1 2 Barbara Predan, Špela Šubic 1 Ljubljana 2023 2 Barbara Predan, Špela Šubic 3 ZAKAJ JE VAZA PODOBNA HIŠI? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap Založnik in izdajatelj Muzej za arhitekturo in oblikovanje Zanj Bogo Zupančič, direktor Sozaložnika in soizdajatelja Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Zanjo Alen Ožbolt, dekan Društvo Pekinpah Zanj Žiga Predan, predsednik Recenzentki dr. Irena Lazar dr. Helena Seražin Strokovna sodelavka za področje arhitekture: Maja Vardjan Jezikovni pregled: Katja Paladin Oblikovanje in prelom: Barbara Šušteršič, Studio Miklavc Fotografije: kjer ni navedeno drugače, so fotografije iz arhiva Janje Lap, ki ga hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje Izid knjige so finančno podprli Ministrstvo za kulturo Mestna občina Ljubljana Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Del znanstvene monografije je rezultat raziskovalnega projekta J7-2606, Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). DOI: 10.51937/9789616669948 © 2023, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter avtorji. Vse pravice pridržane. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 162828291 ISBN 978-961-95500-2-1 (Društvo Pekinpah, PDF) Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://mao.si/janjalap https://www.aluo.uni-lj.si/raziskovanje/zalozniska-dejavnost/ http://www.pekinpah.com/news/2023/janja-lap 4 Predgovor: 6 5 Na poti Janje Lap Predgovor: 8 Ime česa je neulovljivo nemirni duh Janje Lap? Uvod ali zakaj je vaza 12 podobna hiši Neulovljivo nemirni 20 duh Janje Lap Opifex artis vitrae 48 Spregledano 80 KAZaLO znanstvenoraziskovalno delo Direktni stik z industrijo 106 Janja Lap, arhitektka 134 Vozlišče življenjske 158 ustvarjalnosti Literatura in viri 164 Življenjepis 176 Izbrana bibliografija 182 Imensko kazalo 192 Katalog del 196 Zahvala 206 6 Predgovor posameznike, kot so Oton Jugovec, Marko Šlajmer, Stanko Kristl, 7 Prve slovenske arhitektke in ob- likovalke so izhajale iz uglednih Milan Mihelič, Savin Sever, Vladimir Mušič, Grega Košak in drugi, meščanskih družin, denimo Jela ki so se uveljavili v sferi arhitekture, urbanizma, grafičnega in in-Vilfan, Dana Pajnič, Gizela Šuklje, dustrijskega oblikovanja, nekateri celo na več področjih, in sodijo Katarina Grasselli in Dušana Šantel, v sam vrh ustvarjalcev v petdesetih in šestdesetih letih pri nas. in to velja tudi za Janjo Lap. Z njo Ravnikar je izkušnje prof. Jožeta Plečnika, arhitekta Le Corbusiera, sem se srečal samo enkrat, in to pri katerem je krajši čas delal v Parizu, in šole Bauhaus prepletel v senci cerkve svetega Jožefa na s svojo domiselno, ino vativno kreativnostjo ter se tako odzval na Poljanah, pri tedanjem Viba filmu, potrebe prenove domovine in modernizacije okolja in predmetnega sredi devetdesetih let, kot kustos sveta. Tako je Janja Lap s karizmatičnim profesorjem v času svoje-v muzeju pa sem pri svojem delu ga študija in po njem sodelovala pri pomembnih projektih in akcijah večkrat naletel na njeno ali z njo tedanjega časa, kot so Stanovanje za naše razmere, Ljubljana, 26. povezano gradivo. Poznal sem nje- 5.–3. 6. 1956; Stambena zajednica, Porodica i domaćinstvo, Za-nega prvega moža Rika Pollaka, greb, 1958; tečaj Barva in oblika, Ljubljana, 5.–11. 6. 1961, razstava družil sem se z njeno hčerko, arhi-Pogrnjena miza 1962 itn. V nadaljevanju kariere se je v času študija tektko Darjo Mrevlje Pollak, več- na šoli Royal College of Art v Londonu in kasneje tudi na mednarod-krat sem se srečal z njenim sinom nih konferencah srečevala z vodilnimi strokovnjaki s področja ob-Nikolaiem Davidom Jeffsom. likovanja stekla in drugimi obli kovalci ter se uveljavila kot prodorna, Razstava z naslovom Zakaj vrhunska oblikovalka z bogatim in raznovrstnim opusom. je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z obli­ Kustosinji sta z novim gradivom Janje Lap, ki širši javnosti kovalko Janjo Lap, ki sta jo pripravili kustosinji Špela Šubic iz MAO ni bilo znano in smo ga nedavno pridobili v muzej, vešče prepletli in prof. dr. Barbara Predan z UL ALUO, skozi opus in življenjsko pot njeno življenjsko delo in pot, pa tudi odprli problematiko uspešne in Janje Lap (1929–2004) prikazuje dogajanje na področju arhitekture atraktivne ustvarjalke v dominantnem moškem strokovnem svetu, s in oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja pri nas in tudi v svetu, ka- čimer sta spregovorili tudi o težavah glede uveljavljanja, drugačno-mor se je mlada oblikovalka sredi šestdesetih let podala na izpopol-sti, tudi o osebnih razočaranjih, celo nasprotovanjih in zanikanjih. njevanje. Janja Lap je znana predvsem kot oblikovalka predmetov Zahvaljujem se kustosinjama Špeli Šubic iz MAO in Barbari v steklu, čeprav se je ukvarjala tudi z drugimi področji oblikovan-Predan z UL ALUO ter vsem njunim sodelavcem, predvsem pa so-ja, z arhitekturo, notranjo opremo, načrto vanjem idealne soseske, rodnikom in prijateljem Janje Lap, ki so z gradivom in/ali pričevan-bila je raziskovalka, pedagoginja, pisala je v strokovne revije ter bila ji kakorkoli pomagali pri pripravi, zasnovi, organizaciji in postavitvi aktivna v društvih in na kongresih. Strokovno se je izoblikovala v razstave. petdesetih, ko se je Jugoslavija, po sporu Tito-Stalin, gospodarsko Novi podatki, poglabljanje v življenje in delo oblikovalke in naslonila na zahodne države, pri katerih se je slovenska arhitekturna arhitektke Janje Lap ter v družbene in strokovne razmere tedanje-in oblikovalska stroka tudi zgledovala. Petdeseta so za razumevanje ga časa, pa tudi s tem povezana nova spoznanja ne bogatijo samo slovenske arhitekture in oblikovanja bistvena, saj je po začetnem raziskovalcev in strokovnjakov, ampak vse nas. povojnem obdobju obnove domovine in prve petletke prišlo do pre-mika v smeri moderni zacije družbe ter iskanja boljšega življenjskega standarda v vrtcih, šolah in tudi domovih oziroma gospodinjstvih. Bogo Zupančič, Ključno vlogo pri povojni modernizaciji slovenske arhitekture in ob-direktor MAO likovanja je imel od delek za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani, ali bolje, profesor Edvard Ravnikar (1907–1993) s svojim kro-gom sodelavcev v semi narju, kamor je spadala tudi Janja Lap. Med diplomanti Ravnikarjeve šole velja ob Janji Lap, Branki Tancig, Majdi Dobravec, Nani Lesnika, Marti Ivanšek in Mariji Vovk izpostaviti še 8 Predgovor ro AA) ni bila »dovolj dobra« oziroma ni bila primerna za zaposlitev 9 Pred nami je izvirna (izvirna v temeljnem pomenu besede: na takratni Fakulteti za arhitekturo, pa tudi ne na novem programu torej prva, pristna ...) monografi- študija oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost ... ja avtoric Barbare Predan in Špele In ime česa je danes akademija? Če cenimo njeno zgodovin- Šubic, ki sistematično in izčrpno sko vlogo in pomen za likovno umetnost in oblikovanje (nekoč je obravnava delo in življenje obliko-bilo akademiji ime »Akademija za likovno umetnost«, še prej, ob valke in arhitektke Janje Lap. ustanovitvi, »Akademija upodabljajočih umetnosti«) v obeh režimih, Znanstvena monografija je izvirna preteklem in sedanjem, najprej za likovno umetnost in kasneje še tudi zato, ker se, kot je navedeno za razvoj in napredek oblikovanja ter restavratorstva, ali ji lahko v uvodu, kot prva pri nas načrtno kot umetniški, izobraževalni in raziskovalni instituciji (v umetnosti in v celoti posveča raziskovanju in in oblikovanju ter konserviranju likovnih del) danes zaupamo tudi analizi posameznice, ki je v drugi vloge in naloge emancipatornih politik? Umetnost nas naredi bolj-polovici 20. stoletja delovala na še, bolj človeške in bolj etične, s tem, da v nas izzove čutnost ter področju oblikovanja – do sedaj nas predrami iz naše brezdušnosti in celo iz naše neodgovornos-smo za področje oblikovanja v Slo- ti. Če močna umetniška dela in angažirane, kritične umetniške in veniji tovrstne monografije pozna-oblikovalske prakse spodbujajo ozaveščanje, pravičnost in enako-li le za moške predstavnike! Ob pravnost, ščitijo manjšine in spodbujajo človekove pravice ..., ali to branju široko raziskane in popisane počne tudi naša akademija (ki smo jo prejeli v začasno skrb in up- življenjske poti Janje Lap, skupaj z ravljanje)? Ali je akademija kot skupnost v službi solidarnih social-okoliščinami njenega dela, pogoji nih in družbenoetičnih imperativov? Glede na to, da deluje znotraj delovanja, odkrivamo izredno za-omejujočih, rigidnih pravil in struktur majhnega (in tudi podcenje-nimivo in kompleksno življenjsko nega) nacionalno-javnega visokošolskega izobraževalnega sistema snov ter spoznavamo odnose znotraj destruktivnih sil globalnega kapitalizma, koliko ji to uspeva, takratne okolice (in širše družbe) koliko je vključujoča in pravična? Ali se s svojimi idejami in praksami do prodorne ženske, profesio-uspešno bori proti (spolni, rasni ...) neenakosti in proti diskrimi-nalke in mame samohranilke sredi naciji, tudi proti ksenofobiji, rasizmu imperialne globalne politike? (namišljenega) miru povojnega ob- In ali lahko naše delo, naš prispevek in ustvarjalnost ublažijo šte-dobja 20. stoletja. Spoznavamo njo vilne diskriminatorne prakse vladajočega režima? in razgibano prostorsko-časovno Na akademiji se trudimo, da imajo ob vstopu ženske enake dinamiko njenih številnih delovnih možnosti kot moški kandidati. V zadnjem obdobju sta vključenost in osebnih srečanj, ob tem pa tudi in zaposlovanje žensk v porastu, aktivno spodbujamo njihovo ena-socialne in družbene vpetosti ter kopravnost in udejstvovanje v vseh procesih delovanja akademije, kajpada napetosti. kar kaže na naš proaktivni pristop vključevanja.** V široko zasnovani raziskavi V zadnjem obdobju za razliko od preteklosti tudi teoretične zaznamo subtilno kritičnost do spregledanosti njenega znanja in vede in raziskovanje na akademiji dobivajo veliko večjo težo, veliko dela ter arogance – zaradi strahu? – do njenih dragocenih izkušenj. več prostora in spodbud za svoje delovanje, in to tako na pod-Avtorici sta npr. kritični do tega, da Janja Lap ob vrnitvi iz Anglije ročju znanstvenega kot seveda umetniškega in oblikovalskega kljub svojim izjemnim izkušnjam (kot raziskovalka je delala s pionirji oblikovalskega raziskovanja na londonskem RCA, potem deset let ** Pred nastopom novega vodstva je imela UL ALUO dva mandata dekanjo, v učila v Sheffieldu in dve leti na vrhunski londonski šoli za arhitektu-novem vodstvu so tri prodekanje in en prodekan, že vrsto let ima predsednico akademskega zbora, na dveh oddelkih in petih katedrah so v večini visokošolske učiteljice; zasedajo tudi mesta vodij kateder, vodje raziskovalnega inštituta, * V besedilu je francoski filozof Alain Badiou dvakrat omenjen oziroma citiran, so predsednice komisij, članice senata in upravnega odbora, prav tako so tem zato lažje parafraziram naslov njegove knjige. organom pred leti predsedovale ... – in še bi lahko naštevali. 10 raziskovanja; to dokazujejo številnost novih raziskovalnih projek-11 tov, močna interdisciplinarna povezanost akademije znotraj in zunaj Univerze v Ljubljani, pa tudi že stara želja in dolgoletne aktivnosti za akreditacijo novega doktorskega študija za področje umetnosti. Raziskovanje na akademiji je z leti postajalo vse bolj interdisciplinarno in hkrati povezano ter integralno, kar zadeva različ- na znanja in vedenja na številnih področjih, upoštevaje spremembe v družbi in tehnološke inovacije. Poglobljena obravnava živih družbenih tem in aktualnih tehnoloških sprememb tvori vedno nove uvide in spoznanja v polpretekla in sedanja obdobja ter vzpostavlja znanja za drugačno, boljše, relevantnejše delovanje v prihodnje. Profesorici na teoretičnem področju oblikovanja, kolegici in tesni sodelavki dr. Barbari Predan ter njeni sodelavki, umetnostni zgodovinarki Špeli Šubic, čestitam za pomemben prispevek! Alen Ožbolt, dekan UL ALUO 12 Klobučar: Zakaj je krokar 13 podoben pisalni mizi? Alica: A, uganke! Mislim, da bom to lahko uganila. Nori zajec: Misliš reči, da misliš, da boš znala odgovoriti na to vprašanje? Alica: Do pike tako. Nori zajec: Potem bi morala reči, kar misliš. Alica: Saj to počnem. Vsaj mislim, kar rečem: sicer pa je to eno in isto. Klobučar: Sploh ne. Potem bi prav tako lahko rekla, da je »vidim, kar jem« isto kot »jem, kar vidim«. — Lewis Carroll Ko sva se konec leta 2020 z mislijo o poglobljeni raziskavi dela oblikovalke in arhitektke Janje Lap odločili skočiti v zajčjo luknjo, se nama niti približno ni sanjalo, v kako globoko luknjo se podajava. Takrat sva vedeli, da je pred nama Ravnikarjeva diplomantka in v stek- lo zaljubljena oblikovalka. Vedeli sva tudi za njeno delo v Iskri Elek- trooptiki, saj smo s Cvetko Požar leta 2009 raziskovale oblikovanje v podjetju Iskra in tam naletele na okrnjen nabor njenih del s področ- ja industrijskega oblikovanja. Po- tem je bilo tu še omenjanje njene- ga študijskega izpopolnjevanja na londonski šoli Royal College of Art (RCA) in pedagoškega gostovanja v Mosulu. Vse ostalo je bila zeva- joča luknja manjkajočih informacij. 14 A že dani drobci so obljubljali za- 15 nimivo zgodbo o posameznici, ki ŠI? se ni pustila ujeti družbenim dog- mam in strokovnim pričakovanjem. V prvi fazi raziskovanja se je razkrilo, da so njena izbrana dela AZA PODOBNA HI zastopana v Pokrajinskem muzeju Celje, Narodnem muzeju Slovenije, Muzeju za arhitekturo in oblikovan- ZAKAJ JE V je (MAO) ter v Neue Sammlung v Münchnu, a kakega konkretnega pregleda njene življenjske poti nis- va odkrili. Naleteli sva na fragmente v obliki njenih člankov ali člankov o njej ( Arhitekt, Sodobno gospodinjstvo, Sinteza, Domus, Gospodarski vestnik itd.) ter našli nekaj razstavnih prospektov in (en sam) razstavni katalog, pri čemer so bili vsi vezani na oblikovanje stekla iz njenega poznega obdobja. Ves čas zgodnjega raziskovanja sva bili tudi v stiku z njenim sinom, Nikolaiem Jeffsom, da bi pridobili vpogled v njen osebni arhiv. Vedeli sva, da je nekaj nedvomno ohranjenega, saj smo bili v stikih že v času prej omenjene razstave Iskrinega obli- kovanja. Kljub vsemu je bilo najino upanje skromno. Pred nama je bila oblikovalka, ki se je ogromno selila, in upanje, da bi z vsako selitvijo z njo potoval obsežen in neokrnjen osebni arhiv, se je zdelo preopti- mistično. Tudi ko sva pridobili (spr- va zgolj v hiter pregled) tri stare kovčke, natlačene s papirji, še nis-va vedeli, da sva zadeli na loteriji. A izkazalo se je, da je bila eden od Janja Lap, foto Dejan Habicht. Ljubljana, hrani MAO. 16 razlogov za le delno dosedanjo obravnavo njenega življenja in dela nikov. Podobno sva na področju industrijskega oblikovanja črpali 17 tudi omejena dostopnost njenega arhiva. Namreč, šele vpogled v iz primerjalne analize oblikovanja za civilni in za vojaški sektor. In- ŠI? osebni arhiv nama je v vsej širini razkril večplastnost njenega dela. terpretacijo pridobljenih podatkov sva ves čas preverjali pri raz- ŠI V začetku leta 2021 smo v Muzeju za arhitekturo in oblikovan-ličnih virih. To, kar navajava v nadaljevanju, so podatki, ki nama jih je evidentirali bogat arhiv, ki zajema obsežno zbirko osebnih doku-je med raziskavo uspelo pridobiti in preveriti. Ves čas raziskovanja mentov, skic, načrtov, rokopisov in tipkopisov, fotografij in izdelkov sva upo števali tudi kulturne, družbene in politične dejavnike. Kjer je AZA PODOBNA HI Janje Lap. Med izdelki prevladujejo stekleni predmeti, predvsem bilo smiselno, sva te koncepte v želji po zgraditvi transnacionalne-AZA PODOBNA HI kozarci in vaze, manj je lesenih modelov in le za vzorec plastičnih ga vidika načrtno presegali. ohišij električnih aparatur. Gre za edinstven nabor del vidne obli-Poglavja v nadaljevanju sva razdelili v pet večjih vsebinskih ZAKAJ JE V kovalke, ki jih je muzej leta 2022 pridobil v svojo zbirko predmetov sklopov. V prvem poglavju, Neulovljivo nemirni duh Janje Lap, s področja oblikovanja. biografski zapis protagonistke postaviva v okvir njene socialne OD ALI ZAKAJ JE V UV V naslednjih raziskovalnih fazah sva se v želji, da bi zgradi-mreže ter se osredotočiva na kontekstualizacijo razumevanja, kako li kar se da celovito sliko za razumevanje konteksta delovanja in so posamezna srečanja vplivala na njen strokovni razvoj in na njeno raziskovanja Janje Lap, s historično metodo lotili intenzivnega znanstvenoraziskovalno delovanje. V poglavju Opifex artis vitrae raziskovanja arhivskega gradiva. Opravili sva niz polstrukturiranih sistematično obdelava njeno petdesetletno intenzivno