320
Dopisi.
Iz Loškega potoka. {Letina; potreba mlina; Čbele in novi panjovi.) Letošnjo letino morejo Potočani prištevati najboljim; ni nas zadela nobena nevihta, kakor sosedne občine hudo, in tudi škodljivi mrčesi so nam prizanesli, kajti pri nas ni bilo ne spomladi mnogo belinov, ne poleti; kdor je tedaj hotel, je gosenice po želji lahko zatrl, kolikor jih je bilo; vendar so nekterim nemarne-žem tu pa tam zelje precej oglodale. Tudi pri nas so otroci lovili celo leto metulje, pa pri vsi pridnosti jih niso mogli čez 10 tisoč nabrati; akoravno so zatirali vsa njihova plemena. Krompir, ki je poleg boba in kavelj tu poglavitni pridelek, je pa precej Črneti začel. Drugače ga je obilo. Posebno lepo se je obnesel tako imenovani „amerikaneca, kterega je lansko leto si. kmetijska družba prodajala; lep debel, bogat je, in tudi bolezni se je jako ubranil, le malo kteri se Črn nahaja. Mislim, ko bi ljudje hoteli ubogati, da bi navadni krompir dovolj redko sadili, bilo bi gotovo tako dobro ž njim, ko z „amerikancem". — Nekaj pa je, kar Potočanom veliko sitnosti, posebno letos prizadeva, to je, pomanjkanje mlinov. Imamo sicer nekaj mlinov na vodi, al ti že zdavnej počivajo zavoljo pomanjkanja vode; parni mlin na gosp. Trevizanovi tovarni pa ne zadostuje nikakor. Jako dobro bi se splaČevalo, ko bi hotel napraviti še en parni mlin s stopami vred; dela bi mu ne manjkalo nikoli, in ljudem bi bilo to velika do-
brota. — Potočani se tudi radi pečajo s Čbelorejo, ktera jim mnogokrat da lep dobiček. Lansko leto je dal črni gozd, kterega je tu polno okoli, toliko paše, da so morali čbele po 3krat podredozovati, in da so cel6 vnuki rojili. Letos pa je druga; podrezovali menda ne bomo nič, komaj če bomo mogli čbele prezimiti, če ne bomo medli kupovali od drugod. Mrzlo poletje je gotovo temu vzrok. Meni se novi panji, ktere sem od si. kmetijske družbe prejel, jako dopadejo in mi po njih narejeni izvrstno služijo. Jez jih delam po gosp. Porentovem načinu, ker laglje po potrebi predevam satje iz panja v panj, ko iz gosp. Sumperjevih. Zavoljo dolgih satnikov, pri Sumperjevih, pridejo polni sati pretežki, in težko je ž njimi ravnati. — V taki letini, ko je letošnja za čbele, so panji s premakljivimi satniki prav velike koristi; tako sem pomagal z dobrimi slabejim povoljno, kar bi mi drugače ne bilo lahko mogoče. Jez sem imel tudi male panjičke po gosp. Porentovem načinu napravljene; vanje sem djal malo Čbelic in eno matico; s temi maticami pa sem pozneje pomagal drugim velikim panjem, ki so pri prašenji ob matice prišli, drugače bi mi jih bilo letos mnogo poteklo. Tudi sosedni čbelarji so tožili, da so se jim matice nenavadno obilo gubile. •—- Cul sem tožiti nektere, da čbele ne stavijo vselej satja po satnikih, kakor bi imele, temuc da proti konci rade potegnejo sat čez dve ali tri letvice, tako, da potem ni mogoče posamesnih satov ven vzeti. Meni ni izmed 28 panjev celo nobeden tega storil, menda zato, ker sem pri vsaki letvici zdoljni rob povošČil. Upati je, da se bodo tukajšnji čbelarji vsi z novimi panji preskrbeli, ker dobiček in prednost pred navadnimi vsaki razvidi. *)
