GBBammem

7r s
rv. *«»•. . •.	7 ■■■•'-;jk <.•*«».	.	* * ■"> iN,^., •■■	1 ?
KLAVSKA
NOTNOST
/C' :-^V .•>	V v .v, j'.!^

Čc-Irlck, 19. alpski 1983
Št. 33, leto XXII
Dajte mi že enkrat mir s temi vašimi izumi in strokovnjakarskimi novotarijami zdaj moramo najti najprej te preklete skrite rezerve!
frrrm n—nn
Karikatura: MIL.AN MAV EH
OHBHHEBm onBDSBBBKtt
TRT UGOTOVITVE IN NEKAJ MISLI Z NOVOMEŠKEGA POSVETA POLITIČNEGA AKTIVA
ZDAJ BO TREBA UKREPATI
V VSAKEM DELOVNEM KOLEKTIVU
Minuli teden se je sestal na skupni posvet novomeški politični aktiv:. občinski komite ter plenuma občinskega odbora SZDL in sindikalnega sveta. Bogata razprava je bila usmerjena predvsem v analizo razmer, v katerih so se znašle delovne organizacije pb uveljavljeni gospodarski reformi. Hkrati pa je tudi podrobneje opredelila naloge v obdobju neposrednega uveljavljanja in uresničevanja principov intenzivnega gospodarjenja. Pri tem je resume razprave izzvenel v prepričanje: zdaj bo treba ukrepati v vsakem kolektivu. Novinar pa si je med številnimi \ikrepi, na katere je opozoril novomeški politični aktiv, podčrtal predvsem tri.
gospodarska reforma
JE IZGLASOVANA, URESNIČITI Pa se mora kot zavestno OSVOJEN PRINCIP INTENZIVNEGA GOSPODARJENJA V SLEHERNEM DELOVNEM KOLEKTIVU ... Ugotovitev, ki pravzaprav ni nova in za katero smo vedeli že tedaj, ko smo o novem gospodar-
skem instrumentariju in novi preporazdelitvi narodnega dohodka še bolj slutili, kot pa ju dejansko poznali. Povsem jasno je bilo že tedaj, da bo reforma zares pomenila reformo le v primeru, če bo hkrati postala tudi reforma naših pogledov na gospodarjenje in če bo vsak proizvajalec in upravljavec za-
♦
<S'
I
❖
«•
v
♦
♦
o
t
♦
<»>
♦
<>
o
❖
VSELJUDSKI
REFERENDUM
Pri vsaki spremembi, ki prinaša nove pogoje gospodarjenja, se najdejo posamezniki in tudi kolektivi, ki skušajo pri tem izvleči zase čim večje koristi. Pogosto gre pri tem za špekulantske račune, morda še pogosteje pa zainevednost in za nesposobnost, da se rčgdno oceni novi položaj. V zadnjih treh tednih, odkar uveljavljamo gospodarsko reformo, je bilo obojega dovolj.
Raznovrstnih špekulacij je bilo mnogo, kar preveč. Nekatere so bile očitne, dosti pa je bilo tudi takih, ki so se skrivale za raznimi napihnjenimi kalkulacijami. Toda naj so bile te špekulacije več ali manj uspešno zakamuflirane, so vse že doživele — ali pa jih to v kratkem še čaka — isto usodo; bile so razkrinkane, obsojene in zavržene.
Odgovoritost za moralno-politično in gospodarsko škodo, ki so jo te špekulacije povzročile, seveda ni v vsakem slučaju enako težka. Ponekod je res Škrga sebične račune, marsikje pa tudi za hitre, pepretehtanc izračune, napravljene v brezglavi naglici. Tisti, ki bodo to ocenjevali, bodo nedvomno 'znali razločevati te stvari — in temu primerno tudi prisojati kazni.
Ni namreč dvoma, da naša skupnost ne misli nikomur pustiti metati polen v kolesja gospodarske reforme. Lotili smo se preveč resnih zadev, da bi bili pripravljeni prenašati sabotiranje naših skupnih prizadevanj. Intervencije pri Vseh tistih dogajanjih, ki so se gibala v napačni smeri so dokazale, da za gospodarsko reformo in njenimi cilji sloji dovolj sil, ki so sposobne in tudi trdno odločene, da jo vodijo v začrtani smeri.
Pri tem — vsaj trenutno — ni bistveno važno, kdo je interveniral; res važne so samo posledice teh intervencij. Zato je naša javnost te intervencije tudi pozdravila, ne glede na to, ali so imele pečat administrativnih ukrepov, ali pa pečat delovanja subjektivnih sil. Danes že lahko rečemo,, da se naš trg stabilizira na cenah, ki so v predvidenih mejah. To sicer še zdaleč, ni tudi že zmaga gospodarske reforme, je pa važen korak na poti njenega uveljavljanja.
Ta stabilizacija cen nam namreč omogoča, da se v miru posvetimo izvajanju glavnega namena reforme: procesu pospešene modernizacije in večje rentabilnosti gospodarstva. V tem procesu pa bo moralo priti do polnega sodelovanja vseh proizvajalcev, ki do sedaj pravzaprav niti ni bilo možno.
Dejstvo je namreč, da so se gospodarska reforma, njena planiranje in njeni ptfji koraki odvijal^ v ozkih krogih strokovnjakov, političnih forumov, »vrhušk« v podjetjih itd. Vsa njena kompleksnost še zdaleč ni dovolj znana niti občanom, niti proizvajalcem. Zofo je sedaj nujno, da mobiliziramo vse naše 'delovne ljudi, da v polni meri sodelujejo pri izvajanju končnih ciljev gospodarske reforme — in to enako odločno, kot so to storili potrošniki na vseljudskem referendumu pri sprejemanju sprememb v cenah na prvem koraku življenjske poti gospodarske reforme.
M. P.
vestno prevzel naloge, ki se z njo zastavljajo pred sleherni kolektiv. Ali pa je zato zdaj v na-\ sprotju ocena novomeškega političnega aktiva, da komaj slaba četrtina vseh delovnih organizacij v novomeški komuni ve, kakšne so njihove naloge v času uresničevanja gospodarske reforme, da sploh vedo, v čem so se znašli v novem gospodarskem instrumentariju? Da je komaj slaba četrtina vseh delovnih organizacij tudi že začela ukrepati, za intenzivnejše gospodarjenje in da po drugi strani pretežna večina delovnih organizacij čaka? Kdo ve česa čaka?
Le težko bi se izrekli za kak drug zaključek, kot da je bilo prvo obdobje uresničevanja gospodarske reforme predvsem njeno upravno in pogosto administrativno uresničevanje. Sprejeli smo jo za svojo, pri tem pa tako rekoč v celoti obšli načelo samoupravnosti. Načelo samoupravnosti v tem, da bi se proizvajalci v delovnih enotah sami izrekli o ukrepih za intenzivnejše gospodarjenje, da bi sami analizirali svoje naloge in se tudi zavestno odločili za rešitve. In bržčas bi bili tudi prvi neposredni ukrepi bistveno drugačni, kot so bili in bi zato tudi ne bil potreben tako odločen administrativen poseg v samoupravne pristojnosti. Toda naj že bo tako ali drugače, poseg je bil nujen, hfcrati pa zelo neposredno priča o tem, da bo reforma zares pomenila to, kar naj bi, ^amo v primeru, če bo zasnovana na najbolj široki samoupravnosti. To pa pomeni, da ni prav nobenega časa za odlašanje niti v samoupravnih organih (Nadaljevanje na 2. strani)
S POSVETA O PROBLEMATIKI VKLJUČEVANJA UČENČEV V GOSPODARSTVO IN O NJIHOVEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU	x
Moč in spretnost
Foto M. Šparovec
INTERVJU
S. TOV. RADOVANOM
ANDREJČIČEM,
DIREKTORJEM
ZAVODA SRS
ZA PRODUKTIVNOST
'DELA
Tokrat
brez
plašnic
samoza-
dovoljstva
Vseh, ki nam delajo kakršnekoli usluge, se je lotil neverjeten apetit po vsebini naših listnic. Laže si je pač finančno opomoči s poseganjem v tuje žepe, kakor z boljšim lastnim delom. Dokler gre.
Pa potem?
Vprašanje je namenjeno tudi vam, če kot proizvajalci pozabljate, da ste obenem potrošniki in da imajo denarnice dno.
Kaj menite o novih cenah?
To, kar drugi. Samo zbegale me niso. Strel v prazno, čeprav me trenutno prizadeva. Mislim, da bi sproščene ekonomske zakonitosti kmalu zaustavile ta neljubi eksces gospodarske kratkovidnosti in primitivizma brez družbene intervencije. Ce se stanovanje in hrana podražita, ostane manj denarja za druge reči. Pri nakupih se omejiš samo na najnujnejše. Blago se začne kopičiti v skladiščih, proizvodnjo je treba omejiti ali ce,« ustaviti. V tem primeru pa bi se najbrž vsak delovni kolektiv raje odločil za pocenitev, kakor za likvidacijo podjetja.
Čemu ti nepotrebni ovinki? Več bi koristilo, če bi začeli ta-(Nadaljevanje na 4. strani)
VERIŽNI IZGOVORI
Problem vključevanja mladine v uk ni tako preprost, da bi lahko trenutne anomalije pripisali le določilom o višjrii vajenskih nagrad, kakor jih uzakonjuje temeljni zakon o delovnih razmerjih. Ljubljanski Zavod za zaposlovanje je na primer že v januarski anketi, ki so jo izpolnile delovne organizacije, ugotovil, da se je število učnih mest v letošnjem letu zmanjšalo za tretjino v primerjavi z minulim letom. Vendar smo se težav, ker se veliko število otrok ni moglo vključiti v uk, zavedeli šele ob koncu šolskega leta. Takrat smo ugotovili,
ia
številnejša kot v mimilih letih, možnosti za nadaljnje izobraževanje pa veliko manjše. Če dodamo k vsemu temu še dejstvo, da so mnoge delovne organizacije že doslej dajale svojim vajencem višje nagrade, kot jih je določal prejšnji zakon, potem ne kaže iskati vzroka za zmanjšanje števila učnih mest samo v sedanjih določilih o višini vajenskih nagrad.
Zaostreni pogoji gospodarje-
da,je letošnja generaci-abiturientov osnovnih" šol
!llllllllllllllllllllllllllllllllll!IUIIIIIIIIIII!ll!!lll!lllllll!l!lll!llll!lllllll!lllllll!!!!l!l!l!lllli!lll>lllllllllll!!l!l!lli:i!llllll!llllll||i|l!||||||||!lllll[ljl
g Minuli teden je sklical ljubljanski Zavod za za- 1 g	poslovanje delavcev posvet o problematiki vklju-	j
g	čevanja učencev v gospodarstvo in njihovem stre-	1
g	kovnem izobraževanju. Na posvetu so bili pred-	g
1	stavniki republiških in občinskih forumov s pod-1	p
g	ročja strokovnega izobraževanja in zaposlovanja,	g
g	predstavniki nekaterih strokovnih šol in delovnih,	g
g	organizacij.	j
g Bogata razprava na posvetni je načela problem, j§ j ^ki ne zadeva samo ljubljanskega območja, zakaj	g
g	problematika strokovnega izobraževanja in vklju-	p
g	čevanja mladine v uk postaja prav v zadnjem	§|
g	času naš skupni problem.	1
Uiillllll!l|||<||||||||||||||i!llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!llll!!llllll!ll|||||l!|||!|||||||||||||||||i:ii||||||,4ii!|||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||j|||||||||||||jj|
n ja so delovne organizacije silili že pred gospodarsko reformo k boljšemu gospodarjenju, zlasti pa to velja zdaj, ko reformo uveljavljamo. Nismo pa pričakovali, da se bodo podjetja v tem prizadevanju zatekla tudi k ukrepom, ki lahko samo škodujejo njihovemu napredku — k zmanjšanju sredstev za vzgojo strokovnega kadra. Šte-
vilne analize, ki jih zlasti v teh dneh radi »vlačimo« na dan in se ob podatkih o kadrovski strukturi držimo za glavo, ne povedo ničesar takega, kar ne bi že ves čas vedeli. To pa je: nizka izobrazbena raven vodstvenega kadra v delovnih kolektivih, nizka strokovna raven organizatorjev proizvodnje in nič boljša kvalifikacijska struk-
tura proizvajalcev. Te podatke seveda nujno navezujemo na produktivnost in rentabilnost naše proizvodnje, ki še zdaleč ni taka, da bi nam odprla pot na svetovni trg.
Analiz o stopnji strokovnosti se v marsikateri delovni organizaciji še ogibajo. Sprožile bi bumerang, ki bi kajpak zadel tiste, ki vodijo \ proizvodnjo in poslovanje z nezadostno izobrazbo in pomanjkljivim znanjem. In kako naj potem prav takšni kadri odpro vrata izobraževanju tn napredku, saj niso sposobni pravdno ovrednotiti znanja, še mani pa razumeti in spoznati, da so naložbe v kadre toliko vredne, kot naložbe v proizvodna Sredstva.
, Zato so marsikje celo v tistih skromnih sredstvih, ki so jih v letnem načrtu predvideli za vzgojo kadrov, »našli skrito rezervo«. Ugotovili so, da imajo za zdaj dovolj strokovnjakov, zato so prenehali razpisovati štipendije in opustili skrb za strokovni naraščaj. Za to. da so letos prijavili manj učnih mest za uk, pa So si poiskali navi-(Nadaljevanje na 3. strani)
[
7 dni v sindikatih
Do odločitev z javno razpravo
Ko so na nedavnem posvetu domžalski sindikati gospodarskih organizacij analizirali svoje naloge pri uresničevanju gospodarske reforme, so člani v razpravi opozorili med drugim tudi na to. da se ukrepi in odločitve vse prepogosto »skuhajo« v ozkem krogu in za zaprtimi vrati upravno tehničnih vodstev. Se posebno očitno je bilo to po uzakonitvi novega gospodarskega instrumentarijadn in v času, ko so podjetja oblikovala nove cene svojim proizvodom in uslugam. Kalkulacije v številnih primerih niso temeljile na oceni razmer, v katerih so se posamezna podjetja znašla v novem gospodarskem in-strumentariju, niti niso nastale na osnovi temeljnih analiz poslovne politike podjetij v spremenjnih pogojih proizvodnje in poslovanja. Spričo tega tudi ne more biti naključje, da so službe, ki so te kalkulacije pripravljale, videle v novih cenah samo možnost kompenziranja osebnih dohodkov ali celo instrument avtomatičnega zajemanja večjega dohodka, ne pa element poslovne in proizvodne politike. Vloga samoupravnih organov — če so nove cene sploh potrjevali delavski sveti podjetij — pa je bila omejena pri tem na zgolj formalno potrjevanje.
Ker pa gospodarska reforma s svojim spremenjenim instrumentarijem ni enkraten poseg v razporeditev narodnega dohodka, temveč v prvi vrsti proces preusmerjanja gospodarskih organizacij. v intenzivnejše gospodarjenje, so člani domžalskih sindikatov menili, da bo ta proces lahko uspešen le v primeru, če se bodo vanj vključili vsi proizvajalci v delovnih organizacijah. To pa je možno le v primeru, da se bodo poslej odločitve oblikovale na osnovi javne razprave v delovnih organizacijah. Službe in upravno tehnična vodstva v podjetjih so dolžna pripraviti podrobne analize spremenjenih pogojev go-snodarjenja, dolžna so pripraviti tudi alternativne rešitve o nadaljnjem razvoju proizvodnje in poslovne politike, dolžna so predlagati konkretne ukrepe in rešitve, dokončno pa bi morali odločati o njih vsi člani delovnih kolektivov. V v tem primeru bi po mnenju sin-, dikatov lahko zagotovili tudi najboljše možne rešitve. Predvsem pa bi tako naloge, ki jih zastavlja gospodarska reforma pred sleherni delovni kolektiv, ne bile samo vsiljena zahteva, temveč bi postale zavestno sprejeta usmeritev in obveza za vse člane kolektiva.
Z drugimi besedami povedano, razprava o reformi in ukrepih za smotrnejše gospodarjenje naj bi se prenesla iz upravno tehničnih vodstev, služb podjetij in centralnih organov upravljanja med proizvajalce v delovnih enotah. Sicer pa tak način sprejemanja odločitev terja tudi sam samoupravni mehanizem, ki mu gospodarska reforma daje šz večjo materialno bazo. Sindikati pa bi morali tako javno razpravo in tak način sprejemanja odločitev odločno terjati od služb, upravno tehničnih vodstev in ne nazadnje tudi od samoupravnih organov.
S. B.
&
a.
S
<
g
c
s
g cn* • o«
\ P
I
<
v
5
U)
I
M
E
p*
I
i
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi je ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni uredniK
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 313-V1. telefon uredništva 33-722 in 36-672, uprave 33-722 in 37.501. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-305 — Posamezna Številka stan-a 50 din — Naročnina je: četrtletna 650. polletna 1300 in letna 2600 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica-*-Ljubljana
Zdaj bo treba ukrepati
v vsakem delovnem kolektivu
(Nadaljevanje s 1. strani)
niti v družbeno političnih orga- nf^CJe.
nega aparata, da te rezerve tudi Pojasnjevanje, da s-red-
nizacijah: reformo je treba začeti uresničevati kot družbeni dogovor vseh proizvajalcev.