raziskovan-intervjujev1 z njenim sinom Nikolaiem Jeffsom in z več nekdanjimi je in oblikovanje stekla. Posebna pozornost je namenjena njenemu študenti iz obdobja njenega pedagoško-raziskovalnega dela v Veliki raziskovanju v steklu na londonski šoli RCA. Slednje je tudi odlič- Britaniji. Pogovarjali sva se tudi z njenimi tremi vnuki, Uršo Petjo na iztočnica za naslednji vsebinski sklop, Spregledano znanstve­ Mrevlje Lozar, Jašo Mrevljetom - Pollakom in Nežo Mrevlje, z nje-noraziskovalno delo. Tu je slovenski javnosti prvič predstavljeno do no svakinjo Marijo Lap Drozg, z vrstnico in kolegico Janjine hčerke danes povsem prezrto znanstvenoraziskovalno delo Janje Lap na Darje Eko Vogelnik, z njeno dijakinjo Mišo Jelnikar (Malavašič) in področju oblikovanja, za katero je še posebej fascinantno, da kore-drugimi znanci. Poiskali sva tudi njene sodelavce iz Iskre; bili so nini v pionirskem obdobju raziskovanja v oblikovanju v Veliki Brita-nama v veliko pomoč pri raziskovanju njenega delovanja v Centru niji. Izpostaviva tudi njeno sposobnost raziskovanja in načrtovan-za elektrooptiko. V pridobljeni zapuščini sva se osredotočili tudi na ja kompleksnih sistemov ob hkratnem razvijanju novih sistemskih zbirko pisem, ki šteje 87 enot. Največji nabor pisem iz tega vira je iz pristopov k prepoznanim problemom. Pridobljena znanja je Janja leta 1965, nekaj manj jih je iz let 1964 in 1966, ko je Janja Lap študi-Lap suvereno prenesla tudi na področje industrijskega oblikovan-rala na RCA v Londonu. Večina dopisovanja je potekala med Janjo ja. Njeno desetletno obdobje v Iskri obdelava v poglavju Direktni in njeno mamo Marijo, sledijo pisma hčerke Darje mami Janji, samo stik z industrijo. V zadnjem večjem sklopu gostujoča strokovnja-eno pismo očeta in nekaj pisem prijateljev, znancev. V tem sklopu kinja Maja Vardjan osvetli neraziskani ustvarjalkin arhitekturni opus so tudi tri Janjina pisma domačim. Posebej zanimiva so tudi pisma in oblikovanje interierjev. Ugotavlja, da je njeno delo težko ukalupi-Janje Darji, ki jih hrani Darjina hčerka Neža Mrevlje. Ta fond šteje ti, saj ves čas preči meje arhitekturne in oblikovalske discipline z dodatnih 36 enot. vključevanjem številnih drugih polj in znanj. V zaključku, Vozlišče Poleg pisem sva se med raziskovanjem osredotočili tudi življenjske ustvarjalnosti, prek izbranih odlomkov iz njenih besedil na njene neizdane študije in drugo neobjavljeno arhivsko doku-vrneva besedo sami protagonistki monografije. mentacijo, kot so študijska gradiva, priprave na raziskovanje, pod-Ta vrnitev glasu je načrtna, saj prav vse naštete vsebinske robno spisane vloge za financiranje raziskav ter številni biografski sklope povezuje spregledanost, ki se je ves čas delovanja Janje Lap in bibliografski zapisi. V kritični analizi sva se posvetili interpretaciji odražala na številnih ravneh. Prvič je do nje prišlo že na fakulteti, kjer učinkov njenih raziskovalnih študij in jih kontekstualizirali z razis-je kot mlada ženska suvereno delovala v polju arhitekture in nefor-kovalnim delom njenega učitelja Brucea Archerja. Na področju malno opravljala delo asistentke Edvarda Ravnikarja. V trenutku, ko oblikovanja stekla sva gradili na likovni analizi v povezavi s tehno-bi moral biti njen asistentski status formaliziran, pa se to ni zgodilo. loškimi okviri steklarske stroke in na primerjavi z deli njenih sodob-Zdi se, da ji je učitelj na svoj način sporočal, da si formalne potrditve ne zasluži. Na področju oblikovanja stekla se je (kljub vrhunskemu 1 Seznam vseh sogovornikov je naveden v sklopu Literatura in viri. izpopolnjevanju na RCA) ves čas spopadala z očitki, da ne more 18 biti enako dobra kot tisti, ki so v industriji stekla redno zaposleni. 19 Še več, očitana ji je bila celo visoka stopnja eksperimentiranja – ŠI? namesto da bi bila njena drznost v odnosu do oblikovanja mate riala prepoznana kot odličnost v ustvarjanju. Na področju znanstvenega raziskovanja oblikovanja je bila situacija še bizarnejša. Tu so bili uspehi Janje Lap tako oprijemljivi in konteksti delovanja z največjimi AZA PODOBNA HI pionirji raziskovanja na področju oblikovanja tako vseprisotni, da se zdi skoraj neverjetno, da je ta del njenega delovanja po njeni vrnitvi v Slovenijo ostal skoraj povsem utišan. Celo do te mere, da niti ZAKAJ JE V njeno več kot desetletno pedagoško delovanje na Univerzi v Sheffieldu in dveletno delovanje na Architectural Association School of Architecture v Londonu ni zadostovalo za zaposlitev na Fakulteti za arhitekturo ali na novoustanovlje nem oddelku za oblikovanje na takratni Akademiji za likovno umetnost. Celotno njeno delovanje je tako zaznamovala tudi potreba po odtegnitvi, saj je bil odmik od dominantnih centrov moči zanjo pogoj za nadaljnjo emancipacijo misli in dela. Janja Lap je v intervjujih rada omenjala svojo očaranost nad zgodbo o Alici v čudežni deželi. Še posebej nad delom Alica v ogledalu, v katerem se junakinja potopi v stopljeno ogledalo in se znajde v svetu na drugi strani. Janja Lap je bila nedvomno blizu neustrašni in vedoželjni Alici, tisti Alici, ki zna biti očarljiva in tudi predrzna, predvsem pa Alici, ki se ne zadovolji s stanjem, ki je dano in je na videz samoumevno. Kar sledi, je zgodba o njej. O Janji Lap in njenem svetu, ki ga je zgradila na drugi strani ogledala slovenskega oblikovanja. In v tem svetu najdemo tudi odgovor na uganko o tem, zakaj je vaza podobna hiši. 20 21 Če se »nova umetnostna zgo - dovina« s samokritiko razvija in izrašča iz družbenih, političnih, femi- nističnih, psihološ kih in semiot skih perspektiv že od sedemdesetih let 20. stoletja (Smith 2022b), je samokritični pristop na področju zgodovine oblikovanja šele v raz- voju. V umetnostni zgodovini se številni avtorji (Clark 1973; Guil- baut 1985; Pollock 1987; Smith 1998; Nochlin 1988 in 2006; Smith 2014; Frigeri in Handberg 2022) že dalj časa ukvarjajo s postmoder- nističnima konceptoma, ki ju danes poznamo kot »raznovrstne moder- nosti« [ multiple modernities] so- ciologa Shmuela Noaha Eisenstadta (2000) in »planetarne/policentrične modernizme« [ planetary/polycentric moder ni s ms] raziskovalke kate-gorij spola Susan Stanford Fried- man (2015), na pod ročju oblikovanja pa »zgodovinarji oblikovanja in kura- torji arhivskih zbirk [...] modernizem preprosto [in še vedno prepogosto] vidijo kot enega od oblikovalskih stilov, ki je bil prisoten na področju likovne in uporabne umetnosti od časa med obema vojnama pa vse tam do šestdesetih let 20. stolet- ja« (Smith 2022b). Z vzdrževanjem nekritičnega in površinskega spre- jemanja dominance moči v zgodo- vini oblikovanja vsakič znova pod- piramo neenakost posameznikov in preslišanost pluralnosti glasov. Kot še dokazujejo omenjene študi- je, so se raznoliki glasovi pogosto razvijali zunaj centrov moči ter so ob hkratnem preseljevanju številnih posameznikov s tako imenovane periferije neposredno vplivali na 22 dogajanje v takratnih zahodno evropskih in ameriških centrih umet-23 nosti in oblikovanja. Zato je po besedah Susan Stanford Friedman nu- ŠI? jen ponovni »temeljni razmislek o modernosti, katere geozgodovinsko stanje je mnogotero, protislovno, medsebojno povezano, policentrič- no« (Stanford Friedman 2015: 4). Rezultat ponovnih premislekov se v zadnjem obdobju kaže AZA PODOBNA HI v porastu kartiranj. Ta sledijo selitvam umetnikov iz tako imenovane periferne Evrope, iz neuvrščenih držav in iz nekdanjih kolonij v kulturne metropole, pri tem pa spremljajo vplive prenosa znanj ZAKAJ JE V prek ključnih akterjev in tudi razstav (DaCosta Kaufmann et al. 2015; Harney in Phillips 2018). S kartiranjem migracij in sledenjem vzpostavljenim novim fenomenološkim izkušnjam pa – kot še opredeli Terry Smith – ne smemo napačno predvideti, da gre na strani priseljenca zgolj za željo po lastni »modernizaciji« in integraciji v svet družbenih, političnih in ekonomskih struktur zahodne tržne demokracije (Smith 2022b). Prav nasprotno, največkrat gre za gosto mrežo interakcij in sovplivajočih izmenjav znanj. Ali kot slednje opredeli Urška Strle, »preseljevanje ljudi je vtisnilo izjemen pečat družbenemu razvoju, tudi uveljavitvi marsikaterega civilizacijskega dosežka« (Strle 2018: 148). Kljub temu pa negativne konotacije pre-seljevanja ostajajo globoko ukoreninjene, izjema so migracije znan-stvenikov, umetnikov, študentov in diplomatov ( ibid. ). V opisani kontekst sodi tudi arhitektka in oblikovalka Janja Lap. Pri petintridesetih letih, septembra leta 1964, se je s štipendijo Britanskega sveta preselila v London in tam začela samostojno raziskovalno pot. Konec leta 1965 se ji je po letu bivanja pri starih starših in opravljeni maturi pridružila najstniška hči Darja Polak. Z odhodom v London je Janja Lap za eno leto zamrznila, kasneje pa pustila službo na Šoli za umetno obrt Ljubljana (danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana). Za seboj je pustila tudi kariero nagrajene in v slovenskem prostoru uveljavljene arhitektke in oblikovalke, pri čemer ji kljub uveljavljenosti (ali morda ravno zato) ni bilo najlažje. Njena mama Marija Lap je denimo v enem od številnih pisem hčeri pripomnila, da se spominja »ne samo tresk temveč celo polen, ki so ti jih metali«.2 Kljub očitno težki situaciji (poleg oteženega profesionalnega delovanja v Sloveniji je, kot je mogoče razbrati iz pisem njene mame, v Londonu – tako kot njeni domači v Ljubljani – živela zelo Janja Lap. Ljubljana, hrani MAO. skromno) pa je bil odhod v London za profesionalni razvoj Jan-Janja in Darja z Nikolaiem in Urško. je Lap izjemnega pomena. Kot bova pokazali v nadaljevanju, je bil Ljubljana, osebni arhiv Urše Petje odhod v tujino zanjo nujen tako v smislu umika od premajhnega Mrevlje Lozar. 2 Iz pisma Marije Lap hčerki Janji, Ljubljana, 21. 5. 1965. Hrani MAO. 24 strokovnega in osebnega prostora kot v tvorjenju možnosti za Govorimo torej o migracijah, ki so prek srečevanj posameznikom 25 emancipacijo lastne misli in dela. V tem obdobju je ustvarila svoja omogočale povezave zunaj spreminjajočih se političnih okoliščin in ŠI? najdrznejša dela iz stekla, hkrati pa je – vsaj glede na doslej zbrane pri tem gradile na večstranskem transferju znanj. V nadaljevanju podatke – kot prva slovenska oblikovalka pridobila znanje in na lon-se pri obravnavi znanstvenoraziskovalnega dela Janje Lap v okvi-donskem RCA (Royal College of Art) aktivno sodelovala na takrat ru njene socialne mreže osredotočava na kontekstualizacijo, na to, razvijajočem se področju raziskovanja v oblikovanju. kako so posamezna srečanja vplivala na njen strokovni razvoj ter AZA PODOBNA HI na njeno znanstvenoraziskovalno delovanje, tako v Veliki Britaniji kot po vrnitvi v Slovenijo. Iz številnih pisem je razvidno, da ji je O NEMIRNI DUH JANJE LAP Prostorsko-časovna Poleg kritike modernosti, ki izrašča iz družina ves čas stala ob strani. Še več, v redni korespondenci (tudi ZAKAJ JE V dinamika srečanj družbenih, političnih, feminističnih, psiho-do sedem pisem na mesec) ji mama svetuje, komu vse naj piše in VLJIVO loških in semiotskih perspektiv ter tvori s tem vzdržuje stike za čas po vrnitvi. Med drugim pogosto navaja NEUL svojstven vidik v obravnavi migracij ter izmenjavi in gradnji znanj, tudi očetove besede, da »naj raje za Razglede piše, da je ne bodo je pri biografski obravnavi posameznikov ključen še en vidik, to pozabili, naj piše v Delo in tovarnam naj ponudi kakšne načrte. Ja in je vidik srečanj. Francoski filozof Alain Badiou današnjemu svetu sploh naj piše. Saj mi je ne bomo pozabili, drugi pa.«3 identitet kot opozicijo ponuja prav svet srečanj. Na vprašanje, kaj Hkrati je bilo med popisovanjem življenjske poti Janje Lap je srečanje, odgovarja: »To je slučajnost, naključni element obsto-izredno zanimivo odkrivati tudi odnos okolice do ambiciozne profe-ja. Zgodi se vam nekaj, kar zaradi referenčnih točk vašega obsto-sionalke in mame samohranilke sredi 20. stoletja. Privlačna arhitekt-ječega sveta ni bilo verjetno ali potrebno. Srečate nekoga, ki ga ne ka4 je bila namreč v govoricah slovenskih znancev pogosto označe-poznate, a vas vseeno preseneti, pritegne, vstopi v vaše življenje.« na za tisto, ki je kolegom v arhitekturnem studiu Edvarda Ravnikarja Pri tem se je po Badiouju treba zavedati, da ni srečanja brez tve-kuhala kavo, pa čeprav je bila dejansko enakovredna sodelavka, ki ganj. A »če poskušate omiliti to negotovost, potem uničite srečanje je že na začetku svoje profesionalne poti snovala pomembne in samo«, uničite možnost začetka, možnost potencialnosti, ali kot nagrajene natečajne objekte. Zgovoren primer slednjega je njeno še pojasni Badiou, možnost »skupnih posledic, deljenih inovacij« sodelovanje pri predstavitvi na zagrebškem velesejmu leta 1958. Kot (Petitjean 2014). Moč je torej v potencialu srečanja, katerega rezul-vodja projektivnega ateljeja pri republiškem odboru za družino in tat je lahko ne le deljenje znanja, temveč tudi ustvarjanje možnosti gospo dinjstvo je takratnemu državnemu vrhu predstavljala maketo za generiranje novih znanj in izkušenj. soseske za 5000 prebivalcev. Dogodka se je kasneje spominjala takole: Biografski poskus osredotočanja na srečanja protagonistke pričujočega besedila v prostorsko-časovni dinamiki temelji Ta ideja soseske, zaključene mestne enote, ki bi poleg stanovanj imela na pomembni vlogi tako imenovanega transnacionalnega vidika. šole, vrtce, trgovine, mirno obrt. 5.000 prebivalcev je postavila [na] Masha Chlenova izrazito prednost transnacionalnega pristopa k velikost enega šolskega okoliša. Po švedskem vzoru je razvijala sistem zgodovinopisju prepoznava v tem, da nam pešpoti, ki nikjer v nivoju ne bi prečkale glavnih cest in bi vsak šolar imel največ 600 metrov do šole. [Mitja] Jernejec je naredil publikacijo, omogoča upoštevanje človeških povezav onkraj političnih ideologij. po Ljubljani smo fotografirali, kako živi običajna družina v taki soseski. Ta metodologija nam v umetnostnozgodovinski študiji omogoča, da V seminarju smo študentje razvijali to idejo in pripravili ogromno zmožnost delovanja vrnemo posameznim akterjem, umetnikom, maketo za razstavo v Zagrebu. Smo tako naredili, da so se lučke kuratorjem, kritikom, zgodovinarjem, zbirateljem in mecenom; s tem, prižigale, ki so osvetljevale različne dejavnosti. Potem je prišel Tito. ko upoštevamo transnacionalne mreže, ki so jih ti posamezniki Nekaj časa je gledal, potem pa je vprašal, kako to, da nekatera oblikovali na podlagi skupnih vrednot in ciljev, lahko razberemo, stanovanja gledajo samo na sever. Odšel je z besedami: »Nismo ništa kako so ta omrežja oblikovala zgodovinske procese, ki so pogosto naučili, ali smo se barem odmorili« (AAM Lap v Muratović 2002). delovali zunaj meja določenih nacionalnih držav ali politično opredeljenih ozemelj (Chlenova 2022). 3 Iz pisma Marije Lap hčerki Janji, Ljubljana, 29. 5. 1965. Hrani MAO. 4 Prijateljica Eka Vogelnik jo je označila za fatalko, podobno igralki Faye Dunaway. Iz intervjuja, 7. 2. 2022. 26 Čeprav je Janja Lap v Zagrebu nastopala kot vodja projekta, se 27 še danes ob fotografiji [str. 26] mestoma porajajo komentarji, da ŠI? je bila na predstavitev soseske poslana kot mikavna ženska pred-Janja Lap leta 1958 na velesejmu stavnica Ravnikarjevega studia. Še več, izbrana naj bi bila le zato, v Zagrebu jugoslovanskemu vrhu ker naj bi se ob predstavitvi privlačne in bistre ženske maršal Tito predstavlja projekt soseske za 5000 prebivalcev. Ob maketi stojita Josip hitreje navdušil za moderno sosesko. Samo sklepava lahko, da so AZA PODOBNA HI Broz - Tito in Janja Lap, od leve proti bili takšni komentarji, pa tudi občutek kariernega zaviranja s strani desni sedijo zagrebški župan Većeslav njenega mentorja Edvarda Ravnikarja,5 eden od razlogov, da se je Holjevac, Aleksandar Ranković, O NEMIRNI DUH JANJE LAP leta 1964 odločila emigrirati v Veliko Britanijo. Zdi se, da je spoznala, ZAKAJ JE V Jovanka Broz, Pepca Kardelj, Lidija da je za njen nadaljnji strokovni razvoj nujen odhod v tujino in s tem VLJIV Šentjurc in Vladimir Bakarić. O Ljubljana, hrani MAO. odtegnitev od učitelja. NEUL Tudi midve na uvodoma predstavljenem temelju vračava bio-grafsko zgodbo Janje Lap nazaj protagonistki. Z načrtnimi poudarki upoštevava transnacionalne mreže, ki jih je v času svojega profesionalnega in zasebnega življenja oblikovala onkraj političnih ideologij in zunaj meja nacionalnih držav ali politično opredeljenih ozemelj. Zgodnje Janja Lap se je rodila leta 1929 kot drugi od otroštvo in treh otrok Marije (roj. Niefergall) in Antona šolanje Lapa. Marija je bila Novomeščanka, v času novomeške pomladi članica sokolov6 in »pisarniška oficijantka« na Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu, kjer je bil kot mlad kmetijski tehnik nekaj časa zaposlen tudi inženir Lap, po rodu sicer Kamničan, iz znane vrtnarske družine. V ohranjenih dokumentih zasledimo pohvale nadrejenih za njuno delo in s tem povezana karierna napredovanja. Od leta 1926 je Anton Lap služboval v Ljubljani, najprej kot mestni vrtnarski asistent; tri leta kasneje je bil imenovan za nadzornika mestne vrtnarije, z letom 1932 pa je postal upravitelj mestnih nasadov. Poleg odraščanja v meščanskem okolju ter vpliva uspešnih, delovnih in ljubečih staršev je na disciplinirani način delovanja Janje Lap v zrelih letih zagotovo vplivalo tudi osnovnošolsko izobraževanje pri uršulinkah. Čeprav je njen oče od svoje žene pričakoval (in tudi dosegel), da se bo ob poroki odrekla službi v prid skrbi za družino, 5 Mama Janje Lap je o Ravnikarju med drugim zapisala, da »nekako noče in ne more priznati, da hite mlajše strokovne sile ob njem kvišku, a ni toliko močan in pošten, da bi svoj 'ego' premagal, pomagal mladim in jih priznaval«. Iz pisma Marija Lap, 1934, in Anton Lap. Ljubljana, Marije Lap hčerki Janji, Ljubljana, 12. 