Potek X. pokrajinske skupšcine UJU, poverjenlštva Ljubljana. V prijazni dolenjski metropoli, kjer je zborovalo pred 2 desetletji tedaj še strankar* sko razcepljeno slovensko učiteljstvo, se je ob temnozeleni Krki letos vnovič zbralo, toda zdaj stanovsko enotno organizirano, na svoji jubilejni skupščini. Novo mesto — rimski Neostadium, ki so ga že v TII. stoletju po Kr. zaman napa* dali Goti in ga je razrušil silni Atila, je vno« vič pozidal avstrijski vojvoda Rudolf IV. in mu podelil s posebnim pismom mestne pra« vice leta 1365. Od tedaj izvira ime Rudolfovo (Rudolfswert). Posebno v XV. in XVI. sto= letju je mesto preživljalo hude čase. Napadali so ga Turki, večkrat je pogorelo, njegovo prebivalstvo je decimirala kuga. Slovela pa je njegova okolica že tedaj po dobrem vinu in žlahtnem sadju. Danes je ta del naše ba* novine — dasi pravi biser naravnih krasot — malo znan. ' : V ta raj naše zemlje je pohitelo te dni učiteljstvo in bilo zadovoljno, da si je izbjalo baš Novo mesto za začasni sedež svojega vsakoletnega parlamenta. Sprejem, ki ga je bilo deležno, simpatije in pozornost, s kalero so spremljali meščani naše delo, z zastavami okrašena poslopja, nemala požrtvovalnost naših stanovskih tovarišev (tovarišic), ki so se potrudili, da so goste zadovoljili v vsa= kem oziru, vse to je dvignilo ugled skupščine same in stanu, a udeleženci so z nje odnesli domov najprijetnejše utise. Slovensko učitelj« stvo ne išče vnanjega pompa, ne zahteva zase ničesar — ker mu je vse to tuje, je pa hvaležno za spontane izraze priznavanja svo« jega ugleda, ker ga krepi po tem zavest pri« znanja za trud in delo med narodom. Ravno 10 let je minulo od ustanovitve UJU. Po tedaj sprejetem čl. 2. njegovih pra* vil je bilo in je v njem prostora za vse jugo* slovensko učiteljstvo brez izjeme. Učitelj« stvo je upalo, da je z ustanovitvijo UJU li« kvidiralo enkrat za vselej s preteklostjo. Zal, da ni bilo tako. Realnost ga je kma« lu poučila, da je tradicija močnejša od vseh teorij, in da ne zadostuje za uresničenje pro* gramov samo navdušenje za stvar. Že ime samo — UJU je bilo sporno in spotikali so se vanj premnogi, ki so živeli v zgodovinskih tradicijah ali iz kakih drugih vzrokov omalovaževali jugoslovensko ime. Da so bili tedaj Slovenci v borbi za ]wgoslovenski naziv organizacije na pravi poti, je pokazal zgodovinski 3. oktober 1929., ki je pometel z dotedanjo politično in drugačno navlako in dal domovini edino pravilni naziv in sankcioniral idejo jugoslovanstva v življe« nju naše mlade kraljevine. Ni še sicer vse jugoslovensko učiteljstvo v eni organizaciji, še ni povsod trdnega mo= stu med preteklostjo in sedanjostjo, pone* kod je tudi precej apatije in tpomanjkanja smisla za organizacijo. Toda slovensko učiteljstvo prednjači v tem in daje v vsakem oziru lep vzgled sta« novske zavesti. Popolnoma je zabrisalo sle* dove preteklosti, razpustilo organizacije, te« melječe na strankarskih temeljih in danes je v UJU — poverjeništvo Ljubljana — zdru« ženih nad 83% učiteljstva — to je 2896 od 3486 — in le 590 je še neorganiziranih, a med njimi gotovo nad polovico, ki so idejno pri nas, a stoje iz kakšnih posebnih vzrokov zw naj naših vrst. Potek skupščine. Novomeška skupščina je potekla sledeče: V petek 18. julija dopoldne po prihodu ljubljanskega vlaka seja ožjega sosveta, po= poldne istega dne seja širjega sosveta, v so= boto 19. julija in v nedeljo 20. julija pred* poldne skupščina — delegacijsko zborovanje. V soboto popoldne so zborovali odseki. Seja ožjega sosveta se je vršila v salonu hotela Koklič in je pri* pravila gradivo za popoldansko sejo širjega sosveta in za delegacijsko zborovanje. Navzoči so bili vsi člani ožjega sosveta razen tov. Regine Gobec, ki je na študijskem potovanju po Nemčiji in je svojo odsotnost opravičila. Sejo širjega sosveta je otvoril ob 5. uri popoldne 18. julija v te« lovadnici nove osnovne šole poverjenik An* drej Skulj. Udeležilo se je seje 13 članov ožjega sosveta in 28 društvenih predsednikov, oziroma namestnikov. Po kratkem nagovoru je poverjenik pre« čital imena vseh odsekov, ki jih je 9, in opo« zarjal na njih važnost. Podal je točna navo« dila, kako naj delajo, da ne bo nikakih pri« tožb, nakar je čital strokovni tajnik predloge ožjega sosveta glede njih sestave. Predlogi so bili sprejeti z izpremembami in dopolnili, kakor sledi: 1. Verifikacijski odsek ostane neizpre* menjen. 2. V gospodarski odsek vstopita še tov. Lešnik Mirko in Pinterič Drago. 3. V šolskosupravni odsek pridejo name= sto tov. Velnarja Josipa in Doljaka Valenti= na Grogl Feliks, Štraus Karel, Sotošek Zdrav* ko in Šeško Ivan. Za zastopnika poverjeni« štva je imenovan Lampret Fortunat. 4. V odsek za stanovski in pedagoški tisk ter pravila pridejo Šestan Dušan, Šinigoj Asto in Doljak Valentina, namesto Šterka Davo* rina in Zehrer Vilka. 