ŽIVLJENJSKA RAVEN PRO-
stev za porast osebnih dohodkov ni — pri tem pa prav v ničemer ukrepati, da bi ta sredstva našli, jih ustvarili — je le malo dlje od prozorne demagogije. In
IZVAJALCEV NE SME BITI povsem kaže pritrditi tistim, ki PRIZADETA, NJEN REALEN zagovarjajo misel, naj bi pome-PORAST PA NAJ ZAGOTOVI nil° vsakršno znižanje življenj-PREDVSEM KONSTANTEN ski ravni hkrati tudi nezaupnico PORAST PRODUKTIVNOST.
DELA... Le težko bi se odrekli meniti drugega kot nesposobnost prepričanju, da so bili prvi organizirati racionalno proiz-ukrepi vsaj v večini delovnih vodnjo.
organizacij usmerjeni v to, da bi NI VZROKOV ZA ODPU-s povišanimi cenami svojih pro- SČANJE, ZAGOTOVITI PA JE izvodov in uslug kompenzirali TREBA RACIONALNO ZAPO-porasle življenjske stroške in SLIiEti’' VSEH ZAPOSLE-realnejšo preporazdelitev narod- NIH ‘• ,0 smotrnosti; redukci-nega dohodka. Hkrati pa so to zaP°slemh o odvečnem ste-bili ukrepi, ki bi v celoti ohra- Y‘lu ^P^mh bi v nevome-nili dosedanja nasprotja v na- ske"?. gospodarstvu komajda grajevanju, v delitvi, nasprotja mogli govontu Tudi v bližnji mpH T*pninim in nnminnitn nn- prihodnosti ne. Navsezadnje lah-
med realnim in nominalnim porastom osebnih dohodkov, sled-
njič, nasprotja med realnim in
Jeklo se je pocedilo v pripravljene kalupe
REPORTAŽA Z VEČ POANTAMI IZ ZADNJIH DNI:
Foto M. Šparovec
Lov, na grešnega kozla
3
l
S
I
I
»Špekulanti, špekulantski... Na televiziji ste jo dobro zvozili. Nekaj mimogrede izrečenih očitkov se je v trenutku izgubilo v etru. Ne, ne, to je premajhna kazen < za poslovno nemoralo.«
V tem stilu kujem maščevalni načrt, ko hitim proti upravi ljubljanskega Mercatorja.
»Želela bi se pogovoriti s kom, ki pri vas ureja politiko cen,« rečem potem, ko mi povedo, da je predsednica sindikalne podružnice, s katero sem se pravkar telefonsko dogovorila za intervju, ta dan nastopila letni oddih in da je potemtakem ni v podjetju...
In tako se znajdem v prodajnem oddelku.
»Ne dajemo nobenih izjav za tisk, imeli smo že sitnosti zaradi tega. Sploh pa, o cenah sta samo komercialni in nabavni dobro informirana.«
Preveva me jezno zmagoslavje. Politika cen je torej v rokah dveh ljudi, ki sta nekako poklicno zadolžena, da podjetju čim-več »prigospodafita«. V mislih že pišem članek, ne s peresom, ampak s skalpelom.
Vendar se iz previdnosti obrnem še na predsednika centralnega delavskega sveta.
»Odkrito povem,« mi reče oklevaje, »ob reformi sem bil na dopustu. Moral sem ga prekiniti zaradi tega ... Sef grosističnega oddelka za papir sem, hja, veliko dela smo imeli, preden smo spravili cene v red.«
»V red? Sveta nebesa, če bi bile v redu, vas ne bi vlačili po zobeh ...«
»V našem oddelku so v redu... ja ... o predragih makaronih sem nekaj slišal, imam pa preveč dela s papirjem, da bi se še z makaroni ukvarjal.«
V mislih pripišem na črno listo tretje ime. Pi^pdsednik centralnega delavskega sveta, pa tako neodgovoren? V veliki vnemi za prodajo papirja je spravil še delavsko samoupravljanje na — papir. Z gospodarsko reformo vred.
Že hočem oditi, prepričana, da imam več ko dovolj dokazov, kako so v Mercatorju spreminjali cene, ko vstopi pomočnik generalnega direktorja.
»Veseli me, da ste prišli,« reče vljudno. »Nove cene, vas zanimajo? Prav, prav. Vsi udrihate po trgovini zaradi podra-ževanja ... Nekdo pač mora biti grešni kozel, pa če v resnici je ali ni.«
»Polkilogramske zavitke makaronov prodajate za sto dinarjev draže,« rečem ledeno hladno. »Kaj pravite k temu?«
»Ce bi jaz sestavljal kalkulacije za testenine, bi se vprašal, ali ni morda zdaj, ko so jih tovarne znatno podražile, naša marša previsoka. Kalkulanti v vseh poslovalnicah pa so avtomatično priračunavali stare marže na nove cene.«
»Ne da bi mislili na poslovno moralo, kajne? O tako občutljivi '»zadevi, kot so cene, bi morali kolektivno odločati. Politiko cen neodgovorno prepuščate nekaj ljudem ...«
Ob teh neizvirnih očitkih pomočniku popustijo živci:
»Vi... vi.,, ali veste, kdaj smo dobili odlok o podražitvi blaga? V petek popoldne. V soboto so kupci navalili kot kobilice v trgovine, zvedeli so za povišanje cen, v nedeljo smo morali vse blago popisati in do ponedeljka zjutraj že spremeniti
cene. Noč in dan smo garali, vi pa zahtevate, da bi sejali in se pogovarjali o cenah. In to v 280 poslovalnicah, kolikor jih imamo od Metlike do Gornjega grada ... Napišite, kar hočete, zase vem, da bi zadnji zagovarjal poslovno nemoralo in izigraval gospodarsko reformo.«
Z omajanim prepričanjem, da sem ujela grešnega kozla, sem se branila:
»Pa ste se držali pri spreminjanju cen dobljenih navodil?«
»Kdo pravi, da se nismo? Bila so pa zelo pomanjkljiva. Na vse strani sem telefoniral in prosil za pojasnila, zvedel sem pa bore malo... Rečeno nam je bilo, naj artiklom, ki jih navodila posebej ne omenjajo, priračunamo staro maržo. Odtod ta nerodnost z makaroni. Zdaj smo pri vseh testeninah znižali maržo s 27,1 na 15 %.«
In spet se znajdem na cesti, s polno beležnico, toda s prazno glavo. Kam naj usmerim svoj lov? Na tržno inšpekcijo? Izguba časa. Nikogar ne bom našla ali pa me bodo odslovili, kakor v občini Center, češ da novinarjem ne zaupajo. S primerjavo nabavnih in prodajnih cen se ne utegnejo ukvarjati, kaj naj bi torej iskala tam? Naj poiščem kakega odbornika občinske skupščine? Sizifovo delo! Užaljeno se bo pritoževal nad volivci, ki ga obsipujejo z očitki, da je brezdušno izglasoval povečanje cen, ne da bi pomislil na standard in se, — kakor tisti iz Izole, s katerim se je pogovarjala moja kolegica, branil, da o stvari ni utegnil razmisliti, ker ni poprej dobil gradiva za sejo... Nazadnje bo še dodal, da je kar med sejo vsakdo nekaj računal, kako pa bo vse skupaj v praksi izgledalo, ni mogel vedeti.
Naj odvržem puško v koruzo? Ne, če odborniki niso pravočasno dobili gradiva za pomembno sejo o cenah, mora biti vendar nekdo kriv. V Ljubljani najbrž mestni svet.
In že sem pri podpredsedniku sveta.
»Trgovci se branijo, da so spremenili cene po dobljenih navodilih. Niste jih opozorili, naj znižajo interne visoke marže za posamezne vrste ali skupine blaga, ki jih je industrija znatno podražila.«	\
»Občinske skupščine so upoštevale dobljena navodila.«
»Čigava pa?«
»Republiška, vendar.«
»Če so bila pomanjkljiva, bi jih dopolnili...«
»Morali smo hitro ukrepati.«
»Ste vsaj približno izračunali, kako bodo nove cene vplivale na standard?«	♦
»Kdo pa to ve?«
»Potemtakem spreminjanje cen ni bilo dovolj pripravljeno.«
»Res ne, pa ne pri nas ...«
Nemo strmim predse. Moj lov na enega samega grešnega kozla se je ponesrečil.
P. S. Preklicujem zadnji stavek. Lov se ni ponesrečil, ampak je bil nepotreben. Ravnokar se slabo pripravljene spremembe spreminjajo. Na bolje.
MARIOLA KOBAL
ko to sklepamo samo iz podatka, da so proizvodne kapacitete
f i k t i vn hrT 'življenjski m” Is tan d ar- novomeškega gospodarstva izko-dom	nsčene le za nekaj vec kot 60
odstotkov. Prej bi torej mogli Novomeški politični aktiv se govoriti o rezervah. Res pa je je izrekel za prevednotenje de- hkrati tudi to, da bo za smotrno litvenih sistemov in delitvenih organizirano proizvodnjo in po-odnosov. Princip delitve po delu slovanje gospodarstva treba zamere zdaj manj kot kdaj koli gotoviti veliko bolj racionalno doslej veljati samo za nekatere, zaposlitev zaposlenih, medtem ko so tisti, ki bi mogli Podatki pričajo, da so neka-najbolj občutno ukrepati za bolj- tere panoge novomeškega gospo-še gospodarjenje in boljše pro- darstva hudo obremenjene z re-izvodne in poslovne rezultate ob žijskimi stroški. Med drugim sedanjih sistemih nagrajevanja potrjujejo to tudi razmerja med materialno kaj malo zainteresi- zaposlenimi v neposredni proiz-rani. Zato tudi sedanja poveča- vodnji in administrativno teh-nja osebnih dohodkov ne more- ničnem aparatu. Tako je na jo pomeniti drugega kot samo primer v kmetijstvu razmerje akontacijo na rezultate, ki bi med delavci in uslužbenci 3,2 naj jih v delovnih organizacijah proti 1, v gozdarstvu 2,3 proti 1, zagotovili z ukrepi za bolj eko- prav tako v komunalni dejav-nomično in rentabilno proizvod- nosti, v prometu 2,2' proti I, v njo in poslovanje, za višjo pro- industriji 5 proti 1, v trgovini duktivnost dela. Možnosti in no- in gostinstvu 5,6 proti 1. In ne tranjih rezerv je še veliko, se- samo, da je tolikšna administra-veda pa jih bo treba najprej cija draga, da bistveno draži sploh začeti iskati. Organi proizvodne stroške in usluge, upravljanja, neposredni proizva- največkrat je zaradi svoje šibke jalci v delovnih enotah pa ima- strokovne usposobljenosti tudi jo vso pravico tudi odločno ter- neučinkovita. Premiki na tem jati od služb, strokovno tehnič- področju pa so nujni. S. B.
\
Novomeščani so mi pripovedovali, da so pred nedavnim predvajali v gradbenem podjetju Pionir »Namišljenega bolnika«. Zatrdili so mi tudi, da je ta veseloigra v režiji socialnega zavarovanja zelo lepo uspela. In nekateri so pri tem skomignili z rameni, češ, nas prav nič ne moti to, če zdaj kritiki pravijo, da je bil razplet komedije nekoliko izven režijskega koncepta.
' A če sem prav razumel Novomeščane, gre za tole:
V novomeškem Pionirju so že dlje ugotavljali, da bolezenski izostanki nenehno naraščajo. In vsa razmišljanja v samoupravnih organih in upravno tehničnem vodstvu na temo, kako bi zajezili bolniški gtalež, so
bila bob ob steno. Naj so še tako pretrešall izgubljene milijončke in jadikovali nad njimi, bolniških dopustov zato ni bilo nič manj.
Pravijo pa, da gre vsak vrč samo tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbijat In tako kot tisti vrč. se je na vsem lepem razletelo v nič tudi potrpljenje nekaterih v Pionirju. Odločili so se prepričati iz »oči v oči«, kaj je s temi bolniškimi izostanki. In posebna »dohtar-ska komisija« je odšla na teren, od hiše do hiše, od bolnika do bolnika.
Kaj so pri tem ugotovili »dohtarji«?
Le nekaj manj kot polovica vseh, ki so bili prav tedaj na bolezenskem dopustu, je uprizarjala doma in vsak zase namišljenega bolnika. Dohtarji pa tokrat niso hoteli prav ničt'ploska-ti in tudi niso čakali na konec komedije, temveč so jih pri priči in naravnost iz »postelje« poslali nazaj na
delovna mesta. In da so bili zares sami namišljeni bolniki, priča tudi to, da se prav nihče od vseh, ki so morali iz »bolniške postelje« nazaj na delo, sploh ni pritožil zoper odločitev »dohtarjev«.
Kot rečeno, uradna kritika ne soglaša z Novomeščani, da je bila veseloigra »Namišljeni bolnik« v Pionirju tako zelo »hecna«. Svoje ugovore so kritiki formulirali v vprašanjih:
Zakaj so bili dohtarji prej tako zelo radodarni z dopusti in zakaj so na vsem lepem postali strogi? In zakaj se v Pionirju že prej niso spomnili in pritisnili na dohtarje?
Sam bi le težko presodil, ali imajo prav Novomeščani ali kritiki. Da pa bi le nekako prišli v zadevi na čisto, predlagam, da bi si »Namišljenega bolnika« ogledali še v drugih podjetjih na Slovenskem.
S. B.
ALI SES IŠČEMO REZERVE?
Naj kar takoj v začetku omejim to svoje razmišljanje. Iz obširne. problematike. o izobrazbeni strukturi prebivalstva in zaposlenih, želim nanizati le nekaj ugotovitev in misli o problemu nepismenosti in tako imenovane »polpismenosti«.
Statistični podatki izpričujejo, da je v Jugoslaviji še vedno zelo visoko število nepismenih prebivalcev, ki so stari več kot deset let: 2,880.060 jih je, ali kar 19.7 °/o. Ta izredno visok odstotek nepismenih, ki ga kljub prizadevanjem v dvajsetih letih še nismo uspeli bistveno zmani-šati, pa uvršča našo državo med najbolj zaostale socialistične države v Evropi, kar zadeva pismenost prebivalcev. Visok odstotek nepismenih pa pogojujejo predvsem druge republike: Bosna in Hercegovina 32.5 °/n. črna gora 21.7%, Hrvatska 12.1 % Makedonija 24.5 °/o, Srbija 21.9 Vo in Slovenija 1.08% nepismenih prebivalcev.
Čeprav je odstotek nenisme-nih prebivalcev v Sloveniji v primerjavi z drugimi republikami občutno nižji, pa to ne pomeni, da problema nepismeno-
sti pri nas ni. Tudi ne morem soglašati s stališčem skupine za izdelavo programa perspektivnega razvoja šolstva, napisanim v »Osnutku perspektivnega razvoja šolstva za obdobje B)64/70-<: »Čeprav v Sloveniji nimamo nepismenih ljudi...«, saj sam odstotek, ki sem ga prej omenil, tako ugotovitev demantira. Razen tega se ne smemo slepiti, da tvorijo skupino nepismenih Slovencev in Slovenk predvsem stari ljudje in tisti, ki žive v teže dostopnih hribovit^! predelih. Ta odstotek tudi ne zajema umsko ali kako drugače defektnih ljudi, ki ne posegajo več kot aktivni nosilci v sfero proizvodnje in samoupravljanja, saj je število le-teh tako neznatno, da ga ni vredno omenjati. Analize izpričujejo povsem nasprotno podobo: omenjeno število nepismenih je v starostni skupini od 20 do 64 let, torej v tisti skupini prebivalstva, ki ga glede na novo starostno mejo pokojninskega zakona, lahko štejemo skoraj v celoti v skupino aktivnih prebivalcev. Razen tega lahko tudi ugotovimo, da je od skupnega
števila nepismenih prebivalcev v naši republiki 0.78 Vo proizvajalcev v rednem delovnem razmerju.
Vendar pa problem nepismenosti ne kaže obravnavati le v dobesednem pomenu te besede. Po podatkih iz leta 1961 — le-ti se doslej niso bistveno spremenili in jih torej lahko z vso upravičenostjo uporabljamo je v Sloveniji kar 10.4 % vseh nad deset let starih prebivalcev, ki niso uspešno dokončali niti štiri razrede osnovne šole. Ce pri tem upoštevamo še proces pozabljanja, lahko zaključimo, da je večina teh prebivalcev danes tudi/ že nepismena, oziroma je to njihovo znanje tako šibko, da jim povzroča veliko te-1 žav in nepremostljivih zaprek v življenju. Zavoljo tega tudi ne bi mogli trditi, da je 'odstotek 1.8 nepismenih prebivalcev povsem realen.
Ob tem si seveda moremo z vso upravičenostjo zastaviti vprašanje, kdo je kriv za -tolikšen odstotek nepismenih ali polpismenih prebivalcev. Velik del krivde je nedvomno pri tistih.
Iz naše družbe
Maribor živi v znamenju varčevanja in aktiviranja notranjih rezerv. V industriji in drugje.
Tako, vidite, so prišli v središče vsesplošne pozornosti mariborskih občanov tudi trije »županski stoli« in vsi drugi stoli in stolčki v trajnikih.
Vsa ta oprema s tistimi vred, ki jo upo-rabljajo-tiziroma zasedajo, občfine veliko stane. Pravijo, da so na Teznem letos predvideli nič več in nič manj kot 222 milijonov din za funkcionalne izdatke občinske uprave in raznih občinskih organov. V vseh treh mariborskih komu-.nah pa približno milijardo dinarjev. Stroški mestnega sveta so še za nameček.
Za to potratnost je večina Mariborčanov že prej nedela, se pravi, preden so mdsto razdelili na 3 občine. In so na to tudi opozarjali, zmagal pa je manjšinski tabor zagovornikov: Maribor je bogato mesto in si lahko privošči tri občine, dokler ima revnejša Ljubljana štiri...