5. 1966. Hrani MAO. osebni arhiv Urše Petje Mrevlje Lozar. 6 Intervju z Nikolaiem Davidom Jeffsom, sinom Janje Lap, 4. 2. 2021. 28 sta bila oba od staršev hčerki ves čas v oporo tako pri njenem skih znanj, nadgrajenih z nepredvi-29 študiju kot pri kasnejšem profesionalnem življenju.7 Če so bila v denim. Plečnik si je na primer ŠI? generaciji staršev takšna pričakovanja od poročene žene morda kolonade ob ljubljanski tržnici za- še samoumevna, se pri hčerki niso ponovila. Janja se je vpisala na mislil v slogu antičnega templja in študij, ki si ga je izbrala, pa čeprav bi lahko našli marsikateri razlog jih prekril z betonskimi strešniki, za ignoriranje njene želje. Imela je namreč še dva brata, in ni bilo katerih zaključki spominjajo na ja-AZA PODOBNA HI povsem samoumevno, da bi starši v tistem obdobju skozi študij ponske templje. Podobno lahko pri vzdrževali kar tri otroke. Naknaden razlog za odvrnitev od študija steklenih predmetih Janje Lap naj-bi lahko bila tudi njena zgodnja zanositev in posledično poroka.8 demo izhodišča v starih kulturah, ZAKAJ JE V Toda nič od tega je ni odvrnilo od namere. Odločena je bila študirati, bodisi v tehniki ali v slogu. Dober četudi je to pomenilo, da je morala ob študiju delati.9 primer tega je njen kozarček Mit v Očetu je morda godilo, da si je Janja izbrala študij arhitek-steklu, saj je ob pogledu nanj prva ture – na to naj bi po njenem pripovedovanju vplivalo prav njegovo asociacija antični rog obilja [str. službovanje. Zaradi njegovega poklica je namreč družina približno 75]. Zgovoren primer drznosti in dve leti prebivala v pristavi tivolskega gradu, in mala Janja ga je na duhovitosti, ki jo danes v obliko-delovnih poteh skozi mestni park večkrat spremljala. Anton Lap je vanju prepogosto pogrešamo, pa bil po svoji funkciji in zaradi priznane strokovnosti tesen sodela-je njen kozarec za pivo, v katere- vec tedaj že cenjenega arhitekta Jožeta Plečnika pri praktično vseh ga je vtisnjen kronski zamašek. njegovih ljubljanskih načrtih, ki so vključevali zasaditve in ureditve Zanimiva je še ena podobnost zelenih površin. Njena navezanost na arhitekturo in Plečnika je torej med obema ustvarjalcema. Tako izhajala iz otroškega poznanstva z »mojstrom arhitektom«. Sama v zapuščini Jožeta Plečnika kot se je tega kasneje spominjala takole: tudi Janje Lap najdevamo različne lističe – kuverte, cigaretne škat- Tivoli me spominja na otroška leta, ki sem jih preživljala prav tu. lice, hrbtne strani za drug namen Stanovali smo namreč v hiši zraven tivolskega gradu, imenovani že uporabljenih kosov papirja – ki Pristava. Spominjam se tudi svojega očeta Antona Lapa, ki je bil so služili za beleženje hipnih navdi-ravnatelj mestne vrtnarije od 29. leta do konca 2. svetovne vojne. hov. Mojstrske prostoročne risbe, Obenem pa se spominjam profesorja Plečnika, ki mu je oče mestoma dopolnjene z različnimi naredil veliko nasadov po njegovih načrtih. Zato ni slučaj, da sem mislimi, so torej mnogokrat pristale Janja Lap, risbe in zapiski iz začela študij arhitekture v Plečnikovem seminarju (MAO AJL na neugledni in neobstojni podlagi. skicirke, kemični svinčnik, Muratović 1998). Pred vpisom na fakulteto je v: 29,7 cm, š: 21 cm. Ljubljana, Janja Lap končala Žensko realno hrani MAO. Janja Lap se je v intervjujih večkrat sklicevala na Plečnikov vpliv, gimnazijo. Septembra 1947 se je a kljub očitni navezanosti se arhitektov slogovni izraz pri njej ne-kot mama polletne hčerke vpisala na fakulteto, v Plečnikov semi-posredno ni odrazil, zato direktnega prenosa oziroma posnemanja nar, z novim priimkom, Polak. S študentom strojništva Henrikom Plečnikovih oblik v njenih delih ni zaznati. Lahko pa ugotavljamo so- (Rikom) Pollakom10 se je poročila leto pred vpisom na fakulteto, a rodnost v načinu razvoja lastne likovne govorice. Pri obeh avtor-se je že leta 1948 od njega tudi ločila. Ohranjeno je njegovo pismo jih namreč zaznavamo zavesten odklon od ustaljenih in modnih Janji iz leta 1948, iz katerega je razvidno, da sta že ločena in v ko-oblik v prid raziskovanja daljnih likovnih izrazov in starih rokodel-rektnih odnosih. 7 Ibid. 10 Riko Pollak je pozneje končal Upravno fakulteto v Kranju in postal pomočnik 8 Janja Lap se je poročila 11. decembra 1946 in rodila Darjo 18. marca 1947, pri generalnega direktorja Lesnine. V arhivskih dokumentih pisanje priimka ni komaj dopolnjenih osemnajstih letih. dosledno. Tako Riko kot tudi hčerka Darja sta priimek večinoma pisala z 9 Intervju z Uršo Petjo Mrevlje Lozar, vnukinjo Janje Lap, 27. 1. 2023. dvema L-jema. 30 Med letoma 1953 in 1957 je Janja Lap delala v arhitekturnem 31 studiu profesorja Edvarda Ravnikarja znotraj fakultete. Pod njego- ŠI? vim mentorstvom je leta 1956 tudi diplomirala11 in se takoj zatem za eno leto zaposlila v projektivnem ateljeju gradbenega podjetja Tehnika kot sodelavka pri pripravi idejnega in izvršnega načrta stanovanjske zgradbe Prule 3, 4. Iz njenih življenjepisov je razbrati, AZA PODOBNA HI da se je v prvem letu službovanja njeno delo prekrivalo z mestom Ravnikarjeve asistentke na fakulteti.12 Marca 1959 naj bi jo Ravnikar O NEMIRNI DUH JANJE LAP tudi formalno predlagal za svojo asistentko [str. 31] pri predmetu ZAKAJ JE V Javne zgradbe na Oddelku za arhitekturo FAGG (Fakultete za VLJIVO arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo). Po doslej pridobljenih po-NEUL datkih do formalne potrditve asistenture ni prišlo. Ne v osebnem Janja Lap, skica diplomskega dela iz pisma Janja Lap, diplomska zakoncema Ivanšek, kemični svinčnik, listina, 1956. Ljubljana, 23. 8. 1954. Ljubljana, hrani Ustanova hrani MAO. France in Marta Ivanšek. 11 Diplomirala je s prav dobro oceno (9) 22. maja 1956, z diplomskim delom Višja gimnazija v Hercegovini. Popolna srednja šola, ki je obenem središče svoje soseske. Diplomsko delo ni ohranjeno. Listino hrani MAO. 12 Ne vemo, kdaj je njun odnos iz profesionalnega prerasel v osebnega, omenilo pa ga je več ustnih virov (Jeffs, Krečič, Zupančič). Hkrati lahko sklepamo, da se je njuno osebno razmerje končalo najkasneje v letu 1959, ko se je poročila z gine-Dopis Edvarda Ravnikarja, v katerem kologom dr. Draškom (Karlom) Wilfanom. Ločila sta se 9. aprila 1964. Ponovno jo predlaga za asistentko pri predmetu se je poročila 16. avgusta 1966, in sicer z Robinom Mortonom Jeffsom (rojenim 8. aprila 1933). Dve leti kasneje se jima je rodil sin Nikolai David Jeffs. Od Robina Javne zgradbe na Oddelku za Mortona Jeffsa se je ločila 8. junija 1978. V drugi polovici devetdesetih let naj bi arhitekturo FAGG, 13. 3. 1959. po pripovedovanju sina živela v partnerstvu s Titom Vidmarjem (1929–1999). Ljubljana, hrani MAO. 32 arhivu Janje Lap ne v arhivu Fakultete za arhitekturo Univerze v Selitev v V šestdesetih letih 20. stoletja se je London z delom 33 Ljubljani ni najti zapisa o potrditvi ali zavrnitvi vloge. Poraja se tudi Veliko Britanijo takratnega Sveta za oblikovanje začel načrtno ŠI? dvom, da je bila vloga sploh formalno oddana (MAO AJL Ravnikar in odpirati svetu in hkrati kazati pot do profesionali-Mušič 1959). V tem kontekstu je izredno pomenljiv njen zelo uradni zacije oblikovanja, tako v industriji kot (izredno premišljeno) tudi dopis Ravnikarju iz oktobra 1959, v katerem ga obvešča o prekinit-na področju izobraževanja in raziskovanja. Je pa bil to tudi čas vi dela v vlogi njegove sodelavke pri izdelavi načrtov stanovanjske »swinging Londona«, in Janja Lap je vstopila v družbo intelek-AZA PODOBNA HI stolpnice na Kidričevi ulici v Ljubljani (MAO AJL Lap 1959). Kratek tualcev in umetnikov, kot sta bila na primer David Hockney in Peg-namig o tem, kaj se je morda takrat dogajalo, zasledimo v pismu gy Guggenheim. Raziskovalno obdobje na RCA je kasneje opisala O NEMIRNI DUH JANJE LAP njene mame iz leta 1966: »Če hočeš tvojo idejo ozir. željo po docent. kot čas »posebne družbene atmosfere: to je bil čas Beatlov, mini ZAKAJ JE V mestu realizirati, ne moreš mimo Ravnikarja. Že enkrat je pokazal kril in poparta. Posebej zanimivo je postajalo vprašanje dekoraci-VLJIVO svoje zajčje srce, ne daj mu prilike, da pokaže to v drugič.«13 Biti je, saj je prejšnje obdobje označila sintagma ‘ornament je zločin’« NEUL v ožjem krogu Edvarda Ravnikarja je v tistem času pomenilo biti (Senčar 2000: 7). Novo obdobje sredi šestdesetih let 20. stoletja je v naj pomembnejšem slovenskem arhitekturnem krogu. Področje bilo nenadoma veliko svobodnejše in naklonjeno raziskovanju tudi vpliva se je širilo po formalnih in neformalnih akademskih krogih. In zunaj gole funkcionalnosti. moč tega vpliva je lahko šla po dveh poteh, pozitivni in negativni. Iz pisma, ki ga je hčerka Darja pisala mami v London, izvemo, Med letoma 1958 in 1962 je Janja Lap delovala kot vodja proda so Janjo Lap takoj po prihodu v London »povabili profesorji v jektivnega ateljeja pri republiškem odboru za družino in gospo-svoj klub«.14 Marija Lap je ob tem v pismu hčeri izrazila veselje, da dinjstvo, in prav v tej vlogi je na prej omenjeni razstavi Porodica ima »toliko prijetnih poznanstev. Izgleda, da samo pridobivaš!«15 i domaćinstvo v Zagrebu najvišjim državnim funkcionarjem pred-Vsa strokovna poznanstva so se zelo hitro odražala tudi v emanci-stavila projekt soseske za 5000 stanovalcev. Strokovni izpit za na-patornem pristopu Janje Lap k delu. Kot se je kasneje rada spomin-ziv nižje gradbene inženirke je opravila leta 1960. 8. marca 1961 ji je jala, ji je že v začetku raziskovalnega dela postala jasna razlika med Sekretariat Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo izobraževalnima sistemoma v Jugoslaviji in Veliki Britaniji. Po priho-in komunalne zadeve izdal potrdilo, da je vpisana v seznam produ na RCA je profesorja vprašala, kaj naj dela, ta pa ji je odvrnil, da jektantov, pooblaščenih za gradbeno projektiranje (MAO AJL Saje če sama ne ve, kaj bi rada delala, kako naj to ve on (Ekar 1996: 13). 1961). Štipendijo Britanskega sveta je sprva prejela zgolj za eno V zgodnjih šestdesetih letih se je prvič preizkusila kot peda-leto, z možnostjo podaljšanja. Marca 1965 je v pismu domačim goginja. Od leta 1962 do 1964 je na Šoli za umetno obrt Ljubljana napisala, da bi si rada »priborila kakšno pozicijo tukaj v Londonu. S poučevala industrijsko oblikovanje. Njena profesorska kolega sta samo štipendijo ne ostanem še eno leto!« Hkrati jo je po začetnem bila v tistem času tudi arhitektka Gizela Šuklje (prva Plečnikova navdušenju ob bivanju v Londonu začel nekoliko motiti pretirani študentka in asistentka) in oblikovalec Miloš Požar. Na seznamu družbeni snobizem. V istem pismu je zapisala: dijakov Janje Lap izstopajo Miša Malavašič (Jelnikar), Oskar Kogoj, Alojz Marcen, Janez Smerdelj in Matjaž Vipotnik (Ekar 1996: 13 in Tukaj je ena od »snobovskih« intelektualističnih potez, imeti poznan-ZAL_LJU/0366 1963–64). Vsi našteti so bili kasneje tudi izvrstni in v stva z ljudmi, ki igrajo danes v svetu filozofije in arts glavno vlogo. stroki priznani oblikovalci. V Veliko Britanijo se je Janja Lap preselila Vendar se mi je želodec obrnil, ko mi je nekdo rekel: Would you like to po ločitvi od drugega moža, leta 1964. Tam se je pridružila razisko-know Sylvette? To je deklica, ki je bila tako popularna nekaj let nazaj valcem na londonski šoli Royal College of Art in brez povezav s slovenskim oblikovalsko-arhitekturnim prostorom na novo zadi hala. 14 Iz pisma Darje Polak mami Janji, Ljubljana, 5. 10. 1964. Hrani MAO. Pri tem Nikolai Jeffs še dodaja, da se mama po prihodu v London ni družila z jugoslovansko migracijo. Povezave, ki jih je vzdrževala s Slovenijo, so bili le redki obiski študentk iz Ljubljane (na primer Miše Jelnikar – njej je pomagala s prijavo na RCA). Izpostavi tudi, da se ni zanimala za politiko, vse, kar je imela političnega, so bile takrat izdane knjige disidenta Milovana Đilasa, ki so bile v tistem času zelo iskane. Intervju z Nikolaiem Jeffsom, sinom Janje Lap, 17. 2. 2022, in intervju z Mišo Jelnikar, nekdanjo dijakinjo Janje Lap, 15. 2. 2022. 13 Iz pisma Marije Lap hčerki Janji, Ljubljana, 12. 5. 1966. Hrani MAO. 15 Iz pisma Marije Lap hčerki Janji, Ljubljana, 5. 11. 1964. Hrani MAO. 34 v zvezi s Picassom. Še ti si imela tisto sliko v svoji sobi, Darja. Ne, sem Leto kasneje je začela predavati na 35 rekla: I don’t like to go. Mislila sem si pa, brigajo me stare babe s Univerzi v Sheffieldu, na oddelku ŠI? konjskim repom, pa če je bila stokrat love of Picasso.16 za arhitekturo. Naslednjih deset let (1967–1977) je na omenjenem od- Vabilu, naj spozna Tomása Maldonada, velikana teorije raziskovanja delku predavala predmete Risba in na področju oblikovanja in glavnega teoretika ulmske šole obliko-oblikovanje, Raziskovanje na pod- AZA PODOBNA HI vanja, se po drugi strani ni odrekla. Zapisala je: ročju oblikovanja ter Interier in industrijsko oblikovanje. Občasno je bila Spoznala [sem] girl-friend od prof. Maldonado iz Ulma, ki je bogata tudi mentorica magistrskih nalog. ZAKAJ JE V Braziljanka, obenem pa hudičevo izobražena. Včeraj sem bila z njimi Med letoma 1973 in 1975 je preda-skupaj na večerji nakar je med drugim izjavila, da gre drugi teden v vala tudi na znameniti Architectural Pariz, potem pa v Rim, kjer ima poročeno hčerko iz ne vem katerega Association School of Architecture zakona. Spominjam se kako važno je bilo v Ljubljani kaj vedeti o v Londonu (AA), in med drugim je Maldonadu. Tukaj pa mi je vsak dan prezenten, če ne drugače rahlo svoje študente leta 1974 pripeljala okajen, kot je bil včeraj zvečer in je bil zelo človeški, zelo nice. Čez na ekskurzijo v Slovenijo, kjer so z dva tedna sem povabljena na večerjo z najbolj znamenitim japonskim namenom preučevanja kakovosti arhitektom, ki bo v Londonu.17 gradnje v najtežjih pogojih obiska- li več partizanskih bolnišnic. Hkrati Kljub začetnemu obotavljanju se je na koncu odločila podaljšati šti-pa je bila med januarjem in septem- pendijo in v Londonu ostati dodatno leto. Če se je v prvem letu tam-brom leta 1976 s krajšim delovni- kajšnjega bivanja posvečala raziskovanju na Oddelku za industrijsko kom zapo slena kot arhitektka in steklo pod mentorstvom Roberta Gooddna, se je v drugem letu na oblikovalka v sheffieldskem arhitek-Dopis, v katerem formalno potrjujejo RCA pridružila raziskovalni skupini za bolnišnice na Oddelku za indu-turnem studiu Richard He mingway sodelovanje Janje Lap na RCA, med strijsko oblikovanje. Tam se je srečala z vodjo raziskovalne skupine, and Partners. oktobrom 1964 in julijem 1966 kot profesorjem Misho Blackom, ter s profesorjem Bruceom Archerjem, Njeni študenti se je spomin-raziskovalke (Research Fellow) ter ki je bil kasneje mentor njenega magistrskega dela. Pri raziskovanju jajo kot stroge pedagoginje, a hkra-med oktobrom 1971 in julijem 1973 kot podiplomske študentke. se je osredotočila na kritično analiziranje in razumevanje prednosti in ti kot srčne in karizmatične osebe. Magistrirala je 6. julija 1973. slabosti bolnišničnih sistemov prehranjevanja ter z nadgrajeno temo Po spominu Monice Schmoller so v Ljubljana, hrani MAO. na RCA leta 1973 tudi magistrirala. času med letoma 1967 in 1969 pod Po dveh strokovno izjemno močnih letih se je leta 1966 pre-mentorstvom Janje Lap oblikovali avtodom oziroma bivalno priko-selila v Sheffield in na tamkajšnji šoli za umetnost (kasneje Fakulteti lico ter pladenj s priborom za letalsko družbo. A bolj kot formalne-za umetnost in oblikovanje) poučevala predmet Osnove obliko vanja. ga odnosa s predavateljico se njeni študenti radi spominjajo njene prijateljske naklonjenosti študentom in dejstva, da so bili dobrodošli celo pri njej doma. Prav Monici Schmoller in njeni študentski 16 Iz pisma Janje Lap družini, London, 9. 