobrotljivimu angelju, ki mi je v veliki nadlogi peritopil, vredno poplazha. —
Vefel vsame kofh v roke ino gre pozhafi fe hvaleshno v nebo osiraje proti domu.
Terdi ujiz je she od drugih memo gre-dozhih ljudi svedil, de je jajza telebnil, in de po tleh pobite leshe. Per vratih je na dezhka zhakal, de bi ga bil s rotenjem fprejel ino po navadi s fhibo v prihodno bolj previdniga fto-ril. Ah kako fe savsame, ko vidi dezhka f polnim kofhem jajz priti.
Kaj nefi, sareshi ujiz rastogoten, kofh na tla vergel ino jajza pobil ?
Ja, odgovori Anselm plafhno, tode dobri
ljudje fo mi v ti nadlogi pomagali. — Sdaj perpoveduje Anselm odkritoferzhno, kar fe je sgodilo ino pove vef ginjen, de mu je bilo, dokler je v zerkvi molil, pomagano.
Po ti poveiti ujiz sazhne premifhljevati ino
vidi, de je dezhek dober otrok._ Vidi, de ga
je dofihmal prenevfmileno ino preojftro imel, de to ni bilo od njega prav; ino od tega zhafa ie je Anselmu boljfhi godilo, ki je tudi vedno bogabojezho ino pofhteno shiveL
lTB-iha je bil v neki famotni vafi frezhin kmet. Bog ga je fhe prezej f premoshenjem, poboshno sheno in s sdravimi otrozi oblagoda-ril. Njegova nar vezhi frezha pa je bila nedol-shno ferze. Pravizben ino naraven je bil, ko nobedin v vafi.
Dolga fkufhnja ga je svedrila; vfelej fi je vedil fvetovati in per vfaki nakluzhbi pomagati. Satorej fo ga vfi felani radi imeli ino zhiflali. Zhe je on jel govoriti, fo vfi molzhali ino svefto poflufhali, ker fofefka ni nikoli kaj napak naredila, zhe je le njegov dobro pre-vdarjen fvet poflufhala. Dalezh okrog je flovel,
le vefeliga Miha fo ga imenovali, ker je bil smiraj vefel ino shidane volje, kamorkoli je perfhel. Pa — faj je bil tudi lahko, on je Boga ljubil ino ni fvoje dnfhe tudi fhe f tako majhnim greham radovoljno ofkrunil.
S sjutrajno sarjo je vefelo dan perzhel, vsili val je vefelja v fredi fvojih delavnih otrok ko noben kralj v fvojimu poflopju. Shvergolenje ptizhev, fhumljanje virov ino potokov, fkakljanje ine-ketajozhih jagnjet ino vfe, kar je vidil ali fli-fhal, je njegovo ferze k vefeli hvali navdajalo, ktero je fleherni dan Bogu, fvojimu ftvaruiku aldeval ( ali daroval. )
Per jedi je fvoje otroke na dobrotljiviga Boga opominoval, kteri jim fleherni dan jed ino pijazho deli ino nobeno fvojih Itvari ltra-dati ne pufti; tedej fo fe sedineni vefelili ino ga hvalili dobrotljiviga nebefhkiga ozheta. V-fako priliko je njegova zhifta, jafna dufha v prid obrazhala, sheno, otroke rasvefeliti ino njih ferza s ljubesnijo do Boga napolniti.
Ako je feme po polji fijal, je miflil na Boga ino molil: » Glej, ljubi Bog, tukej polo-shim serna, ti bofh po fvoji modrofti s njimi ftoril ino jim rafti dal, faj fi do sdaj fhe vfelej tako ftoril! » —
Zhe je huda ura perverfhela ino potem fe sopet folnze prelepo v mavrizi fpreminjalo, fi je miflil Boga dobriga ozheta, kteri fvojim otrokarn shuga, pa jih kmalo sopet ljubesnjivo objame, kakor de bi fe mu v ferze ushalilo, tedej fe jim sopet milo nafmeja ino jih blagoflovi.
Zhe je sorijozhe shitifha ogledoval, mu je bilo, kakor de bi vidil boshji blagoflov po se-mlji raslit in boshjo roko zhes njega fprofterto, ktera ga varuje de dosori- In ko je potem shetva per-fhla, ker je fnopove f polnimi klafmi v fkeden vosil in njegovi otrozi shetveno pefem prepevali, fo mu doftikrat folse v ozheh igrale ino on fi je miflil Boga kot ozheta,okoli kteriga fe lazhni otrozi sberajo in sheljni k njemu fvoje roke vsdigujejo; in ozhe vfe obdari, in potem otrozi radoftni okoli fkak-Ijajo, hvalijo ino vshivajo.
Fo tem takim je bil Miha vedno radoften, nikoli ni shaloval, defiravno ga je tudi mar-likdaj kako terpljenje dofhlo; tode per vfakim terpljenju je imel vefelo ferze, kakor de bi mu bilo vfe po volji 1'hlo,
Strafhno hudo vreme prevlezhe enkrat vlo okolizo. Hlapez pride is polja, fi roke vije ino shaluje : » Oh nafhe shitifha je tozha filno pobila, fofedovim fe pa fhe ne posna. »
» I naj bo — naj bo, » je odgovoril Miha vef mirin, » ljubesnjivi Bog mi je v 35 letih obilni fad na njih rafti dal ; njemu naj bo hvala, de mi v tolikih letih ni vezh ko enkrat tozlia pobila. Hvalen bodi Bog, de revnimu fo-fedu ni nizh pobila. »
» Vtolashi fe, moja draga ! je rekel tar-najozhi sheni, » poglej, faj mi loshej terpimo mem defet drugih; varzhljivoft nam bo utegnila ino Bog naf gotovo tudi ne bo posabil! »
^Sorodniki ino perjatli, ki jih je ferzlino ljubil mu pomerjejo. Obzhuti fizer na njih grobu, kako de ushali, od njih lozhen bili, tode tudi to shaloft je v boshjo voljo vdan mirno prenefil: Bil je shaloftin in vefel, sdelo fe mu je, kakor de bi od ljubesnjivih perja-tlov, ki jih je obifkal, domu lhel. Britko je per ferzu fe od njih lozhiti, doflikrat fe na sapufhene osre, kakor de bi fe fhe mogel verniti, in gre fvojo pot ter ii mifli: ^Saj fe bomo fopet vidili! Pomerje mu nekaj otrok. Oh! ni jih mogel posabiti. Povfod je na nje miflil, kjer jih je poprej navadno na fvoji itrani imel. — Vefelo fo po dvorifhu fkakljali, s njim fnope vefali, s njim fo per rnisi jedli. In ako ga je
kaka tiha britkoft obfhla, je rekel: « Otrozi! faj mi nifte na vezhno odvseti, fte le na diugim kraja dobro f hraneni, kamor bom tudi jeft kmalo perfhel! »
Tudi njegova shena mu je vezh let naprej v vezhnoll odfhla. Britke folse ljubesni je po njej tozhil, tode ne vpije, ne tuli kakor tak, ki bi fe s boshjo previdnolljo rad prepiral. Kratko in malo ne! raila tihota je bila v bifhi, ko bi fe bil ljubi zhlovek vtrudil ino safpal, kteriga ni prav drainiti. « Otrozi! pravi, ko jih je k trugi peljal, « otrozi! boshja roka je to naredila, faj jo bomo tam gori sopet dobili. » Ko fo bili mati she pokopani, sbere Miha nekiga dne vfe fvoje otroke ter jim rezhe: « Ljubi moji! sgubili fino saklad fvoje hifhe, ne-posabljivo mater. Tam je per vafhih bratih ino feftrah. Ino s mano, otrozi! bo kmalo tudi kaj takiga. Vi vidite, de Gm Itar, noge fo mi she vpefhale. Ne shalujte prevezh savoljo tega. Bog bo vafh ozhe, kadar mene vezh ne bo. » Glejte, otrozi ! rad bi, de bi bili vi prav dobri ino frezhni. Sato ne posabite nikoli naukov, ki Giu vam jih tolikokrat pravil:
« Saupajte naj pred na Boga; kdor vanj saupa, ga Bog ne sapufti. »
» Imejte vedno Boga pred ozhmi: Ou je povfod prizha vafhih del. «
» Bodite svefti in pofhteni, sakaj kar je pofhteno, nar dalej terpi. a
» Malo premoshenja vam bom sapuilil, to veite farni, pa pomiflite, vfak vinar fim kerva-vo saflushil. a
» Obernite ga v prid, ne bodite saprav-ljivzi; varujte fe pa tudi terdoferzhnolli. Pomiflite : Lakot ino mras budo deneta, in revesli je tudi vafh brat. «
» Veite tudi, de fim v zelimu fvojimu sbiv-ljenju vefel bil. Pet in fedemdefet fe je mojih let nateklo, in vender fe ne morem fpomniti, de bi me bila le en dan .shaloit omagala. Glejte otro-zi, jeft bi rad, de bi tudi vi tako vefeli ino ra-doitni vfelej bili. Sato flie to samerkajte. «
» Ako vaf kaka shaloit doleti, kar fe bo gotovo sgodilo, tako ti iniflite : » Ob letu bo boljfhi. a
» Ako fe vam prav po volji godi, ino od
vefelja ne veite, kaj bi pozheli, ne rasfajajle; te-
muzh fi miflite ;
Jutri ne bo vezh tako. a
» Ako fe vam dobro godi in Bog vam
fvoj blagoflov podeli; tako ne bahajte. «
16
» Ker bahanje flori savid, savid perpravi pa terpljenje. «
« Ne obljubite nikoli vezh, kakor morete dopolnili, ino ne lotite fe nobene rezhi, sa kte-ro fte preflabi. « ( ki jo ne morete floriti. » )
« Ako ne, vaf fhpot ino kef zhakata, ino to ne de dobro, otrozi! de vam vefelja nikoli ne bo manjkalo: » Vefelite fe- frezbe blishnji-ga kakor laftne, ino ferzbno shalujte s nefrezh-nim. »
« Otrozi! ta je bila vedno moja navada; vefelil fim fe s vefelimi, bil flm bogat s bogatimi, frezhin s frezlinimi fofedmi. Ded mi ravno ni vfelej nar bolj f hi godilo, vender firn imel vefelje nad fiezho, ki je moje fofede doletela, in tako fim zel fvet pofedil. In napofled, otrozi.- » Ne bojte fe umreti. »
« Ako fe Boga bojite, vam fmert ne bo flrafhna. Perjasui Angelj naf bo fhe le v popolno vefelje vpeljal, kteriga tukej le malo o-kufnno. Verjemite mi, ino pogoflo miflite: » Lepo je na semlji, to de tam je fhe lepfbi. o » Vbogajte me otrozi! ino fpofhtujte nauke fvojiga ozlieta; leti vaf bodo ofrezhili, ino gotovo mi bole hvaleshni do fmerti. «
Te opominovanja ljubesniviga ozlieta fo o-
troke tako ganile, de fo folse vefelja ino sha-lofti tozhili. ,She njegoviga blagoflova fo ga profili ino potem fo fe rasfhli. Miha je fhe fheft let smiraj vefel preshivel, kakor mladenzh v fvojimu zvetju.—
Potem pa je umeri perjatel ino fvetovavz zele
fofefke. —
Vfi fo hotli she mertviga fhe enkrat viditi. Tu je leshal, kakor de bi fe fhe fmejal, ino vfim rezhi hotel: « Sdaj fim fhe le sgol vefelje!« — Velika mnoshiza ga je k pogrebu fpremila, ino ni ga bilo smed vfih, de bi fe ne bil jokal na njegovim grobu. —
JK,1 je nekdaj velik, mogozhen gofpod, kteri je veliko otrok imel. Veliko, prollorno mefto jim je isrozhil, llehernim pofebno ltano-vanje odkasal; pa tudi toliko blaga dal, kolikor je previdel, de vfaki potrebuje, temu vezh, unimu menj. —•
» Otrozi! « rezhe ozhe, predin je mefto ino nove melhzhane sapuftil, » eno farno sa-poved vam dam: Ljubite fe med feboj! in ako
Lote to sapoved fpolnovali, l>ote fhe zliudeshe vidili; vedite, de imam v dragi desheli fhe veliko vezhi mefto. Perfhel bom ob zhafu, ino vaf tje peljal, a
» Ako bole pa nepokorni, vam ne bo dano lepihiga mefta viditi; temuzh ob enim dnevu hote vfi pokonzliani. a
,Sdaj odide od otrok. Ti fe pa polailijo fvo-jili jim odmenenili ilanovanj.
Bilo jih je nekaj, kteri fo ozheta. ino is ljubesni do njega tudi brate ljubili.
« Ozhe miflijo tako dobro s nami. s viim fo naf prefkerbeli: oh! kaka nehvaleshnoft bi bila jih ne vbogati, » fo govorili ino vedno fo imeli ozlietovo sapoved pred ozhmi ino v ferzu.
Nefo ga sapnfhali v nadlogi, kteri je bil manj od njih dobil, ampak po bratovfko fo mu od premoshenja delili.
Ako jim je kteri pred duri perjokal. fo ga milovali, ga tolashili in mu po fvoji mozlii pomagali.
Zhe je kteri oboshal, fo ga v hifho vseli, ga ofkerbeli ino ga poshivili s sveilo bratov-lko ljnbesriijo.
Kakor bratje ino feftre fo eden drugimu slajfhavali bremena ino vfe vefelja delili.
Med temi otrozmi je bilo tudi veduo ve-felje ino blagoflov.
Vezh jih je -pa tudi bilo, ki nefo tolikanj uiarali sa ozhetovo sapoved. — Nekteri od nijli fo siniraj od bratovfke ljubesni govorili , fhe zelo ozhetovo sapoved fo s velikimi zherkami v marmor sresano nad vratmi imeli; de bi pa jim ne bilo treba fvojiin revnim bratain vrat odperati, fo fe v nar bolj odlozhene 1'obe saperali. Ako fo tedej vdove ino firote pred durmi llokale, pomozhi profile, fo fvoje denarje prefhtevali, de bi le med zvenkanjem denarjev krik vboshzhikov ne ilifbali.
« O kaj, pravijo drugi, faj ozhe ne miili-jo tako na tanjko. ®
So dobri ozhe ino shele le, de bi fe njihovi otrozi vefelili.
Shotorje fo torej raspeli, pojedovali ino popivali, popevali, igrali ino norze vganjali, dokler fe jim je ljubilo. In ako jih je na poti kaki reven fofed pomozhi profil, fo fe sgovarjali, a de morajo farni sa fe fkerbeti, Bog naj ti pomaga. » Drugi fo bili ofhabni, zbe fo fe po meftu fprehajali, fo fe fvojih ubogih fofedov framovali; nofili fo na perfih snamnje s napifam ¡Nikjer nam ni para.
*
Nekterim od teh, ki fo bili menj prejeli, in nefo pomanjkanja terpeti hodi, je bilo pre-moshenje bogatih bratov tern v peti.
« 4Si miilijo, kaj nefmo vG otrozi ravno tiftiga ozheta; kar je eniga, tudi drugim ilifhi, sakaj bi neki ravno mi terpeli? » ino fo vlomili v hifhe bogatinzov, ter fo jih obropali.
Med njimi fo bili pa tudi smiraj raspertja, terpljenje ino rotenje v navadi.
Poflednizh pride ozhe, kakor je bil obljubil.
Njegovi fpremljavzi fo dobre od hudobnih otrok lozhili ino na ilrani foftavili, dobre na defno, hudobne na levo ozhetovo.