5. Odsek za mladinski tisk se izpopolni s tov. Šterkom Davorinom, Klemenčičem Vla= dom, Polakovo Marijo, Pirnatom Viktorjem, Tajnikom Milošem, Rusjanom Ambrozijem, Sumpererjem Ivanom in Žehelj Alfredom. 6. Iz odseka za nadaljevalno šolstvo sta bila črtana tov. Vauda Mirko in Tajnik Mi« loš. Vstopijo vanj Lušin Alojzij, llvanjšič Ljudevit, Vreček Alojzija in Mervar Marija. 7. V odsek za narodno izobraževanje vstopita še Samec Franc in Rupnik Marija. 8. Odsek za obmejno šolstvo: Cibic Dra* go gre od tu v pevski odsek. V odsek vstopita Vauda Mirko in Zacherl Miroslav. 9. Iz pevskega odseka izstopita tov. Sum« perer Ivan in Zehelj Alfred, ki gersta od tu v odsek za mladinski tisk. Po sestavi in izpopolnitvi odsekov se je poverjenik zahvalil širjemu sosvetu za za= upanje, ki ga je pokazal v tem vprašanju bžjemu sosvetu. Nato je konstatiral, da sme« jo biti zastopana na delegacijskem zborova« nju le društva, ki so poravnala svoje obvez« nosti pri poverjeništvu, kar so storila popol= noma ali z malimi zastanki vsa društva razen dveh. Zato so bili sporni mandati delegatov marenberškega in radovljiškega društva, kar je seja rešila ugodno za društvi in v prid organizaciji. Predlogi. Tretjo točko dnevnega reda so tvorili predlogi učiteljskih društev, ki so bili odka* zani pristojnim odsekom. Pri tem je bil soglasno sprejet predlog tov. Dušana Sestana, naj se vrši letošnja na= ša državna skupščina v znamenju borbe za izboljšanje našega gmotnega položaja. Nič demonstrativnega, nič demagoškega naj ne bo pri tem, v primerni obliki formulirajmo točno in jasno svoje zahteve v tem oziru. Slučajnosti. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog tov. Grčarja Viktorja, ki ga je objasnil že v seji ožjega sosveta, glede poslovnika za de« legacijsko zborovanje. Po stvarni utemeljitvi je bil predlog sprejet z vsemi proti 2 glaso* voma. | Sklenjeno je bilo nato, da ne bosta na skupščini čitani tajniško in blagajniško po^ ročilo, ker sta priobčeni že v »Učit. Tovarišu«. Poverjenik opozarja sklepno, naj Iji bili delegati točni v izvajanjih, stvarni in faktfti, da se ne bi izpozabljali in skrunili s tem ugleda skupščine. Sejo je zaključil nato z željo, da bi nam bila jubilejna skupščina v čast in v ponos. DELEGACIJSKO ZBOROVANJE ,V SO« BOTO 19. JULIJA OD 9. DO 14. URE. Poročilo verifikacijskega odseka. Pred pričetkom zborovanja je verifika« cijski odsek verificiral delegate in na podlagi verifikacije je ugotovil strokovni tajnik tov. Kobal Josip, da je navzočih 13 članov ožjega sosveta, 2 člana nadzornega odbora in 88 dru= štvenih delegatov, skupaj 103 zastopniki. Od 33 društev je bilo zastopanih 32. Otvoritev skupščine. Nato otvarja tov. poverjenik Andrej Skulj jubilejno skupščino s pozdravom dra* gim nam gostom, članom ožjega in širjega so« sveta in vsem delegatom. Z radostjo ugotavlja, da je posetilo našo skupščino izredno veliko število odličnih go» stov, ki jih pozdravlja iskreno in prisrčno, in sicer najprej g. zastopnika sreskega načel« stva Krajška, potem zastopnika obolelega mestnega župana dr. Režka g. podžupana FU lipa Ogriča, dalje g. podpredsednika okrož« nega sodišča višjega sodnega svetnika d:. Vladimirja Forsterja, sina vel. našega glasbe« nika, g. višjega državnega tožilca Gustava Barleta, sina našega belokranjskega Nestor« ja, g. infuliranega prošta Karia Čerina, gosp. orožniškega kapetana Kresimira Grozdamča, kot zastopnika naše vojske, g. gimnazijskega ravnatelja Ivana Maslja, g. vladnega svetnika Ferdinanda Seidla, g. zastopnika grmske kme* tijske šole inž. Abseca Mateta in strok. uči* telja Flega, g. davčnega upravitelja Zdravka Novaka, zastopnika davčne uprave, g. pošt« nega upravitelja Nadraha, br. starosto novo^ meškega Sokola Matijo Marinška, g. zastop« nika frančiškanskega samostana p. Emerika, in slednjič zastopnika bolnice usmiljenih bra^ tov priorja p. Leopolda Daneva. Vsem je iz* rekel tov. poverjenik primerno dobrodošlico, posebno poudarjajoč složno delo za vzgojb mladine v današnjih resnih časih med šolo in zastopniki cerkve za narod, državo in člove« štvo. GOVOR POVERJENIKA SKULJA. Cenjena delegacija! Otvarjam deseto pokrajinsko skupščino jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana. Iskreno pozdravljam vse člane ožjega sosveta, predsednike učiteljskih dru« štev in njihove delegate ter vse člane, ki so prihiteli od daleč in blizu na naš stanovski parlament. Letošnja skupščina je jubilejna. Desetič se zbiramo po onem času, ko smo si srbski, hrvatski in slovenski učitelji podali roke v znak bratstva, zvestobe in stanovske zavesti, ko smo prožeti iskrene jugoslovanske misli ustanovili »Udruženje jugoslovenskega uči« teljstva«. Jugoslovensko udruženje učiteljstva je bilo prvi kažipot mnogim drugim udružes njem in baš s tem smo učitelji pokazali pot k edinstvu naroda in države. En stan, ena duša, eno srce, ki naj živi in bije za napredek in razvoj narodne šole in po njej za srečo in blagostanje naroda, veličino in moč države. Ta naloga, ki