410
Razne reči.
*  Ameriška rdeča detelja. Kakor pri vsaki drugi trgovini s semenom, tako delajo nadbžno konkurencijo Američani tudi z deteljnim semenom. Ker je seme ameriške rdeče detelje cenejše nego od domače, zato brezvestni trgovci kaj radi goljufajo kmeta ter mu prodajajo ameriško seme za domače. Seme je težko spoznati, a ozeleuela se detelja pa lahko spozna. Ameriška rdeča detelja (pri nas imenujejo rdečo deteljo tudi štajersko ali dveletno) loči se od domače po tem, da so listni peclji in spodnje plati listja kosmate, zgornje plati pa navadno popolnoma gole, če pa imajo kaj dlake, stoje posamezne kocinice po konci. Domača detelja je prav zelo malo kosmata, in dlaka leži. Razen manjšega pridelka ima pa ameriška detelja še to veliko napako, da je dokaj bolj občutljiva proti mrazu, suši itd. nego domača in tudi nikdar tako visoka ne vzraste.
*  Surovo maslo pa goveja krma. Slama je najslabša krma molznim kravam, od katerih mleka hočemo delati surovo maslo. Ta krma je tem slabša, ako jej nič druge in krepke piče ne primešavamo. Maslo se vleče in maže kakor loj, nima finega okusa in je zamazano videti. Tudi se smetana težko v surovo maslo mete. Nič kaj boljše ni staro, zaležano, trdo in slabo spravljeno seno. Dobro pa je sladko seno in kaj izvrstna krma. Izmej gomolja daje repa mleku pa tudi surovemu maslu jako neprijeten okus; boljša je pa pesa in rumeno korenje (mrkevca). Ogrščične prge, pšenični otrobi in oves dajejo mehko in mastno surovo maslo, lanene prge, grah, graMca trdo, pusto, srednje dobro pšenica, ječmen in palmova moka. Najboljše surovo maslo daje dobra paša. Zatorej je spomladi in po leti maslo prav lepo in žolto, a jeseni in po zimi neprijetno bledo, to pa zaradi suhe klaje. Nekateri barvajo maslo, ne da bi koga sleparili, ampak da bi mu dali prijetnejšo barvo. Za barvila rabijo: sok iz rumenega korenja, orleans, saflor, rojevino itd.
*  Nekaj o premenjavi hrane kokošim. Precej razglašeno je mnenje, da treba hrano kokošim čestokrat menjati, ako hočemo, da nam dobro prospevajo. Resnica je pa le, da je treba kokošim dajati različne hrane, zlasti če jih vzrejamo po tesnih prostorih. <5itali smo, da nekateri to tako razumevajo, kakor bi trebalo poglavitno hrano menjavati, to je tisto, katera nam kokoši vzdržuje. Zatorej bodi o tej reči to le povedano: Sploh umestno je in potrebno vsak dan kokošim dati raznotere hrane, le mešana mehka hrana bodi vedno enaka. Pri večih pitomih živalih, na primer govedih in konjih, velja gospodarjem povsod za glavno pravilo : krmiti dokler le mogoče z enako krmo ali na ist način. Kadar pa je treba premembe, vedo razumni gospodarji, da treba previdno in polagoma prehajati k drugi piči. Tako ravnati priporočajo tudi izkušnje s kokošimi. Za primer bodi to, da so kokoši vselej po manj jajec začele nesti, ko smo glavno hrano (zrnje) zamenili naglo z drugo.   Natančno
411
tehtanje nepoužite hrane v želodci (malinčku) je pokazalo, da so živali ob naglih premembah menj redilnih snovi použivale nego poprej. Pravilo in vodilo torej je: krmo mladim kokošim prav polagoma menjavati. Vsaka nagla prememba slabo vpliva na rast, to tem bolj, čim pogosteje se menjava. Od tega pravila odstopiti kaže le v boleznih, katerim je kriva slaba, škodljiva hrana.
*  Strnišca treba podorati. Čudno se mora zvedenemu človeku zdeti, da se za umno ravnanje s strnišči ljudje tako malo brigajo. Dobre žetve so zavisne od dobrega obdelovanja zemlje, t. j. da se odpravi plevel, skrbi za prst, kar je najlaže, ako se s strniščem prav ravna. Navadno puščajo strnišca, kakeršna so, do jesenskega, čtstokrat celo do spomladanskega oranja. To pa slabo vpliva na zemljišče. Solnce je izžge, dež izpere da postane zemlja podobna trdi skorji. V njem shranjene dobre tvarine se v vročini hitro razkrojijo in po-izgube, in tako prst oslabi. Izpadlo pleveino seme ne cimi, v zemlji zaostale koreninice in rastline se ne posušijo in tudi ne strohne. — Vsemu temu se odpomore, če strnišče, ako le mogoče, hitro po žetvi plitvo pod-orjemo iu povlačimo. Zemljišče dobi tenko, rahlo odejo, pomešano s pleveloimi ostanki in strniščem. Takšna plitva podoratev ugaja posebno slabim njivam, ker po njih se le po malem trava zarašča. Težko zemljo pa tudi kaže precej podorati, ker sicer postane pretrda, dobi skorjo, in delo je potem jako težavno. Podorano strnišče moramo povlačiti. Če pa tako podorano in po-vlačeno njivo kmalu potem dež izpere in zemljo zbije, treba zopet povlačiti.
*  Medlega konja lahko kmalu podebeliš, ako je seveda drugače zdrav, če ga nekaj časa krmiš z zdrobljenim in nekoliko osoljenim ovsom in mu daješ na dan po kakega pol kilograma lanenih prg (preš).
*   Od kraka  (štihbajn   ali  spat)  zdravijo  konje
v Ameriki neki z najboljšim uspehom s tem le mazilom: 175 delov joda, 1500 delov kafre, 250 delov rožmari-novega olja, 3000 delov terpentinovega olja, 500 delov petroleja in 6000 delov špirita.
*  Z zmrzlo pšenico so naredili v severni Ameriki poskuši-je glede njene kaljivosti. Te poskušnje so pokazale, da tudi najsilnejM mraz tako rekoč ne vpliva prav nič na kaljivost pšeničnega zrna.
*  Nekaj besedi o izberi poslov. 1.) Ne jemlji nikdar posla, ki zabavlja ua svojega zadnjega gospodarja. Ta posel bode tudi tebe opravljal. 2 ) Ne jemlji nikdar v službo človeka, ki hoče vze znati. Tak človek malo ali pa nič ne razume. 3.) Posel, ki si uže naprej izgovori, kaj bode delal in česa ne, ni za nič. — Ako si se oziral na vse to, pa ne pokvari dobrega posla s tem, da mu vse zaupaš.