Kar jih je bilo na defni, jih je ozhe k febi poklizal ino jih v fvoj smagovavfki vos v-sel, ter peljal s velikim velizhaftvam v lepo mefto, kakor jim je obljubil.
Kteri fo pa na levizi bili, fo mogli tam oftati. In ko fo sa poboshnimi v njih velizha-ltvo gledali; je mignil ozhe ino glej! semlja fe je odperla, ter posherla hudobne otroke.
XXV. m tbrpuenja
¥ VESELIL
»
artin je bil imenitin mefhzhan na Netn-fhkim. Od mladoili v hifhi Tvojih ftarfhev isre-jen, neshno ofkerbljen; nikoli Te mu ni fmelo kaj shaliga sgoditi, ker je bil edini fin premo-shnih ilarThev, kteri To ga kot Tvoje ozlii varovali.
Njegovi ozhe To mu umerli, predin je 12 leto dopolnil, ino ko je 20 let Itar bil, To mu mali zelo goTpodarftvo isrozhili. Oshenil Te je s mefh-zhanko ravno tiftiga mefta, ki je vTe lepe laft-nofti imela, de bi ga bila lahko v sakoni o-Trezhila. Dve leti preshive ti trije v lepi Tpravi ino miru; dobro je bilo biti v Martinovi hifhi, vsbivali fo nebeThke veTelja ino sadovoljuoft.
Sdajzi pa Martinova shena na porodu u-merje. — Zhes ofim dni je tudi mater, ki jo je Terzhno ljubil, pokopal.
Ta trojna Tmert je mladiga mosha Terze filno ranila, ker doilej The ni terpel, ino sdaj ga tako hudo terpljenje obiThe.
Vpije, rijove, in vfa fofefka ga ni mogla potolashiti.
« Jeft Cm nar nefrezhnifhi zhlovck! »
tarna « ino ne morem vezh shiveti! » Dofti fo imeli s njim opraviti, de ni ob pamet per-fhel.
Nekej tednov mu je v shalofti ino otoshno-lii prefhlo; le po malim ga je britkolt sapufhala.
Kar nekiga dne perfhanta poitarani mosh pred njegovo hifho s lefeno nogo ino o berglah. Opaden, pa prav perjasni mosh poproil per Martinu milofhne.
« No, ta je tudi nefrezhin ! » G miili Martin, « ino je vender tako jafniga pogleda. S tem hozhem govoriti, nefrezhni fe dobro sa-ftopijo. »
« Pojdi notri, ljubi ieriz! » mu rezhe, « ino vfedi fe »
^eriz. Vi fte predobri. ,Saj tim le berazh ino nefim take ljubesni navajen.
Martin. To je pazh ref, de frezhni ljudje ne vejo, kako je revnimu per ferzu. Sdaj G pa ravno pravo hifho sadel; poglej, jeft Gm morde bolj milovanja vredin, kakor ti s lefeno nogo ino berglami; vem, kaj fe pravi nefrezhin biti.
Sato te tudi lahko bolj milujem inem vGh drugih mefhzhanov.
(Seriz. Vi fte nefrezhni ?
Martin. Ja, nefrezhin, prav nefrezhin Gm
jeft, ljubi ni o sli! Glej, imel ilm ljubesnjivo mater ino dve leti tudi svefto slieno, ki mi je
she lirika rodila._ Is ferza Cm jih ljubil, prav
frezhin mosli Cm bil. Pa 0I1! pred dvema mel-zama mi je fmert mater, sheno ino otroka v-sela, ino sdaj Cm tukaj fam, sapufhen od nar ljubfhih. Govori, ali nefim nar nefrezhnifhi, ali je zliudo. zhe fe nemorem vtolashili!
Seriz. To je, de fte milovanja vredni. Pa ljubi Bog! ko bi vam jeft fvojo nefrezlio jel perpovedovati, bi me vi fhe veliko bolj milo-vali ino rekli: Ti G fhe veliko bolj revin, Gvi berazli! — Bergle, lefena noga in berafhka pa-liza ; o to fhe ni vfa moja reva!
Martin. Perpoveduj, lepo te proGm. Mor-de C mi dober angelj, de me vtolashifh.
Seriz. Pa poflufhajle:
Imel fim, enako vam, ljubesnjivo slieno, troje otrok in tudi premoshenja. V mojih nar boljfhili letih vojfka deshelo prevlezhe. Per-morali fo me s Gnama vred vojfhak biti, ter preferzhno sheno ino ljubo hzherko popnftiti, Preshaloftna ura je bila, ko fmo fe lozhili. Po deslielah fmo fe vlazhili, pa ne de bi bili vedi-li, kaj fe s domazliim godi. In na sadnje, o grosa! fmo mogli fhfhati, de fo iovrashniki na-
fho vaf obfedli, obropali ino sashgali; hzhi je v plamenu konz vsela, sheno fo pa tako nevf-mileno morili, de je kmalo potem fvojo dufho Bogu srozhila.
Miilite ii shaloft, med ftrafbnim bojam tako fporozhilo prejeti. Pa faj imam fhe Gno-va, Gm fi miilil, ki mi bota na ilaroft pomagala, ino Gm fe tolashil ter fe vGga Bogu vdal. — Ali nefrezlia fhe ni bila dognana. V nekimu boju mi je pulja ( ali kugla ) nogo prebila. V bolnifhnizo fo me sanefli, kjer Gm tako dolgo oftal, dokler Gm samogel ob bergli fhanta-ti, ino potem fim zhes dolgo v nafho pogorelo vaf perfhel. Sdaj fo fe moje moje laftne o-zhi vfiga preprizhale, ino shaloll fe mi je mno-shila. —
» Oh moja draga shena ! moja ferzhna hzhi! » fim ,sdaj na groblji fvoje hifhize tarnal, ali f tarnanjem ju neGm mogel fpet k shiv-ljenju obuditi. Ob bergli Gm ftal, neGm vedil, kam fe oberniti, ino nizh, drusiga pozheti, kako berafhko palizo sgrabiti. Sinova fhe kadaj viditi, Gm she davuo vfe upanje sgubil; vezh ko dvanajft let neGm ne befedize od nju flilhal. Bog ve, ali fhe shivita, in kod fe klatila. Režite sdaj, ali nefim nefrezhnifhi od vaf.
Martin. ( milovaje ) Ja gotovo, veliko nef-rezhnifhi fi ti od mene. In vender ii per vfim tem tako mirin.
Seriz. Bogu bodi hvala! mirin fim vedno. V sazhetku me je fizer reva tefhko ftala, to de zhe fim fi jo bolj v ferze gnal, hujfhi je bila, Poflufhajte fhe to; enkrat fim bil samifhljen, pretezheni frezhni dnevi fo fe mi shivo v fpo-min llavili, ko fim fhe tako urno ino profto fvoje pota lahko hodil, ino bergla fe mi je fhe teshji sdela. Poilal fim maloferzhin, fkorej bi bil obupal. fSam nefim vedil, kar fim bil tifti-krat obzhutil, —
Kaj, ali ne bom vezh bres berglje hodili mogel? jo vershem prozh, ter po fili hoditi fku-fliaoi. Pa oh jojmeue! na tla lelebuem, ino fi hromo nogo slomim. Pazh fim fe tolkel po buzhi, ino nefim drusiga samogel, kakor fvojo traparijo objokovati. (Skufhal fim vftati, pa le s vezhimi belezhinami fim sopet padel. Dolgo fim mogel s fvojo slomljeno nogo tam leshali, dokler neki popotnik pride ino me v blishnjo vaf perpravi. Po veliko fkufhnjali, koli fzelili, mi je mogel ranozeluik nogo odresati, ino sdaj moram s to lefeno nogo fe po fvetu klatili ino lvojo nepoierpeshljivoft veliko hujfhi pokoriti.
Martin. Vbogi mosh! O tudi jeft fini bil she tako inaloferzhen, de bi bil s glavo v (leno bil.