si jo je nadelo jugosloven« sko učiteljstvo kot cilj svojega udruženja, je vršilo vedno in z vso doslednostjo, dobro se zavedajoč, da je to korist naroda pa tudi naša. Težki so bili oni časi, ko so politične sile razdvajale naše vrste in slabile našo moč in odpornost. Težka je bila borba poštenjaku in žal, da še danes niso povsem strte one sile, ki so nas skoraj pol stoletja razdvajale. Morda so bile le zle sile pri nas najjačje, ki so zapustile dovolj žalostnih spominov. Prav zato pa se je slovensko učiteljstvo prvo docela otreslo zadnjih spon in se pred štirimi leti enodušno združilo v svoji enotni stanov* ski organizaciji. Zgodovinski kraljevi manifest od 6. janu* arja lanskega leta nam je vlil novih. sil in zavesti, da smo šli tedaj pravo pot. Danes lahko rečemo, da so vrste v našem poverje* ništvu strnjene. Treba je med nami le še več resnične iskrenosti in prave stanovske zave« sti, pa bodo naše strnjene vrste tudi jake. Posamezniki, ki iz osebnih razlogov lah« ko pogrešajo skupno organizacijo, nas ne motijo, tudi takrat ne, ko ne odklanjajo po njej priborjenih uspehov in koristi. Zakon z dne 3. oktobra leta 1929. nam je dal kraljevino Jugoslavijo, ki je bila v naših srcih že takrat, ko so še na bojnih po* Ijanah grmeli topovi. Ko je bila 7. oktobra lanskega leta razde» ljena kraljevina Jugoslavija administrativno v banovine, so mnoga naša sreska društva izrazila želje, naj se določi delokrog pover« jeništev v našem udruženju v okviru poedi« nih banovin. Velevažen dogodek v pretekli poslovni dobi je uzakonitev zakona o narodnih šolah. Od obstoja naše nacionalne države so se tru« dile vse vlade, da uzakonijo za vso državo enoten šolski zakon. Težko je bilo to vpra= šanje v pogledu na tako različno šolsko za« konodajo, kakor tudi na tako neenake kul= turne, socialne in gospodarske prilike. ^ Organizacija UJU in še prav posebno naše poverjeništvo, sta posvečala vso pozor« nost pri reševanju tega vprašanja, saj smo se dobro zavedali, da od šolskega zakona ni za* visen samo položaj učiteljstva in razvoj šole, temveč napredek in podvig celokupnega na» roda, jakost in moč države. Sedanji vladi je uspelo, da je premagala vse težkoče in nam dala enoten šolski zakon, s katerim so postale narodne šole državne ustanove, ki imajo nalogo s poukom in vzgo» jo v duhu državnega in narodnega edinstva ter verske strpnosti pripravljati učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega in narodnega občestva. A ne le to, one so dolžne širiti prosveto v narodu posredno in neposredno s sodelo-* vanjem z vsemi kulturnimi ustanovami za narodno prosvetljevanje. Z zakonom so dane učiteljstvu nove na= loge, določen mu jc širši delokrog. Prepričan sem, da bo učiteljstvo ljubljanskega poverje« ništva, kakor do scdaj tudi v bodoče vršilo svojo nalogo ne le v šoli, ampak tudi v vseh kulturnih ustanovah. Po uzakonitvi viteške organizacije »So* kola kraljevine Jugoslavije«, v katerem naj bodo učenci vseh narodnih šol, je z zakonom določeno široko polje v delu za telesno in moralno vzgojo državljanov. V skupni organizaciji strnjene vrste ju> goslovenskega učiteljstva bodo korakale pod praporom, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj »Sokolu kraljevine Jugoslavije«, ki bo vsik* dar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine. Učiteljstvo se nikdar ni branilo dela v preteklosti, ne bo se ga ogibalo v bodočnosti. S pomočjo skupne organizacije ga hoče vršiti v zavesti, da vrši voljo kralja in zakona. Da pa bomo mogli z uspehom vršiti na« ložene in sprejete naloge, je treba, da je pre» skrbljeno za nas in našo deco. Uverjeni smo in zaupamo besedam gospoda ministra pro* svete, da bodo naše želje v najkrajšem času izpolnjene. Nikdar nismo bili sebični, nikdar nismo pretiravali svojih zahtev. Vršili smo vsikdar vestno svoje zvanje, dali smo narodu kar smo mogli in znali, zato je naša vera v izboljšanje našega gmotnega položaja trdna in neomajana. Od nekdaj je bila usoda slovenskega uči* telja žalostna. Njegov delež je bilo pomanj« kanje in ponižanje. Toda v najtežjih časih je nosil moško svoje breme, oklepajoč se trdno svoje organizacije v trdni veri in glo* bokem zaupanju na boljše čase. Dočakal jih je v trpljenju in vztrajnem delu. Mlada Jugoslavija je med prvimi na= gradila svoje učiteljstvo s tem, da ga je po= vzdignila med državne uradnike in ga za te« daj dostojno nagradila. Uverjen sem, da tudi kraljevina Jugosla« vija, ki nam je dala novi šolski zakon, s ka* terim je podržavila narodno šolo in odkazala učiteljstvu širši in odgovornejši delokrog, ne bo prezrla svojih najboljših in najpožrtvo« valnejših delavcev in bo dostojno nagradila njihovo delo za lepšo in boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda, za napredek in moč kraljevine Jugoslavije. Pozdravne brzojavke. Zatem je prečital besedilo brzojavke, ki jo je skupščina odposlala z navdušenim vzklikanjcm Njegovemu