Nasprotniki so obmolknili, toda gospodarska reforma jim je spet okrepila hrbtenico. Celo na zasedanjih občinskih skupščin že dvigajo glave in zahtevajo, da varčnost in gospodarnost prodreta tudi v občinske hiše in med občinske uslužbence.
Očitno dosedanji tabu ne bo več tabu, kajti nasprotniki upravne razcepljenosti Maribora se poslužujejo močnega argumenta:
»Če bi imeli eno samo občino, bi se stroški zmanjšali za dve tretjina ali najmanj za 600 milijonov din. S pogojem seveda, da zahteva po povečani produktivnosti ne velja samo za gospodarske organizacije.
Stoli v trajnikih so se tako začeli majati. Tabor njihovih zagovornikov je vedno manjši. Vse kaže, da bo v kratkem brez članstva.
P. S. V Sloveniji je več kot 60 občin in proračunov za občinske uprave. Ne trdim, da so občani povsod tako širokosrčno odmerjali sredstva zanje, šftoraj gotovo pa bi se dalo ob bolj racionalnih rešitvah prihraniti nekaj sto milijonov, morda celo kako milijardo. Splača se prepričati!
Ma
l!i!lll!!lll!llll!l!lll!!lll!llllll!ll!l!l!!l!iiii!jji!!!llil!!llll!IIII!
Pogovori z upravljavci © Pogovori z upravljavci @ Pogovori z upravljavci
REFORMA NAS SPODBUJA
Pripoveduje Vlado Smrekar, predsednik upravnega odbora Tovarne koles »Kog« v Ljubljani.
»Naši ljudje pravijo: Bili smo nespametni, ker smo prekmalu začeli delati tako, kot bodo morali drugi zdaj.-«
»Zakaj ?«
»Ker nas tudi poslej kot poprej — mečejo v isti koš; podjetja, ki so že marsikaj storila, da bi izkoristila svoje proizvodne zmogljivosti, in tista, ki so med tem časom životarila, pa jim je ,nekdo‘ finančno pomagal. Zdaj je rečeno: sleherni lahko povečuje svoj osebni dohodek le na osnovi povečane storilnosti. Dejstvo pa je, da tisti, ki je že doslej veliko delal. ne more še kaj boljše organizirati delo in .iztisniti' iz strojev toliko več kot 1 oni, ki je do nedavnega malo delal. So podjetja, ki so v teh trdi tednih gospodarske reforme ,našla' skrite rezerve in zdaj trde, da so storila ,veliko'. Mi pa to, čemur oni rečejo .veliko', počnemo že pet let.«
(V tovarni Rog imajo amortiziranega že 57 °/o strojnega parka — torej več kot po-Uvico strojev bi zavoljo njih starosti lahko odpisali. Izkoriščajo pa 88 °/o vseh teh starih in novih strojev. Povprečni osebni dohodki 52.900 dinarjev — v prvem polletju letos — kar je za 7200 dinarjev več kot lani v istem času.)
»Kaj vam je torej prinesla reforma ?«
»Prinesla nam ni ničesar, le spodbudila nas je. Toda že prej, veliko tednov pred zadnjim zasedanjem skupščine.«
»V čem?«
»Neštetokrat smo se pogovarjali, ne samo v samoupravnih organih, temveč tudi v delovnih enotah in na zasedanju celotnega kolektiva, kaj naj bi še storili. Mi smo namreč že leta 1960 izračunali, kolikšne naj bi bile naše tehnične norme — pri tem smo ugotavljali celo, kolikšna naj bi bila gibljivost rok na posameznem delovnem mestu. Zdaj imamo standardne čase za delo, pa
jih še ne dosegamo, so pa narejeni tako, da nas spodbujajo k še večji proizvodnosti. «
\ Bi
I ;i;
lll!llll!llll!!lllll!lllll!llllllll!illllllll!!!lll!!!lll!!lll!!llll!l!!l!!lll!lll!!llll!llll!llllll!llll!llllll!lllllll!l!l!!llllll!ll!!|[l!!lll!!ll!li!l!IIIIIII!!l!l!!
»Kaj vas je prisililo k temu?«
»Druga podjetja, ki delajo kolesa, so krila izgubo pri proizvodnji koles iz dohodkov ne-
llllll!llll!ll!l!lll!lll!!ll!l!!lllllillll!!l!lllll!l!llll!ill[!l!ll!llllll!llllllll!ll!ll!!l!!l!lll!>ll!lllll!ll!
S POSVETA O PROBLEMATIKI VKLJUČEVANJA UČENČEV V GOSPODARSTVO IN O NJIHOVEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU
VERIŽNI IZGOVORI
Podjetja so se v znamenju varčevanja zatekla k ukrepom, ki sam® škodijo njim samim - k zmanjševanju sredstev za vzgojo strokovnega kadra. © Me moremo v nedogled kriviti drag drugega za počasen razvoj strokovnega
šolstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
dežnega krivca — sistem in vsebino strokovnega izobraževanja. Pravijo, da gre izobraževanje po drugem tiru, kot zahteva naše gospodarstvo.
Ne moremo si zamisliti strokovne šole, ki bi vsebino pouka krojila po svoje, mimo zahtev gospodarstva. In to je tudi osnovni koncept pri sestavljanju učnih programov v naših strokovnih šolah. Predpogoj za vsebino učnih programov pa je izdelava profilov. Prav to je pa zadeva gospodarstva. Zavod .za strokovno izobraževanje SRS je v sodelovanju z nekaterimi gospodarskimi organizacijami pripravil doslej približno 130 profilov, ki čakajo samo na potrditev. Hkrati pa pripravlja nomenklaturo poklicev, ki je doslej v Jugoslaviji nismo imeli. Vse to terja veliko dela, .ki ga seveda ni mogoče opraviti čez noč.
Zastavljeno delo in uspehi pričajo, da raste reformiran učni program iz potreb gospodarstva. To potrjuje tudi primerjava znanja med učenci industrijskih in vajenskih šol. Pred leti so bile še zelo občutne razlike v znanju med učenci teh dveh vrst šol, zdaj pa so se te razlike zelo zmanjšale.
Napak je torej, da nekatere delovne organizacije kar počez zanikajo uspehe strokovnih šol. Se manj pa je razumljivo, da trdijo, kakor smo lahko slišali na posvetu, da ponujajo sredstva za šolanje strokovnega kadra, vendar za takšno vsebino strokovne izobrazbe, kot jo v delovnih organizacijah potrebujejo. Če poznamo težave drugostopenjskega šolstva, posebej pa še strokovnih šol, potem moramo nujno podvomiti v »radodarno-« izkoriščanje sredstev za izobraževanje. Namesto splošnega komentarja o tem, prisluhnimo, kako se odraža ta »radodarnost« v praksi:
V Šolskem centru za kovinsko stroko na Viču imajo takšne izkušnje:
—	od 50 vpisanih v Šolo za odrasle so plačale delovne organizacije šolanje le za 15 kandidatov, vsi drugi kandidati so plačali iz svojega žepa šolnino po 30 do 40.000 dinarjev;
—	šola je prosila delovne organizacije, za katere šola kader, da bi pomagale opremiti učno delavnico in delno pokrile stroške za izdelavo učnih načrtov, dobila pa ni niti dinarja;
—	delovne organizacije odvajajo v občinski in medobčinski sklad za finansiranje drugostopenjskega šolstva komaj
ki v vseh dvajsetih letih niso začutili potrebe in dolžnosti, da si pridobe najbolj minimalno splošno izobrazbo, čeprav so v velikem številu imeli možnost za to. Po drugi strani pa moremo tudi trditi, da so prizadevanja organov delavskega upravljanja v opismenovanju zaposlenih vse preveč skromna, lahko bi celo rekli, da jih z nekaterimi izjemami skorajda ni. Zato bi tudi le težko govorili o spoznanju, da je tudi v višji splošno izobrazbeni ravni vseh članov kolektiva velika materialna rezerva, ki se sicer ne sprošča v trenutku odkritja, temveč zanesljivo čez nekaj časa.
Vendar primeri, .čeprav v manjšini, v nekaterih delovnih organizacijah izpričujejo, da je tudi na področju dvigovanja splošne izobrazbene ravni zaposlenih vredno iskati materialne rezerve. Tako so se v nekaterih delovnih organizacijah odločbi, da s pomočjo delavskih univerz ali rednih izobraževalnih institucij organizirajo splošno izobraževalne tečaje in seminarje, s katerem! vsakemu nepismenemu ali članu kolektiva z nedokončano osemletko omogočijo, da si to znanje pridobi. Ponekod so delovni kolektivi določili tudi rok, v katerem
morajo vsi zaposleni člani kolektiva pridobiti popolno splošno izobrazbo na ravni osemlet ke. In v nekaterih primerih so se celo odločili, da bodo prenehali delovno razmerje z vsemi tistimi, ki si ne bodo v predpisanem roku pridobili tega znanja.
Zal pa je takih primerov pri nas zelo malo. Razen tega je še vedno pogosta mentaliteta — zlasti med vodilnimi upravnimi kadri v gospodarskih organizacijah — da delavcu, ki Opravlja fizično delo, osnovno splošno znanje ni nujno potrebno. Podobno stališče lahko zasledimo tudi pri nekaterih delavcih samih. A da so taka stališča v popolnem nasprotju s funkcijo proizvajalca - upravljavca, ki jo pogojuje samoupravni mehanizem in uzakonjuje nova ustava, menda ni potrebno še posebej dokazovati.
Zato tudi kaže pritrditi vsem tistim samoupravnim organom v delovnih organizacijah, ki so se odločno spoprijeli s problemom nepismenosti ali polpismenosti zaposlenih ter postavili kot pogoj za delo na katerem kor delovnem mestu splošno izobrazbo na ravni osemletke. Menim tudi, da vprašanja ne-
pismenosti ali polpismenosti ne smemo več reševati preko nekdanjih »anafalbetskih tečajev«, ker čas, ki je pretekel od prak tične uporabe te oblike tovrst nega izobraževanja do danes, postavlja pred državljana, pred proizvajalca, mnogo bolj zahtevne in sestavljene naloge na vseh področjih njegovega delovanja. ZatoT danes ne moremo biti več zadovoljni samo z odpravo nepismenih prebivalcev, samo s tem, da znajo brati ih pisati, temveč se moramo spoprijeti z mnogo širšem problemom, namreč, kako izboljšati izobrazbeno strukturo prebiva'-stva nasploh, predvsem pa v tistih kategorijah, ki zajemajo največje število ljudi v naši republiki:	s štirimi, vendar
manj kot osmimi razredi osemletke je v Sloveniji kar 54.4 0/o vseh, več kot deset let starih prebivalcev.
To pa je seveda velika in odgovorna naloga. Odlašati v tem primeru ne bo več mogoče. In razen tega: pri reševanju tega vprašanja bodo morali sodelovati tudi vsi odgovorni čini-telji, od delovnih organizacij do izobraževalnih institucij strokovnih služb, občinskih skupščin in drugih.
PETER TOS
katerih svojih postranskih dejavnosti, mi pa tega nismo mogli. Na trgu smo bili in smo še sedaj — enakopravni.«
(Konkurenca je torej velika. Prodati vse svoje izdelke pomeni zanje — živeti. Rog jih prodaja.)
»Po reformi je za nas še teže kot prej. Cene vseh naših surovin in energije so večje. Kolesa pa moramo prodajati po prejšnjih cenah. Torej: enake cene proizvodov, pa veliko višji proizvodni stroški. To nas tare.«
»V čem je izhod?«
• »Ni na primer v tem. da bi kdo ve 'kako lahko dvigovali proizvodnost dela. Niti ni v tem, da bi še bolj stimulativno delili osebne dohodke delavcem pri strojih.«
(Drži pa, da tudi na teh dveh področjih niso storili vsega.)
»Bolj gre za to, kako bi vse naše strokovne službe mobilizirali za iskanje boljših proizvodnih rešitev«
(Doslej jih še niso. Ko pa dobi vsakdo, ki dela v teh
l!!i[l!lllllllllll!!lll!!llllllllll!lllll!ln!Ulllllll!!l!llllllllllll!!ll!l!lllllitllllllllllll!ll!!llllllllll
službah svojo plačo in hkrati nekakšen višek, ne da bi vedel za kaj, oziroma, kot oni pravijo »je soudeležen«, se pravi »stimuliran« za uspeh celotnega podjetja. Od tega, kar sam stori, pa še-doslej še ničesar ne dobi.)
»Kaj vse smo že poskušali, da bi našli merila za takšen način delitve osebnih dohodkov teh delavcev, ki bi stimuliral njih individualno delo. Doslej jih nismo našli. Na zboru kolektiva smo se tudi dogovorili, da moramo odpustiti najmanj 10 V« ljudi iz pisarn. O tem, kdo naj' bi bil odpuščen, pa bi odločale delovne enote. Sklep pa je ostal na papirju. Najbrž zato, ker prvič nobena delovna enota ni pripravljena odpuščati svojih ljudi, drugič pa, ker sploh ne vemo, katerih delovnih mest ne potrebujemo.«
(Zato so začeli pripravljati analitično oceno delovnih mest v upravi in v strokovnih službah, hkrati pa težijo, da bi sistem nagrajevanja spremenili tako, da bi vsak strokovnjak lahko dobil »ne vem koliko«, vendarle vse za svoje delo.)
JANEZ VOLJČ
Kadrovski problem našega gospodarstva že dolgo ni neznanka. Se vedno pa se ukvarjamo z vprašanji, kako zagotoviti intenzivnejši dotok strokovno usposobljenega mladega kadra v proizvodnjo
vali, kako izpolnjujejo praktični del učnega programa v delovnih organizacijah, so ugotovili, da ga delovne organizacije niti v 55 % niso izpolnile.
Ni potrebno posebej poudarjati, da ne moremo v nedogled kriviti drug drugega za počasen razvoj strokovnega šolstva in za deloma zavrte možnosti vključevanja mladine v uk. Bolj pametno bi se bilo čimprej sprijazniti z dejstvom, da sta strokovna šola in gospodarstvo neločljivo povezana' in da sta zato dolžna z roko v roki pristopiti k delu.
I. VRHOVCAK
o
O
polovico sredstev, ki bi jih bile po pogodbi dolžne odvesti. V finančni stiski je zato moral medobčinski sklad vzeti posojilo. Trenutno je dolžan banki še 3 milijone dinarjev in to je »finančni start« v novo šolsko leto;
— reformiran učni program šole so delovne organizacije sprejele »z obema rokama« in ga tudi pohvalile. Ko pa so pedagogi Šolskega centra prouče-
O
■Q
O
Si
O
3
O
3
O
A
O
a
D
O
A
O
A
O
A
O
8
A
O
■
A
f
A
O
3
O
A
O
a
3
O
A
O
RAZMIŠLJANJE NA TEMO:
Gospodarjenje s kadri
Bolj kot kdajkoli se sedaj pred vso našo skupnost postavlja vprašanje zagotovitve potrebnih kadrov — ljudi, ki imajo ustrezno šolsko in strokovno 'izobrazbo. Še posebno to velja za gospodarstvo, ki mora urediti kopico problemov, s katerimi se lahko uspešno spoprimejo, samo strokovno res podkovani ljudje.
Znano pa je, da takih ljudi nimamo dovolj. Manjkajo nam na vseh področjih našega življenja in zato jih manjkf tako rekoč tudi v vsaki gospodarski organizaciji. Vendar si pri tem ne moremo kaj prida pomagati, vsaj v krajšem času ne, in s tem dejstvom se moramo zato — vsaj za določen čas — pač sprijazniti. Ne moremo pa se sprijazniti s tem, da tudi tisti kadri, ki jih imamo, niso zaposleni na pravih mestih. V tem pogledu smo se marsikje »zainvestirali« in to se nam zna hudo maščevati še posebno sedaj, ko se pospešeno vključujemo v mednarodno delitev dela.
Inženirjev v Jugoslaviji prav gotovo nimamo preveč, pa vendar približno 6000 inženirjev, za katerih šolanje je naša skupnost dala velika sredstva, danes ne dela tam, kjer je potrebna inženirska izobrazba. Podobno je v kmetijski proizvodnji, katero je zapustilo skoraj 60 odstotkov vseh agronomov, ki jih imamo v Jugoslaviji, in 45 odstotkov vseh naših kmetijskih tehnikov. Na delovnih mestih, za katera so se šolali dolgo 'vrsto let, bi vsi ti ljudje 'prispevali k našemu skupnemu gospodarskemu rezultatu prav gotovo mnogo več kot pa tam, kjer sedaj delajq in kjer bi prav lahko delali' tudi kadri z drugačno, po pravilu nižjo izobrazbo. Ti kadri so torej zares »zainvestirani«, kako zelo pa jih rabimo, naj na tem mestu ponazorimo samo s podatki iz občine Ljub-Ijana-Center, kjer pa so razmere kljub vsemu še vedno prav gotovo boljše, kot drugod v Sloveniji:
•	na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu te občine je 32,4 odstotka vseh »vodilnih«, ki imajo samo nižjo izobrazbo in samo osemletko,
•	na delovnih mestih direktorjev te občine pa je celo 41 odstotkov ljudi, ki imajo samo nižjo izobrazbo.