(Seriz. In kaj bi vam to pomagalo ? terp-ljenja bi G f tem ne odgnali, deGravno bi ker-vavo glavo imeli. « Kamenj, ki ga sdvigniti ne morefh, puili leshati, ino breme, ki le ga sne* bili ne morefh, noG voljno. » Nepoierpeshlji-voft hudo le hnjfhi itori, kar Gm le predobro fkuGl. Ako fe pa voljno terpi, bo breme slaj-ihano, de le faj prenefe.
Martin. Iniafh prav, to umem; ali vender, kdo bi v taki shaloiti ferza ne sgubil.
Seriz. Ni tako teshko, de bi fe ne dalo navadili. — Zhefar fe zhlovek navadi, mu gre od dne do dne do dne loshej. Otrok fe hoditi le s hojenjem suzhi, ravno tako fe terpeti le f terpljenjem navadi.
Martin. Kako bi fe vender terpeti suzhil?
(Seriz. Poflufhajie, kako fiui fe jeit navadil, vam bo tolikanj losheji.
V fhe taki puiloti vijolize zvete, in med ternjem lepe roshe poganjajo: « In noben zhlovek ni tako revin, de bi kaj dobriga ne vshival,»
Gin doilikrat llifhal. _ In zhe me je nadloga
teshila, Gm G miflil, veliko dobrot fhe vender vshivam, deGravno me nadloga tepe. Vshivam
vefelja, ker imam dobro veft; zeliga fveta fe mi ni bati, pred fmertjo tudi ne trepetam, ja nefim fhe tako Glno nefrezhin ! In vi vshivate tolkanj dobrot, fte sdravi in mozhni, tudi ne posnate revfhine, fhe drugim lahko podelite. Ne ¡nermrajte tedaj soper Boga, prenefite voljno terpljenje, s kterim vaf je obifkal.
» Kdor dobrote, ktere vsiliva, prav posna, ino na hudo, kar terpi, po mogozhnofti posabi, ta sna terpeti. »
Martin. Ta sna terpeti! lepe fo tvoje be-fede; govorifh mi na ferze, kakor de bi mi
bil s nebef poilan. _ Zhe imafh fhe kako is-
reko tolashbe, podeli jo meni, ki tolashbe potrebujem.
Seriz. Tudi premifhljevanje zhlovefhkih pergodkov mi slajfha v zhafih nefrezho. Na mojih mnogoterih potih po fvetu fim jih veliko najdel, ki jih je nadloga bolj teshila, kakor pa mene. — Enkrat Cm bil prav shaloftin, hitel Cm v zerkev, v folsah fim Bogu nadlogo toshil in ga ferzhno polajfhanja proGl. Ino glejte! zhloveka fo pernefli, ki ni imel nog. Bog, kako te sahvalim, Cm sdihnil, de imam faj eno nogo, de s berglo vender le fhantati morem, ino folse fo fe mi pofufhile. V marfiktero hi-
*7
iho Gm perfhel, kjer je bila huda reva doma, in Boga Gm sahvalil, de je do mene vender tako miloftiv, ino tedej Gm pokrepzhan daljej berazhil.
Martin. Oh! semlja je polna rev; kdo jih more isrezhi! ja refnizhno je fvet dolina fols.
Seriz. To je, de rev in teshav na fvetu ni isrezhi, pa verjemite mi, ko bi ne bilo terpljenja, bi bilo fhe veliko vezli shalovan-ja, ker bi ljudje, ki v vefelji fveta na Boga po-sabijo in ga v nemar pufte, nikoli na-nj ne mil-lili in fe k njemu vezh ne vernili, ko bi jih f terpljenjem ne obifkoval. Kadar pa Bog kteri-ga f terpljenjem tepe, fe fhe le save, ino pre-mifhljuje, kdo bi. ga bil vdaril, ter sazhne Boga, ki ga je sapuftil, sopet ifkati. — Ko bi bili vi vedno v firezhi ino vefelji gofpodarili, fe bi bili morde prevseli, in le v vefelje sa-maknjeni na Boga zlo posabili. Ker vam je pa Bog to nar ljubfhi odvsel, vam je ozhitno dal fposnati, de na semlji vfe mine, njegova lju-besin ino ftrah pa nikoli. Vfaka hifha fe podere, ktera ni na njega sidana.
Bog nam po vfakim terpljenji ozhitno po-kaslie, de fmo le tiftikrat terdtii, kadar po
njegovih sapovdih shivimo. To je mene v nadlogi tolashilo, naj tudi vaf.
Martin. Ljubi mosh! kako mi sdaj loshej ferze bije.
Seriz. V reihizi terpljenje, zhe le prav prevdarimo, bo vfakimu dobrimu v vefelje. Pride od Boga, pa tudi k njemu pelje.
Temni oblak je fizer vedno zherin, to de zhe fe na fuhe polja na vleshe, nam ni upati obilnih perdelkov.
Tako je tudi bolezhina vedno bolezhina, terpljenje vedno terpljenje, to de zhe terpljenja zhloveka ne sadenejo, tako ne pride k Bogu, ne bo dober. In napofled je vender nar bolj tolashljivo, ker nam Bog f terpljenjem vefelje napravlja.
Martin. Kakor mi je sdaj, tako fe obzhu-lim pokrep/haniga terpeti enako tebi. Kar je tebe umirilo, to naj tudi mene vpokoji. — Veliko dobrot fhe vshivam, hvaleshno jih hozhem is boshje roke prejeti ino ravno tako tudi brit-kolti. — Nepoterpeshljivoft bolezhine le mno-shi; naj mi jih poterpeshljivoit sanaprej manj-fha. — Bog me po terpljenju k febi vabi, do-briga me hozhe ftoriti in po terpljenju v vefelje peljati, tedej hozhem njegovimu vodenju fe po-
polnama vdati. In ako bom tako delal, kaj inif-lifh, bom tudi jeft kdaj tako vefel ino sadovo-ljin, kakor G ti ?
Seriz. Ne verjamem famo, ampak tudi gotovo vem, de ne bole vezb toshili, ampak bote vedno mirni. — Ali ljubi moj! zhe tudi sdaj v tem hipu nar boljfhi fklepe delate; morate vender pomifliti, de fmo Gabi ljudje ino de po pomifliku nar bolji fklepi sginejo. — Pride zhaf, de dobro, ki ga vshivamo ino hudo, kar drugi terpe, ne vidimo, ino kir G bosbjo dobroto v fvojim ino drugih terpljenju ne vsame-mo vfelej k ferzu, kir po tem takim sopet lahko v poprejfhno otoshuoit pademo. Glejte! tukaj nam je sopet fhe nekej treba, kar nam novo mozh v terpljenju deli.
Martin. Tako mi fhe to povej, de mi bo fzelama pomagano.
Seriz. To, bres kteriga vfe nizh ne velja,
je molitev, je perjasnoit boshja. _ Zhe nam
mozh v terpljenju Gabi, tako urno v molitvi fvoje pozhutke k Bogu povsdvignimo ino novo po-mozh ifhimo, ino jo bomo tudi sadobili, in zhe jo ponishnifhi proGmo. toliko obilnifhi nam bo rasodeta. Ali v molitvi ne fmemo ene rezhi posabiti, namrezh isvelizharja, ki nam ima ved-
no pred ozlimi biti. Njegovo zelo shivljenje od jafliz do groba ni bilo drusiga ko terpljenje, ino per vfim terpljenju je bil vedno v bosbjo voljo fvojiga ozheta vdan. » Ozhe! tvoja, ne tno-ja volja naj fe iside. » In ako ne terpimo, kakor on, ne bomo s njim nebefhkiga kraljeilva pofedli. Molitev ino mifel na terpezbiga odre-fhenika mi je fhe vielej fleherno fkufhnjavo nepoterpeshljivolli smagati pomagala, in bo tudi vam pomagala.