Veličanstvu 'Svoje* mu vladarju. Brzojavka se je glasila: Učiteljstvo poverjeništva UJU — Ljub= ljana, zbrano na pokrajinski skupščini dne 19. julija 1930. v Novcm mestu, izreka Va= šemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in udanost. Odposlani pa so bili brzojavni pozdravi še g. predsedniku vlade, g. ministru prosvete in predsedniku UJU Vladi Petroviču. Med zborovanjem sta bili odposlani nato še dve brzojavki, in sicer iskren pozdrav g. županu g. dr. Režku kot velikemu prijateiju šolstva in učiteljstva in sožaljka prvemu pod* starešini SKJ E. Ganglu zaradi tragične smrs ti br. Toneta Maleja, ki je padel kot žrtev krute usode na mednarodni tekmi visoko vihteč zastavo SKJ in naše lepe domovine. Zapisnikarjema delegacijskcga zborova* nja sta bila imenovana tovariša Anton Mer= vič in Ciril Petrovec. Stenograf je bil tov. Ivan Vouk. Pozdrav skupščini. Tovariš Viktor Pirnat, predsednik novo* meškega učiteljskega društva je povzel bese« do in pozdravil prav prisrčno v imenu doma= činov prvo skupščino v svobodni Jugoslaviji v dolenjski metropoli. Želel je skupšeini uspeha v vsakem oziru, omenja, da je vse ukrenjeno za razvedrilo in prijetno bivanje skupščinarjev med njimi. V čast si šteje, da je učitelj, član stanu, ki se je zbral v Novem mestu na skupščini in želi, da bi stopali strnjeni k visokim ciljem vzgoje za narod in državo. V tem stremlje* nju prisrčno pozdravlja skupščino. Za svoja izvajanja je žel burno odobra* vanje. Oglasil se je še pred prehodom na dnev« ni red k besedi g. županov namestnik Filip Ogrič in kot zastopnik mesta izrekel učitelj* stvu dobrodošlico. V svojem govoru omenja g. župana dr. Režka, ki je bolan odsoten, in njegovo delo za šolo. Prosi navzoče, naj mu skupščina, kot prijatelju šolstva in učiteljstva, kot očetu nove veličastne osnovnošolske zgradbe, od= pošlje brzojavni pozdrav, kar vzame skup* ščina z odobravanjem na znanje. Pozdravlja vse, kliče vsem dobrodošlico z željo, da odnesejo vsi udeleženci skupščine najprijetnejše spomine domov. Pred začetkom razprav so gostje razen vladnega svetnika Ferdinanda Seidla, fiašega bivšega tovariša z meščanske šole v Krškem, zapustili dvorano. Ponovno poročilo verifikacijskega odseka. Poverjenik poroča o predlogu ožjega in širjega sosveta glede sestave odsekov, nato jih našteva in oriše njih delovanje. Prosi člane, naj točno zabeležijo sklepe in sesla=> vijo pravilno zapisnike, da ne bo zmed in sporov kot lani. Tov. Kobal Josip poda poročilo verifika* cijskega odseka in iponovno prečita izid ve* rifikacije. (V tem se je javil še en delegat). Nato poda skle>p širjega sosveta glede za= stopstva marenberškega društva, čigar dele* gata bi morala podati določno izjavo glede prejšnjih in lctošnjih obveznosti društva do poverjeništva. Ker ni bila izjava sestavljena striktno v smislu sklepa, je njiju verifikacija prcpuščena skupščini. V debato, ki je nastala, so posegli tov. Verk Miloš, 'Ivanjšič Ljudevit, Mavrič Karel, Lešnik Mirko, Ribičič Josip, Terčak Stanko, Pleskovič Rudolf in Stenovec Ivan. Na Mav* ričev predlog sta bila mandata obeh delegatov verificirana, društvo pa poravna svoje obvez* nosti v določenem roku. Zatem poroča tov. Kobal o slučaju za* stopstva radovljiškega učiteljskega društva, katerega delegati so bili kljubu neporavna* nim obveznostim verificirani, ker ni predsed* nik društva pri tem postopal pravilno. K debati se oglasijo tov. Mavrič, Baebler Leopold in poverjenik. Odsekov predlog je bil soglasno odobren. Na vrsto je prišel gospodarski odsek. Strokovni tajnik čita imena njegovih članov po sklepu ožjega sosveta. V ta odsek želi vstopiti tovariš Lapajne Josip zaradi obrav* navanja slučaja izstopa celjskega društva. Poverjenik in tov. Grčar Viktor sta mne* nja, da ne pride to vprašanje tam na dnevni red. Tekom debate, ki se vnamc in v kateri govore Lapajne, Hren Anton, Gačnik Janko, Cibic Drago, Šestan Dušan, Zdolšek, Ribičič Josip in Kobal Josip se ugotovi, da sta sta= vili marenberško in savinjsko društvo v tem oziru predloge, ki pridejo z Ribičičevim po* ročilom na dnevni red šolskoupravnega od= seka. Volitev odsekov. Šolskompravni odisek, ki je prišel nato na vrsto, je izpopolnjen tako^lc: Lapajne Jo> sip, .Ribičič Josip, Brinšek, Terčak Stanko, Grčar Viktor in Plavšak Robert vstopijo po* leg predkganih članov. Črtana sta v njem Še= stan Dušan in Lešnik Mirko. V odsek za stanovski in pedagoški tisk, kakor tudi v pdsek za mladinski tisk ni de* legacija nikogar predlagala. Ostanejo samo po širjem sosvetu imenovani člani v obeh. V odsek za nadaljevalno šolstvo vstopi* ta še tov. Vuk Slavko in Mervar Marija. Iz odseka za narodno izobraževanje gre tov. Mervar Marija v odsek za nadaljevalno šolstvo. V odsek za obmejno šolstvo pride iz pev* skega odseka Cibic Drago. V pevski odsek vstopi Martelanc Just. Poverjenik in strokovni tajnik Kobal sta podala še nekaj navodil glede delovanja vseh izvoljenih