L. Abram, učitelj.
Iz Blejske Dobrave 30. sept. — Bogatega pridelka smo se letos nadjali v vsem; še jeda (ajda), ktero pri nas rada slana popari, kazala je izvrstno. A nesreča res nikdar ne miruje! Dne 26. septembra popoldne ob 3y2. uri se priklati silna toča ter o pol uri ves ajdov pridelek uniči; le kako nezrelo malovredno zrnce je ostalo, ktero pa zatem je v noči še slana pokončala. Gospodarji zdaj ne ved6, ali bi uničeno ajdo sekli ali želi. — Ruski lan se pri nas dobro ponaša. Leta 1870. vprvo vsejan je izrastel 4 čevlje visok; vendar pa po skušnjah vidimo, da je vsako leto nekoliko sla-beji; toraj resnično, kar g. dr. Orel v 34. listu „Novic" opominja. — Pri tej priliki si štejemo v dolžnost, baronu Alfonsu Zois-u in vsem gospodom iz Mlinov očitno izustiti zahvalo za poslano zdatno podporo, s ktero se je popravila dozdaj za življenje nevarna brv pri daleč po svetu sloveČem slapu na Radovni (Roth-weinwasserfall). S pomočjo te podpore se je vsekala na desni strani Radovne nova stezica, po kteri se pride na vrhunec slapa; napravile so se tudi klopi, in popravila sem ter tje slaba steza, ktera iz Dobrave pelje na Zasp.
Iz Kamnika 25. sept. — Čitalnica naša se je zadnjo nedeljo v svojih novih prostorih slovesno odprla in napravila krasno besedo. Bila je res „beseda", ki nas spominja najboljših besed našega narodnega zavoda. Vse točke v programu so jako zadovoljile obilo zbrano občinstvo. Zabavo je začel moški zbor z Jesenkovim: „Na moru" — težek pesmotvor, pa prav dobro od pevcev naših popevan; sledil je potem spodbudljivi govor, in po govoru smo slišali čveterospev (Jenkovo „Molitev") jako lepo vbranih glasov, ki se je na Toljo poslušalcer ponavljal. Na posled se je predstavljala vesela igra: „Capek"   v občo  zadovoljnost,   in  ako gg. diletantom,
*) Hvala Vam t imenu e. k. družba kmetijske za mnogostraiiiko marljivo Vaše prizadevanje, pospešiti blagor kmetijstva!            Vr.
321
gospej Potočnikovi in gospodičini Prohinarjevi svoje priznanje izrekamo, storimo ie svojo dolžnost. Le tako naprej vrli Kamnik! in reči smemo: „Se ni propala domovina"!
Kamnik na sv. Venceslara dan.  —  Da bo  mir in
konec besedi! „Slov. Narod" je v štev. 102. prinesel dopis iz Kamnika, kterega pretresati mi ni mar, kakor mi ni mar niti za dopis niti za dopisnika, ker mene ni pičil, tedaj tudi mene ne boli. Krivice pa nočem trpeti. „Le obrekuj''! — pod tem geslom hiti neka dobra duša k g. dekanu, ne vem, ali sama od sebe ali pa najeta, in me v sveti svoji jezi ovadi za dopisnika, češ, da sem zmožen kaj tacega skovati, in Bog zna, kaj še vse! — Da sem zmožen slovenski pisati, si štejem v čast; al dosti slabo bi stalo za slovenščino, ako bi v slovenskem Kamniku le edini jaz pisati znal! Prisiljen sem tedaj, očitno protestovati zoper grdo natolcevanje, ki niti duha niti sluha nisem imel o onem spisku, dokler ga nisem čital v „Nar." Rad puščam gospodom uradnikom veselje, da se, kakor se mi pripoveduje, tako „ljubeznjivo" interesirajo za-me; al potem morajo oni tudi meni dopustiti, da ovaduha za nes-ramnega obrekovalca in laž ni k a svetu in domačemu občinstvu naznanim. Kdor si prislužiti hoče diplomo špiceljna, mora bolji nos imeti, da Petra ne ovadi za Pavla, sicer ni samo špi-celj, marveč je lažni k ob enem. „Dixi et salva vi animam meam".                               Franjo Vrančič,
kaplan.
Iz Kamnika 30. sept. — Ravnokar slišimo neljubo nam vest, da skozi in skozi pošteni in v kmetijstvu j ako izvedeni gosp. Solmajer, ki je bil poročevalec naši okrajni cenilni komisiji, je odstavljen iz te službe. Zakaj? — tega ne vemo; živo pa obžalujemo zgubo njegovo. Namesti njega pride neki Sauerschniegg iz Celovca, nam čisto neznan, brž ko ne pa tudi on ne pozna našega poljedelstva.