3. 1965. Hrani MAO. kolegici Lesley Hanchet je na primer odstopila lastno stanovanje 17 Ibid. Iz pisma ni mogoče razbrati, za koga gre. Glede na to, da je leta 1965 Kenzo Tange kot prvi japonski arhitekt prejel zlato medaljo Kraljevega inštituta za praznovanje rojstnega dne.18 Če se je Janja Lap svojega dela z britanskih arhitektov (RIBA), bi to lahko bil prav on. Njegovo delo je Janjo Lap angleškimi študenti kasneje spominjala kot časa spodbujanja na-tudi zelo zanimalo. Tange je bil namreč arhitekt, ki je projektiral večji del obnove jboljših lastnosti, ki jih posameznik nosi v sebi (Ekar 1996: 13), pa popotresnega Skopja (potres 9. stopnje po Mercallijevi lestvici, ki se je zgodil 26. julija 1963, je porušil ali nepopravljivo poškodoval tri četrtine zgradb v je Monica Schmoller kot njeno glavno popotnico navedla besedi mestu). Janja Lap pa je precej svojega raziskovalnega dela posvetila prav temi »bodite svobodnejši«.19 bivališč v izrednih razmerah. V obrazcu za kandidaturo za »prosvetno izmenjavo med SFRJ in ZDA« je leta 1985 kot predlagano temo za predavanje oziroma znanstvenoraziskovalno delo navedla »mesta v Jugoslaviji po potresih: Ljubljana 18 Pisna korespondenca z Monico Tweddell, 18. 4. 2021 in 5. 5. 2021. 1895, Skopje 1963«. Hrani MAO. 19 Ibid. 36 Vrnitev v Nostrifikacija magisterija in vrsta vloženih vlog za 37 Slovenijo habili tacijo pričata o tem, da je Janja Lap po vrnitvi ŠI? v Slovenijo (oktober 1976) svojo kariero želela nada-ljevati v visokem šolstvu. Sprva si je uredila status samostojne umetnice industrijske oblikovalke (oktober 1976–september 1977). Nato je bila do aprila 1979 zaposlena kot raziskovalna sodelavka na AZA PODOBNA HI Inštitutu za sociologijo in filozofijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je sodelovala in samostojno raziskovala na področju socialne prob-O NEMIRNI DUH JANJE LAP lematike stanovanjske gradnje. Aprila 1979 se je za naslednjih deset ZAKAJ JE V let zaposlila v Iskri. Najprej je delala v Iskri Commerceu, nato pa so VLJIVO jo kot industrijsko oblikovalko premestili v Iskro Elektrooptiko. Po-NEUL leg specialnih optičnih, laserskih in drugih uporabnih naprav, ki jih je razvila za Iskro, je ves čas profesionalne kariere ohranila tudi svojo ljubezen do stekla. Po vrnitvi je ponovno začela redno razstavljati svoja dela in svoje ideje ponujala potencialnim naročnikom.20 S svojim prepričljivo prodornim načinom ji je uspelo realizirati spominske kozarce za različne slovenske kraje. Med drugim je oblikovala spominski kozarec in poročna kozarca za mesto Celje, radovljiški spominski kozarec in serijo kozarcev Flora. O odličnosti njenega dolgoletnega oblikovanja pričajo članki v domači in tuji strokovni periodiki ( Arhitekt, Domus, Sinteza), sodelovanja (in pohvale) na razstavah BIO,21 na razstavah na gradu Podsreda (1994, 1996) in v Radovljici (2000) ter uvrstitev v oblikovalsko zbirko Neue Sammlung v Münchnu (1987), v zbirko stekla v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani (1997) in ne nazad-nje v zbirko Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Nemirni duh Janje Lap pa se ni ustalil niti po njeni upokojitvi leta 1989. Še istega leta je na podlagi enega zadnjih sporazumov z neuvrščenimi državami za pol leta odšla v Irak, kjer je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Mosulu predavala predmet Interier in industrijsko oblikovanje (AS 1140 20/468 1989). Po vrnitvi pa je nato vse do leta 2003 kot zunanja predavateljica poučevala na Pedagoški akademiji (danes Pedagoški fakulteti) Univerze v Ljubljani. V okviru predmeta Kultura bivalnega okolja – stano vanjski del je predavala o še danes aktualnih temah: poznavanju etnološke dediščine bivalne hiše, razumevanju vplivov okolja (npr. podnebnih), uporabi naravnih materialov, tehnologiji in ekonomiji gradnje. Izpostavljala je tudi 20 Avtorica risb zaščitenih rastlin, ilustratorka Zagorka Simić, je v intervjuju Janja Lap, skica javne plastike in načrtovanje 28. 1. 2023 povedala, da je v karieri spoznala le malo oblikovalcev, ki bi bili tako njene postavitve pred banko Midland prodorni in bi znali svoje delo tako uspešno ponujati na trgu, kot je to znala (Griffin House), Sheffield; načrt je bil prav Janja Lap. izdelan leta 1976. Na fotografiji Janja Lap 21 S svojimi deli je na BIO sodelovala v letih 1964, 1966, 1979, 1981, 1984, 1986, 1988, z metrom. Ljubljana, hrani MAO. 1994, 1998 in 2002. 38 razumevanje sociokulturnih fak- 39 torjev, ki določajo namembnost bivalnih prostorov, ter se pose- bej posvečala ozaveščanju o pomenu oblikovanja interierja za ljudi s posebnimi potrebami. V okviru predavanj in seminar- jev je obravnavala tudi različne funkcije bivalnih prostorov, ergonomijo, razlike med obrt- no in industrijsko proizvodnjo, metode analiz ter primerjavo in vrednotenje elementov bi- valnega okolja. Posebno pozor- nost je posvečala razumevan- ju estetskih vrednot, tlorisnim ureditvam stanovanj skih hiš ali stanovanj v blokih, oblikovan- ju pohištva ter uporabi barv in različnih materialov pri urejanju notranje opreme bivalnih pros- torov (MAO AJL Lap (s. a.)e). Še pred sodelovanjem s Peda- goško akademijo je od leta 1989 sodelovala pri progra mu britan- ske Odprte univerze za Lju bljano (Open University, Milton Keynes, Ilustracija Janje Lap VB) in delovala kot akademska na leteči preprogi, Mosul, svetovalka za Slovenijo. 1990. Ljubljana, hrani MAO. Janja Lap, primer kratke vaje, ki jo je izvedla v okviru predmeta Kultura bivalnega okolja – stanovanjski del na takratni Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani. Ljubljana, hrani MAO. 40 Gosta Poleg številnih že omenjenih znanih domačih prvi osebi množine – očitno je bila glavna avtorica pri skupinskem 41 transnacionalna in tujih imen so nama bili pri razkrivanju plas-načrtovanju. Šlo je najmanj za trojico sodelavcev, saj je bil v delo ŠI? mreža interakcij ti gosto tkane mreže interakcij Janje Lap ter poleg Majde Dobravec vključen tudi profesor Edvard Ravnikar. V strokovne in osebne izmenjave mnenj v iz- pismu Janja Lap omeni tudi »manj pomemben« natečajni projekt jemno pomoč predvsem njena pisma in razglednice, pa tudi nje-za fasado Gozdarskega inštituta, ki ga je po skici profesorja »nare-ni rokovniki in zabeležke ob dopisih in na načrtih. Vsebino sva dila v enem dnevu«. Poleg svojih projektov omenja tudi delo drugih: AZA PODOBNA HI mestoma razjasnjevali in dopolnjevali z dragocenimi pričevanji Edo Mihevc »dela za Hajleta [Haile Selassie]« v Adis Abebi, Gusja posameznikov, ki so Janjo Lap poznali. Večina tistih, ki so z njo Moderno galerijo, »Stari«25 pa naj bi pripravljal natečajni projekt za O NEMIRNI DUH JANJE LAP sodelovali, se je spominja po njeni družabni in ambiciozni naravi, parlament v Sarajevu.26 Iz njenega dopisovanja z Ivanškoma poleg ZAKAJ JE V tesni povezanosti z družino in po nespornem šarmu, s katerim je družabne kronike z Grabna izvemo tudi za številne podrobnosti, kot VLJIVO okoli sebe stkala močne vezi. Poleg pisem družini je za razumevanje je denimo ta, da je imela pri profesorju Svetku Lapajnetu težave s NEUL njene zgodnje strokovne mreže pomembna tudi kratka korespon-statiko.27 Med drugim je opisovala tudi pristne prijateljske odnose denca z arhitektoma Marto in Francetom Ivanškom v letih 1954 med kolegi in profesorjem – s kolesi so se denimo skupaj odpravili in 1955. Oba sta spadala v najožji krog Edvarda Ravnikarja (Marta kopat na Bokalce in na Savo.28 Ivanšek je bila njegova sestra). V ohranjenih rokovnikih lahko med drugim najdemo imena fo-Zanimivo je, da so pisma ohranjena v obeh zapuščinah, tako tografov, kolegov oblikovalcev, kustosov in strokovnjakov raz ličnih Janje Lap kot zakoncev Ivanšek,22 kar omogoča redek vpogled v generacij, domačih in tujih ter z različnih strokovnih področij. Med dvosmerno komunikacijo. V času korespondence sta zakonca žive-takšna poznanstva sodi tudi ilustratorka Za gorka Simić, ki je Janjo la na Švedskem in ustvarjala živahno inozemsko stičišče za sloven-Lap spoznala v Iskri Commerceu. V odličnem vzdušju med kolegi ske kolege, na daljavo pa so si izmenjevali raznovrstne strokovne je njuno sprva profesionalno sodelovanje preraslo v prijateljstvo. vsebine in naloge, pa tudi osebne usluge, od fotografiranja predme-Zagorka Simić se Janje Lap spominja kot družabne in vedno polne tov pri Janezu Kališniku do dolgotrajnejše izposoje kolesa.23 Ivan-energije. Po njenih besedah je znala biti tudi zelo spodbudna, pred- ška sta se zanimala za dogajanje v Ljubljani, še posebej za stanje na vsem do mlajših od sebe.29 fakulteti, »na Grabnu«; ljubljanski kolegi pa so bili veseli strokovnih, Med imeni v rokovniku zasledimo naslove Erika Berglunda, C. modnih in družabnih novic iz oblikovalsko in arhitekturno napred-G. Boulognerja in Göste Sandberga, švedskih oblikovalcev, ki so v nega Stockholma. V enem od zgodnjih pisem24 jima Janja Lap piše Ljubljani leta 1961 na novoustanovljeni oblikovalski študijski smeri o delovnem vzdušju na fakulteti, kjer so vsi zaposleni z internimi FAGG (smer B) vodili tečaj Barva in oblika. Najdemo pa tudi ime natečaji [str. 42]. Posebno zanimiv se ji zdi natečaj za Mostar, ki naj in naslov priznanega britanskega industrijskega oblikovalca, obliko-bi ga na profesorjev predlog prvotno delala z Mitjo Jernejcem, a ji je valca srebra in kiparja Briana Asquitha (Rees 2008). Neposrednih ob koncu načrtovanja na pomoč priskočila Majda Dobravec - Gus-dokazov o njunem srečanju nisva našli, sta pa vsekakor imela veliko ja. Da so bila tovrstna dopisovanja tudi strokovno posvetovalna, je stičnih točk. Bila sta vrstnika (med njima je bilo le leto starostne videti iz priloženega opisa natečaja in natančne skice predloga za razlike), oba sta se šolala na RCA (Asquith že konec štiridesetih projekt gimnazije v Mostarju. O načrtu Janja Lap piše zelo suve-let), živela sta v Sheffieldu ali njegovi okolici. Oba sta imela izkušnje reno in meni, da naj bi bila zgolj ena od šestih prijav potencialno z oblikovanjem javnega prostora oziroma z izdelavo in umeščan-boljša od njene. O avtorstvu piše izmenično v prvi osebi ednine in v jem skulpture vanj. Prav tako sta v svoji karieri oba oblikovala za 22 Dve pismi in ena razglednica Janje Lap zakoncema Ivanšek in tri njuna pisma 25 Edvard Ravnikar. Janji Lap. Korespondenca je potekala v času od 9. avgusta 1954 do 21. aprila 26 Pismo Janje Lap zakoncema Ivanšek, 23. 8. 1954. Hrani Ustanova France in 1955. Hranita Ustanova France in Marta Ivanšek in MAO. Marta Ivanšek. 23 Pismo Janje Lap zakoncema Ivanšek, 23. 8. 1954. Hrani Ustanova France in 27 Pismo Franceta Ivanška Janji Lap, 27. 12. 1954. Hrani Ustanova France in Marta Marta Ivanšek. Ivanšek. 24 Ibid. Sodeč po Ivanškovem odgovoru (Stockholm, 16. 9. 1954) na natečaju za 28 Pismo Janje Lap zakoncema Ivanšek, 23. 8. 1954. Hrani Ustanova France in gimnazijo v Mostarju očitno ni bila uspešna. Je pa to kasneje postala tema Marta Ivanšek. njenega diplomskega dela. 29 Intervju z ilustratorko Zagorko Simić, 28. 1. 2022. 42 uspešna proizvodna podjetja, Asquith za Alessi in Janja Lap za 43 Iskro. Če se dokazi o morebitnem sodelovanju z Asquithom niso ohranili, pa v korespondenci najdemo sledi o sodelovanju z večkrat mednarodno nagrajeno južnoafriško arhitektko Oro Joubert (Nelson Mandela University s. a.). Z njo se je Janja Lap dogovarjala za gostovanje na Univerzi v Natalu in po različnih arhitekturnih šolah v Južni Afriki – kot ji v enem od pisem pojasni Ora Joubert, namreč specializiranih oblikovalskih šol takrat tam ni bilo.30 O NEMIRNI DUH JANJE LAP Številna imena in kontaktni podatki v rokovniku ter v različnih dopisih in zapiskih so bili povezani s katero od aktualnih raziskav VLJIVO ali katerim od poglobljenih zanimanj Janje Lap. Med te sodi tudi že NEUL omenjeno raziskovanje partizanskih bolnišnic. Na dopisnem listu z glavo »Summer research project 1974 partisan hospitals in Slovenia« najdemo ime in kontaktne podatke psihiatra dr. Matjaža Lu-načka, sina ginekologa in porodničarja dr. Pavla Lunačka, ki je »v začetku druge svetovne vojne kot član zdravniškega matičnega odbora Osvobodilne fronte za Ljubljano vodil zbiranje in pošiljanje sanitetnega materiala za partizane« (Rifelj et al. 2017: 7). Znan je bil tudi po svoji ključni vlogi pri ustanavljanju Slovenske centralne vojno- partizanske bolnišnice v Kočevskem rogu ( ibid. ) ter po tem, da je »razvil in uveljavil svoj koncept konspirativnih bolnišnic; ran-jenci, ki so bili po novem oskrbovani v bolnišnicah zunaj vojnih ob-Pismo Janje Lap zakoncema Ivanšek, 23. 8. 1954. Ljubljana, hrani močij, niso več obremenjevali bojnih enot« (Zupanič Slavec s. a.). Ustanova France in Marta Ivanšek. Na istem dopisu sta med drugim zapisana še naslova obeh partizanskih zdravnikov in vodij partizanske bolnišnice Franja pri Cerk-nem, dr. (Viktorja) Volčjaka in dr. Franje Bojc Bidovec (MAO AJL okoli 1974). Niso pa bili stiki Janje Lap zgolj neposredno povezani s stroko oblikovanja in arhitekture ali njenim raziskovanjem. Imela je številne znance in prijatelje, pogosto je šlo za vidne družbeno angažirane posameznike. Med drugim je tesno prijateljevala z zbirateljico umetnin in slavno londonsko knjigarnarko Agatho Sadler in njenim možem Charlesom Sadlerjem (Delmar 2016). Po ločitvi od Robina Jeffsa sta s sinom Nikolaiem eno leto pri njima tudi stanovala.31 Po selitvi Janje Lap v domovino so ostali v stikih in konec leta 1990, ko se je politična situacija v Jugoslaviji zaostrila, sta jo povabila, naj se vrne v Veliko Britanijo, saj je pri njiju vedno dobrodošla.32 Po pripovedovanju sina je bil njen dober prijatelj tudi Richard David Barnett, skrbnik oddelka za zahodnoazijske predmete v Britanskem Zadnja razglednica iz korespondence Janje Lap z zakoncema Ivanšek. Pozdravi s spomladanske smuke so s Krvavca v 30 Pismo Ore Joubert Janji Lap, 18. 9. 1990. Hrani MAO. Stockholm potovali 21. aprila 1955. Ljubljana, 31 Intervju z Nikolaiem Davidom Jeffsom, sinom Janje Lap, 16. 2. 2022. hrani Ustanova France in Marta Ivanšek. 32 Pismo Agathe in Charlesa Sadlerja Janji Lap, 2. 11. 1990. Hrani MAO. 44 muzeju.33 Od študentov je v rednih stikih ostala z že omenjeno 45 Monico Tweddell. Med mnogimi vizitkami in zapisi pa se pojavljajo tudi imena oseb, o katerih nimamo dokazov, da bi z njimi ohranila stik. Na lističu, izrezanem iz zvezka, najdemo na primer imeni Huda A. Aldahen in Neam B. Manona. Ob imenih je na listu zapisan naslov fakultete College of Engineering Mosul, Department of Architecture. Kot izvemo v radijski oddaji Spomini, pisma in potopisi, je bila Huda A. Aldahen iraška asistentka, ki je govorila angleško in ji je ves O NEMIRNI DUH JANJE LAP čas pedagoškega delovanja pomagala pri komunikaciji z ostalimi študenti; Janja Lap se je je tudi po vrnitvi spominjala z veliko na klo-VLJIVO njenostjo (RASLO 1993). NEUL Nezanemarljiv del njenega delovanja pa je neizogibno zaznamovala njena ožja in širša družina. Tesno povezanost dokazujejo številna pisma in razglednice, ki so si jih med seboj pisali člani vseh generacij družine Lap – Pollak – Jeffs – Mrevlje. Ob druženjih, ki so vključevala skupne počitnice, praz- novanja in izmenično varovanje otrok, so se spletla tudi medge ne- racijska strokovna znanstva. Tako so se kolegi in prijatelji hčerke, ar- hitektke Darje Mrevlje Pollak, družili tudi z Janjo Lap. Med njimi sta bila tudi grafična oblikovalca Ranko Novak in Tomaž Kržišnik. Prvi je na primer z njo potoval na kongres Iz družinskega albuma. Ljubljana, hrani Urša Petja ICSID v Furuvik na Šved skem. Pri Mrevlje Lozar. drugem pa se je leta 1974 s svojimi študenti ustavila na poti iz bol- nišnice Franja, da bi si ogledali avtorski vrt Jute Krulc, ki je nastal po Kržišnikovi predlogi. Ustvarjalna kri se po družinskem deblu pre-taka tudi v naslednje generacije. Vnuk, intermedijski umetnik Jaša Mrevlje - Pollak (deluje pod umetniškim imenom Jaša), se spominja, da sta skupaj risala »klovne« (v mislih ima kozarec Mit v steklu). Vnukinja Neža Mrevlje je novinarka in pokriva tudi področje kulture, pravnuk Dan David Mrevlje Natlačen pa je postal arhitekt. Že iz tega pregleda je mogoče skleniti, da so transnacionalno socialno mrežo Janje Lap sestavljali ustvarjalni in ambiciozni ljudje. Določeno težo socialnega statusa, predvsem v arhitekturnih krogih, je nanjo prenesla že družina, konkretno očetov ugled in njegova povezava s Plečnikom. Temu je za kratek čas sledil Ravnikarjev 33 Intervju z Nikolaiem Davidom Jeffsom, sinom Janje Lap, 16. 