odsekov. Nato je poverjenik prisrčno pozdravil ravnokar došla tov. Fortunata Lužarja, ban^ skega nadzornika in Matijo Senkoviča, ured* nika »Popotnika«. Spomni se pri tem .tudi upokojenega to« variša Zacherla Frana. ki je prišcl med nas. S tem je bila izvršena izvolitev odsekov. Na vrsto je prišlo kot četrta točka dnev* nega reda: Tajnikovo poročilo o delovanju poverjenis štva -v letu 1929./30. Pred početkom razprave je stavil po po* verjenikovem pojasnilu o potrebi točnega poslovnika tov. Grčar Viktor predlog za poslovnik dekgacijskega zborovanja UJU — 19. julija t. 1. Utemeljeval ga je z nujno potrebo ureditve vprašanja debatiranja. da ne zaidemo v dolgoveznost in demagogijo. Debata je bila mestoma prav živahna. Govorili so k predlogu tov. Lapajne, Mlekuž Vekoslav, Šestan Dušan, Požar Vlado, Bre= zovar Matija, Rupret Vinko, Rupnik Marija — deloma za, deloma proti predlogu. Tovariš Lapajne se je v svojem govoru zavzemal za svobodno in neomejeno besedo v debati. Po končni besedi predlagatelja, ki je spretno pobijal protigovornike, je bil njegov predlog, s katerim se je začrtala meja govo« rom v debati, sprejet. Proti je glasovalo 9 de= legatov. Nato je dal poverjenik na glasovanje predlog širjega sosveta glede čitanja tajnjko* vega poročila. Soglasno je bil sprejet predlog, da se taj-1 nikovo poročilo ne čita. Debata o tajnikovem poročilu. Prvi govori delegat kranjskega učitelj« skega društva tov. Rupret Vinko, ki razlaga spor med kranjskim učiteljskim društvom in poverjeništvom. Čita v »Učit. Tovarišu« ne= priobčenih 10 točk (zadeva »in suspenso«) in trdi, da ni postopalo poverjeništvo v zadevi društvenega predsednika Lapajneta lojalno. Na ta izpad je repliciral dobro poverje^ nik Skulj. Zatem pa se oglasi tov. Lapajne, ki pravi, zakaj se je potegoval v debati o poslovniku za svobodo besede, da bi lahko prečital svojo pismeno kritiko delovanja po* verjeništva. Razni medklici, ki niso bili par* lamentarni, ga razburijo, da začne rabiti ne= primerne izraze, kar skupščino silno razburi. Njegova kritika je polna namigavanj in sum« ničenj, zato ga poverjenik poziva, naj se do« ločno izjavi glede sumničervja in mu, ker noče podati nikake izjave, odvzame besedo. Ker niti nato noče podati lojalne izjave, prečita tov. Vouk Ivan stenografski zapisnik o tem. Po iprečitanju izjavi poverjenik, da ne more govorniku več podeliti besede in pre« kine zborovanje za 5 minut. Po zopetni otvoritvi zborovanja poda tov. Ribičič izjavo, na katero naj poda tov. Lapajne decidirano izjavo glede svojih trdis tev in sumničenj. Nato naj pa čita svojo kri= tiko, ker je prepričan, da ne more mirno go= voriti. Tov. Polak Janko pa apelira, naj dado delegati govorniku mir, ker je to parlamens tarno. (Odobravanje). Skupščina sprejme Ribičičev predlog, da mora tov. Lapajne podati jasno izjavo o svojih trditvah, z vsemi proti 2 glasovbma. Ker Lapajne vztraja na tem, da nima kaj preklicevati, ker ni ničesar rekel proti pover« jeništvu, se debata nadaljuje in posežejo va= njo tov. Baebler, Ribičič in Hren. V tem pa izjavi Lapajne, da ni mislil v svojih trditvah poverjeništva in je zadeva vsaj začasno urejena. Zdaj je začel čitati svojo obsežno kris tiko o delovanju organizacije, v kateri je nani* zal vse pogreške, ki jih je po njegovem mne= nju zagrešilo vodstvo. V njej je podal ves historijat UJU — deklaracije in vsega delo vanja iorganizacije, od ISubotice dalje —• a dotikajoč se tudi prejšnje dobe. Vso borbo učiteljstva za svojo osamosvojitev je podal — čitajoč pri tem razne resnične in domnev« ne pogreške. Z raznimi dokazi je hotel ožigo< sati nezdravo stanje, ki se pojavlja v UJU. Čitanje te kritike je povzročalo od časa do časa razburjenje med poslušalci. Tovariš Mlekuž protestira proti besedi »plačan člo= vek«, ki se je tikala njegove osebe. Kritiko bo izročil na zahtevo poverjeni« ka zapisnikarju kot prilogo k zapisniku. Po prečitanju kritike se vname ostra de= bata, v kateri se prvi oglasi tovariš Ribičič. Za njim govore tov. Šestan. poverjenik tov. Skulj, Mlekuž, Baebler, Polak Janko, Doljak, Hren, Pleskovič, Dimnik, Ivanetič in Štraus Karel. i Debata se je sukala okoli naslednjih vprašanj: a) uredniškega konzorcija, b) o delovanju poverjeništva v korist posameznim članom organizacije v stiski, c) o izvolitvi urednika »Učit. Tovariša« Ivana Dimnika. č) o svobodi stanovskega glasila. V -svoji končni besedi izjavlja tov. La* pajne, da smo se vnovič znašli in da smo raz* čistili razmere med seboj. Odgovarja vsem predgovornikom in brani svoje stališče. Z nadaljnjimi izvajanji se zaplete v po= novno debato s poverjenikom in Štravsom, a tudi Baebler se oglasi še z nekimi pojasnili. Po vsem tem da poverjenik na glasova* nje tri predloge kranjskega učiteljskega dru= štva, in sicer: 1. zaradi objave 10 predlogov društva v »Učit. Tovarišu«, 2. glede obsodbe postopanja poverjeni« štva proti tov. Lapajnetu, ki da je bilo