Delovne organizacije te občine bi rabile trikrat več ljudi z visoko izobrazbo, kot pa jih imajo sedaj, za svoje potrebe pa bi nasploh morale zvišati kvalifikacijsko raven 40 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Izobrazbena struktura kadrov v tej občini (in tudi povsod drugje) je torej hud problem, od čigar bolj ali manj uspešnega urejanja bo odvisno tudi njeno več aii manj uspešno gospodarjenje.
Prave rezultate na tem področju lahko zagotovi samo načrtno delo, pravilno programiranje potreb po kadrih in pa seveda tudi ustrezno financiranje šolanja teh kadrov. V tem pogledu se sicer stanje nasploh zboljšuje, toda zelo počasi. Še vedno niso izkoriščene niti tiste možnosti, ki že so, saj so npr. tudi v občini Ljub-Ijana-Center porgbile delovne organizacije v skladih za kadre samo 54 odstotkov sredstev, ki so jih imeli na voljo za izobraževanje in šolanje za lastne potrebe.
Odločni premiki na tem področju so torej nujni, še bolj nujna pa je naloga, da zares v čim večji meri izkoristimo tiste šolske kadre, ki jih že imamo, pa niso zaposleni na ustreznih delovnih mestih.
Zdi se nam, da bo to danes šlo laže, kot je bilo to do sedaj. Problem neustrezne izobrazbe vodilnih ljudi v gospodarstvu je tako znan, da o njerp, že vrabci čivkajo. Dejstvo, da se kljub temu stanje ni izboljšalo, lahko verjetno pripišemo predvsem temu, da ni bilo pravega pritiska, prave nuje, ki bi silila na izboljšanje kvalifikacijske strukture vodilnega kadra.
Pravimo pa — in .ni dvoma, da to drži — da so sedanje velike naloge gospodarstva predvsem naloge njegovega vodilnega kadra, naloge tako imenovanih organizatorjev proizvodnje. Tudi sedanji vodilni kader lahko prav gotovo marsikaj stori, še bolj gotovo pa je vsekakor to, da bo šlo vse skupaj mnogo laže, če bomo prave ljudi postavili na prava delovna mesta.
Samoupravljavci se do sedaj niso kaj posebno angažirali pri postavljanju ljudi na vodilna mesta v njihovih kolektivih, predvsem pa niso pazili dovolj na strokovno usposobljenost teh ljudi. Kaj pa bo sedaj, ko bo prav od »vodilnih« v veliki meri odvisen njihov osebni dohodek, njihov življenjski standard? Ali bodo tudi poslej stali ob strani, ko se bo odločalo o teh vprašanjih?
In še nekaj: so kolektivi, v katerih so v teh dneh začeli varčevati s tem, da so črtali, ali pa občutno zmanjšali tudi sredstva za šolanje kadrov, ki jih potrebujejo. Verjetno ni naključje, da se to dogaja predvsem v tistih delovnih kolektivih, kjer je njihov sedanji vodilni kader daleč izpod potrebne izobrazbene ravni. V lakih podjetjih bodo sicer trenutno prihranili nekaj dinarjev, toda hkrati s tem si bodo zaprli edino možni izhod, da v perspektivi zares utrdijo svoj položaj na trgu. Takšne vrste »varčevanje« je prava karikatura dobrega gospodarjenja in upajmo, da ga bodo samoupravljavci hitro odpravili.
M. p.
Protislovje našega časa
Tudi če bi ne imeli na voljo podrobnejših primerjalnih analiz, bi lahko zapisali naravnost protislovno ugotovitev. .Ugotovitev namreč, da v našem gospodarstvu pogosto dosegajo veliko višjo/stopnjo akumulacije, rentabilnosti in ekonomičnosti dela tiste delovne organizacije, ki imajo razmeroma nizko vrednost proizvajalnih sredstev, in temu nasprotno praviloma upada ta stopnja, čim višja je vrednost proizvajalnih sredstev. Z drugimi besedami povedano: veliko boljši so proizvodni in poslovni rezultat j v manjših podjetjih,'z bolj ali manj obrtniško zasnovanimi proizvodnimi in poslovnimi procesi, kot pa so v velikih in moderno opremljenih industrijskih podjetjih.
Za ponazoritev naše trditve navedimo primer enega izmed petnajstih analiziranih podjetij v eni izmed občin. Primerjalni podatki razkrivajo, da je to podjetje na zadnjem mestu po naslednjih pokazateljih: po povprečno angažiranih poslovnih sredstvih, po številu zaposlenih, po višini celotnega dohodka, po višini porabljenih sredstev in po delovnih pripravah po nabavni vrednosti. Če pai jemljemo kot merilo koeficient akumulacije, je to podjetje že na osmem mestu. Po neto produktu na delavaa se uvršča na šesto, po deležu čistega dohodka v neto produktu na tretje mesto, po skladih na zaposlenega-in po izplačanih neto osebnih dohodkih pa na drugo mesto. Celo na prvo mesto pa se povzpne po pokazateljih: stopnja sposobnosti delovnih priprav, skladi v' primerjavi s poslovnimi sredstvi.
Podobnih primerov bi lahko, našteli še veliko im v katerikoli izmed slovenskih občin. Ali pa to nasprotje tudi demantira naše koncepte industrijskega razvoja, koncentracije proizvodnje v velikih industrijskih podjetjih z mehaniziranimi in avtomatiziranimi proizvodnimi postopki, z vehkoserijsko proizvodnjo in' seveda tudi z visoko vrednostjo proizvodnih sredstev?
Dosežpni gospodarski rezultati industrijsko veliko bolj razvitih držav pričajo o absurdnosti tako zastavljenega vprašanja. A zakaj potemtakem vendarle to protislovje?
Ce analiziramo proizvodne in poslovne procese v teh manjših delovnih organizacijah in z nizko vrednostjo proizvajalnih sredstev, se lahko prepričamo, da je značilna sicer obrtniška proizvodnja, a obogatena z nekaterimi principi povsem industrijske proizvodnje, kot na primer zožen in marsikdaj specializiran proizvodni program, funkcnional-na organizacija dela, predvsem pa kader, ki tako organizacijo dela popolnoma obvlada. Torej v nekem smislu usklajenost proizvajalnih sredstev in proizvajalnih sil- A nekaj povsem nasprotnega ugo- -tavljamo za dobršen del' večjih in velikih industrijskih delovnih organizacij: kljub sodobnim in za industrijsko proizvodnjo prilagojenim proizvajalnim sredstvom, že povsem obrtniška tehnologija, organi-. zacija dela, namer to specializacije velika razdrobljenost proizvodnje, da d strokovni usposobljenosti zaposlenih ter o kadrovski gj.rukturi v upravno tehnični!. vodstvih in službah ne o .-ienjamo že nekajkrat ponovljenih podatkov.
Morda bo ijdo pripomnil: velišio laže je zasnovati organizacijo dela in obvladati proizvodne in poslovne procese v mani "š h delovnih organizacijah in z manj zahtevnimi proizvajalnimi sredstvi. Točno. In prav tu tiče globlji razlogi za to naše protislovje: investicijska vlaganja so bila usmerjena v'sodobno industrijsko proizvodnjo, medtem ko strokovni kader v delovnih organizacijah ni znal zagotoviti tudi sodobne industrijske tehnologije in organizacije dela. Seveda pa ob vsem tem ni nič presenetljivega,' če je taka proizvodnja draga in če so zavoljo tega težnje' dela naše industrije, da bi se vključila v mednarodno delitev dela, pogosto bolj pobožna žel.ia, kot pa de.iahskg možndst. To pa je hkrati protislovje, ki ga bo moč razrešiti le v gospodarskih organizacijah samih in v marsikaterem primeru tudi z bolj sposobnimi kadri.
BOJAN SAMARIN
INTERVJU S TOV. RADOVANOM ANDREJČIČEM, DIREKTORJEM
ZAVODA SRS ZA PRODUKTIVNOST DELA
TOKRAT BREZ PLAŠNIC SAMOZADOVOLJSTVA
('Nadaljevanje s 1. strani) koj pri sebi iskati vire novih dohodkov za razvoj proizvodnje in za gospodarsko okrepitev svojih podjetij. Razen tega, ali je mogoče s podraževanjem stabilizirati dinar, cene in si odpreti vrata na svetovni trg, kjer smo že do zdaj, razen lesa in deloma papirja, vse prodajali z zgubo? In še s kolikšno! Po podatkih zveznega zavoda za produktivnost 2 do 5-krat počasneje proizvajamo kot industrijsko razvite države in smo v produktivnosti tam, kjer so bili najostrejši inozemski konkurenti pred drugo svetovna vojno ali tik po njej. Mi pa se grehio podraževa-nje, proizvajamo tako kakor do zdaj, zraven pa imamo polna usta besed o enakovrednem vključevanju v mednarodno delitev dela. Vaš zavod se ukvarja s produktivnostjo, zakaj prav-
zaprav ne napredujemo hitreje? Smo bili do zdaj premalo prizadevni ali smo imeli premalo “sredstev za modernizacijo opreme, tehnoloških postopkov in vsega drugega, kar je prinesla industrijska revolucija?
INVESTICIJSKO ZDRAVLJENJE ZDRAVI
Vzrokov je veliko. Ne bi rekel, da je bilo investicijskih
rodne institucije izdelale že veliko strokovnih elaboratov za — predale. Niso bili praktično uporabni. Vi ste se že z nekaterimi dobro opravljenimi nalogami afirmirali. Je zdaj velik naval na vaše strokovnjake?
Gospodarska reforma se nam ffič ne pozna. Precej delamo še vedno v drugih republikah, kjer so včasih sprejemljivejši za sodobne metode dela kakor v Sloveniji. Pozna se, da je naša industrija zrasla iz obrti. Ne samo na opremi, tudi v miselnosti. Dopovejte tovarni pohištva, kjer vodijo proizvodnjo šentviški mizarji, da bi se dalo bolje organizirati delo. Potem se pa čudimo, če spalnico pri nas izdelujemo povprečno 109 ur, V Nemčiji pa 47 ur. Primerjava res da ne upošteva velikosti serij, toda to nas ne opravičuje. Pogovarjati se lahko začnemo le o organiza-
ciji dela v širšem merilu, o specializaciji, integraciji in kooperaciji. Preveč smo kratkovidni.
Če je tako, zakaj strokovnjaki v podjetjih ne izboljšajo organizacije dela? Po tovarnah imamo pametne ljudi, ki se ne branijo novosti in sprememb, le prepričati jih je treba, da bodo koristile.
najvišjjmi in najnižjimi osebnimi dohodki, ne glede na gospodarsko vrednost opravljenega dela. V opravičilo nekaterih kolektivov naj dodam, da bi strokovnjaka, ki jih je z dobro analizo opozoril na milijonske rezerve, primerno nagradili, če se ne bi bali reakcije na občinskem sedežu ali drugje. Napredne države so v tem prožne. Ne skoparijo, če gre za večje ekonomske zasluge, vendar pa tudi ne tolerirajo slabega^in neodgovornega dela. Slab vodja priprave ne more »rotirati« na mesto tehničnega direktorja, kakor včasih pri nas.
DRUGE AHILOVE PETE
Imate kak predlog za redno stimuliranje strokovnjakov?
Recepta ne morem dati. Vsako podjetje ima svoje specifičnosti. Pri nas vemo za vseh 49 strokovnjakov, koliko čistega dohodka nam ustvarjajo, ker vodimo točno evidenco nad stroški. U' n si trditi, da bi tudi dru " »hko uvedli objektivne kv Irane kazalce za umsko deiu. \ endar s pogojem, da si . uredijo jasen pregled1 nad stroški. Žal naše delovne organizacije z. redkimi izjemami ne vedo, koliko jih stane posamezna delovna operacija, sestavni del ali izdelek. Obračuni so globalni, tako da celo to, kaj se jim splača proizvajati, le približno vedo. Nedavni simpozij o proizvodnih stroških na Bledu je bil istega mnenja. Smo torej brez trdnih temeljev za programiranje proizvodnje, zlasti še, ker tržišča preslabo proučujemo, ne moremo Ocenjevati njenega ekonomskega učinka, predračuni so v zraku, povrhu pa še stimulativne delitve osebnih dohodkov ni mogoče dobro urediti, čeprav je za povečevanje produktivnosti nadvse pomembna.
MARIOLA KOBAL
V intervju z direktorjem Zavoda SRS za produktivnost dela Radovanom Andrejčičem se je vmešal tudi fotoreporter
E?*
m
IE3
0
(3
1 Notranja rezerva 1
m
it
N
a
91
'a
m
&
ta
m
s
81
g
iti
IS
U
a
m
m
m
a
(H
s
a
a
EU
Si
Si
(58
»
S
9
3
U
U
&
£s
M
a
s
vi ta m ■ i U 63 U EŽ U
a
m
m
ti
s
Si
a
u
£3
S3
0
H
S
a
a
£
a
u
n
s
a
D
m
u
m.
a
m
n
ra
m
IH
a
a
jass
V trgovskem podjetju »Vse za potrošnike« so takoj, ko so zvedeli za gospodarsko reformo, naredili kalkulacijo novih cen. Delali so tri dni in tri noči in vse artikle, ki jih prodajajo, podražili za 42 °lo.
' (Za to delo so plačali 186.000 dinarjev — pod firmo nadur in honorarjev.)
Dva dni kasneje je komisija za cenef pri občinski skupščini opozorila trgovsko podjetje »Vse za potrošnika«, da bi bilo prav, če bi ponovno pregledali svoje kalkulacije, kajti njih cene so v jugoslovanskem merilu podra-ževanja nekoliko previsoke.
(Tokrat so delali samo dva dni in dve noči. Stalo pa jih je prav toliko kot prej — 168.000 dinarjev, kajti ljudje, ki so to reč počeli, so zanje zahtevali že reformirane osebne dohodke.)
Takrat je o reformi — se pravi o novih cenah — rapravljala tudi občinska skupščina in nekaj odbornikov je grajalo trgovsko podjetje »Vse za potrošnika«, češ da si hoče z novimi cenami zagotoviti le večje osebne dohodke. Direktor tega podjetja je dločno zanikal njihove trditve, podatkov pa ni imel. Zato je, ko je prišel domov, takoj naročil, naj mu izdelajo podrobne kalkulacije, koliko sredstev rabijo za svoje sklade.
(Delali so jiji samo en dan ker so prav tisti dan podražili sol, komunalne usluge in stanovanja, so morali plačati za njih delo spet 186.000 dinarjev.)
S lem bi bila zanje reforma končana, če se ne bi začeli zanjo zanimati tudi potrošniki.
Nekaj dni po podražitvi ho namreč — menda samo zaradi delovanja zakona inercije — še hoteli v trgovino, potlej pa so to svojo navado opustili.
(Zavoljo tega je iztržilo podjetje vsak dan 186.000 din manj kot poprej in to je trajalo dva tedna, kar je skupaj zneslo 2,604.000 dinarjev.)
Delovni kolektiv trgovcev je nekaj dni samo strmel nad tolikšnim pomanjkanjem družbene zavesti potrošnikov, ko pa se je izguba kopičila na izgubo, je sklenil, da bo znižal cene.
In jih je.
(Naredili so nove kalkulacije in znižali cene tako, da so sleherni artikel pocenili od 3 do 13 dinarjev. To delo jih je spet stalo 186.000 dinarjev).
Potrošniki pa kljub vsej tej njihovi prizadevnosti še vedno niso razumeli nove gospodarske politike in trgovina je bila še naprej skorajda prazna.
(Potem so trgovci dva dni in dve noči pisali plakate, na katerih je bilo rečeno: »Znižali smo cene« in pa: »Občutno smo znižali cene«; to je kolektiv veljalo novih
186.000	dinarjev).
In končno se je v vso to reformo vmešgl še izvršni svet ter sklenil, da bo s svojimi krepkimi rokami zaščitil potrošnike.
(Delovni kolektiv podjetja »Vse za potrošnika« pa v tem konkretnem primeru ni več delal kalkulacij — uporabil je kar stare, tiste, ki so veljale do 26. julija — in tako se je izognil novim izdatkom; je pa dal tiskati nove plakate, na katerih je pisalo': »Povsem smo znižali cene«, »Največje znižanje cen« in »Prodajamo po starih cenah«. Razobesili so jih v svoja izložbena okna in dajali so jih na vse svoje pulte. Zanje pa so plačali
558.000	dinarjev).
Tako se je naša trgovina dokončno reformirala.
Njeni predstavniki so prn (, reformo trdili, da nimajo niti dinarja za sklade in da jih naš 'gospodarski sistem preveč pesti.
Za uveljavljanje, reforme pa so plačali 4,092.000 din.
Ne vem, odkod so jih vzeli?
Najbrž so našli kakšno neizkoriščeno notranjo rezervo.
JANEZ VOLJČ
m
k
ta
a
«
ta
a
ta
E3
'j
m
E!
El
a
ES
t£i
u
13
K!
0
U
m
ta
H
U
S!
sa
i.;
|
m
Si
N
£d
Eti
ki
13
Bi
Iti
H
13
ki

sredstev premalo, toda preveč smo jih uporabili za ekstenzivni razvoj podjetij, ker nam je šlo predvsem, da bi veliko proizvajali, ne glede na proizvodne stroške in kakovost. Domači trg je obsorbiral vse. Ob povečanih izvoznih prizadevanjih pa je stvar drugačna, zlasti zdaj, ko je uvedeno devizno samofinan-ciranje. Izvoznih izgub ne bo nihče več pokrival. Zato postaja produktivnost interesantnejša in eden izmed glavnih ciljev gospodarske reforme. Treba se bo bolj zagrizli v notranje rezerve.
Podjetja so jih že precej izkoristila ...