Martin. Ljubi mosb! tega ne bom posabil, molil bom ino na odiefhenika mifl.il v zli a Ah maloferzhnolli. — Tolashbo, ki fl jo v moje pobito ferze vlil, ti nemorem drugazhi pover-niti, kakor, ako fi klatenja po fvetu she trudin, oilani vfe fvoje shive dni per meni, jeft bom sa te, kakor sa fvojiga ozheta fkerbel.
Stari Pofhten,. tako je bilo ferizu ime, je bil tega slo vefel.
Le s folsami fe je mogel po vrednoili sa dobrotljivo ponudbo sahvaliti. — Oltane tedej per Martinu, in ga s fvojimi vgovori popolnoma potolashi in umiri. — Sato ga je pa tudi Martin ref ko fvojiga ozheta fpofhtoval, in mu ftregel; in dobri Pofhten je prav vefele dni v
njegovi hifhi imel. — Martin in Pofhten fta C
*
vefelje in shaloit po hratovfko delila, in tako je minulo zelo leto v nar boljfhi sadovoljnolli. — Med tem fe je Martin v drugizh oshenil, prav dobro, poboshno ino pofhteno sheno je dobil, ki je ftariga Pofhtena ljubila, kakor dobra hzhi fvojiga ozheta. Ob letu je bil Martin
fpet ozhe ljubesnjiviga finka. _ Mlado dete je
itari Pofhten v fvoje nar vezbi vefelje vedno peftoval, kmalo mu je igral, kmalo ga sibal, kmalo ga je na rozbje vsel in s njim fhantal k oknu, terkljal na fhipo, pa tudi dete ga je slo rado imelo; sa nobenim ni tako pogledovalo, ko sa ftarim Pofhtenam, kteriga fo vfi v hifhi zhaitili, ko ftariga ozheta. Zhe je ljubo dele poljubil, je bilo njegovo nar vezhi vefelje, tode ta radoft fe mu je grenila ino folse fo ga oblivale. » O frezhni zhafi ! » je potem sdih-nil, « ko fim fvojiga Joshika ino Korleta peftoval! oh, kdaj fte she sa mene sginili, — O moj Bog! kako rad bi umeri, ko bi vefelje doshi-vel, fhe fvoja fina viditi. Ali, nozhem fe f prašnim upanjem motiti, nozhem tarnati, faj mi je Bog, ko fim nar menj upal, toliko vefelja dal vshivati. Tam gori vaju sopet dobim! a
Dele je hitro raftlo, ino od dne do dne fe je v Martinovi hifhi Vefelje mnoshilo.—Dofti-
krat fo vefelo kremljali, in boshjo previdnoft premifhljevali, ino vfelej je ftari Pofhten fklep ftoril, rekozh: » Sopet vidimo, Martin, de je gola refniza: Bog sa terpljenjem vefelje pofhlje.«
Ravno fo bili nekiga vezhera okoli mise, finzhik v fredi med njimi, kar perderzbi neka kozhija, ino potem urno mladi mosh v isbo (topi, ter s befedami: » Ozbe! moj Ozhe! « Pofh-tena objame.
» Glaf mojiga Joshika je to. Joshe! moj Joshe! « je komej ftari Pofhten mogel pregovoriti, ino fe je vef v vefelji fvojiga lina oklenil. _ Ko fe je od vefelja she fpet savedel
ino ozhi odperl, je roke proti Nebefam povsdig-nil, ter tihama molil: » O moj Bog! vefelje, ki mi ga dafh vshiti, jeft ftari ne prenefem,- per-blishaj fe mi ljubi Gn, de te objamem, o moj
preferzhni Joshe 1 _ Martin! Martin! vdrugizh
mi je moj fin Joshe dan ! hvalite Boga s menoj vred! O vefelje, s zhim fim fi ga saflushil!»
Po ferzhnim objemanju je samaknjen ozhe sazhelpoprafhovati « povej mi, moj fin! kako pri-defb sopet, k meni ? kje fi brata popuftil ? « ,Sin. Moj brat pozhiva she defet hit; mah ga sarafha, Bog mu daj vezhni mir in pokoj, v boju je zheftito umeri, —
Ozlie. V boju— zheftito je umeri! Bog fe ufinili dufhe mojiga ljubiga ino dob riga Korleta ! O de le tebe fhe vidim, ljubi Joshe! Povej, povej, kako fe ti je ta zbaf godilo?
Sin. Kmalo potem, ko je bila pulja vafho nogo prebila, ino ko fo vaf ne vemo kam prozb nefli, Cm poftal feldvebel. V bitki per Slikitniku fnn bil tako frezbin, s ivojimi po-dloslini dva vojvoda vojfknib trum fovrashni-kain otmcti, per ti prizbi fo me sa ftotnika naredili, ino ko Cm bil she tako povikfhan, fe mi je nakljuzhilo, de Cm v poiludnim boju ue-
kej fto fovrasbnikov polovil. _ To je kralj
svedil, de Ciri bil hraber ino frezhin, in me je sa polkovnika ( ali obrifta ) isvolil.
Ozlie. Moj fin polkovnik! Joshe, ti polkovnik! o vefelje zhes vefelje.
Sin. In ko le je vmirilo, fte mi pred vfirn drugim nar bolj per ferzu le sli al i, vi ljubi ozhe! O kje vaf bom dobil? ali fte flie shivi ? Kako fe vam godi ? to fo bile moje mifli po dnevi 1110 po nozlii. Na vfe kraje Cm pifal, narpoprej v nafho do uiazhijo, tode vaf nikjer nefim mogel isvediti, ter fklenem vaf fam poifkati. Na ravnoft v Samodrejzo Cm fe podal. Ali tu nefim mogel drusiga svedili, kakor de fte pred
vezli leti s lefetio nogo v fofefko fhli. Povfod Gm poprafheval po ftarimu Pofhtenu s lefeno nogo ino sdaj Gm fhe le svedil, de taki ftari zhlovek v meftizu prebiva; morde bo ta, fi mi-llim. Vefel fim fe fem peljal poprafhevaje v blishni goftivnizi, ino kakor fo mi vaf popifali fim fposual, de fte vi — ino sdaj Cm vaf dobil iuo fim per vaf.
Ozhe. Moj Bog! Moj Bog! hvala, hvala iuo zhaft tebi sa miloft, ki jo ftarimu ozhetu iskashefh.
(Sin. Ja sahvala in hvala njemu, de mi je
dal fvojiga ozlieta fhe najti. _ Ino sdaj, ljubi
ozhe ! fim tukaj de vaf feboj vsamem, ino vam vfe povernem, kar fte mi dobriga ftorili. Mir je, ipo tudi imam dofti perhodkov, vam vafho ftaroft oflajfhati. _
Vefelje, ki ita ga Martin ino njegova shena per tem naftopu obzhutila, fi lahko miflite. Is tega vefelja fe pa perzhue blagi prepir med polkovnikam ino Martinam, ki ni rad fvojiga ltariga perjatla od hifhe puftil. — Ali vender otrofhka ljubesin smaga, in zhes ofem dni fe fin s ozhetam na pot poda.
Ni treba perpovedovati, s kakfhino hvalesh-noftjo fta fe ozhe ino fin poflovila per Mar-
tinu ino njegovi svefti sheni ter fe na pot podala.
Dolgo fe ni mogel ozhe od Martinovih lozhi-ti, terdno ga je sa roko dershal, predin fe je v kozhijo vfedil, po tem fe po fili va-njo sashe-ne ter fhe jokaje sa njim saklizhe: « Sdravi bodite Martin ! Bog naf is terpljenja v veielje pelje.
sposhtvjs.
> >
arijana je bila edina hzhi pofhtenih itarfhev, ino fizer dober otrok, dokler je bila per iturfhih. De bi fe bila pa bolj isurila, fo jo k ptujem ljudem v flushbo dali, kjer je tudi ilushila, dokler ji nefo ozhe umerli.