Iz Ljubljane,    (Iz   odborove  seje  družbe kmetijske.) Pod predsedstvom družbenega predsednika barona Wurz-bacha in vpričo c. kr. vladnega zastopnika se je v. seji 29. septembra določilo, kdo naj iz letošnje državne podpore   dobi  plemennega junca.    Po  prevdarku denarja ,   kterega je   družba letos za junce dobila,   bi se utegnilo kupiti kakih 20 Miricodolski h,   10 pa Be-lanskih ali Pincgavskih bikov;   prošnjikov  iz Gro-reaskega, Dolenskega in Notranjskega pa je bilo skupaj 0 87.    Ker tedaj  vsacemu  prošnjiku  letos prošnje vslišati ni bilo mogoče,  treba je bilo na tanko sitice djati, kje je — z ozirom na stan živinoreje in na število krav — potreba dobrega  bika veča.    Po tem oziru določenih je bilo — se ve da,   ako   se  toliko   bikov dobi za denar, ki ga družba letos  ima — iz Gorenskega 15 gospodarjev, iz Dolenskega 11, iz Notranjskega 5. — Dalje je bilo glede na 41etne skušnje sklenjeno, da kdor zdaj bika za pleme dobi, ga mora ne samo 2 leti, ampak tako dolgo imeti, dokler družba kmetijska ne odloČi,   kdaj   ni več za rabo plemstva,   in da sme za spuščanje 30 novih krajcarjev zahtevati, ne pa samo 10.   Potrebna je  prememba  zato,   ker — Če  gospodar dobi bika le četrt leta čez leto starega  — ga je po sedanjih pravilih smel že prodati, ko ni bil še 4 leta star, to pa,   če  bik  ni   pretežek   in   prelen   postal,   bila je Škoda za živinorejstvo, ker junec je navadno do 6. leta za pleme prav pripraven.    Da pa se lastniku vzdržanje državnega bika zlajša, je tarifa za spuščanje od 10 na 30 kr. bila povikšana.
Ravno pa, ko je odbor hotel razposlati pisma gospodarjem , ki dobijo bika, mu je došel iz gornjega Stajarskega telegram, v kterem gospoda Seunig in Lasnik, ki sta šla Miricodolskih juncev nakupavat, odboru poročata,   da je  ondi bolezin na parkljih in
v gobcu tako zel6 razširjena, da ni varno zdaj živine kupiti zato , ker se utegne po nji kužna bolezen še v našo deželo zatrositi. Kupili se bodo tedaj še le spomladi in takrat že zdaj odločenim gospodarjem dali. Kar pa se tiče Be lanskih in Pincgavskih juncev, jih gre gosp. Šolmajer v pondeljek na Koroško kupovat, in če ondi ni bolezni, jih dobo dotični gospodarji kmalu.
— (Iz seje deželnega odbora 27. septembra.) Valentin Vojvoda, enoletni prostovoljec 17. polka pešcev iz 8. šole, in Božidar Vaienta iz 6. razreda više realke, oba nekoliko izvedena v stenografiji, sta bila sprejeta kot praktikanta v deželno službo. — Iz sporočila, ki ga je prejel deželni odbor od vodstva šole za gluho-neme v Lincu, se posname le toliko, da so vsi 3 gluhonemi učenci iz Kranjskega, ki so se na stroške Holdheimove ustanove pred 1 letom poslali v Line, namreč: Albin Bajer iz Ljubljane, Janez Drukar iz Kranja in Štefan Furlan, iz Vipave, in tudi učenka Lenka Hafnerjeva iz Škofje Loke tudi druzega pol leta prav dobro napredovali in se lahko in radi učili. *) Na dotično vlogo mnogih posestnikov iz Krškega je deželni odbor sklenil, da se voli za Krško občino nov odbor. — Po dolgem prizadevanji deželnega odbora je po dopisu c. kr. deželne vlade si. finančno ministerstvo c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani naročilo, da ima pri narejanji pogodeb z najemniki vžit-nine od vina, mesa in od vinskega in badnega mošta najemnike k temu zavezati, da bodo na zahtevanje deželnega odbora na vžitnino dovoljene odstotke deželne priklade od vžitninske najemščine deželi odrajtovali. — Sekundarju v deželni bolnišnici, g. dr. Pavlicu, se je izročilo opravljanje zdravniške službe v deželnem gledišču.