Da, predvsem v neposrednih proizvajalcih. Povečujejo individualne norme, čeprav so že večinoma izenačene z normami podobno opremljenih inozemskih podjetij, odpuščajo ljudi zaradi varčevanja, zraven pa zanemarjajo dosti bogatejše rezerve, ki jih prikriva slaba organizacija dela.
Bi morda lahko postregli s konkretnimi podatki iz vaše delovne prakse?
V Torpedu na Reki smo, na primer, pomagali racionirati montažo Vender motorjev. Izde-lavni čas se je s tem skrajšal s 128 na 22 ur. Preračunajte sami porast produktivnosti, brez dodatnih investicij. V istem podjetju, pa še v Iskri, TAM, sarajevskem Famosu so, prav tako z našo pomočjo, za 10 do 20 % zmanjšali slabo kakovost izdelkov po izpopolnitvi proizvodne kontrole. Adekvatno je porasla produktivnost. Rezerve pa skrivajo tudi slabo organizirane in nekoordinirane strokovne službe. Toda mnogim tega »ni moč dopovedati.
POČASNI MLINI
Morda vam še čisto ne zaupajo? Saj veste, da so jim so-
BUMERANG
NESTIMULATIVNE DELITVE
Pokažite mi človeka, ki bi se pulil za dodatno delo, če ni plačano ali če je slabo plačano. Inženirji in ekonomisti imajo prav tako kakor drugi neproizvodni delavci fiksne prejemke ali pa se ti prejemki gibljejo skladno s produkcijskimi uspehi nepo-srednjih proizvajalcev. In sicer prizadevnim in dobrim enako kakor nevestnim in slabim. To jemlje veselje do dela, še posebno ob nizkih osnovah. Zato popoldne mnogi šušmarijo, opravljajo med drugim tudi naročila, ki ne sodijo v njihovo specialnost in strokovnost. Do denarja pa le pridejo. Iz žiro računov je, razvidno, da s šu-šmarjenjem celo več zaslužijo kakor z rednim delom.
Na univerzah in raziskovalnih institucijah enako reagirajo na nestimulativno delitev osebnih dohodkov. Mlad tehnik, ki dela v enem izmed ljubljanskih inštitutov, mi je rekel, da ni nič hudega, če si vzame večkrat izreden dopust. Nekaj mu odbijejo od prejemkov, drugače pa nima sitnosti. Kadar je v službi, pa tudi po dve uri klepeta ob turški, ker »je za malo denarja malo muzike«. Mislim, da tako ne more več dalje, če naj strokovnjaki prevzamejo iniciativo in glavne naloge za boljše, učinkovitejše in cenejše delo, ki so pogoj rentabilnejšega izvoza in upravičene rasti življenjskega standarda. Kaj predlagate, da bi strokovnjaki, pa kjerkoli že delajo, družbeno bolj koristili?
Predvsem se mi ne zdi umestna zavist, če kdo zaradi donosnega dela zelo odskakuje v zaslužkih. Mnogi še vedno zagovarjajo toge razpone med
IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM RADGONSKIH SINDIKATOV
DEMANTI ZA PREGOVOR
»MOLK JE ZLATO«
Predsednika občinskega sindikalnega sveta v Gornji Radgoni, tovariša Feliksa Neumirta te dni malodane ni najti v pisarni. Srečala sva se na občinskem komiteju, kjer je zaskrbljeno razpravljal o odpustih v eni izmed gospodarskih organizacij.
»Odpusti na dnevnem redu?« sem vprašala.
»Nr ravno tako hudo. Najprej smo imeli težave zaradi novega predpisa o vajencih. Komaj smo zajezili, da niso ukinili v podjetjih skoraj vseh prvotno razpisanih vajenskih mest. Reči moram, da je danes stvar urejena, preplah je za nami in vajenci bodo 'lahko šli v uk.«
»Kaj pa odpusti?«
»Pri nas ne gre za množičen pojav. Prejšnji mesec so v Elra-du odpustih štirideset delavcev. V podjetju namreč na veliko iščejo notranje rezerve, čeprav menim, da iščemo v naši občini te. rezerve vse prepočasi, prav tako počasi pa izboljšujemo tudi organizacijo dela. V Elradu so na primer komaj zdaj ugotovili, da lahko porabijo za enega izmed proizvodov le 20 do 30 % tistega časa, ki so ga potrebovali doslej.«
»Kakšni so kriteriji za odpuščanje?«
»Eden izmed kriterijev je nedokončana osemletka. Nekatere naše delovne in gospodarske organizacije zahtevajo od svojih delavcev, da dokončajo večerno osnovno šolo za odrasle in jim to šolanje tudi omogočajo. Ce mlajši proizvajalci šole niso hoteli dokončati, so prišli na tako imenovano črno listo, kot pravimo v občini seznamu ,odpust-nil50V‘-. Drug, prav .tako pogosl kriterij, s katerim pa se v celoti ne strinjamo, je odpuščanje delavcev, ki imajo doma zemljo.«
»Kaj so tako imenovani pol-proletarci slabi delavci?«
»Ne, nasprotno! Pri nas so po navadi celo med boljšimi, delavci. Če ima doma hišo, košček zemlje, kravico, kar vse mu ne zadošča za življenje, je tak, delavec pri delu v podjetju močno prizadeven. Temu je kriva še nekaka psihoza. Ko neprestano govorimo o polproletarcih, se bojijo, Ua bi pri kakršnemkoli odpuščanju prvi ostali brez dela. Verjamem, da je tisti, ki popoldne gara na polju, zjutraj pa prevozi s kolesom nekaj desetin kilometrov do službe, navadno slab delavec. V Radgoni tako drastičnih primerov ni. Zato smo si prizadevali, da naše gospodarske organizacije ne bi odpustile polproletarcev v pravem pomenu besede, temveč že skoraj kmete.«
»Kot vidim, odhitite v vsak kolektiv, o katerem slišite, da nameravajo koga odpustiti. Kaj pa sindikalne podružnice?«
»Hm. — V sindikalnih podružnicah so ob gospodarski reformi malodane ‘ povsod rekli, zdaj bomo pa tiho, da še sami ne pridemo na črno listo. V ne-
kem smislu oportunizem, ki si ga jei treba priznati. Pravkar sem na primer govoril z enim izmed predsednikov in ga vprašal, kako je kaj pri njih z odpusti. ,Ja,‘ je rekel, .tega pa že ne vem.‘ Vse držijo v tajnosti. Vodstvo nekaj razpravlja, potem bo pa še razpravljal strokovni kolegij. Sindikat in organi upravljanja, kot vidite, pa molčijo. Zato pač moram biti povsod.«
»Kakšna prihodnost se obeta ljudem, ki so ostali na cesti?«
»Naš sindikalni svet se je zavzel, da morajo gospodarske organizacije najti novo zaposlitev za vsakega odpuščenega proizvajalca. Ce tega ne morejo z medsebojnimi dogovori z drugimi gospodarskimi organizacijami, so dolžne vsak primer posebej javiti na zavod za zaposlovanje. Kar zadeva tielo in možnost zaposlitve, moramo imeti pri nas zelo tanek posluh; sicer nam bodo pričeli delavci množično uhajati na delo v sosedno Avstrijo. Videti pa je, da bomo, kar se dela pri nas tiče; lahko marsikaj in dobro uredili. Bolj pereče od odpuščanja bo v gospodarskih in delovnih organizacijah odpravljanje nekaterih anomalij v dosedanjem razporejanju na delovna mesta. Na primer: v Kmetijskem kombinatu so imeli sposobno, šolano sad-jarko. Znala je svoj posel in ga z veseljem opravljala. Nekega dne so jo premestili v pisarno. Zdaj, ob iskanju notranjih rezerv in ob želji po čim večji produktivnosti, se bo seveda morala vrniti na svoje staro delovno mesto. Takih ih pddobnih primerov pa je veliko.«
A. P.v
Z OBISKA V MARIBORSKI »METALNI«
lll!ll!!!!lllllllll!!ll!lllll!llll!l!!llll!!!ll!!!!l!l!!!!ll)lll,!!|!lll]!lll|!|||||!!!l
l!l!l!llll'!!lll!lllll!!llll!lllW!!l!ll!illlll!llll!l!lll!ll!ll!llllllllllll!llll!!!!ll!!lll!lil!l!l
l!llll!!lllllllllll!!lll!!llllll!|I!ll
B	1
Ne bi mogla reči, da so me v Metalni sprejeli z odprtimi
|	rokami. Če ne bi bila dovolj vztrajna, bi me odslovili s tolažbo,	H
i	da se lahko vrnem čez kak mesec ali dva, »ko bodo stvari že	1
^	bolj jasne«. V zvezi z gospodarsko reformo in njihovo najno-	g
|	vejšo reorganizacijo, od katere si obetajo več kot od poprejš-
| njih. ki so si skoraj obvezno sledile vsako drugo leto ...
Kljub zapetosti in lakoničnosti vseh, s katerimi sem se pogo-	|
|	varjala v Metalni — najbrž imajo že dovolj besed — sem dobila	g
|	obilo podatkov o resnih pripravah na dejansko renesanso tega	g
j	podjetja. Sami uporabljajo za te spremembe manj zveneč ter-
| min: gospodarno poslovanje.
ttlllllsiiiillMIlill llliUIII!!lllll!llll!l!IIIIIIIIIHIIII|ll!!IIIIUIIIill!!l!llllilll!!lllllllllli!illll!!!llll!ll!lllll!ll!!|lllll!ill!lllll|l|||l||||||||||||l!lll!l||l!!!!ll||!l! llllll!l!l!llllll|l||IIHi!lll!llllllll!liii!:i!"!!lll:l!!l!lll!|ll!!|l||!l|l||!l!iiii
Metalna je tako rekoč brez deviz in brez dinarjev. Nič kaj prijetno dejstvo.
»Po grobih izračunih.« mi je omeni) novi, oficialno še ne ustoličeni generalni direktor, »bomo s spremembo zunanjetrgovinskih instrumentov izgubili najmanj poldrugo milijardo dinarjev Pri uvozu reprodukcijskega materiala in izvozu. Domač reprodukcijski material se je podražil za približno 35 %, povečali se bodo mimo tega še transportni stroški, podražila elektrika ...«
»Ostalo vam bo več sredstev, ko so družbene dajatve zmanjšane.«
»Premalo, da bi pokrivali povečane stroške. Najmanj 16 % premalo.«
»Kako si pa nameravate pomagati?
S povišanjem cen?«
»Samo za 5 % smo jih smeli povišati. Podraževanje sploh ni rešitev za nas. Izdelujemo investicijsko opremo. Zaradi restrikcij v gradnji se- ne moremo zanašati, da bi domače kupce kakor doslej odirali na račun izvoznih zgub, izvažati Pa že dalj časa moramo, ker je domači trg premajhen za vse naše proizvode. Gospodarno moramo poslovati, to je naša rešitev. Sele takrat bomo lahko zadovoljni, ko bomo cene brez izgub izenačili s cenami tujih konkurentov, ki jim zdaj marsikdaj nismo kos.«
Notranjih rezerv je še veliko
* Ko je beseda nanesla na notranje rezerve, se mi je videlo čisto človeško, da je predsednik centralnega delavskega sveta omenil predvsem objektivne težave, ki jih povzroča neredno oskrbovanje z raznimi materiali.
»V inozemstvu dobiš v enem dnevu, najkasneje pa v 2 do' 3 mesecih, kar naročiš, mi pa moramo tudi 10 do 12 mesecev čakati, da nam ravenska železarna pošlje naročene jeklene odlitke. Zaradi takšne počasnosti moramo imeti desetkrat večje zaloge materiala kakor Podobno podjetje v sosednji državi. Večji pa so tudi manipulativni stroški. To seveda ne vpliva ugodno na polno lastno ceno izdelkov.«
Predsednik upravnega odbora pa je dopolnil:
»Večkrat moramo Zaradi tega, ker nimamo raznih delov, prekiniti proizvodnjo, in se lotiti izdelave drugega objekta, da ne obstanemo. Povečuje se nam nedokončana proizvodnja in nam veže obratna sredstva. Trpi tudi produktivnost.«
Direktor konstrukcijskih obratov pa
mi je zatrjeval:
»V neki inozemski tovarni, ki izdeluje jelftene konstrukcije za ladijske motorje, imajo enak proizvodnji proces in organizacijo dela kot mi. Toda če primerjate njihove in naše proizvodne stroške, boste opazili veliko razliko. Vzrok? Različna oskrba s surovinami in Polizdelki.«
Nemara je res v sami oskrbi z materialom bogata zakladnica notranjih , rezerv. Nastala pa le ni samo po »višji
sili«,	_-
Tako na zasedanjih centralnega delavskega sveta kakor na rednih in izrednih Jtonferencah Zveze komunistov je bilo že večkrat rečeno, da zaloge materiala in nedokončane proizvodnje nastajajo tudi zato, ker sklenjene pogodbe in naročeni materiali niso usklajeni s proizvodnimi zmogljivostmi. To kaže na slabosti strokovnih služb, ki so zdaj — ob zadnji reorganizaciji — na drobnem situ in rešetu, z organizacijske in s kadrovske plati. '
Proizvodni rebusi povzročajo finančne rebuse
»Ne vemo, koliko nas kaj stane.«
Po tej kratki, preprosti izjavi generalnega direktorja lahko presodimo, da v Metalni vse doslej res niso upoštevali temeljne gospodarske abecede za gospodarno poslovanje, za enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela in za resno konkurenco na svetovnem trgu.
Normativi dela so večinoma izkustveni Kalkulacije, po katerih sklepajo Pogodbe s kupci, zato ne morejo biti re-
alne, posledice so pa velikokrat zelo neljube. Ko je izdelek gotov, že približni izračuni kažejo, da so si z njim nakopali čisto — zgubo. Toda kupcu ni mogoče reči: »Oprostite, plačajte več, pri kalkuliranju smo se ušteli, ker nimamo tehničnih normativov,« in morda še, »ker se je medtem material podražil«
Prav tako — ugotavljajo v Metalni — proizvodnja ni 'tehnološko dognana, niti dobro organizirana. Ne premaknejo pa se veliko naprej, ker so se po njihovih besedah najboljši in strokovno najbolj usposobljeni delavci »zbirokratizirali. Posedajo po pisarnah, nekaj pišejo in računajo, proizvodnja gre pa svoj pot. Preselili so se zato, ker so v pisarnah bolje plačani«.
Povečano število režijskih delavcev seveda zelo obremenjuje poslovne stroške, ki bi bili tudi ob normalnem razmerju med proizvodnimi in režijskimi delavci preobremenjeni z izdatki za živo delo. Metalna namreč zaposluje za polovico vec ljudi kot podobna inozemska podjetja...	•
Od ugotovitve k dejanjem
Register pomanjkljivosti, ki so jih na raznih sestankih in konferencah ugoto-vili posamezniki ali več ljudi v tpj tovarni, je prevelik, da bi ga v celoti navedla. Po mojem pa to niti ni važno. Pomembnejše in spodbudnejše je, da so se tokrat zares spopadli z njimi.
Samoupravni organi so letos v začetku leta — se pravi takrat, ko jim je poslovna banka ustavila kratkoročne kredite za obratna sredstva (brez teh so ostali zaradi »zamrznjenih« milijard v
zalogah materiala in v nedokončani proizvodnji) zahtevali, da strokovnjaki ugo-tove, v čem so stroški previsoki.
To terja analize, analize in spet analize ...	\
Metodologija za zbiranje podatltov je že sestavljena. Na podlbgi zbranih podatkov si bodo ustvarili pregled nad stroški na posameznih delovnih mestih in analizirali rentabilnost ter zasledovali produktivnost dela. Sele tedaj bodo pravzaprav vedeli, s čim slabo gospodarijo in kje so njihove glavne napake.
Analiza Izkoriščanja strojnih kapacitet bo kmalu gotova. Po grobih izračunih je videti, da stroje izkoriščajo le 47 %. Vsekakor premalo, da bi bili zadovoljni z tekoristkom. Zato je vedno več predlogov, da je treba proizvodno programiranje resneje zastaviti in, kolikor je mogoče, preiti z individualne na serijsko proizvodnjo. Tako bi se laže oskrbovali tudi z reprodukcijskim materialom in zmanjšali rezervne zaloge, kolikor ne bo več deviznih težav. Četudi bi bolj industrijsko . proizvajali, bi morali precej reprodukcijskega materiala uvažati, ker ga pač doma ni. Prepričani pa so, da bi jim uvoz ne povzročal proizvodnih zastojev in neizgo-tovljenih izdelkov, če bi jim ostalo samo polovico deviz, ki jih dobijo z lastnim izvozom.
Natanko pa nameravajo proučiti tudi organizacijo podjetja. Dosedanje reorganizacije so nastale v glavah posameznikov ali nekaj ljudi, brez ustreznih številčnih oziroma ekonomskih kazalcev, in so se začele In končale pri strokovnih službah. Improvizacija podjetju ni koristila, pač pa škodovala.
Prav predzadnja reorganizacija to jasno kaže: kakor sem že omenila, so se tehnična administracija in strokovne službe kadrovsko (!) silno razbohotile. Proizvodnji pa primanjkuje inženirjev in visoko kvalificiranih delavcev.