Fo ozhetovi fmerti jo mati Ipet k febi
vsamejo. _
Ali namefti, de bi bila Marijana boljfhi ino perurnifhi domu perfhla, pride vfa fpride-ua; taka je bila, de mati fvoje hzhere vezh fpo-
snati ni mogla. —' Ni bila vezh tiha, vbogljiva Marijana, kakor poprej, ko je ozhetovo hifho sapuftila; ampak prav fpazhena in rasujsda-na. —
,SiIno fe je dobri materi v ferze vshalilo, fvojo hzher, od ktere fi je tolikanj obetala, tako fprideno viditi. _ Ni jenjala jo ferzhno o-
pomiuovati in fvariti, ali ne, de bi bila Marijana sa materno fvarjenje kaj marala; doilikrat je materi s gerdimi befedami odgovarjala ino ni ii puftila vezh ukasovati. « Doiti dolgo iim vam bila v ftrahu, sdaj pa she fama vem, kaj mi je itoriti.« S takim odgovoram je bila vedtio perpravljena, zhe fo ji mati kaj rekli. —
Nobenimn ni liho terpljenje matere bolj k ferzu fhlo, kakor Neshi, njih svefti dekli, kteri ni malo teshko djalo, de je poprej tako dobra in vboglijva Marijana, sdaj sdivjala. Tudi je Nesha per Marijani fhe prezej veljala, ker je bila fploh s vfakim prijasnifhi, kakor s fvojo materjo. —
Zhe je Nesha s Marijano fama bila, ji je doilikrat ozhitala: « Glej ljuba Marijana, vender ni prav, de tako gerdo s fvojo materjo ravnafh.
Si bila faj tako ljub, dober otrok! Verjemi mi, ti fvojo mater slo shalifh, in zhe bofh ta-
ko delala, jim bofh ozhitno shivljenje perkra-lila. Saj vender neio tega saflushili. Ko bi ti pomiilila folse, ki fo jih savoljo tebe tozhili, in fkerbi, ki fo jih sa tebe v maternim ferzu imeli, o gotovo bi bila hvaleshnifhi! Zhe pre-miilifh, de fo na tebe vedno miflili, ko ii per drugih ljudeh flushila, de ti ii bila njih edino vefelje, o ti bi zeli dan 11 persadevala, de bi jim le viiregla ino jim vefelje delala. In ko bi jim ti vfe ilorila, kar jim na ozheh fposnafh de bi radi imeli; jim vender nikoli ne morefh poverniti, kar fo sate ilorili! « E molzhi! jeft ne terpim vedniga klepetanja, » je bil navadni odgovor Marijane, ter fe od Neshe prozh poda.
Vfe pregovarjanje je bilo saftonj, Marijana oftane termafta, in flori, kar fe ji poljubi. Mati fo mogli sdaj to sdaj uno toshbo zhes njo flifhati, ako fo jo kregali, je bila gola ne-dolshnoft; vfaka toshba je bila smif hijena — gerda lash. In ko fo ji enkrat refnobno nje pregrehe ozhitali, fe je Marijana tako filno pre-dersnila, de je fvojo roko proti materi vsdigni-la. — Ali naglo jo Nesha sa roko poprime ter ji rezhe: « Gorje otroku, kteri fvojo roko proti ftarf hem vsdigne ! O Marijana! tebi fe ne-
more dobro goditi, ti bofh enkrat ftrafhno nefrezhna. »
« Ja gorje tebi! ti fprideni otrok! » mati Neshi v befedo lesbejo ter fe sjokajo, « ti ne bofh prekletvi odfhla, s ktero je Bog take o-troke preklel. Marijana! Marijana! ti fe mozhno pregrefhifh nad fvojo materjo, Bog take hudobije gotovo kasnuje. Verjemi mi, bolezhina in shaloil, ki jo sdaj materi ftorifh, ti bo defete-10 povernjena. »
Te befede ino folse matere fo Marijano Czer ganile, de fe je sjokala, ino fe tudi pobolj-fhati obljubila, ali nje fvojoglavnoft je bila prevezh vkoreninena, de bi bila te befede v v ferzi obdershala; v kratkim je bila sopet ftaro
vkljubljivo dekle__
Sa nekejletji dajo mati goipodinftvo, ker fo njih mozhi vidno omagovale, ter farni nefo mogli vezh gofpodarliva ofkerbovati.
Ali sdaj fo fhe le mati britko mogli ob-zhuliti, kar fe vezh ftarf hem sgodi, ko gofpodar-ftvo fvojim otrokam isrozhe, ki fe poftarajo ino omedljujejo ino fi fvoj kruh vezh farni perflu-shiti neuiorejo.
Vfaki kofzhek kruha, fleherna fklediza
juhe ( ali shupe), ki je bila materi v zhum-
18
nato nefena, je Lilo Marijani she prevezh; vezh-krai je zlo materi ozhitala, de je lahko v zhum-nati pofedati, kadar fe ona s fvojim mosham na polji per delu trudi (poti,j de vGm shivefh per-doLi. Tudi je Marijana grosno malokrat k fvoji poftarani materi fhla pogledal; ta je farna v zhumnatizi fedela, nesmoshna sa druge opravila, je na lihim sdihovala in Boga profila, de Li jo kmalo k feLi vsel. Samo Nesha je vlak hip, zhe je le vtegnila, k fvoji ftari prijatlizi fkozhi-
la, pred to je fhe fvoje ferze odkriti mogla__
Tako fte prasnizhne vezhere fkupej pre-fedele ino ena drugi fvoje reve toshile, in potem fo mati vezhkrat sdihnili: » Nesha, oh ne-hvaleshnoft otroka holi ino fe ushali, o v ferze fe mi ushali, zhe pomiflim, moje laftne hzhe-ri nehvaleshnolt me bo prerano v grob fpra-vila! Nesha, ti bofh vidila, jeit bom kmalo umer-la; faj mi she ni vezh shiveti. «
In v refuizi fo fe dobra mati tako skalili, de fo njih mozhi ino sdravje s vfakim duevam pojemale. Njih potreshba v bolesni ni bila bolj* fhi od sdravili dni. Nesha je tudi sdaj njih e-dina poftreshniza bila, in zhe je ravno Marijana kdaj k fvoji bolni materi perfhla, fo vender mali na njenim kiflim obrasu previdli, de dru-
siga ne sheli, kakor de bi jo kmalo s hifhe nefli. Mati fo od dne do dne flabifhi perha-jali, ino fmertna ura fe jim je vidno blishala.
» Marijana! » rezbejo enkrat mati, na!.primi v pofledno roko tvoje matere. Nizli ti ne ozhitam, vfe ti odpuftim.
De bi ti le Bog v greh ne fhtel, ino ti po tvojih otrozih ne povernil, kar fi nad mano pregrefhila. Sdrava bodi ino ne posabi fvo-je matere ! » Te befede, ko fo mati Marijanino roko s vfo mozhjo terdno dershali, fo hzlier v ferze ginile, jokaje je mater odpufhanja profila, ino oframotena in polna kefa je le v poileljo ozhi v-perte imela. V tem hipu bi bila fizer rada vfo shaloft, ki jo je materi ftorila, ne ftorjeno vedila, ali preposno je bilo, v nekej dneh fo mater s hifhe k' pogrebu nefli. —
S pervimi ofem dnevmi fta tudi shaloft zhes fmert matere in nje fpomin sginila. Samo Nesha fe ni nikoli v zhumnato oserla ino nikoli ni memo groba fhla, de bi fe ne bila sjo-kala. Velikokrat fije miflila: »Dobra mati! ti fi preftala. sdaj je na meni veriia. O Bog, kako fe bo fhe le meni godilo, ker fim le dekla, nobedia ne bo pomiflil, de fim fvoje mozhi per hifhi sgubilap « —
Marijanin pervovojen otrok, Albert s ¡menam, je bil tiftikrat 6 let ftar, ta dezhek je bil nje edino vefelje; ljubfhi ji je bil, ko vfe drugo, rajfhi je vidila, de je njo kdo shalil, kakor pa dezheka, in akoravno je kako kasin ( ali fhtrafingo) saflushil, bi jo bila raji ona preftala, kakor pa de bi vidila finika teplli._
Ali more s Alberta kaj drujiga biti, kakor is vfakiga otroka, ki je v flepi ljubesni isrejen?