—  (Iz deželnega šolskega sveta.) V poslednji seji so bile med drugim obravnane sledeče stvari: 6 Metelkovih ustanov je bilo podeljeno učiteljem v smislu oporoke njegove; — ker ste po g. Ivanetiču in g. P utre u na ces. kralj, vadnici s pripravnico združeni izpraznjene dve učiteljski službi, se je sklenilo s kratkim obrokom (14 dni) razpisati te službi; — dvema profesorjenffeia gimnaziji ljubljanski se je priznala druga petletnica, enemu profesorju na realki ljubljanski pa 4. petletnica; — profesor Krašan na spodnji gimnaziji Kranjski je bil za stanovitnega učitelja priznan; — rokopisa za latinski knjigi prof. Žepiča in Ladislava Hrovata sta bila odobrena; — nov blagajnik za pobiranje šolskega denarja od gimnazijalcev Ljubljanskih je bil izvoljen. V začetku seje bila je dolga obravnava o razžaljivem članku „Tagblattovem", ki je v listu 212. pod naslovom ,,Quosque tandem" grdo obrekoval ves deželni šolski svet, še posebno pa dr. Bleiweis-a in in Praprotnika, češ, da sta se predrznila kot „nadzor-nika" priti opazovat profesorja Grariboldi-a in Lesjaka! Prihodnjič več o tej obravnavi.
—  Dve novici nenadoma ste nas osupnile pretekli teden. Ena je ta, da gosp. dr. J are, c. k. nadzornik ljudskih šol, je v pokoj djan. Gosp. doktor dobi sicer polno doslužnino in bode zatega del že mirno živel; al po pravici se sliši od mnogo strani vprašanje: ima li naša Avstrija toliko denarja, da iz službe deva može v najboljših letih, ki radi delajo, deželo in šolske razmere dobro poznajo, in so popolnoma zmožni svojega posla? Nam ni znano,  kaj da  bi bil zakrivil spoštovani mož ;
*) Blagi baron Fiodnig je napravil ustanovo, iz ktere se plačujejo stroški za uboge slepe otroke iz Kranjskega, ki se pošiljajo med 7. in 12. letom v Šolo za slepe v Line. — Ai žalostno je, da so stariši takih usmiljenja vrednih otrok tako zanikerni. da se ne oglasijo za podelitev teh štipendij , kterih j a zdaj čvetero praznih, — ampak raje puste slepe reveže brez Šolskega podukal
le to vemo, da po krivici ga je črtil ,,Tagblatt", to je oni list, ki le v razporu „napredek" naše domovine vidi!^— Druga novica, tej zel6 podobna, je ta, da gosp. Fr. Solmajer je odstavljen iz svoje sedanje službe ekonomičnega referenta c. kr. okrajne cenilne komisije. V čem se je ta pregrešil, tudi nam ni znano; to pa vemo, da v opravilstvu njegovem ga nihče ne preseže, kajti si. ministerstvo kmetijstva samo mu izroča težavne statistične popise kmetijstva Kranjskega; — sliši se, da tarifa, ki jo je on po natančnem svojem pozvedovanji stavil pri cenitvi zemljišč, bila je nekterim gospodom prenizka, in ker mu vest ni dopuščala zvišati jo, se je ta služba izročila možu, ki neki iz gornjega Avstrijskega pride na mesto njegovo, ki pa niti dežele naše ne pozna, niti našega jezika ne zna, zato mu bodo tolmača (!) dodali, da mu bode odgovore našega ljudstva v nemški jezik prestavljal kakor bo vedel in znal. Radovedni smo, kakošen kruh bo iz take moke!
—  Včeraj zvečer je po dolgem bolehanji umrl g. Juri Kosmač, bivši skriptor ljubljanske c. kr. knji-garnice.   Naj v miru počiva!
—  (Maticin zbor) tedaj je pri kraji in ž njim volitve novih odbornikov. Zapisnik številjenja glasov naznanja današnji list na drugem mestu; iz njega se razvidi, da so izvoljeni vsi tisti odborniki, ktere so na-svetovale „Novice", — obravnave Matičnega zbora pa bode prinesel prihodnji list.