Ko sem se pogovarjala o tem, mi je nekdo v tovarni rekel: »Naj že enkrat tako reorganizirajo podjetja, da bomo prišli do dobre organizacije.«
Slaba organizacija dela se maščuje tako v proizvodnji, kjer nastajajo nepotrebni zastoji in razburjajo neposredne proizvajalce ob misli na zmanjšane osebne dohodke, kakor v strokovnih službah, ki posamezna dela dvojijo ali pa jih ne sinhronizirajo med seboj niti s proizvodnimi obrati.
y'
Prvega iz serije osmih žerjavov za Poljsko so v tovarni najprej sestavili in ga preizkusili, naio pa izdelali še preostalih sedem žerjavov. Na sliki: delavci postavljajo pod ogromnimi nogami žerjava ogrodje, ki bo omogočilo varnejše delo pri
sestavljanj« žerjava
Ko bo analiza organizacije dela gotova, bodo lahko netvegano ukinili različna delovna mesta in nezadostno za-
Vzpenjača na Popovo šapko pri Tetovu — ena izmed mnogih žičnic, ki jih je zgradila MiiTir.NA p0 vsej Jugoslaviji
poslene delavce ustrezno založili z delom. Po vsej verjetnosti se bo moralo več uslužbencev in uslužbenk iz tehničnih pisarn vrniti nazaj k strojem ...
Zaostritev osebne odgovornosti
Vsi ti sanacijski ukrepi, naj so že kratkoročni ali pa bo za izvedbo potrebno več časa, pa ne bodo uspešni, tako je slišati v Metalni, dokler se ne zaostri osebna odgovornost. Pri delavcih je že sondirana s samo delitvijo osebnih dohodkov, le delovno disciplino bo treba še zaostriti in — po mnenju nekaterih — jih osvestiti, da morajo poleg osebnih interesov upoštevati pri sprejemanju sklepov in predlogov v delovnih enotah še interese podjetja.
Se veliko bolj nerazvita pa je osebna odgovornost v strokovnih službah. Ze slabo projektiranje nihče (jsebno ne odgovarja, prav tako ne za .nabavo repro-. dukcijskega materiala, ko ga je v skladiščih še dovolj...
In tako dalje.
Zveza komunistov je ta problem analizirala. in ugotovila, da v Metalni — kakor še marsikje drugje — vse preradi potisnejo individualno odgovornost pod plašč kolektivne. Samoupravni organi ali njihove komisije sestavljajo analize, ki bi jih morali, narediti za to strokovno bolj usposobljeni in po svojem delovnem mestu tudi zadolženi strokovnjaki. Sami ali s svojim krogom sodelavcev, ne pa kot člani samoupravnih komisij, da bi jih lahko držali za vrat, kadar bi ga polomili ali pa zaradi prepovršnega dela »dezorientirali« samoupravno vodstvo in ga s tem zavedli v nezdravo 'gospodarsko politiko.
Kaj pa stimuliranje ljudi?
Ce v Metalni rešijo omenjena vpra-ie.nja, bodo ogromno naredili zase in za iružbo. S pogojem, seveda, da uredijc ■ iimulativno delitev osebnih dohodkov! 7a zdaj ni moč govoriti o stimulaciji, )osebno v strokovnih službah, še manj >a o spodbudni ih realni stimulaciji.
Toda za pravilno notranjo delitev iohodka in osebnih dohodkov so po-iebnl kazalci, ki jih šele iščejo. Zato bc ’ač treba malo potrpeti. To je davek 'osedanjemu premajhnemu zanitnanju, Tu res. gospodarno ravnajo s svojo tovarno in z vsem, kar je v njej...
MARIOLA KOBAL
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN © IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
I
■ - -' ■	"'	:	-.. ■■ ■ :v ■
• LOVRENC NA POHORJU:
Tovcima kos se bo vselila v novo halo
Te dni tečejo zadnja gradbeni dela na novi tovarniški hali nove lovrenške tovarne kos in srpov. V zadlnjem letu so namreč končno uresničili davni sen lovrenških košar jev in začeli z gradnjo prepotrebnih tovarniških objektov, ki bodo o-mogočili tekočo in skladno proizvodnjo. Doslej so namreč proizvajali v pravcatih šupah in med seboj ločenih delavnicah, kjer je bilo veliko notranjega transporta. Take prostore so namreč podedovali od prejšnjega lastnika. Zato so že leta zbirali sredstva, da so lahko pričeli novogradnjo. Tako je zrastla tik ob bistri Radoljni blizu 80 m dolga in okrog 30 m široka tovarna, ki je pravi ponos lovrenške kotline. Sedanji čas, ko je tovarna v običajnem remontu, bodlo izkoristili za selitev strojev in druge opreme v novo halo. S tem pomembnim delovnim uspehom se bodo lovrenški kovači dostojno vključili v 'krajevno proslavitev 20. 'obletnice osvoboditve in krajevnega praznika, kar bodo Lovrenčani praznovali zadnjo nedeljo v avgustu.
S pridobitvijo novih prostorov, bodo delavci končno imeli čista in zračna delovna mesta, kar so doslej pogrešali. Tako umazanega dela kot doslej ne bo več, ker bedo vse ogrevali namesto z ogljem in premogom z mazutom. Tudi polirnica, kjer je pravzaprav najbolj umazano delo, bo modernizirana in urejena kar se da sodobno. Takšna ureditev pa bo nedvomno tudi vplivala na delovno storilnost, ki že doslej ni bila majhna. Povpraševanje po kosah, srpih in
drugih kovanih rezilih je namreč tolikšno, da niso mogli vseh naročil sprejeti. Posebno letos je bilo veliko kupcev z vseh strani in so lahko zadovoljili samo nekatere glavne, pa čeprav so dvignili proizvodnjo od 1000 na 2000 kos na dan.
Lovrenške kose slovijo ne samo doma, ampak tudi v številnih državah na vseh kontinentih, saj izvažajo v nad 30 držav. Izvoz pa dosega tudi do 80 % tekoče proizvodnje.
S povečano proizvodnjo pg se odpirajo tudi nove možnosti za zaposlitev v tem pohorskem kraju, od koder je morala delovna sila odhajati v sosednja podjetja v Ruše in četo Maribor.	I. P.
Vnetemu smučarju »gre« tudi po kamenju ... Foto: M. Šparovec
• LENDAVA:
Premalo so aimlšitmli proizvodnost dela
Pred nedavnim so odborniki občinske skupščine Lendava na svoji redni seji med drugim obravnavali tudi poročilo o gibanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah v tej občini. Iz podanega poročila in poznejše razprave o gibanju osebnih dohodkov v lendavski občini, smo lahko povzeli, da so delovni kolektivi in samoupravni organi vse premalo spremljali in analizirali proizvodnost dela' in nagrajevanje po uspehih dela. Pri tem so odborniki menili, da v delovnih, organizacijah niso dosegli tistih uspehov, kot bi jih sicer lahko, predvsem tudi zaradi precejšnjega pomanjkanja strokovnega kadra z višjo in z visokošolsko izobrazbo. Kot je bilo ugotovljeno, so se nominalni osebni dohodki v primerjavi z lanskim letom precej zvišali, saj znašajo danes povprečni osebni dohodki v gospodarstvu okrog 37.320 dinarjev, v negospodarski dejavnosti pa okrog 53.200 dinarjev. Vendar so med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki velike razlike. Med zaposlenimi je še veliko število delavcev, ki imajo osebne dohodke pod din 20.000. Samoupravne organe prav gotovo čakajo še velike naloge, da bodo' čimorej uredili oziroma odpravili taka neskladja, ki nedvomno zelo slabo vplivajo na večjo produktivnost dela. Njihovo dosedanje delo lahko ocenimo slabo, če so dopuščali, da je prihajalo do takih razponov in neskladij, prav zaradi njihove nezainteresiranosti za analiziranje proizvodnosti dela in predvsem nagrajevanja po učinku dela. -oce-
• TOLMIN:
Obrobni problemi življenjskega standarda
Kot povsod drugod, so po uveljavitvi gospodarske reforme, tudi v Tolminu odborniki obeh zborov občinske skupščine določali nove cene in marže za nekatera živila, pri tem pa so se hkrati srečavali z raznimi obrobnimi problemi, ki tako ali drugače tudi vplivajo na življenjski standard občanov. Opozorili so na primer, da tako slabega kruha, kot ga morajo kupovati potrošniki v Tolminu (po desetih urah je že kisel), menda ne pečejo aa,ec naokrog. Peki se izgovarjajo,'češ, da moka ne ustreza in bo morda nekaj resnice tudi v tem, vendar pa je treba vsekakor priznati, da je pekarna že zastarela in dotrajana. O potrebi izgradnje novega, sodobnega pekarskega obrata v Tolminu, se že dolgo govori, vendar pa do sedaj še ni bilo moč zagotoviti potrebnih denarnih sredstev za to investicijo in tudi v bližnji bodočnosti še ne kaže, da bo to vprašanje kmalu rešeno. Potrošniki se bodo morali slej ko prej še nekaj časa pač ^zadovoljiti s takim kruhom, kot ga je pekarna sposobna pripraviti. To pa nalaga kolektivu pekarne še večjo odgovornost, da stori vse, kar je v njegovi moči, za izboljšanje kvalitete kruha.
Na seji občinske skupščine so tudi grajali podjetje »Mlinotest« iz Ajdovščine, ki je, zlasti prve dni po uveljavitvi novih cen, dobavljalo pekarnam le belo moko, tako da ni bilo na voljo dovolj črnega kruha, čeprav je bilo povpraševanje po njem zelo veliko. Prav tako so menili, da »Mlinotest« ni bil upravičen zvišati ceno testeninam kar za sto odstotkov. Glede na sedanje cene moke, so testenine absolutno predrage. Qdborniki so zato z odobravanjem sprejeli izjavo okrožnega javnega tožilca tovariša Franca Bajca, ki je tudi prisostvoval seji in je zagotovil, da bodo vsi pristojni činitelji — od inšpekcijskih služb do urada za cene in pravosodnih organov — naglo in učinkovito ukrepali ter kaznovali kakršnokoli špekulacijo in neupravičeno dviganje cen, ker je nujno potrebno v vseh ozirih potrošnika zaščititi.
O trgovini na Tolminskem, so bili odborniki mnenja, da je še vedno slabo opremljena in nima dovolj strokovnega kadra, kljub temu pa je povprečje njihovih osebnih dohodkov višje od tistih v gospodarstvu, zato •o imeli nekatere pomisleke glede marže, ki je za nekatera živila določena v odstotkih, kar trgovini avtomatično zagotavlja višje cene, kot jih je imela do sedaj. Trgovci zato ne bodo zainteresirani, da bi nabavljali cenejše blago, ker čim višje bodo cene, tem večja bo tudi marža, to pa jih ne bo spodbujalo k iskanju notranjih rezerv, ki so nedvomno tudi v trgovini. Sicer pa so marže, ki jih je skupščina odobrila, nižje od prejšnjih in tudi nižje od tistih, ki jih je predlagalo trgovsko podjetje. Za premog in drva za kurjavo pa je bilo sklenjeno, da sme trgovina pri prodaji na drobno k nabavni ceni dodati
samo tolikšen znesek, kolikor je znašal dobiček trgovine pred 26. julijem. To pomeni, da se marža ne bo povečala, oziroma bo, glede na višje cene drv in premoga, v odstotkih celo manjša.
Obširno so odborniki razpravljali o potrebi uvedbe kontrole cen za obrtne in gostinske storitve. Že takoj po uveljavitvi gospodarske reforme se je
V nedeljo se je začela jesenska nogometna sezona
Foto: Milan Šparovec
• VELENJE:
Kako vaiševati v prosveti
Pred kratkim je bil v Velenju posvet občinskih 'organov z direktorji in predstavniki samoupravljanja prosvetnih ustanov o gospodarjenju v učno vzgojnih ustanovah. Z reformo, predvsem zaradi zmanjšane stopnje prispevka od osebnega dohodka, se je zmanjšal občinski proračun za 30%), kar predstavlja 173 milijonov dinarjev. Načelno je bil sprejet sklep, da za šolstvo ne bi trgali sredstev, treba pa bo tudi na tem področju skrbno varčevati in poiskati vse morebitne rezerve, da bi se ob velikem porastu življenjskih stroškov lahko izboljšali tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev.
Ob dejstvu, da manjka preko 170 milijonov in da tega denar-
namreč ugotovilo, da so nekatere obrtne dejavnosti, zlasti pa gostinska podjetja in zasebni gostilničarji, začeli močno dvigati cene skoraj vsem storitvam in uslugam, čeprav do tega niso bili upravičeni ali pa vsaj ne do take mere. Skupščina je zato sprejela sklep, da se začasno uvede družbena kontrola teh cen.
-jš-
ja občini nihče ne bo dal, je debata kaj hitro krenila na' pravo pot. Vsi so se načelno strinjali z mislijo, da varčevanje ne sme prizadeti osnovne dejavnosti šol, da je treba vse, kar je koristno za učence, obdržati in še naprej razvijati, vse ostalo pa čimprej omejiti.
Ugotovili so, da število oddelkov ne bo mogoče zmanjšati, saj štejejo že sedaj oddelki na centralnih šolah okrog 35 učencev. Ker je velik priliv otrok, bo treba jeseni povečati število oddelkov od lanskih 135 na 138 ali 139. Tudi pri prehrani in prevozih učencev z okolice se ne bo dalo dosti prištediti.
Največ debate je bilo okoli zmanjšanja administracije v šolah. Predlagali so, da bi ukinili mesta računovodij na šolah in ustanovili nekakšen računovodski servis za ustanove, ki se finansirajo iz proračunskih sredstev. Ker je bilo precej nejasnosti in s strani šol tudi nekoliko bojazni, bo posebna komisija proučila to vprašanje in tudi točno določila delokrog tega servisa.
Tajniško mesto bi še nadalje ostalo na šolah, prav tako bi še ostali pomočniki ravnatelja, ki bi imeli polovično učno obveznost. Predlagali so, da bi tudi ravnatelji učili dve uri na teden, da bi tako ohranili tesnejši kontakt s poukom.
• SLOV. KONJICE:
Manj uslužbencev v upravnih službah
V delovnih organizacijah na območju konjiške občine razpravljajo v teh dneh o tem, kako najbolje urediti osebne dohodke in samo delitev z ozirom ' na izvajanje novih gospodarskih ukrepov. Seveda istočasno tudi ugotavljajo zasedbo delovnih mest v proizvodnih in ostalih obratih. Večinoma bodo odločitve o osebnih dbhodkih in njihovih povišanjih, sprejemali šele v avgustu, ko bodo opravljeni tudi potrebni izračuni ter bodo znani še drugi proizvodni in ekonomski pokazatelji. V gospodarstvu se zlasti zavzemajo za ustrezno nagrajevanje strokovnih kadrov. Podobne razprave so tudi v javnih službah, zlasti tam, kjer so financirane iz proračunskih sredstev, le-teh pa bo po novih predpisih precej manj kot je bilo predvidenih v začetku leta. Na občinski skupščini v Slov. Konjicah so v zvezi s tem že sklenili, da bo pptrebno zmanjšati število uslužbencev v upravnih službah.	V. L.
...............................................................................................................................................................	...... ........................................................................................................................................................................................................................m........
PROIZVAJALCI »MIZARSTVA IN ŽAGE« V APAČAH PRIPOVEDUJEJO O SVOJI INTEGRACIJI
NA TRDNEJŠIH TLEH
V delovni kolektiv Mizarstva in žage v Apačah pri Gornji Radgoni sem prišel z eno samo željo. Rad bi zvedel, kako so pri njih gospodarili pred leti, ko so bili samostojno podjetje, in kako gospodarijo sedaj, ko so integrirani s Trgovskim podjetjem »Les« v Ptuju, ki je od njih oddaljeno po najbližji a dokaj slabi poti 60 km.
Odgovori na td vprašnje so me zanimali še toliko bolj, ker pri integracijah, pa čeprav sorodnih podjetij, naletimo med proizvajalci samimi pa tudi od strani političnih forumov na razne bojazni, ki pa so marsikje povsem neutemeljene.
Do leta 1952 sta bila to dva samostojna oorata, ki pa sta se že tedaj združila z namenom, da bi-močnejši kolektiv pač lažje konkuriral na tržišču, bil pa bi tudi — čeprav v manjšem obsegu — zaokrožeha industrija za predelavo lesa. Takrat sta se jZdružila obrata žaga in mizarstvo, vendar pa tudi združeno podjetje kljub temu ni moglo priti na zeleno vejo in bili so v nenehnih finančnih težavah z nerednimi prejemki, slabo organizacijo dela in zato ni čudno,
(ja so se v nepolnih 12 letih izmenjali kar štirje direktorji, trije računovodje in od nikoder ni bilo nobene moralne, kaj šele materialne pomoči...
Nekaj o takratnih težavah je povedala:
MARIJA PERPAR: »Mnogi izmed delavcev, ki so se tu izučili za kvalificirane delavce-mizarje, so zavoljo premajhnih in nerednih prejemkov kar množično odhajali iz podjetja v razne druge poklice. Mnogi so odšli tudi na delo preko meje,
, da bi pač lažje preživljali sebe in svojo družino; drugi, vzraj-nejši pa so zahtevali boljšo organizacijo dela, boljše odjemalce oziroma kooperante, ki bi lahko njihove proizvode tudi v redu in pravočasno plačevali.