Ozhe fo pazh drugazhi miflili, radi bi ga bili dobriga mladenzha isredili, in kadar io ga savolj pregrefhkov kasnovati hodi, je ferzhek k materi perbeshal. In ozhe dolgo zhala od matere lepe beiede nefo dobili, mogli fo le fli-fhati, de fo prehudi, preojftri mosh, ki sheni ino otroku le hudo shele.
Ali je zhuda, de fe je Albert na mater sanafhal, ino na isgovarjenje fvoje matere mnogo hudobij dopernafhal?
Albert je kakor v letih, tako tudi v pored-nofti raftel.
Nizh fe ni uzhil, tudi nobeniga dela navadil; povfod bi bil pa rad, kjer fo shidane volje bili. In kdo ne ve, de mladenzhi, ki nad delam vefelja nimajo in ki poltopajo, v vfe nevar-nofti mladofti padejo? Taka je bila tudi s Al-
bertam. Bil je fizer mehkiga ferza, tode nepre-mifhljen mladenizh, ki hitro pregreho obsba-luje, to de fhe hitreji fe sopet v hudo sape-lati da. Pofebno je bila igra njegova poglavitna ftraft, sa ktero mu nefo bili ne dnevi ne nozhi prevezh.
Denarje, ki mu jih je vedno mati fkrivaj dajala, mu kmalo nifobili sadofti. Smikal je moko, shito ino druge rezhi, ter jih je prodajal, de je le fvoje shelje fpolniti mogel. Tcsmi-kanje ni moglo v hifhi dolgo nesnano pitati. Ozhe je gotovo le Alberta natolzeval, tode Marijana bi bila shivljenje sa nedolshnoft fvojiga fina dala. Kljuzhe fo bolj fkrivali; sdaj fe pa en dolg sa drugim sve, ki ga je Albert naredil. Mati je vfe molzhe in fkrivaj poplazhala, de bi le ozhe ne svedil. Ali Albert jo je tako dolgo uganjal, de ni moglo ozhetu vezh fkrito o-ftati, — mogli fo svediti, kako fe njih fin vede. Bres isgovarjenja je sdaj Albert ozhetovo hi-fho sapuftiti mogel, ker je ozhe dobro previdil, de s vfo ojftroiljo nizh ne opravi per njemu, dokler mu mati na ftrani ftoji ino ga sagovarja. Po velikim prepiri in soper voljo matere, ga je dal k ftrizu, ki je bil prav ojlier mosh. Mi-flil fi je, ta ga bo ja na pravo pot perpeljal.
Ali Albert tudi tukej ni bil boljfhi. V kratkim je bil savoljo ponozhniga vlazhenja k vojfha-kam vset.
Sdaj je Marijana previdila, kako nefrezhna mati de je. » Moj Albert, pa vojfhak! — Bog! kako me vbogo sheno tepefh! oh, to fo terp-ljenja sa materno ferze! » Tako je doftikrat Ne-shi jakaje toshila.
» Marijana! Marijana» pravi potem Nesha, « to ile fi ja farni napravili. Kakor fe otrozi navadijo, taki oftanejo. Premiflite, vi fte vfe to na fvoji materi saflushili, kar sdaj terpite. Ali fe fpomnite, ko Gm vafho roko vdershala ino rekla: Gorje otroku, ki fvoje roke proti fvojim Itarfhem vsdigne, in kako fo mi potem vafha mati v befedo fegli — Bog ie vfmili nje du-
lhe — Bog take pregrehe gotovo kasnuje, _
Bog vam odpuiti vafhe grehe, ino naj vam ne dd na Albertu fhe vezhi krishe doshiveti. »
» Oh ja, saflushila Gm, » je rekla Marijana potem v fvoji shalofti, » O dobra mati, kako bi vaf sdaj sa odpufhanje proGla, kako bi val sdaj ljubila, o ko bi vaf fpet nasaj dobila ! «
Ali ta slialoft je bila preposna ino je le nje terpljenje mnoshila. Med tem je sbe tudi
Franze, njeni drugi fin, prezej sraftel, tode le Albert je bil materni finzhek; Franze ni mogel materne ljubesni dobiti. In ravno to je bila njegova frezha, on fe je le bolj ozheta ino Neshe dershal, ino po nju napeljevanju je sraftel dober mladenezh in poln upanja.
Ali to ni Marijatio potolashilo, jokala je ino vpila vedno po Albertu; ni jenjala tarnati, dokler ni bil od vojfbakov odkupljen, ker pravi, nadloga ga je morde poboljfbala. Oh! zhlo-vek fi vezhkrat krish, ki G ga je fam sadel, s nevoljo prezh vershe, ter fi sadene fhe dva hujfhi.
Taka fe je tudi Marijani godila. Menila je, de bi le Albert per nji bil, potlej bi bilo vfi-ga terpljenja konz. Tode Albert je perfhel, de ji je terpljenje vedno mnoshil; ker ni boljfhi, ja fhe veliko bolj fpriden nasaj perfhel. ^le-herni teden je kakfhino napako nazhinil fvo-jim ftarfhem v novo shaloft.
Ki bil fhe dolgo doma, ko fe je v pija-nofti s fvojimi igravfkimi pajdashi ilepel ino nekiga s bodalzem finertno ranil. Ubeshal je, ino od te ure ga ni bilo nikjer viditi, fhe menj pa ispraf bati. Sraven tega je pa fhe ranen mladenezh v treh dneh umeri.
Neisrekljivo shaloft je Albert f tem ne-frezhaim nazhinam v ozhetovo bifho safijal. — Mati je le po Albertu vpila ino rjula; o-zbeta pa shali ozhitanje flarfhev vmorjeniga mladenzha iuo prekletva zbes morivza tako fil-no, de il med ljudi vezh ne upa priti. Ta shaloft je gotovo tudi perpomogla, de je kmalo potem na naglim kerzhu umeri, ter Marijano vdovo sapuflil.
Le Marijana je mogla vfe udare nefrezhe preterpeti. — Kakor de bi bila ob pamet per-fhla, je po hifhi trapala, in noben zhlovek, ja tudi Nesha jo ni mogla potolashiti. » Sa me ni tolashbe, « je vedno tarnala ino rijula. » O jeft fim nar nefrezhnifhi shena! Alberta — Cm sgubila, in k temu fhe vdova poftala! V refnizi me fleberna bolezhina defetero sadeva, ki Hm jo materi vsrokovala. O Bog! kdaj bofh jenjal moje pregrehe nad mano fhtrafovati ? »
Ni ji bilo tako po moshu tefhko, kakor pa je po Albertu hrepenela. Oh, kje je nefrezh-ni Albert? kako fe godi reveshu? O moj Bog! zhe mora od hifhe do hifhe berazhiti; kaj, ko bi fe bil tolevajem perdrushil? ah ko bi bil is obupa fhe zlo v kako vodo fkozhil ? Tako je dan ino nozh premifhljevala ino vfaka
mifel jo je s novim nepokojem navdajala; kamor koli gre, ima Alberta pred ozbmi.
« Ta je fede\, lam je \esba\, tu Cm mu kruh dajala, tod je s mano hodil; « take mifli fo vedno njeno dufho muzhile.
Hifha, v kteri je toliko britkofti fkuGti mogla, kjer je bila fleherna rezh shaloft in fpo-min njeniga Gna, ji je bila sa tega voljo od dne do dne bolj soperna. •— Premifhljuje, kako bi bilo, ko bi hifho samenjala, ali pa prodala ?