2. 2022. 46 krog, ki pa ga je v polju raziskovanja na področju oblikovanja hitro 47 nadomestil na svetovni ravni veliko pomembnejši krog z RCA. Ko ŠI? danes gledamo nazaj, se zdi skoraj nepredstavljivo, da je oblikovalka iz neuvrščene države študirala, sodelovala, raziskovala in se ob večerjah družila z velikani, kot so Misha Black, Bruce Archer, Robert Goodden, Tomás Maldonado, Peggy Guggenheim, Henry Moore in AZA PODOBNA HI David Hockney; pri čemer je v pismih o Henryju Mooru mimogrede zapisala, da je reven kot cerkvena miš, za Peggy Guggenheim pa O NEMIRNI DUH JANJE LAP je omenila, da je nosila od moljev požrto napoleonsko uniformo.34 ZAKAJ JE V Hkrati je bila v Veliki Britaniji ravno v času, ko so tam študirala ali VLJIVO predavala velika imena – Umberto Eco, Keith Critchlow, Charles NEUL Jencks, Zaha Hadid.35 Omenjeni posamezniki, ki so tvorili socialno mrežo Janje Lap, kažejo na to, da je bila kot ena redkih slovenskih oblikovalk (in oblikovalcev) v precejšnjem delu svojega delovanja vpeta v mrežo ključnih akterjev, ki so v Veliki Britaniji sodelovali pri pionirskem snovanju znanstvenega in sistemskega raziskovanja v oblikovanju. Kljub temu ji v prizadevanju za upravičeno napredovanje in priznanje uspehov pogosto ni uspelo prebiti spon s spolom pogojenih pred-sodkov. Migracijska izkušnja je nedvomno vplivala na njeno visoko stopnjo emancipacije, hkrati pa je prek različnih indicev ves čas njene kariere mogoče zaznati tudi sporadične elemente razočaran-ja, saj je bila po besedah sina v svojem komuniciranju lahko tudi zelo neposredna.36 Večina poznanstev, srečanj in prijateljstev je bila oblikovana na podlagi skupnih vrednot in ciljev, sledeč kontekstu delovanja ter z jasnim vplivom prostorsko-časovne dinamike. Izjema sta bili dve prijateljstvi. Edini iz Ravnikarjevega kroga, s katerim je ohranila stike v pozna leta, je bil arhitekt Savin Sever.37 Spoznala sta se že v času študija in sodelovala pri projektiranju OLO Kranj in lju-bljanskega Kanarčka. Še posebej pa je bila navezana na oblikovalko Romano (Nano) Lesnika [str. 47]. Leta 1964 sta kot soavtorici vzorca potiskanega blaga sodelovali na 1. bienalu industrijskega oblikovanja (BIO 1), nato pa ostali tesni prijateljici vse do Janjine smrti 9. Janja Lap in Romana (Nana) Lesnika, januarja 2004. šestdeseta. Hrani Urša Petja Mrevlje Lozar. 34 Pričevanje Neže Mrevlje po dnevniških zapisih Darje Pollak Mrevlje o času, ko je bila njena mama na RCA. 18. 1. 2023. 35 Pisna korespondenca z grafičnim oblikovalcem Rankom Novakom, 30. 3. 2023. 36 Intervju z Nikolaiem Davidom Jeffsom, sinom Janje Lap, 27. 5. 2022. 37 Ibid. , 16. 2. 2022. 48 49 E dvard Ravnikar je v besedi- lu z naslovom Nova stekla Janje Lap začetek njenega profe- sionalnega oblikovanja stekla po- spremil z naslednjimi besedami: Da bi pri nas kdo poskusil varljivo srečo in bi glavni del svojega kreativnega delovanja posvetil temu krhkemu svetu, ki je že tisočletja žlahten gost ožjega in intimnega človekovega okolja, se na prvi pogled ne zdi verjetno, zato pa toliko bolj navdušujoče. Dobro se zavedamo kolikega pomena za našo kulturo bi bilo, ko bi se spet našel nekdo, da bi z vso voljo in z vsemi svojimi sposobnostmi hotel biti naš prvi opifex artis vitrae (Ravnikar 1966: 64). Janja Lap svoje izjemno bogate in raznovrstne kariere ni posvetila zgolj oblikovanju stekla, mu je pa nedvomno namenila glavni del svo- jega ustvarjalnega delovanja. Pove- dano drugače, zgolj oblikovanje stekla je bilo tisto področje, ki jo je spremljalo na vsej njeni profesio- nalni poti. Posledično lahko govo- rimo o njenem petdesetletnem poglobljenem raziskovanju stekla, ki pa – kljub številnim priznanjem – vse do danes še ni bilo sistematič- no obdelano. Ko se je o nje nem delu pisalo, se je pisalo o posa- meznem kosu ali o izbranih serijah. Največkrat v obliki kratkih sprem- nih besedil v razstavnih katalogih, mestoma tudi v dnevnem časo- pisju, v obliki intervjujev, ali pa v kratkih opisih, ki so obeležili njene 50 pomembnejše mednarodne ali domače dosežke, predstavitve in 51 nagrade (Vidmajer 1991; Spominski park 1994; Rataj 2000; Senčar 2000). Eden od razlogov za to zgolj delno obravnavo je bila nedvom-S VITRAE no tudi omejena dostopnost njenega arhiva. Šele intenzivna ob-TI delava arhivskega gradiva v zadnjih dveh letih je dejansko razkrila obsežno, a glede na doslej zbrane sezname izvedenih del mestoma OPIFEX AR še vedno pomanjkljivo ohranjeno zbirko stekla Janje Lap. Manjkajo predvsem zgodnji kosi, s katerimi je mlada arhitektka začela svojo oblikovalsko pot. O teh pričajo fotografije izdelkov in njeni podrobni seznami, ki jih je ves čas svoje kariere redno dopolnjevala.38 Ključni preobrat v njeni profesionalni karieri na področju oblikovanja stekla nedvomno pomeni selitev v London leta 1964. A njen prvi stik s steklom se je zgodil že v času študija. Leta 1956 je s prvimi steklenimi in keramičnimi izdelki sodelovala na razstavi Stanovanje za naše razmere, s čimer se je enakovredno vključila med aktivne oblikovalce in oblikovalke, ki so s svojim delovanjem utirali pot porajajoči se stroki industrijskega oblikovanja. Nadaljnji razvoj in prvi eksperimenti na področju oblikovanja stekla so sledili v času njenega poučevanja na Šoli za umetno obrt Ljubljana. Eden od rezultatov njenega eksperimentiranja s steklarskimi tehnikami in preučevanja naložnih kozarcev finske oblikovalke Saare Hopea39 so bili načrti za steklene posode Zloženke [str. 52], ki so nastali v soavtorstvu z Mileno Letnar.40 Ročno pihane posode iz tankega dimnega stekla so bile izdelane v Steklarski šoli Rogaška Slatina.41 Zanje sta oblikovalki prejeli častno pohvalo na 1. bienalu industrijskega oblikovanja leta 1964. Na istem bienalu so bili razstavljeni tudi kozarci, izdelani iz cevi, ki jih je Janja Lap sooblikovala z Jelko Intihar [str. 52]. Obe navedeni soavtorici sta bili v času nastanka izdelkov 38 V arhivu Janje Lap so ohranjeni številni podrobni biografski in bibliografski seznami arhitekturnih in oblikovalskih del, naslovov raziskovalnih nalog, nagrad in objav. Zaradi pogostih selitev, prošenj za štipendije ali raziskovalna sredstva, pa tudi zaradi relativno pogostih menjav zaposlitve je bilo popisovanje dosežkov ena od redkih stalnic v njenem življenju. Dokumenti so ohranjeni v obliki tipkopisov (mestoma dopolnjenih z rokopisom avtorice). Hrani MAO. 39 Kozarce je Saara Hopea oblikovala v petdesetih letih 20. stoletja in bila zanje nagrajena na milanskem trienalu leta 1954. 40 Milena (Magdalena) Letnar je bila v šolskem letu 1963/1964 dijakinja 4. a razreda na takratni Šoli za umetno obrt Ljubljana. Janja Lap je v tistem času na šoli poučevala predmet Oblikovanje in projektiranje. SI ZAL, LJU/0366, Šola za Janja Lap pred vitrino s steklenimi oblikovanje Ljubljana, TE 7, PE 143. izdelki, devetdeseta leta 20. stoletja, 41 Korespondenca Janje Lap s kustosom Matijo Murkom. Dopis o izboru del in foto: Roman Šipić. Ljubljana, pripravi opisov k spremljevalni razstavi BIO 11 z delovnim naslovom »BIO 1–10, hrani MAO. Usoda oblikovanja« (IDCO). Hrani MAO AJL, dopis št. 369.86.MM, 23. 7. 1986. 52 njeni dijakinji in oba izdelka kažeta na to, da je Janja Lap dijakom Ponavljanje določenih likovnih oblik ne izhaja iz neke zavestne 53 skozi prakso v okviru učnega procesa in ob hkratnem sodelovanju odločitve. Ugotoviti tak pojav je mogoče šele po letih dela, ko se z realnem okoljem odkrivala različne steklarske tehnike. naberejo projekti z različnih področij oblikovanja. Po vsej verjetnosti so osebna likovna izhodišča enaka ali vsaj aplikativna, čeravno gre za S VITRAE različne materiale in različne uporabnosti. Na primer: TI - Prodajni kiosk MB - Enodružinska stanovanjska hiša v Oxfordu. OPIFEX AR [...] Projekt hiše je bil narejen leta 1977, sorodne geometrijske oblike pa premišljene že leta 1965 v steklu (MAO AJL Lap (s. a.)b: 4–5). Predanost Janje Lap oblikovanju stekla kaže tudi njena obsežna zbirka knjig na to temo. Skoraj trideset knjig o zgodovini in oblikovanju stekla, ki jih je nabrala skozi leta, je knjižnici MAO doniral njen sin Nikolai Jeffs. Med njimi je tudi knjiga Pohorske steklarne Franca Janja Lap in Milena Letnar, steklene Janja Lap in Jelka Intihar, Minařika, ki ji jo je leto po izidu podaril njen oče. posode Zloženke, 1964, ročno kozarci, 1964, oblikovanje iz pihano steklo, foto: Zlata in Janez steklene cevi, foto: Zlata in Kališnik. Janez Kališnik. Oblikovanje Po pisanju Lenke Bajželj naj bi oblikovanje stekla v pet-stekla in desetih in šestdesetih letih 20. stoletja pri nas najbolj Janja Lap se je po prihodu v London pridružila raziskovalni kontekst zaznamoval tako imenovani »skandinavski razcvet«42 ekipi Oddelka za industrijsko steklo na šoli Royal College of Art časa (Bajželj 1996: 36). Njegovi protagonisti so bili oblikovalci (RCA). Pod mentorstvom Roberta Gooddna, enega od strokov-Kaj Franck, Saara Hopea, Tapio Wirkkala in Timo Sarpa-njakov za oblikovanje kovine in stekla, se je v prvem letu bivanja v neva. Za vse je veljalo, da so ustvarjali izredno inovativno in funk-Veliki Britaniji posvetila raziskovanju optimalnih možnosti v piha-cionalno umetniško steklo, ki je bilo dostopno vsem. Mednarodni nem in stiskanem steklu ter površinski obdelavi stekla. Goodden, sloves so si med drugim zgradili s tem, da so radi eksperimentirali z ki si je s svojim delom kasneje prislužil naziv kraljevega oblikovalca novimi (pogosto unikatnimi) tehnikami – tako na področju oblikov industriji, v Veliki Britaniji še danes velja za enega od ključnih vanja kot v polju proizvajanja steklenih izdelkov (Koivisto 1998: 129). ustvarjalcev, zaslužnih za ponovni vzpon britanskega oblikovanja Kljub izjemno kakovostnemu vplivu pa po besedah Lenke Bajželj po drugi svetovni vojni. Na področju stekla je med drugim v letih izvrstnih poskusov slovenskih oblikovalcev, ki so bili med drugim 1944–1949 za podjetje bratov Chance oblikoval garnituro stiskane-za svoje steklene izdelke tudi nagrajeni na Bienalu industrijskega ga stekla Spiderweb. Ta je bila po besedah Lesley Jackson, kusto-oblikovanja (na primer Živa Baraga - Moškon, Niko Kralj, Janja Lap, sinje in zgodovinarke, specializirane za oblikovanje 20. stoletja, s Milena Letnar, Franc Papež), »razen nekaj redkih izjem – ni bilo svojo moderno rebrasto oglato obliko čistih linij najnaprednejša od mogoče najti na policah prodajaln. [...] Šele v poznih osemdesetih vseh steklenih garnitur, ki so jih v podjetju v tistem času serijsko letih lahko govorimo o zavestnem premiku43 v steklarski industriji« proizvajali (Jackson 1996: 26). (Bajželj 1996: 36). Po tistem, ko je Janja Lap zapustila RCA in sprejela službo predavateljice na Univerzi v Sheffieldu, je za deset let izgubila neposreden stik s steklarsko proizvodnjo in s tem priložnost, da bi na 42 Pri tem je treba poudariti, da je bil vpliv skandinavskega oblikovanja viden na področju oblikovanja stekla delovala v praksi. Kljub temu zanjo velja, vseh področjih slovenskega oblikovanja, ne zgolj v steklu. Za to sta bila med da je tudi tedaj, ko ni imela možnosti praktične izdelave, še vedno drugimi zaslužna zakonca Ivanšek, ki sta delala na Švedskem in sta leta 1961 za ves čas skicirala nove potencialne izdelke. Še več, raziskovanje v takratne študente oblikovanja (smer B) s švedskimi strokovnjaki organizirala tečaj Barva in oblika (e. g. Dolenec 2007: 266–287). steklu se je kasneje prelivalo tudi v njeno industrijsko oblikovanje in 43 Omenjeni premik v steklarski industriji je Janja Lap, kot bomo videli v nadalje-arhitekturno načrtovanje: vanju, dodobra prepoznala in izkoristila. 54 Nezmožnost trženja dobrega oblikovanja se je v letih socialis-financiral, kdo vodil in od kod bodo kader ter kapacitete za delo-55 tične ekonomije odražala tudi v razvoju steklarn. Generacije oblikovanje steklarskega centra, vključno z namestitvami za sodelujoče ŠI? valcev, ki so jih steklarne nase vezale z različnimi delovnimi razmerji, umetnike«.45 Iz dopisa Franciju Zidarju je razvidno, da je Janja Lap so morale pogosto delati po nareku proizvodnih zmogljivosti in ob center videla tudi v vlogi potencialnega izvajalca in producenta S VITRAE tem niso smele pretirano odstopati od okusa povprečnega kupca. njenih lastnih zamisli46 (prav tako del ostalih zainteresiranih obliko-TI V drugi polovici 20. stoletja so posledično visoko prodajo dosegale valcev stekla zunaj steklarske industrije). AZA PODOBNA HI le tovarne, ki so proizvajale »nujni program«, na primer pohištvo Slednje jasno kaže na še eno razliko, ko primerjamo »hišne« OPIFEX AR in gospodinjske aparate, steklo pa v to skupino izdelkov ni sodilo. oblikovalce, zaposlene v steklarnah, z »zunanjimi«. Slednji so si za Zato so bili oblikovalci stekla kljub visoki ravni strokovnega vred-svoje zamisli sicer lahko izborili več svobode pri eksperimentiranju ZAKAJ JE V notenja oblikovanja od šestdesetih let 20. stoletja dalje pogosto po s tehnikami in oblikami, a so se hkrati tudi vsakič znova pogaja-krivem spregledani. Nekaj vidnih ustvarjalcev, kot so Dana in Lju-li za uvrstitev v proizvodni program in o višini honorarja.47 Hišne bica Kočica, Slavko Marcen, Ferdo Pak in drugi, se je na razstavah obliko valce pa so zavezovali tehnični in normativni okviri. Ali kot redno predstavljalo s svojimi izdelki, a mednarodne slave niso je slednje opredelila oblikovalka stekla Nina Malovrh, zunanji ob-dosegli. Občasno so se na razstavah BIO predstavili celo s posebej likovalec s svojo idejo na papirju v steklarni nastopi neobremenje-za to priložnost izdelanimi serijami, na primer Tihomir Tomić, ki je no, predlaga izdelek, hišni oblikovalci pa morajo predmet preprosto za garnituro BIO 12 na istoimenskem bienalu leta 1988 prejel tudi narediti iz vedljiv.48 Posledično so oblikovalci, zaposleni v steklarnah, častno pohvalo. sicer imeli veliko večje opuse, a so bili ti pogosto anonimni, njihov Ob koncu osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let talent je mestoma ostajal podcenjen. Poleg prilagajanja tehničnim 20. stoletja so se med izbranimi posamezniki porajale težnje, da zahtevam množične proizvodnje so bili ustvarjalno omejeni tudi s bi steklarstvo zaradi svoje gospodarske moči in bogate tradicije predlogi likovno večinoma neizobraženih nadrejenih (največkrat) iz moralo dobiti svoj muzejsko-študijski in promocijski center v okviru prodaje, katerih glavni kriterij je bil ugajati kupcem in širokim množi-tedanjega Spominskega parka Trebče (kasneje Kozjanski park). Po cam (Novak 2003: [47–53]). pričevanju Jožeta Rataja44 so bili med pobudniki zamisli upokoje-Nasprotno so se zunanji oblikovalci podpisovali pod malo-na kustosinja Milena Moškon, direktor Dekorja Kozje Jože Božiček, serijske izdelke, ki so bili v javnosti bolje predstavljeni in promovira-direktor Spominskega parka Trebče Franci Zidar, zelo angažirana ni, za kar pa so največkrat v celoti poskrbeli oblikovalci sami. Med Janja Lap, občasno pa je bil v pogovore vključen tudi Rataj sam. Kot takšnimi je bila tudi Janja Lap, ki je znala po pričevanju znancev je še pojasnil, je bila osnova za visokoleteče želje (nedokončana) in sodelavcev49 svoje delo odlično predstaviti ne le javnosti, tempeč za taljenje stekla v severnem palaciju gradu Podsreda. Poleg več tudi ključnim posameznikom v proizvodnji. Seveda pa ni šlo galerije izdelkov sodobnega steklarstva in nacionalnega muzeja zgolj za prepričljivo promocijo, temveč se je lahko tudi v tehničnem stekla so snovalci razmišljali tudi o organizaciji simpozijev o ob-znanju kosala s »hišnimi« oblikovalci. Kot pojasnjujeva v nadaljevan-likovanju stekla in o namestitvah gostujočih umetnikov. Rezultat ju, je prva znanja v takratni Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina50 začetnih prizadevanj so bile predvsem razstave. Leta 1989 so v (danes Steklarna Rogaška) pridobila že v času študija, v sredini obnovljenih kletnih prostorih severnega palacija predstavili prvo petdesetih let, pozneje pa še v odlično opremljenih steklopihaških zbirko muzejskega stekla, ki so jo nato redno dopolnjevali. Kot prva delavnicah na RCA. Vse našteto jo je ves čas njene kariere delalo med samostojnimi predstavitvami oblikovalcev stekla je leta 1994 sledila razstava stekla Janje Lap Plemiči stekla na gradu Podsreda 45 Ibid. (Lap 1994), dve leti kasneje pa še mednarodna razstava Evropsko 46 Osnutka dopisov z dne 22. 