Samo z raznimi tožbami smo v zadnjih nekaj letih, ko smo tako rekoč že samo životarili, letno izgubili v povprečju po tri milijone dinarjev. Seveda vseh težav le nismo bili sami krivi, kajti težave so nam delali predvsem naši kooperanti, ki nam tudi sami niso mogli v redu plačevati izvršenih del. Vse to nas je privedlo tako daleč, da smo prišli pod prisilno upravo.«
Mizarji so delali s primitivnim orodjem, proizvodnja je bila majhna niso pa imeli sredstev da bi lahko poskrbeli \ razširjeno reprodukcijo in so iskali, da bi se pač združili s kakim večjim in močnejšim podjetjem. Bilo je celo več variant in občinska skupščina v Gornji Radgoni je celo predlagala, da bi se preselili v samo mesto. Pogovarjali so se tudi z Marlesom iz Maribora, s katerim so že bili v kooperacijskih odnosih, vendar pa Marles ni pokazal razumevanja in tako je ostalo vse po starem, dokler se niso nekega dne konec leta 1963 pričeli pogovarjati o integraciji s samoupravnimi organi trgovskega podjetja »Les« v Ptuju in prav to podjetje je razumelo njihove težave. Razgovori o združit v so postajali iz dneva v dan jas nejši. Člani samoupravnih organov obeh podjetij so se medsebojno udeleževali sej upravnih odborov in o teh razgovorih sta bila redno obveščena oba kolektiva.
Trgovsko podjetje »Les« v Ptuju je takrat seveda obljubilo, da bodo z združi M jo sanirali razne finančne težave,
nudili potrebna sredstva za nabavo osnovnih sredstev ter poskrbeli za kamion, ki ga je podjetje zelo potrebovalo za razne prevoze lesa in drugih finalnih izdelkov. Povedali so, da se te obljube tudi počasi uresničujejo.
Povprašam, kako je sedaj s številom zaposlenih, ko so se združili z »Lesom«?
ANTON VAMBERGER: »Ko smo se integrirali z »Lesom« iz Ptuja, nismo imeli niti 50 ljudi. Mnogi so zaradi nemogočih delovnih pogojev in finančnih težav pred leti odšli iz podjetja. Danes je stanje že povsem drugačno ter je trenutno zaposle-
nih 74 ljudi. Ko pa se bomo preselili v nove proizvodne obrate, kar bo verjetno že letos za dan republike, bomo zaposlili še nekaj delavcev, za potrebe modernizirane in razširjene proizvodnje, saj bo delo v novih prostorih organizirano po tekočem traku in ne bo več zastojev in nepotrebnega tekanja iz obrata v obrat, pri čemer sedaj delavci izgubijo mnogo dragocenega časa.«
Ko sem že mislil, da v tem kolektivu ni več kaj novega, je prišel skozi vrata v pisarno obratovodja
FRANC LORBER, predsednik obratnega delavskega sveta,
ki mi je na kratko povedal, med drugim tudi tole: »V fem podjetju sem že od mladih nog in tu sem se izučil za mizarski poklic. Svojega delovnega mesta tudi ne nameravam menjati, kajti fluktuacija je zame bolj španska vas ... Način nagrajevanja mislimo še precej izboljšati, tako, da bo vsak proizvajalec nagrajen po vloženem delu, kar upam, da nam bo uspelo, ko se bomo preselili v nove proizvodne prostore.
Ob vsem tem bi pa rad povedal še tudi eno grenko. Večina članov kolektiva si sicer zelo resno in z voljo prizadeva, da bi več naredili in več ustvarili in mnogi celo presegajo svoje norme. Vsi ti se zavedajo, da delajo za sebe in za boljši jutrišnji dan. Žal pa imamo v naši sredini še nekaj takšnih članov kolektiva, ki vidijo pri nas zgolj osebne koristi ter koristi, ki jih daje zakon o socialnem zavarovanju. Nekateri so le preradi, posebno v letni sezoni »bolni« in svojo »bolezen« izkoristijo za razne domača opravila. Slej ko prej bodo pridni proizvajalci takšne člane kolektiva sami izločili iz naše sredine.
Prav tako pa je v našem kolektivu še novost tudi v tem, da smo se v zadnjem času že precej vključili tudi v mednarodno delitev dela, kajti precej svojih proizvodov že tudi izvažamo, predvsem v dežele s konvertibilno valuto.«	KO
Murska Sobota
NEZNANKE
OBČINSKEM PRORAČUNE
... Vsalido 'zmed nas se v vsakdanjem življenju privaja na spremembe, ki jih je prinesla gospodarska reforma in tako pač usklajujemo izdatke s prejemki V večji zadregi so gospodarske in delovne organizacije, v najmanj zavidljivem položaju pa so se znašle občinske skupščine z zmanjšanimi proračuni, ki so bili ze doslej do skrajnosti napeti. Čeprav lahko občine že danes izračunavajo, za koliko bodo po novem okrnjeni njihovi proračuni, pa ta izračun še ničesar ne pove, ničesar ne razreši. Občinske skupščine stoje orej Pred težkimi nalogami. V prvi vrsti bodo prisiljene popraviti prvotno porazdelitev sredstev občinskega proračuna. In pri tem bo postavljeno na tehtnico ljube ali neljube usode celotno področje družbenih služb. Zato nič čudnega, če nas v danem položaju najbolj zanima, kako kanijo v posamez-mn občinah reševati njihovo problematiko in predvsem še problematiko

;;yy-;.-v; .v.v.v.;. .-


Na obisku v nekaterih slovenskih Obrnah sem se po naključju najprej usta-ua v Murski Soboti, ki je v dvakrat kočljivem položaju. Poleg tega, da so nekatere odredbe in ukrepi gospodarske Reforme že itak prizadeli občinski pro-^ačun, ga bodo zmanjšale zdaj še posie-a>ce hudih obmurskih poplav. V kakih štiridesetih poplavljenih vaseh s stotinami . arov zemlje, stanovanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji je ogrožan predvsem obstoj privatnih kmetov, tako bo občina morala zmanjšati njihovo davčno obvezo kar za nekaj dese-.lh milijonov. Kolikšna je'celotna škoda ta koliko manjši bodo potemtakem ob-c'hski dohodki od davkoplačevalcev, za 2daj v Soboti še niso mogli -oceniti, niti ne vedo, če jim bo republika voljna kaj Pomagati. Seveda na pomoč računajo, in to upravičeno, vsota občinskega proraču-Pa pa je kljub temu še vedno neznanka.
Razumljivo je, da si občinski možje hudo belijo glave, kako bo minilo letoš-nJe leto in da so malce nejevoljni, ko ne ''edo, s kolikšnimi sredstvi bodo odslej tahko gospodarili, čeprav bi morali že 2daj o teh sredstvih korenito razprav-tjati in pripravljati vsaj osnutke za rebalans občinskega proračuna. Jesen je harnreč pred vrati.
. Iz razgovora s podpredsednikom soboške občine tovarišem Stefanom Tothom in načelnikom za finance tovarišem Martinom Perdigarjem sem sicer }hdela, da v občini že imajo, v mislih, koga bi se dalo letos »priškrtniti« za di-har, da bi ne bile na slabšem tiste pa-hoge družbenih služb, ki jih ne kaže na boben način zanemariti, niti za pol leta, m kje bi se našli rezervni dinarji. Toda Vsi njihovi načrti so še tako zelo v zraku, da si je nemogoče naslikati vsaj obrisne podobe, kako bo življenje v soboški komuni v prihodnjih mesecih. Na vsak način pa bo občina dala zaenkrat Vsem službam toliko sredstev, kolikor lih najbolj nujno potrebujejo, in zdaj je 8eveda vprašanje, koliko kdo potrebuje tu kaj smatra občina za najbolj nujno.
ŠOLSTVU MANJ INVESTICIJ, SICER PA...
Tovariš podpredsednik je omenil, da lih bodo zreducirana proračunska sredstva verjetno prisilila zmanjšati sredstva tudi družbenim službam, celo šolstvu, čeprav bi šolstvo že doslej, potrebovalo več denarja, kot pa so mu ga hiogli dajati. Pozneje sem videla, da ima v mislih predvsem zmanjšanje investicij v šolstvu, razen za najbolj pereče pri-biere, ter iskanje notranjih rezerv znotraj šolskih kolektivov. To, da razmiš-•jajo v Soboti, kako bi odpustili na šotah tajnike, računovodske posle pa, ki lih je doslej opravljal na vsaki šoli računovodja, združili v enem samem računovodskem centru za več šol hkrati, bi pravzaprav nič novega in bi se verjetno dalo uresničiti. Bolj originalna je bjihova zamisel iskanja notranjih rezerv Pri samih prosvetnih delavcih. Ravnate-t.ii šol imajo na primer manjšo delovno Ob\’eznost od drugih učiteljev, ali' pa so te obveznosti sploh oproščeni. V poslednjem času se je po nekaterih šolah bazpasla navada, da poučuje tudi po-biočnik ravnatelja manj od svojih ko-jegov. Tu bi se vsekakor res našle notranje rezerve, vendar le v primerih, ee' bo občina v bodoče terjala od šol •banj raznoraznih administrativnih poročil, če bodo šole imel dovolj denarja, rta ne bo ravnatelj neprestano tekal ,od Poncija do Pilata'in prosjačil za že odobrena sredstva in končno, če bodo sami Šolski kolektivi uvideli, da tako iskanje rezerv ne gre na škodo organizacije in vsebine pedagoškega dela. Na soboški °bčini so se namreč potožili, da se prosvetni delavci že itak premalo priprav-tjajo na pouk, ker si zavoljo dohodkov bakopljejo na rame preveliko število badur na nezasedenih delovnih mestih. Ce so torej delovna mesta nezasedena, be kaže grajati nadurnega dela, marveč spodbujati šolske kolektive k boljši kadrovski politiki. To pa, čeprav nisem tega vprašanja v Soboti posebej pro- J hčila, velja pa menda tako za njeno komuno kot za vrsto drugih, ni tako preprosto: ali prosvetnih delavcev ni moč dobiti, ali pa jih zavoljo premajhnih sredstev ni moč zaposliti.
^Ce osnovnim šolam v murskosoboški občini ne preti ravno »denarna nevar-bost«, pa bo v jeseni nadvse pereče fi-barciranje srednjih šol. Medobčinski sklad doslej sicer še ni bil povsem brez denarja, ker ga je pač 'dotirala matična občina na račun svojih celoletnih obvez-bosti. Zdaj je obveznosti domala porav-bala, do konca koledarskega leta je še bekaj mesecev, njen proračun pa se je biočno okrnil. Čeprav problematika financiranja drugostopenjskega šolstva be sodi neposredno v to pisanje, je za-
voljo akutnosti ni moč povsem spregledati.
LOV NA SKRITE REZERVE
V Soboti so mi omenili na prvem mestu občinsko upravo. Že na novo sistemizirajo delovna mesta in nadrobno proučujejo, koliko dela lahko opravi uslužbenec V polnih sedmih urah. Na podlagi tega bodo seveda nekaj ljudi odpustili, od preostalih pa seveda zahtevali, da bodo delo dejansko opravili v rednem delovnem času, zakaj če ga ne bodo, ga bodo morali pač popoldne, vendar brez plačanih nadur. Prihranki z ukinitvijo nekaterih delovnih mest pa se bodo — žal — v polni meri pokazali šele v prihodnjem letu. V občinski upravi so že zmanjšali število službenih potovanj na minimum, prav tako materialne izdatke, nameravajo pa še znižati ali morebiti v celoti ukiniti dnevnice za potovanja po domači komuni. V prid tega; da so se res temeljito lotili iskanja notranjih rezerv v svoji sredi, govori tudi način ugotavljanja pravkaršnje škode elementarne nesreče. Prizadeti kmetje naj namreč pošljejo prijave na krajevne skupnosti. Potem bi predstavniki teh- skupnosti s pomočjo kmetijskih strokovnjakov ocenili' višino škode na posameznih kmetijah in na celokupnem območju. Tako se bo občina ognila velikih stroškov za raznorazne komisije in zapisnike. Seveda bodo upravni organi občine proučili materiale krajevnih skupnosti in ko jih bodo odobrili, bodo poslali krajevnim skupnostim odlok o celotni višini odpisanega davka na njenem teritoriju. Posamezne primere naj potem rešujejo skupnosti same. Idealnih rešitev — tega se v Soboti zavedajo — ne bo, sicer pa jih je v takih primerih tudi težko najti.
Zdi se mi, da se v Murski Soboti tako.težkp pripravljajo na rebalans občinskega proračuna tudi zato, ker se zavedajo, da dosedanjih sredstev, predvsem družbenim službam, ne gre zmanjševati, da pa bo do zmanjšanja kljub temu prišlo. Posledice bodo v tem primeru gotovo hujše kot v kaki drugi občini, zakaj soboška zavoljo svoje industrijske nerazvitosti že itak dobiva republiško dotacijo.
ALA PECE
Preplavljena pomurska domačija
Foto Marjan Ciglit
Izobrazbena 'raven proizvajalcev
Analiza o kadrih in potrebah izobraževanj a v občini Gornja Radgona
Čeprav pišemo iz leta v leto, že samo v našem časopisu, kako nujno je, da bi v vsaki občini poznali izobrazbeno strukturo svojih proizvajalcev in na podlagi te strukture načrtoval? kratke in dolgoročne potrebe po kadrih, spodbujali k izobraževanju in šolanju ter bili, kar se kadrov tiče, v neposrednih stikih z delovnimi in gospodarskimi organizacijami, je tega v življenju pravzaprav zelo malo. "Več je teh analiz nedvomno v posameznih delovnih organizacijah in še tem se vse prevečkrat izgubijo v predalih. Kolikšna nelogičnost, zakaj delo, načrtovanje dela in razvoja — načrtujemo pa neprestano — ne more mimo ljudi. Hkrati ne smemo pozabiti, da tudi analize, če so in jih nihče in nikjer ne upošteva, izgubijo svoj pomen.	*
V Gornji Radgoni so se občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet domenili že v prvi polovici lanskega leta, da bodo pretresli izobrazbeno raven proizvajalcev, primerjali njihovo izobrazbo z delovnimi mesti in zahtevami tega mesta, kjer so zaposleni, ter skušali perspektivno reševati tako izpopolnjevanje že zaposlenih kot šolanje in pridobivanje novih kadrov. K delu so pritegnili vse delovne in gospodarske organizacije v občini. Po prvih zbranih podatkih in analizi sta sklicala občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet plenum, na katerem so razpravljali o kadrih, v jeseni in letošnjo pomlad so prvotne podatke dopolnili, pravkar jih nameravajo ponovno dopolniti in sklicati spet plenum, da bi pregledali in ugotovili morebitne uspehe, neuspehe in vzroke zanje.
Radgonska analiza dokazuje, da izvira najhujše zlo v kadrovski politiki že iz pomanjkljive sistematizacije delovnih mest, tako v gospodarstvu kot družbenih službah. Ce bi namreč primerjali neko podjetje v Gornji Radgoni.
značaj njegove proizvodnje in zahteve po organizaciji te proizvodnje s podobnim podjetjem v kaki drugi občini, bi videli, da je sistematizacija delovnih mest v radgonskem podjetju res odraz le trenutnih kadrovskih težav, Verjetno -pa tudi odraz nerazumevanja zahtev proizvodnje in premajhne želje po čim večji in boljši produktivnosti. To poslednjo domnevo podpira namreč dejstvo, da delajo tudi na tistih, že tako premalo številnih sistematiziranih delovnih mestih, ki zahtevajo določeni profil kadra s srednjo, višjo ali visoko šolo, ljudje z neustrezno izobrazbo. V gospodarstvu na primer je zaposlenih na mestih, ki predpisujejo neko višjo šolo, le 34 % ljudi, ki so tako šolo tudi res dokončali. Se huje je v negospodarskih dejavnostih, v državni upravi in družbenih službah,- kjer pa zmanjšuje ta odstotek predvsem šolstvo. V prosveti je preveč kadra s srednjo strokovno izobrazbo, premalo pa z višjo, kar ni neka specifičnost radgonske občine, marveč vsesplošen pojav. V Sloveniji nam namreč primanjkuje kar nad dva tisoč predmetnih učiteljev.
Delovne in gospodarske organizacije tožijo, da nimajo dovolj visokokvalificiranega kadra. Vprašanje je — analiza nanj ne more odgovoriti — če tedaj, ko kader dobijo, zamenjajo na delovnem mestu, ki terja visokošolsko izobrazbo, »priučenega« proizvajalca s strokovno usposobljenim, ali odprejo za prišleka novo delovno mesto.
Hudo nezadovoljiva je v Radgoni tudi struktura vodilnega kadra (seveda ni taka samo v Radgoni!), od katerega ima le 5,9 % visokošolsko izobrazbo, nad 30 % pa nižjo ali celo samo osnovnošolsko. V zaključkih analize, ki na eni strani kritično pretresajo pomanjkljivi izobrazbeni nivo vodilnih uslužbencev, pa hkrati piše: »Čeprav nas ne sme zavarati prepričanje, da je pri vodstve-
nih kadrih predvsem potrebna strokovna izobrazba, je treba vendarle dopuščati ugotovitev, da je poleg ostalih vodstvenih sposobnosti, ki so potrebne vodilnim ljudem, vendarle potrebna tudi ustrezna strokovna izobrazba.« Taka kompromisna stališča vodijo le na slepi tir. Izobrazba na nekem delovnem mestu namreč je potrebna ali pa ne. In praksa dokazuje, ko bi pri nas vselej in povsod »sedeU« na vodilnih mestih ljudje z dovoljšnim strokovnim znanjem, bi bilo danes marsikaj drugače.