Po frezhi je tiftikrat, ne dalezh od vaG, kjer je bila Kesha rojena, na nekimn pofamef-nim gradizhu edina hzhi bila, kteri fo ftarfhi odmerli, ino G je ravno jakiga sheuina ifkala.
Kako lahko bi fe nafh Franze oshenil, G je Kesha miflila ino fvetuje to materi. Marijana koj pervolji in fklene fvoje pohifhtvo f poljam vred prodati, ter f tem denarjem, ki ga bo potegnila, Franzetu bale napraviti. In tako fe je tudi sgodilo. Nesha ino njeni forod-niki fo to rezh ofkerbeli ino zhes ne dolgo fla fe Marijana ino Franze, s fvojo svefto Nesho na gradizh prefelili. —
Franze in njegova shena fta bila pobosh-ni par, gofpodarita v frezhni domazhi fpravi
ino polna ljubesni eden do drujiga. Marijano fta slo zhiflala, ino ji dobro ftregla, kakor le dobri otrozi fvojo mater prefkerbeti morejo ino Nesho fta pa imela, kakor vredno forodnizo, ktero bi ne bila rada od liifhe dala. —
Tukej bi bila Marijana pazh lahko mirno shivela, ko bi jo ne bil fpomin na Alberta ne-pokojil. Ali tu ne mine noben dan, de bi ne bila vezhkrat po njem jokala, ino v miilih zel fvet obhodila, de bi bila ljubzhika fvojiga fer-za dobila. To de nemogozhe fe ji je sdelo, sgu-bljeniga fhe najti, ker ni bilo nobeuiga fledu, ga fhe kdaj vidi ti.
Nekiga dne fta Franze in njegova shena na shegnanje k forodnikam fhla, kteri fo dve nri hoda od tam v neki vaG ftanovali.
Marijana ino Nesha fte doma oftale ino maliga vnuka peftvale. » Poglejte Marijana! « pravi Nesha, kako je Ijnbesnjivi Bog vafhe ter-pljenje konzhal, ino vfe tako dobro ino lepo ftoril. Sbite G she enkrat fkerb sa vafhiga Alberta is glave. Bog ga bo prefkerbel, faj vam je sopet v malimu detetu novo vefelje poflal. »
_ Tako fte tolashile ena drugo, fe vleshete,
ino fhe ne miflite na ftrah, ki ju bo to nozh obfhel. -
O poluozhi vlomijo trije tolovaji v liifho, ino po fili hozliejo denarje od ftare matere, ker je pa ta rekla, de ne ve sa denarje, ino ker fe je njih hudobii s vfo mozhjo vftavljala, fo jo vmorili. Sdaj fo tolovaji fkrinje in omare rasbili ter vfe poropali. —
Shiva dufha fe ni ganila. •— Ravuo fta dva roparja Nesho v poftranfki zhumuati dobila in jo muzhila, ko tretji vef sdivjan savpijd": » Oh! moja mati! ter tolovajem oroslije s rok potegne. Jenjajta! jenjajta! proGm vaju, ali pa bota vmorjeua! «
Urno pograbita roparja, kar moreta, ter fe v beg fpuitita.
Kakor mertva je Nesha v zhumuati lesha-la, ino vekajozhe dete sravin nje. » Nesha ! Nesha! ali she vezh ne posnate vafhiga nefrezh-niga Alberta? «
» Albert! « jezlja Nesha in prellrafhena savpije: » Albert! Albert! ubijavez fvoje matere ! a
Sdaj fe Nesha in Albert maternimu truplu blishata in nefta drusiga mogla, kakor roke vili in jokati, de fo fe folse s kervijo mefhale. » Bog fe ufmili tvoje dufhe, ljuba Marijana! « rezhe na sadnje Nesha, ko fe je fpet savedila.
» Oh Albert! ti nefrezhni fin! ubijavez fvoje lailne matere! <
Alb. Oh jeft hudobnesh! neCm vredin, de me semlja noG. Nesha, fhe le ko Gm omare rasbijal mi je ferze prefunilo. » Tu je ime tvo-jiga ozheta! ti lomifh v omare fvoje matere, ino sadnjizh fhe to! o gorje meni! ( Potem ji poda eno zulizo 8 napifam: te dve fto goldinarjev fvojimu neposabljivimu Gnu Albertu svefta mati Marijana odmeni. )
Nesha ( G roke vije ) O nefrezhni Albert! Alb. Jcft berem, fe preftrafhim ino fpos-nam fvojo umorjeno mater; potem sailifhim tvoj krik ino fim perhitel, de fim te fhe fmer-ti otel. O ljuba, draga mati! odpuili fvojimu Gnu, ne toshi ga pred boshjim fodnim itolam!
Nesh. Albert! hiti, beshi, kamorkoli vefh in snafh, beshi, te profim, de te gofpofka v peft ne dobi.
Doftikrat fhe Albert truplo fvoje matere kufhne in potem pobegne.
Ko bresnpen fe je okoli klatil, britkoil ino grisenje vefti ga je povfod fpremljevalo. (Skrival fe je v gojsdih, tode gojsd ga je le ozhem fve-ta perkrival, ne pa famimu febi, fhe menj pa VGgavidejozhimu.
Katnor fe osre, vidi prav shivo pred fabo umorjeno mater. Vidi bodalze nje perC prebo-iti; vidi, kako uda pazhi, ozbi vije, kako fe brani ino sa sbivljenje bojuje, kako fe fili s ranjeno roko morivza prozb pahniti; fleherni fhumezhi liftek je mnoshil njegovo teshavo, ino ga v novizh s ftraham napolnil; vfaki ptizh mu je pel: » Ubijavez matere, ubijavez! » vfa-ka v germovji hrumezha shivaliza fe mu je ker-vavi mafhevavez sdela. Divji je fimtertje letal, povfod ga je le peklenfka muka terpinzhila. Napofled v begu perhiti fam k gofpofki, fe is-da ino ne dolgo po tem je pod rabeljnovo roko umeri ubijavez matere.
Otrozi! tu vidite, kam pelje fvojoglavnolt, pregrefhna nepokornoft ino sanizhevanje fvojih fiarfhev.
Starfhi! tu glejte terpljenja, ktere liesmer-no flepo ljubesin do fvojih otrok nallednje-
jo'- -
V natif teh poflovenjenih povejii fo pre-miloftivi Knes, Gofpod Gofpod
Franziflik Kfaveri,
Gorijhhi Velkijhkof, g. dan velkiga Jerpana i845 dovolili.
& & g A a ©o
(Stran.
Jakob Hifknik in njegovi otrozi i . .	3
Jernej vertnar..........28
Jakiz Grota...........32
Svefti fin............42
Ozhetomor...........43
Plazhana otrofhka ljubesin.....47
Lenza in Bogoljub........5i
Mihez ............54
Penzhino gnjesdo.........58
Vrabzovo gnjesdo........63
Nori Josbef..........69
4Shtir letni zbali.........72
Janes Velel..........76
Svaritev ............90
Potovod............91
Imenitni gofpodje v gojsdu.....112
Vboshtvo in pomozh.......119
Mojfter Tobia in njegov Gn.....124
Delaj greb fhe tako ikrito, enkrat bode
vfe ozbito......... •	153
Blagoferzhnoft..........i55
Stran.
t
Agata.............160
Nenadjana pomoz.li........17I
Vefeli Miha..........J76
Ozhetova sapoved ...,••••	'83
Od terpljenja v vefelji.......1 §7
Gorje otroku, kteri ozheta in mater ne fpofhtuje..........202
V bukvotifkarnizi J atiesa Patemsolli bukvarja v' Gorizï fo nafledne bukvize na fvillo prifhle.
MÉSIŒOASTI
» i
K R I S H
IN
PALESTINE
DRUGI NATIS.
f
VELJAJ« .«¡Vi:«iSVIO 10 lir.
V
PRIPOVESTI Si SLOVESNRO
i ?
mhmmT
DRUGI NAT ï S.
♦
VELJAJO «iVKSIVK 15 Hr.