1. in 28. 1. 1996. Hrani MAO AJL. uporabno steklo (Rataj et al. 1996). Kljub vsem naporom vpletenih 47 O tem pričajo osnutki dopisov Janje Lap direktorjem steklarn. Hrani MAO AJL. 48 Intervju z oblikovalko stekla Nino Malovrh, 30. 6. 2021. so po besedah Rataja upe na center zelo hitro »pokopali, [saj] v 49 Med drugimi so to omenili Zagorka Simić, Jože Rataj in njen sin Nikolai Jeffs. steklarski industriji in lokalni skupnosti ni bilo jasno, kdo bo zadevo 50 Tovarna je začela samostojno obratovati 1. julija 1947 kot Slovenska tovarna stekla v Rogaški Slatini. Leta 1953 se je preimenovala v Steklarno Boris Kidrič Rogaška Slatina (Rataj in Vrečar 2017: 32). V nadaljevanju besedila slediva 44 Korespondenca med Špelo Šubic in Jožetom Ratajem, kustosom in muzejskim dokumentaciji Janje Lap in navajava z njene strani največkrat uporabljeno svetnikom v Pokrajinskem muzeju Celje, 9. 2. 2023. poimenovanje, Steklarna Rogaška Slatina. 56 drugačno. Čeprav v profesionalni karieri ni bila nenehno v stiku s Začetno obdobje – čas Formalni vstop arhitektke in oblikovalke 57 proizvodnjo, ji je uspelo ustvarjati izdelke, ki so neposreden odraz učenja (1956–1964) Janje Lap v polje oblikovanja stekla pome- ŠI? nje same. Torej oblikovalke, ki je namenoma odstopala od sodobni že prej omenjena razstava Stanovanje za nikov. naše razmere iz leta 1956. Še kot študentka arhitekture in zunanja S VITRAE sodelavka Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva (CZNG) TI je za razstavo oblikovala svoje prve steklene izdelke in porcelanas-AZA PODOBNA HI Steklarska Po pripovedovanju Janje Lap naj bi jo steklo že med te jedilne posode. S člankom, ki ga je o svojih izdelkih napisala za OPIFEX AR mojstrica študijem arhitekture močno zaznamovalo. Na svojo revijo Sodobno gospodinjstvo (in tako hkrati postala tudi članica željo je za štirinajst dni odšla v Steklarno Rogaška maloštevilne skupine kritičnih piscev o slovenskem oblikovanju), je ZAKAJ JE V Slatina in sodeč po zapisu Petra Ogrina neposredno iz prakse črpala med drugim utemeljila pomembnost namiznega posodja v celostni prve izkušnje. Pridobivala jih je »iz pogovorov v brusilnici, prve skice opremi doma (Lap 1956: 199–201). Pri tem je nezanemarljivo tudi je narisala na ohišjih strojev ob curljanju vode čez brusilne kamne« dejstvo, da je že v petdesetih letih pridobila izkušnjo sodelovan- (Ogrin 1994: 12). Hkrati pa je njeno oblikovanje na začetku močno ja z večjimi industrijskimi proizvodnimi obrati (z oblikovanjem za določal modernistični izraz, saj je sprva iskala »oblike, ki so funk-Steklarno Rogaška Slatina in tovarno Keramika Liboje). cionalno utemeljene«, ali kot je še pojasnila v nadaljevanju: »Prav Pred odhodom v London se je Janja Lap kot avtorica ali detajlna analiza funkcij in tehnološkega procesa nas vodi do eno-soavtorica podpisala pod naslednje steklene ter porcelanaste in stavnih oblik, ki upoštevajo predvsem namen posode in čim večjo keramične izdelke: garnituro namiznega stekla/kozarce in vazo za uporabnost, v estetskem pogledu pa so mnogo manj podvržene razstavo Stanovanje za naše razmere (1956), servirne in jedilne spremembam okusa« (Lap 1956: 199). Njen odnos do oblikovanja keramične posode (1956–1957), porcelanske posode Serija II se je med raziskovanjem in eksperimentiranjem v materialu večkrat (1960), vrča za vodo in vino Tamar (1962), steklene kozarce (v spremenil, zato njeno profesionalno udejstvovanje na področju soavtor stvu z Jelko Intihar, 1964 ali prej) ter steklene posode Zlo-oblikovanja stekla deliva na štiri časovne in vsebinske sklope: ženke (v soavtorstvu z Mileno Letnar, 1964). Našteto jasno kaže na njeno afiniteto do stekla, zato ni čudno, da je po prihodu v London 1) začetno obdobje – čas učenja (1956–1964), prvo leto raziskovanja posvetila prav izobraževanju na področju 2) čas londonskega in sheffieldskega raziskovanja (1964–1977), oblikovanja tega materiala. 3) čas v Iskri (1979–1989), 4) obdobje po upokojitvi (1990–2004). GARNITURA NAMIZNEGA STEKLA/KOZARCI IN VAZA V nadaljevanju za posamezne sklope navajava njena temeljna dela ZA RAZSTAVO STANOVANJE ZA NAŠE RAZMERE iz stekla. Za vsa je značilno, da so bila izvedena vsaj v majhnih Garnituro namiznega stekla tvorijo kozarci in vaza,51 pihani v kalup krožserijah. Dodatno izpostavljena dela pomenijo najbolj tipične kose nega tlorisa, pri čemer jim simetrično silhueto določa modeliranje na iz posameznega časovnega sklopa. Izbrani izdelek lahko izstopa vrteči se steklarski pipi. Kozarci z debelim dnom se za stabilen oprijem zaradi svoje tipike, likovnosti, tehnike, eksperimenta ali mestoma sprva zožijo in nato proti vrhu trebušasto napnejo. V primeru vaze jim je netipičnega sodelovanja. Posebno pozornost sva namenili izbranim naknadno dodan še ročaj. Izdelki so večnamenski in po fotografijah sklekratkim odstavkom, v katerih je avtorica s svojimi besedami izpo-pava, da imajo največ 3 dcl prostornine. Iz oblikovanja je razvidno tudi, da stavila prednosti izbranega izdelka. Njene besede primerjava z je oblikovalka ob prvem stiku s steklom čutila strahospoštovanje oziroma interpretacijo strokovne javnosti – kjer je ta na voljo – v soodnos-distanco do steklarskih postopkov. Ideje je ohranjala na stopnji načrta in nosti z domačimi in mednarodnimi smernicami. Kjer se isti izdelek pri tem ni posegala v steklopihalčevo delo. Kljub temu končnim izdelkom pojavlja z več imeni, naštejeva vsa, ki sva jih med raziskovanjem ne manjka izvirnosti, prav nasprotno, tvorijo odlično izhodišče za raziskozasledili. Ob delih navajava letnice nastanka, ki jih je pod načrte vanje oblik, ki jih je Janja Lap v naslednjih fazah delovanja nadgrajevala z oz. skice zapisala avtorica sama; te se ne ujemajo vedno z letom drznejšim tehničnim eksperimentiranjem z materialom. izdelave (to pogosto tudi ni navedeno). 51 Dela so ohranjena le na nekaj skicah in fotografijah. Hrani MAO. 58 59 ŠI? S VITRAETI AZA PODOBNA HI OPIFEX AR ZAKAJ JE V Janja Lap, garnitura Janja Lap, garnitura namiznega stekla/kozarci namiznega stekla, in vaza, izdelani za razstavo 1956, risba na pavs Stanovanje za naše razmere, papirju. Ljubljana, 1956, izdelano v Steklarni hrani MAO. Janja Lap, iz članka »Domača uporabna keramika in porcelan«, Rogaška Slatina, foto: Sodobno gospodinjstvo, 1956, foto: Vladimir Mušič in Pfeifer. Ljubljana, Vladimir Braco Mušič. hrani MAO. KERAMIČNE IN PORCELANASTE SERVIRNE IN JEDILNE POSODE Keramične in porcelanaste posode52 so za razstavo Stanovanje za naše razmere izdelali v tovarni keramike v Libojah, za katero je Janja Lap leto pozneje oblikovala še dodatne servirne in jedilne posode ter jedilne garniture.53 Pri delu se je naslonila na sodobni nemški porcelan »preprostih, a zelo uporabnih oblik« (Lap 1956: 201), hkrati pa se je kritično obregnila ob sklede, ki so bile na voljo na domačem trgu, čeprav niso povsem ustrezale svojemu namenu. V mislih je imela rebraste sklede, ki jih je bilo težje »čistiti kot gladke posode brez robov in profilov« ( ibid. : 199). Posledično so bile njene posode diametralno nasprotje obstoječim izdelkom. Do zadnjega detajla perfekcionistično izdelane servirne sklede in krožniki so v celoti očiščeni vsakega dekorja. Vse je podrejeno namenu in tehnični dovršenosti izdelka. Ali kot je to pod fotografijami izdelkov opredelila avtorica: »Serija posod, in to raznih krožnikov in servirnih skled. Posode so gladke, brez robov, narejene iz domačega keramičnega materiala, zato so tudi poceni« ( ibid. : 200). V reviji Sodobno gospodinjstvo je Janja Lap še omenila, da je bila večja serija porcelanastih posod prodana v Bosno in Hercegovino ter takoj razprodana ( ibid. : 201), kar hkrati dokazuje, da je bila vsaj druga serija Janja Lap, porcelanske posode Serija II, 1960, razstavljene tudi na izdelana množično in ni ostalo zgolj pri prvotni prototipni seriji za razsta­ razstavi DLUUUS v Moderni galeriji leta 1961; izdelano v tovarni Kera-vo. Članek je kritično zaključila z mislijo, da se za razliko od bosanskih mika Liboje, foto: Janez Kališnik. Ljubljana, hrani MAO. trgovcev slovenski takšnih izdelkov še vedno branijo, »čeprav imamo že dokaze, da bi jih tudi naši potrošniki kupovali, če bi bili na prodaj po primernih cenah« ( ibid. ). VRČA ZA VODO IN VINO TAMAR Večji in manjši vrč imata skoraj identično obliko, pa vendarle vsak svoj 52 Ohranjene so le fotografije in načrt serije. Hrani MAO. značaj, ki jima ga določajo proporci zožitve in livka za natakanje. Večji vrč 53 Po tem sodelovanju se s porcelanom in keramiko ni več ukvarjala. ima ročaj, manjši ne. Več kot očitno ga je oblikovalka načrtno izpustila, 60 saj bi imel zgolj dekorativni namen. Podobnemu trendu – vstopu dekorja v oblikovanje steklenih 61 Za preprosto uporabo manjšega vrča, izdelkov – je bilo v istem času mogoče slediti tudi v finskem obliko- ŠI? katerega teža je (tudi ko je poln) bistvanju. Do konca šestdesetih let 20. stoletja na finskem trgu zaradi veno manjša od velikega, namreč protekcionizma domače industrije ni bilo tuje konkurence, kar se je S VITRAE povsem zadostuje že obla zožitev na v praksi oblikovanja kazalo v veliko večji eksperimentalni svobodi55 TI sredini. Ideja o vrču brez ročaja se je v (Koivisto 1998: 130). Kljub domači zaprtosti pa je prevlada skandi-AZA PODOBNA HI naslednji fazi raziskovanja elegantno navskega oblikovanja segala daleč prek nacionalnih meja. Podob-OPIFEX AR stopnjevala v vrče za vodo s kozarcem no kot pri nas so tudi v Veliki Britaniji v tistem času na področju Gubanka. Pri teh je oprijem olajšan le oblikovanja stekla primat vrhunskega oblikovanja priznavali skan-ZAKAJ JE V še s štirimi rahlimi vdolbinami, kakor dinavskim in italijanskim oblikovalcem. Med britanskimi podjetji jim odtisnjenimi s prsti. S tema serijama je je pod taktirko izjemno ustvarjalnega eksperimentiranja (v različnih oblikovalka dokazala svoje poznavanje tehnikah in organskih oblikah) umetniškega vodje Williama J. Wilso-metjeja in pripadnost tedanji moderna na mednarodnem trgu uspešno pariralo le podjetje Whitefriars nistični govorici, od katere se je nato Glassworks (V&A 1997). A zagon in želja po postavitvi novih stan-v svojih zrelejših steklarskih obdobjih dardov sta bila na RCA pod že omenjenim mentorstvom Roberta postopoma oddaljila. Po doslej znanih Gooddna vseprisotna. podatkih naj bi bila izdelana le proto­ Janja Lap je dano priložnost za raziskovanje in eksperimen-tipa vrčev. Skupaj s serijo servirnih in tiranje na londonskem RCA dobro izkoristila. V praksi se je že takoj jedilnih posod sta bila razstavljena na na začetku spoprijela s pihanjem, brušenjem in graviranjem (Senčar pogrinjku Janje Lap v okviru razstave 2000: 7). Kot je zapisala v Oblikovalskih izhodiščih, sta bila zanjo Pogrnjena miza.54 posebej zanimiva Janja Lap, vrča za vodo in vino Tamar, 1962, izdelano v Steklarni Rogaška pihano in vlivano steklo ter površinska obdelava tega materiala. Slatina, foto: Miran Kambič. Celje, hrani Pokrajinski muzej Celje. Karakteristika pihanega stekla je steklen balon, se pravi, specifična oblika, ki jo je mogoče daljšati, krajšati, ožiti ali širiti, vedno pa ostane Janja Lap, vrča za vodo in vino Tamar na razstavi Pogrnjena miza, 1962, foto: France Ivanšek. Ljubljana, Ustanova France in Marta Ivanšek. osnovna ploskev v prerezu – krog. Manifestacija te tehnike je vsekakor v nizanju steklenih »balonov«, z ožjimi ali širšimi presledki med njimi, ki v geometrijskem smislu predstavljajo valje. Načelno Čas londonskega in Zgodnje raziskovalno obdobje Janje Lap nastopa torej pri pihanem steklu dvoje osnovnih teles: krogla in valj, sheffieldskega raziskovanja zaznamuje predvsem eksperimentiranje ki ju likovno lahko samostojno obravnavamo, v kombinaciji pa nam (1964–1977) na šoli Royal College of Art v Londonu dajeta celo vrsto oblikovalnih rešitev od uporabnega do (1964–1966). Selitev v Veliko Britanijo je dekorativnega stekla (MAO AJL Lap (s. a.)b: 2–3). bila zanjo tako na osebni kot na profesionalni ravni izjemno osvobajajoča. Iz tesnih srednješolskih delavnic na Šoli za umetno obrt Ljubljana se je preselila v sedmo nadstropje RCA, kjer je imelo zgolj 55 Pri tem je pomembno izpostaviti, da je Finska v sklopu povojnega okrevanja, ko je proizvodnja delala predvsem za poplačevanje dolga, vanjo aktivno vključila pet študentov na razpolago tri peči, mojstra in steklarskega po-oblikovanje, pri čemer pa je tudi na Finskem prišlo do razlikovanja med tako močnika (Ogrin 1994: 12). Če je bilo njeno raziskovanje v prvi fazi imenovanimi »hišnimi« oblikovalci in zunanjimi »zvezdami«. Hišni oblikovalci so še povsem podvrženo funkcionalistični modernistični dogmi, se je bili zadolženi za vsakodnevno stekleno posodje, zunanji pa so oblikovali posamezne (pogosto mednarodno odmevne) kose. Podobno kot v Sloveniji čas v Londonu sredi šestdesetih let 20. stoletja izkazal za veliko so tudi na Finskem pripravljali številne razstave z namenom popularizacije svobodnejšega in naklonjenega raziskovanju tudi zunaj gole funk-sodobnega oblikovanja. Leta 1949 je bila na Finskem razstava Lepota za vsak cionalnosti (Senčar 2000: 7). dan (primerljiva z našim Stanovanjem za naše razmere), leta 1955 na Švedskem nordijska razstava oblikovanja H­55. Za razliko od Slovenije pa so na Finskem državljane redno izobraževali o tehnikah in lastnostih steklenih izdelkov ter jih 54 Razstava je bila postavljena v sejni sobi Nebotičnika decembra 1962. tako vzgojili v zahtevne kupce z odnosom do dobro oblikovanih izdelkov. 62 Opisano je najjasneje vidno v njenem raziskovanju, katerega plod tega na področju oblikovanja stekla ni najlažje doseči, saj je steklo dobro 63 so bile steklenice, ki sva jih avtorici besedila delovno poimenovali znano gradivo, zato ga je še toliko večji izziv oblikovati »na nov način ali ŠI? »Baloni« (verjetno 1964). Če je tu še jasno viden navdih v Francko-s prijemom, ki je primeren sedanjim potrebam« ( ibid. ). To je oblikovalki vem delu Ateenan aamu iz leta 1954, pa lahko pri vseh ostalih delih, uspelo s serijo vrčev in kozarcem Gubanka. S pretanjenim in na videz mini­ S VITRAE ki so nastala med njenim raziskovanjem na RCA, govorimo o izjem-malnim posegom v preprosto formo je ustvarila vnaprej načrtovano gubo, TI no inovativnem in raziskovalnem duhu oblikovalke. Še več, v tem ki je v oblikovanju stekla pomenila svežino. Na videz se nastala guba bere AZA PODOBNA HI času so nastala njena še danes drzna dela: steklenica in kozarca kot odtis oprijema oblikovalke v organskem materialu, hkrati pa uporabni­ OPIFEX AR za žgane pijače (1964), vrči za vodo s kozarcem Gubanka (1964), ku omogoči lažji oprijem vrča med izlivanjem. Gubanka izraža samoumevvaza Kvadrat (1965), vaza Plamen (1965) in vazi Prelivanje (1965). nost organske forme in deluje, kot bi bila oblikovana pod prsti, iz gline, ne ZAKAJ JE V Sheffieldsko obdobje (1966–1977) pa so zaznamovali predvsem pa natančno načrtovana za kompleksen steklopihaški proces. Pri tem je skice, načrti in sporadično izvedena dela, na primer steklene po-Edvard Ravnikar z navdušenjem zapisal: »Ni manj pomembnih delov, ki bi sode Oblaki (1970), stekleni modeli, ki jih je v sodelovanju z Gruppe kazali preprostost forme v tem vrču za vodo s kozarcem. En del se preliva 21 iz Hamburga oblikovala za natečaj Table 1980 (1970), in steklenici v drugega, ustvarja gladek obris in zbuja občutek simpatije med posodo in s kozarcem Sheffield (1975). vsebino« ( ibid. : 62). VRČI ZA VODO S KOZARCEM GUBANKA VAZA KVADRAT Če je za začetna dela Janje Lap veljalo, da so izhajala iz preoblikovanja Vaza Kvadrat je nastala iz kratke znanih referenčnih del, pa Gubanka »izraža ideje, ki se zdijo, kakor da so naloge razčlenjevanja geometrijpretrgale z izročilom in nimajo neposrednih prednikov« (de Garcias in Jeffs skih oblik v kombinaciji z likovnimi v Ravnikar 1966: 64). Kot sta še zapisala Betty de Garcias in Robin Jeffs, prvinami. Oblikovalka je za razliko od ustaljene prakse oblikovanja stekla (ta izhaja iz krogle ali valja) za osnovo vzela kvadrat, tega pa je nato – kot je razvidno iz rokopisa s skico [str. 64] – členila z manjšimi kvadrati. S spreminjanjem lege obeh manjših kvadratov v tlorisu večjega je tvorila različne osnovne variante sodobne vaze. Bistvo je bilo torej v raziskovanju znotraj drugačnih možnosti likovnega iz­ Janja