Prvi lanskoletni podatki radgonske analize o strukturi in potrebah kadra še ugotavljajo, da jim. primanjkuje v gospodarstvu kar veliko število pdkvalifi-cirane in priučene delovne sile. Z meseci so se te potrebe — vsaj po podatkih analize — zmanjšale. Vprašanje je, če so se zmanjšale zavpljo spremenjene kadrovske politike v gospodarskih organizacijah ali zavoljo česa drugega. Deino pa je vzrok temu tudi izobraževanje in šolanje, ki so se ga lotili v Radgoni z veliko žlico. Strokovno izobražujejo delavce ali kar v podjetjih s pomočjo delavske univerze ali na sami; delavski univerzi, gospodarske, delovne organizacije in tudi občina pa štipendirajo redne in izredne študente na visokih, višjih in srednjih šolah. Videti je,
- da so v Radgoni uvedli v lanskem šolskem letu pameten,in premišljen način štipendiranja. In denarja za štipendije ni zmanjkalo niti ob gospodarski reformi. Ce pa že govorimo o izobrazbeni strukturi radgonskih proizvajalcev, pa ne. smemo mimo dejavnosti delavske univerze, ki bo s svojimi oddelki osnovne šole za odrasle v nekaj letih gotovo občutno zmanjšala procent proizvajalcev, ki danes nimajo dokončane osemletke. Delovni kolektivi osnovno šolanje svojih delavcev močno podpirajo in jim ga v celoti ali delno tudi finansiralo.
A. P.
lapčoih 7 S odslolkov
Analiza o izobrazbeni stopnji vodilnih uslužbencev v gospodarstvu nam odkriva izredno bedno izobrazbeno podobo. Tako so izračunali na območju nekdanjega celjskega okraja, da je v industriji kar 71 % vodilnih uslužbencev brez ustrezne izobrazbe in od tega je celo 18 % takih, ki imajo za tri stopnje nižjo izobrazbo, kot je predpisana. Ali bolj točno povedano: 18 odstotkov vodilnih uslužbencev je priučenih delavgev.
Odstotek 71 pa se še nekajkrat ponovi, a -v drugačni zvezi. Tako kažejo izkušnje, da je 71 % delovnih organizacij zaposlovalo v industrijski proizvodnji nekvalificirane delavce na delovna mesta, ki zahtevajo kvalifikacijo. V teh delovnih organizacijah si vsa leta niso prizadevali, da bi kvalifikacijsko strukturo izboljšali z dodatnim izobraževanjem. Odtod izvira tudi slab kvalifikacijski sestav delavcev, ki pogosto menjajo podjetja in se med eno in drugo zaposlitvijo zatekajo na zavod za zaposlovanje. V celjskem zavodu za zaposlovanje je redno v seznamu nezaposlenih 90' odstotkov nekvalificiranih delavcev.
Ob vsem tem se vprašujemo, kdo bo končno utrdil pot izobraževanju in bolj pametnemu kadrovanju. Enainsedemdeset odstotkov vodilnih uslužbencev, ki so zavozili dosedanjo kadrovsko politiko — gotovo ne. Pač pa tiste zdrave sile, ki so v vsakem kolektivu in ki so že danes z lastnim delom pokazale, da vlečejo razvoj naprej.
I. V.

Humoreska
Ko sem končno po številnih peripetijah in preračunavanjih pozitivnih in negativnih točk dobil stanovanjsko odločbo, se je v tisto hišo, za katero se je glasila moja odločba, naselilo že pet družin:
profesor z ženo in taščo, mesar z ženo in svakinjo, trgovec z enim otrokom in ženo, grobar brez žene in s petero otrok in zdravnik z ženo brez otrok.
Neka stvar me je takoj po vselitvi razžalostila in razočarala. Od vseh pet družin nihče ni z nikomer govoril — in to samo zaradi tega, ker so se skregali okrog nekega navadnega vedra za deževnico. Jaz pa sem človek veselega značaja in kar je še važnejše, sem aktivni bojevnik za popolno razumevanje med ljudmi in zavoljo vsega tega* tega nisem mogel dovoliti. '
Uporabil sem vso svojo avtoriteto in tudi vso svojo moralno moč in po nekaj dneh smo postali najboljši prijatelji.
Od tistikrat smo tekmovali, kdo bo komu največ pomagal. Jaz pa sem postal človek, sposoben za urejanje vsakega nesporazuma. ,
Priznati pa moram, da je grobar še nadalje ostal nekako rezerviran, meni pa kot veselemu človeku, je
Mi vse izgubljeno
bilo to vseeno, če ta človek hiše smrti stoji ob strani.
Minevali so meseci v miru in medsebojnem razumevanju.
Nekega dne pa je zdravnik potrkal na moja vrata:
»Zelo mi je žal, sosed, toda bolovanja vam ne morem več podaljšati.«
»Toda jaz...« sem jecljal začuden in pretresen, »... jaz sem vam pa lahko storil marsikakšno uslugo.«
»Nič ne pomaga. Minilo je nekaj dni, odkar so pri nas razmere zelo zaostrene. Prišla je tudi višja komisija ... In veste, kako je ...«
»Pa ‘dobro, sosed ... na svidenje!...«
Naslednji dan me je obiskal profesor:
»Vaš sinko bo moral ponavljati razred. Jaz bi mu še nekako »spustil«, da bi šel naprej, toda inšpektor... Ostro je, sosed, ostro je letos.«
»O, seveda, razumem. Na svidenje!«
Še isti večer mi je mesar sporočil, da je dobil tabelo, po kateri mora prodajati potrošnikom določene odstotke kosti, trgovec pa me je obiskal in dejal, da bo v njegovi trgovini v kratkem inventura in bo po novih gospodarskih ukrepih kupovanje »na kredo«, propadlo. Osamljen in razočaran sem drugega dne potrkal na vrata soseda grobarja:
»Rad bi vas nekaj vprašal, sosed.«
»Kar recite, vse kar lahko storim, bom storil za vas, čeprav doslej še nikoli nisem od vas zahteval kakšne usluge.«
»Prav imate, glejte, do nedavnega sem gojil iluzije o popolnem razumevanju med ljudmi. Zdaj pa so na žalost vse te iluzije za vedno propadle in rad bi videl, če bi bili tako ljubeznjivi, da bi jih pokopali.«
»Seveda, sosed, kako da ne ...«
In odšel sem zadovoljen, kajti uvidel sem, da so na svetu še prijatelji in da še ni vse izgubljeno.
ŠTEV A SREČKOVIČ
Ullll!l!mlllllll!!l!llll!llllll!l!ll!l!!!!lll!!!l!l!||l!l!lll!l!i!l!l!l!l!ll!!l!ll||||il|||||i:i||l!l|l!!!l!l!i!l!llllll!li||!l!|||||!||||!||!!!||||||||||||||||||!||||!|||||||||||||||| !INI!lll!!llllllll!l!lll!!lil!lll!ll!l!l!l!l||||||l!lllll!llllllll!l!l!ll!lll!lll!l!lllllllllllllllllll!llllllll!l!llllllll!llllin^
M
=
n p na m.pstn.!
ZA VSAK PRIMER Tudi v prostem času se ne ločim od svojega delov-
Križcmka
t	2	3	<-	S		6 |
7					!Pi mm	
s			m	7	lo	
f/			12	m	13	
M		1	IS	le	v	
		17				
/a	19					
2o				n	21	
23		g **		25		
26		27	a	28		
	S	29	3o			
3t						
Vodoravno: 1. jezikoslovec, 7. trava tretje košnje, 8. kraj med Novigradom in Porečem, 9. vrsta jastreba, 11. otok v za-darskem arhipelagu, 13. kazalni zaimek, 14. znak za kemično prvino, 15. reka v Belgiji, 17.
rastlina, kater listi so bili vzorec za okras korintskih stebrov,
18.	gorišče (fiz.), 20. koralni otok, 21. avtomobilska oznaka Južne Rodezije, 23. veznik, 24. mozo-ijavost, 26. kratica močnega eksploziva, 28. jugosl. otok, 29. znanaka znanih švicarskih ur, tudi grška črka, 31. kdor kaj zataji, odpadnik.
Navpično: 1. elementarna količina sevane energije, 2. najstarejši prevod biblije v latinščino, 3. varuhi domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 4. samoglasnik, 5. izrastek na glavi, 6. član sveta starih v Sparti, 10. angleško mesto ob Temzi, znano po eni najstarejših univerz, 12. štukaturno gradivo, tudi preproga iz trstike, 16. naselje, 17. veznik, 18. činitelj, delovodja,
19.	moško ime, 21. čistoča, 22. popust, odbitek, 25. prepir, 27. glas, 30. osebni zaimek.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. kenotaf, 8. Elektra, 9. sito, n, 10. Oto, 11. pat, 13. Na, 14. Lamo, 15. sarmam, 16. prepir, 18. retor, t, 20. emir, 21. PO, 22. Z(ajec) I(van), 23. til, 24. Izabela, 27. rabukar.
® VODNE ČRPALKE IN ELEKTROMOTORJE ZA KMETIJSTVO
DOBITE S POPUSTOM, CE PLAČATE S TUJIMI PLAČILNIMI SREDSTVI — DEVIZAMI.
S POPUSTOM (ZA DEVIZE) PRODAJAMO TUDI NASE
s
OSTALE PROIZVODE.
NAČIN PLAČEVANJA:
1.	z efektivno tujo valuto,
2.	s čeki in traveller čeki,
3.	z nakazili preko banke,
4.	z nakazili iz inozemstva.
Tuja plačilna sredstva nam lahko pošljete tudi po pošti. Priporočamo, da se v ta namen poslužite denarnega pisma.
Zahtevajte obširne opise naših proizvodov, strokovne nasvete in ponudbe pri nas in pri naših predstavništvih:
— ELEKTROKOVINA. Beograd, Obiličev venac 23 — ELEKTROKOVINA, Zagreb. Marinkovičeva 5 — ELEKTROKOVINA. Ljubljana, Strmi pot — ELEKTROKOVINA. Sarajevo. Skenderija 7/II — ELEKTROKOVINA. Skopje. Bulevar JNA 6 A
TRŽAŠKA št. 109, p. p. 75: Telefon: 31-130; Telex: 033-31; Telegram: ELKO Maribor


Spored RTV Ljubljana za teden od 19. avgusta do 25. avgusta 1965
ČETRTEK
19. avgusta
4.30—7.00 Dobro jutro! — a. 00—0.05 Poročila in dnevni koledar — 6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Dopoldanski domači peie-mele — 8.25 Lahka glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Petnajst minut za najmlajše — 9.30 Zabavni zvoki — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —	10.15
Spored znamenitih arij z Ijuo-Ijanskimi opernimi pevci —
11.00	Turistični napotki za tuje goste — 11.15 "Nimaš' prednosti!
—	12.05 J. Haydn:	Simfonija
št. 7 v C-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez zelene trate — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Kratke koncertne skladbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05
Koncert ob 17.05 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila —	19.05
Glasbene ,razglednice —	19 30
Večerni radijski dnevnik —
20.00	Četrtkov večer domačin
pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — Goethejeva lirika — 21.40 Glasbeni nokturno —	22.10 Nočni akordi —
22.05	Iz sodobne glasbe — 23.00
—	22.?-5 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PETEK
20. avgusta
4.30—7.00 Dobro jutro! —
5.00—5.05 Poročila jjfi dnevni koledar —	6.00—6.w Jutranji
radijski dnevnik — 7.15 Jutranji operni koncert — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Slovenske instrumentalne skladbe — S.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
19.15	Lahka glasba — 10.35 Naš
podlistek —	10.55 Glasbena
medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Slovenski samospevi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas —
13.15	Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ...	—	14.05 »Planšarska
svetba . . .« — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert "po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov zabavne glasbe — 18.45 Kulturni globus —	19.00
Oovestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —	20.00 Lahka
glasba — 20.30 Mojster polifonije Jacobus Gallus-Petelin-Carniolus — 21.00 Petnajst minut z ansamblom AVeekend -
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 V svetu jazza — 22.50 Literarni nokturno
SOBOTA
21. avgusta
4.SO1—7.00 Dobro jutro! — 5.PO—5.05 Poročila in dnevni koledar —	6.00—6.10 Jutranji
radijski dnevnik —	6.30—6.35
Napotki za turiste — 7.15 Zvoki za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Violina, rog, čelo in klavir koncertirajo z orkestrom — 9.00 Počitniško popotovanje od sliani do strani — 9.15 Na^i skladatelji mladini — 9.30 Igrajo tuje pihalne godbe — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Pesmi in plesi iz Jugo-
slavije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Sopranistka Leontyne Priče v dveh Verdijevih operah —	12.30
Kmetijski nasveti — 12.40 Prek sončnih dobrav — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.20 Priporočajo vam ...	—	14.05
Drobne skladbe za soliste — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo' — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo — Id.30 Amaterji pojo —	16.00
Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz baleta Ohridska legenda Stevana Gri-stiča — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu —
18.15	Melodije tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radi'ski dnevnik — 20.00—22.00 V soboto zvečer s plesom — 20.30 Kenry Cecil: Obe plati postave
—	6. epizoda: Pri belem dnevu
NEDELJA
22. avgusta
6.00—7.00 Dobro jutro! — 6 05—6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.15 »Zabučale gore
—	zašuraell lesi . . .«	— g.05
Mladinska radijski igra — Lado Kopecki: Na pomoč, kradem — 8.45 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	I. — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.20 Iz arhiva partizanskega pevskega zbora Srečko Kosovel p. v. Rada Si-manitija — 10.40—11.45 Lahka glasba — vmes ob 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje, goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - n. —
13.15	obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.15 Pred domoča hišo — 14.00 Pri španskih in starih italijan-skih skladateljih — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Deset minut z majhnimi zabavnimi ansambli
—	16.00—19.00 Nedeljsko šport-
no popoldne — vmes ob 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —^20.00 Mojstrske partiture — 21.00 Športna Poročila — 21.10 Melodije raznih narodov — 10 oddaja: Na severu Evrope od Nizozemske do Finske — 22.10 Godala v noči — 23.05 Za pies igra plesni orkester HTV Ljubljana — 22.00—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
23. avgusta
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5 00—5.05 Poročila in dnevn* koledar —	6.00—6.15 Jutranji
radijski dnevnik — 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe —
8.05	Ansambel Borisa Franka in trio Avgusta Stanka — 8.30 Pol ure za domačimi /majhnimi ansambli zabavne glasbe —
9.00	Za mlade radovedneže —
Sprehajamo se po svetu — 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu — 9.30 Iz baleta Cajna punčka Rlsta Savina — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pesmi Jakova Gotovca — 10.35 Naš podlistek —	10.55	Glasbena
medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Igrata violončelista Antonio Janigro in Pablo Casals — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmj — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam.,.. —
14.0-3 S poti po Romuniji . . . —
15.00	Popoldanski radijski
dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo —	15.30	Poje zbor
JLA p. v. Milana Bajšanskega in Slobodona Krstiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — is.OO Poročila
—	aktualnosti doma in po sve-
tu — 13.15 »Signali« — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dhevnik —	20.00 Izbral!
smo vam — 21.05—23.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb
—	23.05 Po svetu jazza
TOREK
24. avgusta
4.30—7.00 Dobro jutro! — 5 00—5.05 Poročila in dnevni V-o-ledar —	6.00—6.10 Jutranji
radijski dnevnik — 7.15 Po sledeh nekdanjih plesov — 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Iz narodne zakladnice —
9.00	Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Zvoki iz studia 14 — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Odlomki iz Bizetove Carmen d ameriški izvedbi — 11.00 Turi stični napotki za tuje goste —
11.15	Nimaš prednosti! — 12.05 Jules Massenet — Slike iz Alzacije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . .
—	14.05 Skladatelj MendelS'
sohn govori — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni intermezzo —	15.30 V torek
nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavnih melodij
—	18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Majhen recital pianistke Hilde Horakove — 20.20 Radijska igra — 21.14 Serenadni večer — 22.10 S popevkami pn svetu — 23.05 Uroš Krek: Kon-eertantna glasba za fagot, godalni orkester in timpane
SREDA
25. avgusta
4.30—7.00 Dobro jutro! " 5.00—5.05 Poročila in dnevni koledar —	6.00—G.10 Jutranji
radijski dnevnik — 7.15 »KK so moje rožice ...<■< — 8.05 b6' pe melodije — 8.25 Jutranji di' vertimento — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Mladin' .->ki zbori pojo — 9.30 Zabavah vas bodo ansambli; Mojni!r Sepe Jože Privšek in Jnž® Kampi č — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Staro* j italijanske koncertne arije P°' je baritonist Rudolf Šutej 'l \
10.30	Človek in zdravje —	I
Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 11.00 Turističn napotki za tuje goste —	I
Nimiš prednosti! — 12.05 PrJ' z->ri iz opere Car in tesar Al' berta Lortzinga — 12.30 Kme' tijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v izvedbi mali’1 vokalnih ansamblov —	13-^
Obvestila in zabavna glasba "
13.30	Priporočajo vam ...	1
14.05	Iz koncertov in simfonij j
—	15.00 Popoldanski radijski j dnevnik — 15.20 Zabavni ih' j termezzo — 15.30 Poje zbor i7j Pamplone — 16.00 Vsak dan za j vas — 17.05 Koncert ob 17.95 "j |
18.00	Poročila — aktualnosti , doma in po svetu — 18.15 I7 fonoteke Radia Koper — 12-40 | Naš razgovor — 19.00 Obvestila ,
—	19.05 Glasbene razglednice
19.30	Večerni radijski dnevnik i
—	20.00 Giuseppe Verdi: Tra-viata, onera v treh dejanjih " 22.10 Od popevke do popevk«
22.50 Literarni nokturno