ne« pravilno in nelojalno, 3. da mora biti cvsakemu članu UJU v okviru deklaracije in zakona dovoljena (za» jamčena) svoboda. Prvi predlog je bil odklonjen z vsemi proti 5 glasovom. Drugi predlog umakne tov. Lapajne sam, tretji je soglasno sprejet, ker je enak pred* log sprejel že širji sosvet. Važen predlog. Soglasno je skupščina sprejela tudi pred« log tov. Ivanetiča Alojzija, ki se glasi: Ker se zapravlja na skupščinah z obravnavo no« tranjih sporov veliko dragocenega časa, naj v bodoče vse dosedanje in bodoče spore pre* iščc razsodišče in nastopi pred skupščino z zbranim dokaznim materialom. Ravno tako je bil sprejet predlog tov. Peternela Ludvika o razsodišču, katerega prvi del je bil sprejet že s prejšnjim pred* logom. Sestava pravilnika za razsodišče in nominiranje članov se odstopi v razpravo (šolsko=upravnemu) odseku. Poverjenik je sklepno poudaril, da upa na likvidacijo vseh sporov, obenem pa je opozoril skupščino na ogromno delo, ki ga je bilo treba še izvršiti. Apelira ponovno, naj odseki popoldne pridno delajo. Da popravimo zamudo, ki smo jo utrpeli z ravnokar minulo dolgotrajno kritiko in de* bato, odstopimo ostalo tajnikovo kakor bla« gajnikovo poročilo odsekom, ki podajo pri* hodnji dan o tem svoja poročila in bo tako mogoča obenem razprava o predlogih odse« kov in o obeh ,poročilih. Skupščina je predlog sprejela, nakar je bilo po 14. uri zaključeno delegacijsko zboro« vanje v znamenju končne sanacije razmer in razčiščenja sporov, ki so se pojavili med na« mi v zadnjih letih. Tov. Pirnat Viktor je podal nekaj navo« dil glede izletov, poverjenik pa je navzoče povabil k večernemu koncertu našega pev« skega zbora. . Večerna zabava. V soboto 19. julija ob 20. uri je priredil v telovadnici nove šole pevski zbor UJU svoj koncert. Spored ni bil predolg, a srečno izbran. Dvorana je bila zasedena. Udeležili so se koncerta poleg učiteljstva v velikem številu tudi zastopniki oblastev in odlična družba meščanov. Koncert je uspel sijajno. Pripomogli so pa k uspehu požrtvovalnost zbora samega, dobro razpoloženje med njimi in nami, aku* stičnost dvorane in dober obisk prireditve. Zbor kakor tudi sopranistka g. Meze Anica so bili za svoja precizna izvajanja na= grajeni z burnim aplavzom in (šopki cvetja. To je bila najsijajnejša afirmacija naše« ga kulturnega poslanstva in upam, da ne bo po tem večeru več mogoča, odurna debata o dinarskem prispevku za zbor. Po koncertu je odšel del učiteljstva k Ferliču, drugi pa k Windischerju v Kandijo, kjer je učiteljstvo prebilo v tovariški družbi prav lep večer. Pohvalno naj omenim sokolski salonski orkester, ki je izborno sviral pri Windi« scherju. Menda ni bilo med nami filistra, ki bi bil tega dne šel spat nezadovoljen. Drugi dan skupščine. Dokaz dobrega razpoloženja je bila skupščina v nedeljo 20. julija. Nevihta prejš* njega dne se je docela polegla in skupščina je potekla v slogi in pozitivnem delu za šolo in za nas. V nedeljo 20. julija je poverjenik z obi» čajno manjšo zamudo otvoril zborovanje bb 7*50 uri. Na dnevnem redu je bilo predavanje tov. urednika »Popotnika« Matije Senkoviča o novi šoli. Predavanje tov. Senkoviča. Odkrito izjavljamo, da ni bilo preveč raz» položenja za pedagoško predavanje. Preveč je bilo drugega gradiva in utrujale so dolgo= trajne razprave o organizačnih zadevah. Toda tovariš predavatelj nas je s svo* jim stvarnim, vseskozi zanimivim predava*) njem fasciniral in nam pokazal problem po= trebne reforme naše šole v tako jasni luči, da smo se pr-elevili \z Savlov v Pavle in da nestrpno pričakujemo »Popotnika«, ki naj nam kmalu prinese njegov referat v celoti. Pred nami je stal starejši tovariš resnega obličja, ostrega pogleda in vendar koliko toplote, koliko življenja v njegovih izkle« sanih resnih trditvah in dokazih o potrebi in upravičenosti nove šole. Primerjal je novo šolo s staro, pokazal njene vrline, svaril pred vsakim ekstremom in poudaril njene prednosti pred staro šolo. Jako umestne so bile njegove besede, naj ne kopiramo tujcev in ne importiramo vzorov s severa in vzhoda brez lastnega kriterija. Novo šolo si moramo sami ustvariti, saj je zasidran njen obstoj v novem šolskem za= konu. Dobro je orisal novo šolo z ozirom na nacionalno vzgojo in poudarjal, da ni nacios nalizma brez humanizma in da preko tega vodi pot k človečanstvu. Nova šola bodi po= bornica miru. Zaradi pomanjkanja časa je moral snov skrčiti in postavil na koncu pre< davanja sedcm predlogov glede evolutivnega uvajanja nove šole med nas. Na koncu 5/»urnega predavanja je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih. Po« verjenik se mu je zanje prisrčno zahvalil. Debate ni bilo zaradi pomanjkanja časa, si« cer pa bi ne bila niti povsem mogoča zaradi globokosti predavateljevih misli, ki bi jim ne imeli za erikrat kaj dostavljati. (Velja za večino). Nadaljevanje dnevnega reda. Ob 9. uri je sledilo nadaljevanje skup* ščine prejšnjega dne. Pred prehodom na dnevni red apelira poverjenik pa navzoče, da vztrajajo pri zbo* rovanju do konca — do popolnega izčfpanja dnevnega reda. Omenja zmago naše sokolske vrste v Luksemburgu in predlaga sožaljno brzojavko SKJ za žrtev Antona Maleja, kar je skupščina soglasno odobrila in so zborovalci v počešče* nje žrtve vstali s sedežev. Brzojavka je že omenjena v prvem delu poročila. Nadaljnji pozdrav velja skladatelju Emi» lu Adamiču. Poročila odsekov. S tem je prišla skupščina do poročil ods sekov — in obenem do debate o tajnikovem in blagajnikovem poročilu. 