Lap, vaza Kvadrat, 1965, ražanja, saj jo je to med procesom v kovinski model pihano steklo, privedlo do »zanimivih vprašanj brušene in polirane stranice, v: 18 cm, š: 13 cm, d: 19 cm, različnosti oblikovanih vrednosti, izdelano na RCA, London, ki jih ustvarjamo sicer z istimi foto: Tomaž Lauko, NMS. ele menti, le s prostorsko menjavo Ljubljana, hrani MAO odnosov med njimi« (MAO AJL Lap (s. a.)b: 3). Poleg likovnega raziskovanja je ustvarjalka pri oblikovanju sledila tudi tehničnim omejitvam. Ta izdelek je nastal s pihanjem v kalup, pri katerem se zaradi njegove oblike masa na koncu cevi ni mogla vrte­ Janja Lap, vrči za vodo s kozarcem Gubanka, 1964, brezbarvno pihano steklo, v: 10,2 cm, ø: 7,8 cm (kozarec), izdelano na RCA, London. ti. V primerih, ko je tloris vaze bolj členjen, je Janja Lap med razvojem Ljubljana, hrani NMS. iskala načine, kako doseči poenotene želene debeline sten ter posledično 64 končno formo in statiko vaze. Spretnost oblikovanja v sicer ponovno ra­ Površinska obdelava stekla naj bi optimizirala njegov sijaj in lom 65 ziskani geometrijski formi jo je pripeljala do oblik, ki so nedvomno pre­ svetlobe. Klasične tehnike kot brušenje, jedkanje ali graviranje so ŠI? stale preizkus časa. Hkrati pa je že v izhodišču predvidela poudarek na obrtniške tehnike in podrejene ročni spretnosti posameznega brusilca, gladkih zunanjih stenah in možnost prilagajanja barve stekla modnosti še posebej pa postanejo profane zaradi slabo zamišljenih ornamentalnih S VITRAE sodobnega časa. Poleg brezbarvne različice je bila vaza izdelana tudi v TI predlog. Tako ostaja industrijskemu oblikovalcu stekla še vedno odprto temnomodrem steklu. vprašanje izkoristka posebnih lastnosti tega materiala. Po nekaj AZA PODOBNA HI poizkusih sem začela uresničevati idejo »nekontroliranega« ali OPIFEX AR »slučajnega« formiranja teksture zunanjih površin: Notranjo steno negativnega modela sem obložila s kosi starega, skoraj preperelega ZAKAJ JE V lesa. Vroča in tekoča steklena masa se je zlila v les, mehkejši deli lesa so bolj izgoreli, trši manj. Nastala tekstura je bila posledica spajanja dveh različnih materialov pod določenimi tehnološkimi pogoji (MAO AJL Lap (s. a.)b: 3–4). Janja Lap, risbe in zapiski, 1965, svinčnik in flomaster, v: 21 cm, š: 29,7 cm. Ljubljana, hrani MAO. VAZA PLAMEN Vaza Plamen je oblikovalkin odziv na oživljanje in raziskovanje dekorja na steklu, pri čemer si je za nalogo zadala najti način, kako razbiti geometrijsko formo. Podobne poskuse na področju raziskovanja modernega dekorja lahko zasledimo tudi pri finskih oblikovalcih, kot sta bila Tapio Wirkkala in Timo Sarpaneva. Oba sta iskala način za poustvarjanje teksture ledu na zunanji površini stekla. Sarpaneva je šel pri raziskovanju še korak dlje, saj si je v približno istem obdobju kot Janja Lap zadal nalogo odkriti, kako na površini stekla ustvariti navidezno spontanost. Učinek je dosegel tako, da je pustil, da se je leseni model, v katerega je bilo steklo ulito, žgal in s tem na steklu ustvaril videz ledenih kristalov (Koivisto 1998: 147). Janja Lap, vaza Plamen, 1965, prozorno steklo, pihano v kovinski model, Janja Lap se je v istem času eksperimenta lotila nekoliko drugače. V obložen s tankimi ploščami starega, izluženega lesa, v: 18 cm, š: 12,5 cm, besedilu Oblikovalska izhodišča je pojasnila izziv, ki si ga je z vazo zadala: d: 14 cm, izdelano na RCA, London. Ljubljana, hrani MAO. 66 Izkoristila je torej tehnične lastnosti postopka, le da v obratni smeri, kot 67 so ga prej tisočletja mojstrili. Preveč zažgan leseni kalup je bil v preteklo­ ŠI? sti namreč napaka in je bil kot tak zavržen oziroma nadomeščen z novim, tukaj pa je bil namenoma vstavljen še občutljivejši kos lesa, tako da je ob­ S VITRAETI likovalka v večnost ujela njegov ob izgorevanju izginjajoči raster. Po njeni vrnitvi v Slovenijo so v Steklarski šoli Rogaška Slatina po AZA PODOBNA HI tem principu ulili še nekaj kosov. Oblikovalka je takrat naredila zaznamek, OPIFEX AR da so za razliko od londonske prakse tu v kovinski model vstavili macesnove »gorenjske škodle« (MAO AJL Lap 1997: 5). Najverjetneje sta bili re­ ZAKAJ JE V zultat tega postopka tudi različici vaze Bogatenje, izdelani leta 2001. Ti sta za razliko od vaze Plamen različnih višin in na dveh stranicah gladki, reprezentančni širši stranici pa sta ornamentirani. Čas službovanja v Po izredno uspešnem obdobju v Londonu je sledilo Iskri (1979–1989) desetletno sheffieldsko obdobje, ko Janja Lap ni imela dostopa do steklarskih delavnic. Svoj čas je posvetila pisanju magistrske naloge, poglobljenemu raziskovanju na področju sistemskega oblikovanja56 in pedagoškemu delu. A kljub umanjkanju Janja Lap, skice in risbe za serijo Prelivanje, 1965, nalivno pero, tuš, pogojev za oblikovanje stekla je v tem času ustvarila ogromno skic svinčnik, v: 29,7 cm, š: 21 cm. Ljubljana, hrani MAO. in premislekov, ki jih je po vrnitvi v Slovenijo nadgrajevala, in če se je le pojavila priložnost, v manjši ali večji seriji tudi izvedla. V tretjem da »je mogoče že izdelano stekleno posodo že v vročem stadiju ‘obliti’ s te­ časovnem sklopu je kot industrijska oblikovalka delala v Iskri.57 Poleg kočo stekleno maso. Nalito steklo tvori neke svoje mehke ‘slučajne’ oblike, oblikovanja elektrooptičnih naprav je ves čas rednega službovanja ponovno odvisne od stopnje temperature in kakovosti stekla« (MAO AJL še naprej delovala tudi na področju oblikovanja stekla. Lap (s. a.)b: 4). Dve leti po eksperimentu Janje Lap je na RCA kot gostujoči V desetih letih pred njeno upokojitvijo so bila izvedena profesor prišel Samuel J. Herman, ki je na svojstven način razvijal podobno naslednja dela: nove steklenice in darilna embalaža za Alko Fructal eksperimentalno delo in kasneje na Univerzi v Wisconsinu zasnoval peč za (1979–1982), steklena garnitura Val (1980), stekleno namizno po-ponovno taljenje stekla (Campbell in Campbell 2021: 398). A postopek, ki ga sodje Bala (1981), steklene posode za piknik za dan borca – dan je razvila Janja Lap, je ostal drugačen, saj je načrtno vztrajala pri nanašanju Iskre (1983), večnamenske steklene doze/kristalne posode za čaj dodatnega materiala na industrijsko narejeno izhodiščno stekleno osnovo. in sladkor (1984), steklena garnitura Portal (1985) in steklena garni-Prav v tem se je skrivalo tudi bistvo njenega raziskovanja. V vsakem kosu je tura 1303 (1986). želela združiti industrijsko oblikovanje z unikatnim. Zanimal jo je namreč konflikt med obliko in vprašanjem neke zunanje aplikacije. Ali naj se GARNITURA V KRISTALNEM STEKLU VAL ta odnos izrazi in poudari kot konflikt ali prilagodi v oblikovno celoto? Med izstopajoča dela Janje Lap iz njenega »Iskrinega« obdobja spada stekle­ Kako se rešuje na industrijski način unikatnost posebnega izdelka? na garnitura Val. Izhodišče zanjo sta bili vazi Prelivanje iz dvobarvnega pi­ Osnovna forma je še vedno nakazana. [Poudarek je] še na dejstvu, da je hanega stekla, ki ju je eksperimentalno oblikovala na RCA leta 1965 [str. steklo tekoče in se v osnovi razlije, s tem da tvori neko bazo. Steklenic 68]. Tudi pri Prelivanju je, podobno kot pri vazi Plamen, zasnovala novo nekaj 100 – vsaka drugačna (MAO AJL Lap (s. a.)d: rokopis s tehniko za oblikovanje zunanjih površin steklenega predmeta. Dokazala je, svinčnikom; poudarki so avtoričini). 56 Za več o tem gl. poglavje Spregledano znanstvenoraziskovalno delo. Navduševalo jo je dejstvo, da je bil postopek vsakič enak, a je ujeti material 57 O njenem delu v Iskri piševa v poglavju Direktni stik z industrijo. vedno znova v trenutku spontano ustvaril drugačen vzorec (Ovsenik 1981: 68 5; Vidmajer 1991: 16). Če garnituro Val primerjamo z vazama Prelivanje iz 69 oblikovalkinega zgodnjega obdobja, lahko ugotovimo, da gre za isto teh­ ŠI? niko, a da je pri Valu ornament ustvarjen zgolj z debelino in formo nanosa, saj sta obe plasti iz prosojnega stekla. Z isto tehniko je Janja Lap pri teh S VITRAE dveh skupinah izdelkov ustvarila dva popolnoma različna učinka. Stekleni­ TI ca in kozarci garniture Val so z dodano valujočo plastjo poudarili stabilnost AZA PODOBNA HI že sicer čokatim oblikam, pri vazah Prelivanje, ki sta že v osnovi delikatne­ OPIFEX AR je oblikovani, pa je obratno. Druga, v tem primeru barvna plast še dodatno poudari občutek rahlosti. Razlog za spremembo pristopa se je nedvomno ZAKAJ JE V skrival tudi v drugačni namembnosti izdelkov. Garnitura Val je bila namreč oblikovana kot darilni paket za Iskrina predstavništva v tujini in za razstavno­sejemske prezentacije na tujih trgih. Janja Lap, garnitura Val, 1980, pihano kristalno steklo, v: 9,2 cm, ø: 8,5 cm (kozarec), izdelano v Steklarski šoli Rogaška Slatina. Ljubljana, hrani MAO. STEKLENE POSODE ZA DAN ISKRE – DAN BORCA Steklene posode z mat vgraviranim zvezdastim znakom, ki ponazarja laser, so bile izdelane za dan Iskre – dan borca. 4. julij je bil v času Jugoslavije poleg državnega praznika tudi dan Iskre, torej dan, ko so se vsako leto na množičnem zboru zbrali vsi »iskraši«. Steklene posode so bile leta 1983 izdelane posebej za to priložnost in so bile namenje ne zgolj zaposlenim. Ti so jih, ko so iz njih pojedli golaž, lahko za spomin vzeli s seboj.58 V spominskem kompletu sta bili še platnena vreča in žlica. Nenavadni izbiri materiala za Iskrino spominsko darilo je zagotovo botrovala Janja Lap. Pred tem so zaposleni običajno dobili manj krhke spominke: emajlirano skledo, kuhinjsko desko, pri­ Janja Lap, steklena ponko in podobno. Je pa ob tej odločitvi posoda za dan Iskre – dan oblikovalka poskrbela tudi za to, da je bilo borca, 1983, prosojno steklo, v: 10 cm, š: 14,5 steklo dovolj debelo in da je imela skleda cm, izdelano v Steklarni »dober oprijem«, omogočen z robom na Rogaška Slatina. spodnji tretjini posode. Ljubljana, hrani MAO. Janja Lap, vazi Prelivanje, 1965, dvobarvno pihano steklo, v: 18,5 cm, 58 Po javnem pozivu za donacijo Iskrinih steklenih posod za dan Iskre – dan borca z š: 8,5 cm, d: 8,5 cm (leva steklenica), izdelano na RCA, London. namenom dopolnitve arhiva Janje Lap v zbirki MAO (2022) se je izkazalo, da steklene Ljubljana, hrani MAO. posode hrani še veliko slovenskih gospodinjstev. 70 Obdobje po Obdobje ustvarjanja Janje Lap po upokojitvi zazna-umetnostni zgodovinarki Camilli Gray Prokofiev, ki je leta 1971 dela sov71 upokojitvi mujeta dve tipiki: obrat k študiranju zgodovinskih jetskega konstruktivizma celovito prikazala na razstavi z naslovom Art in ŠI? (1990–2004) slogov z načrtnim oživljanjem tradicije in izjemna Revolution: Soviet Art and Design Since 1917 v galeriji Hayward v Londonu. sposobnost za neposredno trženje lastnih del. ŽuJanja Lap se je nad razstavo navdušila in dobrih dvajset let kasneje videno S VITRAE panom slovenskih mest je ciljno ponujala spominske kelihe, ki jih je povzela in izrazila v stekleni kolekciji Konstrukta s črno­rdeče emajlirano TI razvila posebej za mesto oziroma regijo, ki jo je obravnavala. Rezul-geometrij sko poslikavo. Če se je v likovnem izrazu poklonila konstrukti­ AZA PODOBNA HI tati bolj ali manj uspešnih sodelovanj so bili unikati ali manjše serije. vizmu, pa je v tehniki poslikave stekla posegla še k mnogo starejšim vzo­ OPIFEX AR Medijsko so največ uspeha poželi poročni kozarci za peneče vino, rom. Izbrala je način, ki so ga poznali že starorimski in srednjeveški mojstri ki jih je celjska občina podarjala mladoporočencem. Serija kozarcev steklarstva. Ti so za poslikavo stekla uporabljali emajlirane barve, ki se jih ZAKAJ JE V Flora pa je nagovarjala več regij hkrati, saj je bila mišljena kot drago-na stekleno površino vžge oziroma zapeče (Minařik 1966: 17–18). Odličnost cen spominek, ki obeležuje slovenske zaščitene rastline. kolekcije se kaže v doseganju aaltovske kakovosti oblikovanja: posamezni Ob vprašanju, zakaj se je v zadnjem obdobju obrnila k iskanju kosi v seriji se namreč medsebojno odlično dopolnjujejo, a hkrati v vsej svooblik, ki črpajo iz etnografske tradicije in se navezujejo na pretek-ji celovitosti funkcionirajo tudi vsak zase. Še več, mestoma delujejo kot salost, je Janja Lap pojasnila, da so jo te oblike zanimale »zaradi svoje mostojni likovni objekti: zdi se, da bi bil šopek rož za kontrastne črno­rdeče prvobitnosti, ki je del naše etnografske dediščine in je med drugim grafične poslikave vaze prej motnja kot pa nadgradnja ali dopolnitev. prisotna tudi v slovenski gotiki«, ter pri tem hudomušno dodala: »Nikdar ne delam kelihov na tankih podstavkih, v katerih vidim izrazito neproporcionalnost. Spominjajo me na nestabilne ženske, ki lovijo ravnotežje na visokih petah. Všeč so mi oblike, ki kažejo neko notranjo moč materiala. V nasprotju s poudarjanjem krhkosti iščem druge, predvsem prostorske izrazne oblike« (Repovž 1995: 9). V tem izredno bogatem obdobju je Janja Lap oblikovala in izvedla seriji svečnikov Argentum in Venus 2000 (v sodelovanju z Borom Balašem, 1991), vaze in kozarce Konstrukta (1993), kelihe Vivat (1994), poročna kozarca mesta Celje/Champagne (1994), darilni kozarec mesta Celje (1994), kelih sv. Barbare/Spomin (1995), kozarec Mit v steklu (1995), kozarec za pivo Zlatorog (1996 in 2000), Janja Lap, vaze in kozarci Konstrukta, 1993, ročno pihano kristalno serijo kozarcev Flora (v sodelovanju z ilustratorko Zagorko Simić, steklo s črnim in rdečim žganim emajlom, v: 30 cm, ø: 23 cm (vse vaze), ki je narisala šest slovenskih zaščitenih rastlin, 1997), darilni kelih kozarci – v: 16 cm, ø: 8 cm, izdelano v Steklarski šoli Rogaška Slatina, Optima (1997), večnamenski kozarec Joy/Celebration (1997), pod-foto: Dragan Arrigler. Vaze so imele sprva različna imena: Empire, Klovn, Konstrukta 1 in Konstrukta 2, kasneje pa so bile vse poimeno-stavek za Eto (v soavtorstvu s Slavkom Marcenom, 1997), vazo vane Konstrukta in ločene le še s številkami od 1 do 4. Ljubljana, Vetrolovka/Dan in noč (1998), kelihe Zita (1998), visečo stekleno luč hrani MAO. Satje (2000), stoječo stekleno luč Kroženje (2000), kozarec mesta Radovljica (2000) in vazi Bogatenje (2001). KELIH SV. BARBARE/SPOMIN VAZE IN KOZARCI KONSTRUKTA Kelih Spomin je »zgodovinski spomin« na gotsko plastiko sv. Barbare, Komplet steklenih vaz in kozarcev Konstrukta je Janja Lap prvič predstavila visoko le devetdeset centimetrov, ki sem jo videla na razstavi gotike na razstavi na gradu Podsreda na Kozjanskem. Zanj je Peter Ogrin zapisal, na gradu v Podsredi. Kelih v roki figure pa je bil naravne velikosti. Po da nam »spregovori tiho in abstraktno« (1994: 12), oblikovalka pa je kolek­ obliki je kazalo, da izhaja iz znane ulmske rezbarske delavnice Niklausa cijo opisala »kot priznanje umetnostni smeri konstruktivizma, ki je bil Weckmanna. To me je tako pritegnilo, da sem začela raziskovati ozadje sicer skromno prisoten tudi v slovenskem likovnem prostoru« (MAO AJL nastanka skulpture. Kip je oblikoval neznani rezbar iz okolice Celja Lap 1997: 4–5). Obenem je kolekcija nastala tudi kot poklon pokojni znanki, domnevno leta 1510 in v podoživljanju njegovega potovanja v za tiste 72 čase zelo oddaljeni Ulm sem si predstavljala prenašanje kultur in 73 vplivov. Želja tega preprostega podeželskega mojstra po znanju me je SPOMINSKI KOZARCI ŠI? navdušila z neizmernim optimizmom (Senčar 2000: 7). Slavnostna poročna kozarca mesta Celje nimata klasičnega peclja, kar je med S VITRAE Več kot očitno je, da se je Janja Lap med raziskovanjem kar nekoliko poiskozarci za peneče vino posebnost. Čaši TI tovetila z neznanim rezbarjem. Očarana je bila »nad njegovo ustvarjalno se proti dnu le nekoliko zožita, a osta­ AZA PODOBNA HI spretnostjo dojemanja novih kulturnih pobud ter vplivov onstran njegoneta votli vse do podstavka, s čimer OPIFEX AR vega neposrednega območja delovnega kroga« (Binkova 1998: 34). Navsicer izredno »rahel« kozarec bistveno dušenje je privedlo do odločitve za oblikovanje steklenega izdelka, ki je pridobi pri volumnu. S to potezo je Janja ZAKAJ JE V temeljil na srednjeveškem kelihu, delu lesene plastike iz cerkve sv. Barbare Lap dosegla, da kozarca ohranjata zanv Šmarju pri Jelšah (danes jo hrani Pokrajinski muzej Celje). Svetnica je s jo značilno stabilno silhueto s čokatim svojim okroglim obrazom in vzporednimi gubami na obleki dejansko izstopecljem, le da gre v danem primeru pila iz gotske togosti. Kelih, njen atribut, je najbolj izstopajoč in najsodobza zelo tanko steno izredno globokenejši del kipa. Kot razpoznavni znak je v primerjavi s svetnico namenoma ga kozarca. Zanimivo je, da se kozarca neproporcionalno velik in s svojo obliko že napoveduje baročno