Da bode „Slov. Nar." strašansko divjal zarad njemu nesrečnega izida volitev, to si je mislil vsak lahko; al da se bodo njegovi privrženci, ki nosijo napis „za omiko" na svojem praporu, tako neotesano obnašali v zboru in zunaj zbora, to je presedalo celo mnogim njihove stranke. Ees „čudne reči" so odkrili volilni listi! Volilci pod „Narodovo"zastavo spadajo v 5 vrst: 1) so tako zvani „Mladoslovenci", 2) nemčurji v Matico kakor koli radi ali neradi vpisani, 3) birokrati, 4) taki, ki še ne ved6 ne, kaj je Matica in kako so prišli do volitve, nekteri le podkrižani in 5) nekteri naši taki, ki so jih silni agitatorji na limanice vjeli, ker niso mislili, da so letos dvojne kandidature. Kakor nemški ustavaki na Ceskem, so „Narodovci" si osnovali Chabrus-a, ki je na večer pred zborom pritiral kakih 200 novih udov za ta zbor (to je za volitev) v Matico; čez leto in dan, ko pride drugi letni donesek plačati, se bode odkrilo še le prav Chabrusov početje. — In vendar vse to jim ni nič pomagalo. Padli so kakor so dolgi in široki. Ce namreč od onega najvecega števila glasov — 691 — ki jih je dobil dr. Pogačar, odštejemo 200 Chabrusovih, zadnji dan nalašč za volitev pritrese-nih, — če odštejemo veliko število tacih letnikov, ki že več časa letnine niso plačali, tedaj prav za prav več udje niso, — če odštejemo mnogo zmotlj enih, ki se nikdar več ne bodo zmotiti dali, tedaj se prav očitno kaže uboga revščina „Narodovcev". — O škandalu , ki so ga uganjali nekteri v zboru, nam je pre-gnjusno obširno govoriti, — toliko pa ga je bilo v zboru in v hiši Matični, da ne ostaja, jim zdaj še druzega nič, nego — petroleum! Ce neki Sukije kriči in se predsednika dr. Costo terorizirati drzne, da Grasselli mora biti skrutinator, se temu mladenču to oprostiti more, ker je bil le še en dan Matičar; al če dr. Voš-njak, večletni odbornik, ki mora opravilni red poznati, prisopiha v Matično sobo, da bi prisednik bil skrutinju, je pac to očiten dokaz, da on in njegova klika svobode" noče zidati na temelj postave, ampak na anarhijo. Da ne bi dr. Costa znal tako na tanko pravil Matičnih in ne bi predsedstva vodil s tako krepko roko, v obraz bi bili bili zakonom Matičnim nekteri razuzdanci,
kterim gosp. Hugo Turk, premeteni „Mladoslovenec", še ni bil zadosti, da ga je predsednik volil za škruti-njatorja. Škandali, ki so se godili v zboru, v kterem so celo taki glasovali, ki niso udje Matični, bili so tedaj živa priča Chabrusovih agitacij, ki so zapisane na volilnih listih, — krono vsem pa je postavil „Slov. Narod" v svojem 113. in 114. listu.
Mi smo jako veseli, da je stvar enkrat prikipela do vrhunca; zdaj so se že oči odprle nekterim, ki po-pred še niso videli, kaj pomeni mladoslovenska trojica: „za domovino, omiko in svobodo". V zboru in pri volitvah so videli in slišali „omike" in „svobode" domo-vincev preveč, vsaj glasno, da so mnogi slišali, so se mrzili nekteri ^svobodnjaki" nad vero, ki stoji v starodavnem našem geslu. In težnje ,,Mladoturkov" razjasnile se bodo od dne do dne še bolj — na blagor domovini naši, za ktere omiko in svobodo so domoljubi delali in se poganjali že takrat, ko današnjih mladih Mladoslovencev še na svetu ni bilo, in delajo in se poganjajo še dandanes drugi, kajti eno njihovih gesel glasi se „domovina"; to pa, da delajo za domovino, obsega delovanje za omiko naroda in svobodni razvite k njegov. Cepiti tedaj to, kar neločljivo domovini gre, na troje, je po takem le puhla fraza, s ktero se množica nemislečih po „inteligenciji" „Narodovcev" za nos voditi da, med kterimi se nahaja tudi nekoliko „od-ličnih" duhovnov, za ktere pač velja prislovica: „lucus a non lucendo".
— (Prisrčna zahvala,) Vsem slavnim narodnim društvom, ki so zborovanjske slovesnosti tako lepo poveličevali kakor tudi slavnemu deželnemu odboru za blagodušno podporo in dobrotnim prebivalcem ljubljanskega mesta, ki so o času učiteljskega zborovanja učitelje prenočevali in jih gostoljubno sprejemali, se prisrčno zahvaljuje
Odbor slov. učiteljskega društva
v Ljubljani.
   322