1. Verifikacijski odsek ni imel nikakega poročila več. Zadeva 3. delegata marihorskes ga učiteljskega društva je interna zadeva društva, za kar jo je smatrala tudi skupščina. 2. Poročilo gospodarskega odseka je po« dal tovariš Ivanjšič Ljudevit. Odsekovi predlogi so bili sprejeti. Poro= čilo o delovanju UGP bo razmnoženo in razposlano društvom v razpravo. Po poročilu odseka poda isti tovariš v imenu nadzornega odbora revizijsko poročilo o našem blagajniškem poslovanju. Predloženo poročilo priča o vzornem redu v vodstvu naše blagajne, zato ni pretiran predlog nad= zorstva, oziroma odseka, naj se da blagajniku bilančna nagrada 3000 Din, saj se bliža letni promet že 4 milijonu (3,873.000 Din). K poročilu otvarja poverjenik debato. Vanjo so posegli tov. Lcšnik, Mlekuž, Ru« pret, poverjenik, Musek, Grčar Viktor in Šestan. Precej debate se je sukalo okoli vpraša« nja plačila stroškov razsodišča, a je končno prodrl predlog, da plačuje te stroske organis zacija. Tudi nagrada tov. blagajniku je dvi« gala precej prahu — toda le zaradi vira, od= koder naj bi jo vzeli. Predlagana je bila iz blagajniškega preostanka Mladinske Matice. Z odobravanjem je bil soglasno pode* ljen absolutorij blagajniku in celokupnemu poverjeništvu — a blagajniku je bila izre^ čena za vzorno vodstvo blagajne zahvala in priznanje. Blagajnik Grum Rado poda zatem pro* račun za leto 1930./31. Ker je bil objavljen v »Učit. Tovarišu«, ga ne čita. Nova je v njem samo postavka za honorarje za sotrud« nike »Učit. Tovariša« v znesku 5000 Din. V debati so govorili tov. Šestan, pover« jenik, Gallob Rudolf in končno blagajnik sam. Proračun je bil sprejet. Proti sprejemu je glasovalo 7 delegatov. 3. O predlogih in sklepih šolsko=upravs nega odseka je poročal tov. Herbst Pavel. So= glasno je bil sprejet po tem odseku predla= gani pravilnik razsodišča z dodatnim členom tov. poverjenika o pritegnitvi pravnega za* stopnika v razsodišče po potrebi. Pri nominiranju članov tega razsodišča je imenovana vanje tudi tov. Vode Angela, njena namestnica pa tov. Celnar Ana. Na Mavričevo vprašanje glede veljave tega pravilnika tudi za društvena razsodišča, pojasnjuje poverjenik, da bo to uredilo po= verjeništvo. ma sov. Precej debate je bilo ob vprašanju sta* narin. . , , Odsekovi predlogi so bili sprejeti deio* soglasno, deloma z ogromno večino gla* Med njimi je tudi predlog o ustanovitvi posebnega odseka za zgodovino šolstva. Tov Lapajnetu je bilo na vprasanje po= jasnjeno, da nirna poverjeništvo n,kake zveze Z nf°0Xf^^s^irpedagolki tisk ..,•*'; vnrašanje »Popotnfka«, ka* J4ergTurSkeJieVtorva 1*1«., Senkovi*. Kon, gledfpofvetovalnice za ročna dela, ki jo bo nreieval poseben uredmk=strokovnjak. Dalie je ukinjen uredniški 'konzorci) »Učit Tovariša«. K uredništvu se pritegne eksekutiva in v Ljubljani bivajoči člani ožje* ga sosveta. S tem je vprasanje uredmstva »Ucit. lo^ variša« rešeno. Skušali bomo dobiti urednika za »Jfro* sveto«, ki r.aj izhaja. Žal, da je mnogo kritU kov. a malo delavcev, ugotavlja pri tem po* vcrjenik. Vsi predlogi od^eka so sprejeti soglasno Pri razgovoru o projektu novih pravil UJU pojasni tov. Šestan, zakaj je proti de> litvi organizacije po banovinah. Sprejet je z vsemi proti 3 glasovom od; 6ekov predlog za 5 sekcij UJU. 5 O odseku za mladinski tisk je porocal tov. Ločniškar Franc. K vprašanju združitve Mladinske Mati' ce in »Našega roda« so govorili Gačnik Janko. Hren, Rode Silvester, Ribičič, Mazi Vilko Glede fuzije obeh mladinskih publikacij prepušča delegacija odboru proste roke (Proti temu sta bila 2 glasova). Precej obširna, mestoma rezka je bila debata o uredniskem vprašanju in o avtono« miji Mladinske Matice, ki naj bi tudi po predibgu odseka sama volila in odstavljala svoje urednike. Odločno se jc izjavil proti tov. poverje« nik. dokler je odgovorno poverjeništvo zanjo in za list. Zato je za volitev urednika Mla* dinske Matice, kakor volimo urednika »Učit ITovariša« in »Pcpotnika«. V debati so govorili še tov. Rupret, Ple= skovič in Grum, nakar je predlagal poverje« nik tov. Ribičiča za urednika, da ne bo sklep nepopoln in slab kot lani in povzročal potem notranje spore. Predlog je bil sprejet, le en glas proti. Sledilo je poročilo predsednika Mladinske Matice Fortunata Lužarja o delu te naše ustanove in uspehih triletnega dela v njcj. Tovariš Mazi je pojasnil, zakaj ni bilo mogoče do danes izdati obljubljene knjige za deklice, kar sc zgodi prihodnje leto z iz> dajo knjige o vrtnarstvu, ki jo spiše tov. po* verjenik. Živahna je bila tudi debata glede po nadzornem odboru predlagane in po gospodarskem odseku odobrene nagrade tov. glav^ tiemu blagajniku. Proti nagradi ni bil nihče. Debatiralo se je le 0 viru, iz katerega bi ta znesek vzeli po predlogu. Odločno se je izjavil za podelitev nagra* de tov. Hren Anton. O stvari so govorili tov. Brezovar, po= verjenik, Grum, Pleško Marija. ponovno Ma» zi, Štraus, Mavrič, Kancler Julija, Dimnik, Hočevar Ciril, Schell, Musek, Rupret, Ivanetič iri Kuncelj. Da bi ne nastal zopet kak spor, odklanja tovariš Grum nagrado. Sporen 'je bil § 7. pravilnika Mladinske Matice. V izogib takim ali podobnim prepironi v bodoče predlaga poverjenik, naj velja pra* vilnik Mla-dinske Matice do prve seje ož;ega sosveta. Ta naj izdela nov pravilnik ki ga predloži širjemu sosvetu, ta pa delegaciji pri* hodnje Ieto. Predlog sprejet z vsemi proti 2 glaso< voma. Poverjenik se nato zahvali članom odbo* ra iMladinske Matice za njih delo. kar sprtp me skupščina z odobravanjem. Soglasno je bil sprejet predlog, da preulaga odbor Mladinske Matice pred izdajo publikacije v pregled poverjeništvu. Zanimivo. a 'za mnoge šole porazno je bilo poročilo o »Našem rodu«, ki ga je podal urednik Ribičič. Od 938 šol v banovini je 331 šol ki ga skoro ne poznajo, a med njimi 154 šol ki ga niso naročile niti ene številke. K pisaiv-mu poročilu doda nekaj prav umestnih osebnih prfpomb. V debati je tov. Gačnik grajal .»Naš rod«, tov. Polak Marija zelo hvalila, govorila je še ena tovarišica, končno tudi poverjenik Tov. Ribičič je dobro zavrnil kritike^teoretiUe, a poverjenikovo zahvalo za izborno uredova* hje lista je sprejelo učiteljstvo z burnim aplavzom. 6. Na vrsto je prišel odsek za nadaljevaU no šolstvo. Poročevalca sta bila Verk Miloš za kmetijsko*nadaljevalno, Grčar Viktor za obrtno in trgovsko, nadaljevalno Jolstvo. Odsekovi predlogi, med katerimi jc tudi predlog glcde članstva pri Kmetijski družbi, so bili sprejeti in po kratki debati sestavljen stalni odsek. Posebno poročilo tov. Grčarja o obrtnem in trgovskem nadaljevalnem šolstvu je bilo strokovno na višku in bilo z odobravanjem sprejeto. V splošni odsek za poklicno šolstvo vstopijo kot idejni zastopniki tov. poverje* nik, Grčar Viktor in Mencin Rudolf. 7. O delu narodnosizobraževalnega odseka je poročala tov. Celnar Ana. Predlogi so bili sprejeti. Člane v odsek za samoizobrazbo učiteljstva bo noininiralo poverjeništvo. 8. Ravno tako je delegacija sprejela po* ročilo odseka za obmejno šolstvo. Tu je tov. Peternel stavil svoj posebni predlog glede nacionalnih razmer v Prekmurju, ki pa je zbudil precejšnjo debato, v kateri so bilc poverjenikove in Grčarjeve pripombc časovno in stvarno zelo umestne. Sprejet je bil odsekov predlog. 9. Slednjič je tovariš Horvatič podal še poročilo pevskega odseka. Soglasno je bil sprejet njegov predlog glede pevskega zbora UJU, ki je do prihodnjega delegacijskega zborovanja v likvidaciji in postane nato po= seben odsek organizacije z rednimi prispevki zanj. Sklepno opozarja tovariš pover-eiiik. da smo pri šolsko-upravnem odseku pozabili na pravilnik in poslovnik, ki pa se sprejme so« glasno. : S tem je bilo absolvirano tajniko»o po* ročilo in ga da poverjenik na glasovanjc. Sprejeto z vsemi proti 1 glasu. Zaključena je bila s tem tudi debata o blagajniškem poročilu. Resolucija. Strokovni tajnik Kobal poroč.i o sklepu dveh odsekov glede primernih korakov v svrho izboljšanja našega materialncga polo= žaja. Čita resolucijo. K temu govore še tov. Šestan. Larc.pret in Dimnik. Resolucija je bila soglasno sprejeta Zaključek. S tem je bil dnevni red izčrpan. Pover* ienik zaključi ob 14. uri plodonosno skup^ ščino z zahvalo vsem udeležence:n iv, se piav iskreno zahvali tudi Novomeščanom kakor vrlemu učiteljstvu, posebno njegovemu pred= sedniku Viktorju Pirnatu za vse, kar so storili pred in za čas zasedanja naše skupščine. Izleti. Popoldne je večina učiteljstva odšla na Grm, kjer si je pod strokovnim vodstvcm ogledala šolo in njeno gospodarstvo in bila po g. načelniku kmetijskega oddelka inž. Podgorniku izborno postrežena z jedjo in pijačo. Prekmalu je prišel čas odhoda za one, ki so odhajali že v nedeljo domov. V Novem mestu ostali udeleženei(ke) so pa napravili v ponedeljek sijajno uspeli izlet z avtobusom v kartuzijanski samostan v Pleterjih. Na povratku so obiskali toplice v Šmarjeti. Razpršili smo se širom domovine, utisi jubilejne skupščine pa ostajajo v nas in nas krepe v nadi. da smo srečno prišli m-mo Scile in Karibde medsebojnih sporov na odpfti ocean pozitivnega dela za gospodarski in na-* cionalni dvig naše lepe domovine, našega šol= stva in naroda. UttiijB jugos ovaasKeg^ €Wii\n — paver]BDi?tvo Ljubljana, 28. julija 1930, Andrej Skulj, poverjenik. Jos. Kobal, tajnik.