dobo (Kos med seboj rahlo razlikujeta: kozarec za 1997: 38). Replika keliha v steklu ima motno površinsko obdelavo, kar bi ženina ima za tri milimetre širši podlah ko ponazarjalo les kot neprostavek od nevestinega. Vtis živosti in sojen material. Le nodus in tanke prazničnosti penine ustvarjajo v tanke črte v nogi se svetijo v prosojnem stene vbrušeni »mehurčki«. Posebnost lesku. Ali je imel rezbarski mojster, so tudi po tri steklene zanke na vsakem Janja Lap, poročna kozarca mesta Celje/Champagne, 1995, ročno ki je ustvaril kip sv. Barbare, v miskozarcu, ki so bile izdelku dodane še v pihano brušeno kristalno steklo, lih steklen ali kovinski kelih, ostaja vročem stanju. Na moškem kozarcu so v: 21 cm, ø spodaj: 7,5 cm, ø zgoraj: nerešeno (in pravzaprav brezpredzanke nekoliko debelejše, na ženskem 6,4 cm (kozarec za nevesto); metno) vprašanje. subtilnejše. Skozi te zanke naj bi bili, v: 21 cm, ø spodaj: 7,8 cm, ø zgo- raj: 6,4 cm (kozarec za ženina), Sodobna različica steklenega slavnost ni priložnosti primerno, vplete­ izdelano v Steklarski šoli Rogaška keliha sv. Barbare, delo oblikovalni različni trakovi. Ob poroki bi tako s Slatina, foto: Miran Kambič. Celje, ke Janje Lap, je nastala kot protrakom v državnih barvah simbolično hrani Pokrajinski muzej Celje. tokolarno darilo občine Šmarje pri povezali nevesto in ženina. Oba okrasna Jelšah. Na novo oblikovane kelihe je elementa, mehurčki in tanke zanke, aludirata na starorimske načine obdelave stekv embalaži grafičnega oblikovalca la in s tem opozarjata na bogato arheološko in steklarsko dediščino celjske regije. Miljenka Licula šmarski župan ob Podstavke krasita tudi vbrušen celjski grb in napis »Poročena v Celju«. praznovanju 760­letnice prve pisne V času, ko je občina Celje poročna kozarca vključila v svoje poomembe kraja podelil zaslužnim ročne obrede, je Janja Lap ustvarila ali zasnovala še nekaj prepoznavnih meščanom. Potrditev dobrega obspomin sko­ darilnih kozarcev. Poleg dodatnega darilnega kozarca mesta likovanja je Janja Lap prejela tudi Celje je bil v manjši seriji po njenih načrtih izdelan tudi darilni kozarec za Janja Lap, kelih sv. Barbare/ Spomin, 1995, ročno pihano s strani urednika in oblikovalca mesto Radovljica, med skicami in načrti pa je najti tudi osnutke kozarca in kristalno steklo, peskano in Richarda Sapperja, saj je bil kesvečnika Morje, ki sta bila predvidena za eno od obalnih mest. Serija Flora globoko brušeno, v: 20,5 cm, lih (takrat že pod novim imenom je za razliko od posameznih občinskih spominskih kelihov nagovarjala vso ø: 9 cm, izdelano v Steklarski Spomin) uvrščen v izbor del, preddržavo. Ob pogledu na risbe slovenskih zaščitenih rastlin, ki jih je ustvarila šoli Rogaška Slatina, foto: Dragan Arrigler. Ljubljana, stavljenih v knjigi The International Zagorka Simić, njena nekdanja sodelavka v Iskri Commerceu, je Janja Lap hrani MAO. Design Yearbook, ki so jo leta 1998 dobila zami sel, da bi jih lahko vgravirala na spominske kozarce. Izbrali izdali pri londonski založbi Lausta šest rastlin: alpsko možino ( Eryngium alpinum), clusijev svišč ( Genti-rence King Publishing. ana clusii), blagajev volčin ( Daphne blagayana), lepi čeveljc ( Cypripedium 74 calceolus), kranjsko lilijo ( Lilium carniolicum) in navadno rožmarinko in njegovo navzgor zavihano konico nagajivo okrasila z »norčkovo« barvno 75 ( Andromeda polifolia). Za razliko od poročnih kozarcev so ti kelihi makroglico. Ta lahko aludira na grozdno jagodo, vir žlahtne pijače, hkrati pa ŠI? sivni in razmeroma visoki. Vrh debele noge na prehodu v stožčasto čašo sadje, ki ga prinaša pivčev osebni cornu copiae. Pri tem kozarcu lahko – tako označujejo štirje globoki utori, za haptično poudarjen vtis pomembnosti kot pri večini njenih del – sledimo duhovitosti, ki si jo je drznilo izraziti le S VITRAE predmeta, ki ga pivec dviga k ustom ali pred oči – tako ne spregleda bistmalo oblikovalcev. V praksi je tako pokazala svoje nestrinjanje s »forma­ TI venega sporočila o krhkosti na rave. Na vprašanje, ali so kelihi zaradi svoje lističnimi in doktrinskimi izhodišči, značilnimi za tedanjo evropsko misel­ AZA PODOBNA HI teže uporabni, Zagorka Simić odgovarja pritrdilno. Še več, poudarja, da so nost«, o čemer je pisala v svojem besedilu Oblikovalska izhodišča (MAO AJL OPIFEX AR se kelihi v dobro oblikovani embalaži prodajali v glavnem za protokolarne Lap (s. a.)b). Pri tem je dodala: »Steklo je mit – in lahko je tudi umetnost« namene in so po njenih izkušnjah naredili odličen vtis na svečano pogr­ (Repovž 1995: 9). Kozarec je bil izbran za razstavo v okviru mednarodnega ZAKAJ JE V njenih mizah. Njene risbe so najlepše prišle do izraza, ko je bil v kozarce natečaja Trieste Contemporanea in predstavljen na razstavi v Studiu Tomnatočen rosé.59 maseo v Trstu leta 1995. Janja Lap in Zagorka Simić, serija kelihov Flora, 1997, ročno pihano Janja Lap, kozarec Mit v steklu, Janja Lap, načrt z opisom brušeno kristalno steklo, v: 22 cm, ø: 10 cm, izdelano v Steklarski 1995, ročno pihano kristalinsko kozarca Mit v steklu, 1995, šoli Rogaška Slatina in studiu GRY, foto: Boris Gaberščik. steklo in žgani emajl, v: 15,5 cm, kolaž, tuš, svinčnik, v: 39,7 cm, Zasebna last. ø: 7 cm, izdelano v Steklarni š: 29,7 cm. Ljubljana, Rogaška Slatina, PS Dekor Kozje, hrani MAO. foto: Dragan Arrigler. Ljubljana, hrani MAO. KOZAREC MIT V STEKLU Tudi kozarec Mit v steklu svojo obliko črpa iz starih kultur, konkretno iz mita o zlatorogu.60 Gre za riton, ki izhaja iz oblike živalskega roga. Ta je prvotno služil kot posoda za pitje ali kot glasbilo, kasneje pa so ga različne DARILNA VAZA VETROLOVKA/DAN IN NOČ kulture posnemale v raznovrstnih materialih, predvsem v dragocenih Vetrolovka pomeni še en tehnični mejnik v oblikovanju Janje Lap. Če je kovi nah, keramiki in steklu. Janja Lap je svoj rog postavila na stabilno nogo za izdelke iz gline precej značilno, da so »ujeti« v prepleteno žico, pa za steklene izdelke slednje nikakor ne velja. Prav to, uloviti neulovljivo v motiv 59 Intervju z ilustratorko Zagorko Simić, 28. 1. 2023. 60 Ob načrtu za kozarec je zapis, da jo je za snovanje navdihnila stara slovenska legenda prepletene žice, si je oblikovalka zadala kot naslednji izziv. Kot rezultat je o zlatorogu. Hrani MAO. nastala ovalna vaza, ki »z abstraktno risbo mreže iz srebrne žice oživlja 76 Janja Lap, darilna 77 vaza Vetrolovka/ Dan in noč, 1998, ŠI? kristalinsko steklo, ročno pihano v S VITRAE model, obložen s TI srebrno mrežo, v: 15,3 cm, š: 6 cm, AZA PODOBNA HI d: 14 cm, izdelano v OPIFEX AR Steklarni Rogaška Slatina, PS Dekor ZAKAJ JE V Kozje, foto: Dragan Arrigler. Ljubljana, hrani MAO. Janja Lap, lestenec Satje, 2000, v: 70 cm, ø: 95 cm, izdelano v Steklarni spomin na idejna iskanja vezana z romanticizmom, obenem pa stvaritev Rogaška Slatina, PS Dekor Kozje, in v podjetju Uko, Kropa, foto: Miran vidimo kot nadaljevanje srednjeveške alkimije in njene eksperimentalne Kambič. Ljubljana, hrani MAO. težnje po novem« (MAO AJL Lap 1997: 7). Pri tem je oblikovalka še opozorila, da mora biti vaza »dojeta kot tehnološka bravura, kajti njena dekoracija je narejena v obliki mreže iz srebrne žice, zmešane v destilirano vročo stekleno maso, kar je povzročilo spojitev stekla in srebra« (Binkova 1998: 34). Pri rezultatu je Janjo Lap posebej navduševalo, da podobno kot pri vazi Prelivanje in garnituri Val končni rezultat ni povsem predvidljiv, temveč je v opazni meri prepuščen lastnostim samih materialov. VISEČA STEKLENA LUČ SATJE IN STOJEČA STEKLENA LUČ KROŽENJE V intervjuju z Evo Senčar je Janja Lap pojasnila, da je za lestenec Satje navdih našla v starih glažutarskih lestencih, pri čemer je še posebej omenila viseči svečnik iz cerkve v Loki pri Žusmu (Senčar 2000: 7). A Janja Lap, stoječa luč stožčaste čašice še bolj spominjajo na lestence v mnogih cerkvah po svetu, Kroženje, 2000, v: 165 cm, ki so jih razsvetljevale številne oljne lučke v visečih steklenih čašah zno­ š: 50 cm, d: 50 cm, izdelano traj mogočnega kovinskega ogrodja (npr. carigrajska Hagija Sofija), ali v Steklarni Rogaška Slatina, PS Dekor Kozje, in v pa na nekoliko manjši lestenec v sienski stolnici. Pohorski steklarji so delavnici kovača Bojana svoja dela izvažali tudi v Turčijo in Italijo (Minařik 1966: 59), a dokazane Kuneja, foto: Miran Kambič. povezave lestenca Janje Lap z omenjenima cerkvama ni. Lestenec Satje je Ljubljana, hrani MAO. 78 oblikovalka prvotno zasnovala kot svečnik (od tod tudi nekaj zabeleženih zaposlitve ni prišlo. Ob pregledu ohranjene dokumentacije z naved-79 poimenovanj), a po besedah sina je že po prvem poskusu nalivanja vode v bami njenih bogatih izkušenj in referenc se ni mogoče ogniti vtisu, ŠI? steklene stožce, v katere so bile položene plavajoče sveče, idejo o svečnida si odločevalci v svojih vrstah niso želeli odločne ženske kolegice ku opustila.61 Po tem poskusu ga je spremenila v lestenec in v ogrodje z mednarodnim ugledom. S VITRAETI sama vgradila ohišje za tri žarnice, ki nevsiljivo skrite med stožce meče­ Opus steklenih izdelkov oblikovalke Janje Lap je nedvomno jo svetlobo v smeri vstran in navzdol, kar bistveno prispeva k učinku izstopajoč in vreden nadaljnje obravnave. Zdi se, da bi jo, če po nje-AZA PODOBNA HI svečanosti. nem londonskem obdobju ne bi prišlo do prekinitve s selitvijo v Shef-OPIFEX AR Na prej omenjene steklene dele lestenca iz Loke pri Žusmu bolj kot field, danes najverjetneje vsaj v evropskem merilu lahko postavljali lestenec Satje spominja stoječa ambientalna luč Kroženje. Oblikovalka si ob bok ključnim mednarodnim oblikovalcem v steklu. Dejstvo je, da ZAKAJ JE V jo je zamislila kot »manifestacijo pihanega stekla« ( ibid. ). Tu je po glažubi si to zaslužila tudi z obstoječim opusom. Kot bi si to zaslužili še tarskih vzorih uporabila tehniko zrcaljenja, kar je ustvarilo vtis kroženja nekateri drugi iz vrst slovenskih oblikovalcev stekla, ki so v istem oziroma vrtenja steklenega mehurja na koncu steklopihalčeve pipe. Igrivo obdobju delovali v slovenskih steklarnah. Ob drugačnih pogojih dela svetilnost in dinamiko je dosegla tudi z razporeditvijo žarnic v vsako druin s tržno usmerjenostjo bi marsikateri med njimi zlahka konkuriral go bučko. na mednarodnem trgu. Pri tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da bi, če bi bila Janja Lap rojena na Finskem, njena dela, kot so Gubanka, Kvadrat, Plamen, Prelivanje, Konstrukta in druga, tam uspešno proiz-Vseživljenjsko učenje Četudi je za oblikovanje stekla pogosto vajali in po vsem svetu tržili še danes. Pri nas tega posluha nikoli oblikovanja v steklu rečeno, da je do stvaritve nečesa bistveno zares ni bilo (in ga še vedno ni), in posledično lažje razumemo njeno novega ali do izuma nečesa, kar še ni bilo grenkobo ob trditvi, da je oblikovanje stekla njena ljubezen, ki pa »ni narejeno, zelo težko priti (Rataj et al. 1996: 38), slednjega za obliko-bila nikdar materializirana, kot bi si želela, a ob njej sem odraščala in vanje stekla Janje Lap ni mogoče zatrditi. V svoji izjemni želji po iz nje sem se učila« (Vidmajer 1991: 16). eksperimentu, izzivanju tradicionalnega in preseganju obstoječega je v dolgi profesionalni karieri kot oblikovalka stekla kar nekajkrat presegla do tedaj obstoječe okvire. Tudi ko se je ozirala v preteklost, je nanjo vedno gledala skozi oči sodobnosti in iskala možnosti za njeno nadgradnjo. Širina in odprtost, ki ju je kot goba srkala med bivanjem na RCA, sta ostali z njo do konca njenega aktivnega delovanja. Nemirnost njenega duha se je kazala v številnih selitvah, menjavanju zaposlitev in nenehni želji, da bi vedela še več. Prav ta nemirni duh pa ji je omogočal, da je v svojem ustvarjanju vztrajno hranila svoj talent in ga pri oblikovanju stekla izražala na izviren in z izkušnjami prepreden način. Kljub v praksi dokazani kakovosti pa se je po vrnitvi v Slovenijo pogosto počutila odrinjeno in spregledano. V času snovanja visokošolskega študijskega programa za področje oblikovanja na takratni Akademiji za likovno umetnost (ALU) so jo sicer prepoznali kot potencialno nosilko predmeta Oblikovanje v gradivu – Steklo, za predmet je napisala tudi prvi učni načrt (MAO AJL Lap 1984); a ko je po ustanovitvi oddelka prišel čas za morebitno izvajanje predmeta in potencialno zaposlitev (ali pogodbeno sodelovanje), kljub njenim večkratnim poskusom, tako na ALU kot na FAGG, do 61 Intervju z Nikolaiem Davidom Jeffsom, sinom Janje Lap, 16. 2. 2022. 80 Ko sem pred nekaj leti delala na 81 RCA, na Oddelku za industrijsko oblikovanje, sem dobila nalogo oblikovati komplet bolniških posod. V takratnem fakultetnem vzdušju ni bil noben projekt bolj vabljiv. Ni namreč predstavljal le igre z oblikami – kvadrati, krogi in trikotniki – temveč tudi z dekoracijo cvetov svetlih barv ali levov mirnega videza. Med delom na nalogi sem bila povabljena na ogled bolniške kuhinje v ambu- lanto Derby Royal, z namenom seznaniti se z bolnišničnim siste- mom priprave in razdeljevanja obrokov. Kaj sem tam odkrila? Spomnim se, da sem stala ločeno od velike drame, ki se je odvijala sredi kuhinje s tekočim trakom in nadlegovanimi dekleti, ki so z žlicami metale krompir na plad- nje, ter moškega, ki je z velikimi industrijskimi rokavicami skrbno ravnal z vročimi peleti, ki so spominjali na nevarne leteče krožnike. [...] Moje sanje o cvetovih in levih so bile pozab- ljene in takrat sem zasnovala nov pristop k prepoznanemu oblikovalskemu problemu (MAO AJL Lap in Whittlestone 1974: 1). slikoviti opis prvega srečanja Janje Lap z ameriškim siste- mom Ganymede,62 ki so ga v šest- desetih letih 20. stoletja pospeše- no vpeljevali v kuhinje po angleških 62 Sistem Ganymede ali »sistem pladnjev« je bil razvit v Ameriki in se ga uporablja v organizaciji priprave obrokov v bolnišnicah. Po tem sistemu so posamezni pladnji za paciente sestavljeni na tekočem traku v skladu z vnaprej naročenimi (prilagojenimi) zahtevami pacientov. Za ohranjanje vroče ali hladne hrane se uporabljajo različne metode, od ogrevanih ali ohlajenih peletov do posebnega 82 bolnišnicah,63 je nastal slabih devet let po njenem prvem obisku 83 omenjene bolnišnične kuhinje.64 Kljub časovni distanci je oblikoval- ŠI? ka v svojem predlogu za nadaljevanje raziskovalnega projekta v obliki magistrske naloge65 ugotovila, da problematika sistemskega reševanja priprave in razdeljevanja hrane po bolnišnicah večinoma še vedno ostaja premalo domišljena in zato zahteva nadaljnjo AZA PODOBNA HI obravnavo. Hkrati pa je raziskovanje še nekoliko razširila in postavila dodatno tezo, da sistemski premislek na primeru bolnišnice odpira možnosti za kasnejšo nadgradnjo in vpeljavo sistema priprave in ZAKAJ JE V dostave hrane tudi na področje vzgojno-varstvenih zavodov, šol, domov za starejše in tudi pisarn. Slednje je po vrnitvi v Slovenijo tudi dokazala in s tem deloma vplivala na nadaljnjo organizacijo preskrbe s hrano pri nas. Kot je razvidno iz dopisa z odobritvijo magistrske teme, je slednjo že v izhodišču razdelila na tri vsebinsko prepletene sklope (RCA OMJL Catlin 1971): 1. problematika centraliziranih kuhinj v urbanih okoljih, namenjenih bolnišnicam, šolam, pisarnam itd., 2. makro- in mikrotransport v sistemih hranjenja, 3. oblikovanje posod za enkratno uporabo, ki bi bile vključene v sistem, predlagan pod točko 2. Ponuja pa zgornji citat še en pomemben vpogled, opominja namreč na povsem prezrto znanstvenoraziskovalno delo Janje Lap na izoliranja. Ko so pladnji pripravljeni, jih na oddelke odpeljejo v zunanjih omarah. Hrana je sveža in naj bi pacienta dosegla najpozneje v petnajstih minutah od trenutka, ko je bila položena na pladenj (Fund’s Catering Advisory Service et al. 1966). 63 Prvi primer vpeljave sistema Ganymede v Veliki Britaniji so izvedli leta 1962 v bolnišnici Bethnal Green Hospital. Prototipno kuhinjo s sistemom pladnjev so začeli uporabljati februarja 1964. Kot je bilo pojasnjeno v poročilu The Ganymede Tray Service in Hospital iz leta 1966, je eksperiment pokazal precej prednosti, hkrati pa tudi kar nekaj pomanjkljivosti v organizaciji, saj ta za uspešno Dopisi Mishe Blacka (22. 3. 1971), implementacijo storitve zahteva višjo stopnjo sodelovanja vseh vpletenih služb Joan Catlin (22. 3. 1971) in H. W. ( ibid. : 7 in 14). Denyerja (28. 4. 1971), v katerih 64 Janja Lap je v raziskovalni skupini za bolnišnice sodelovala v letih 1965–1966. Janjo Lap obveščajo, da je bila 65 RCA je leta 1967 prejel univerzitetni status in pristojnost za podeljevanje lastnih njena vloga za nadaljevanje diplom (intervju z Neilom Parkinsonom, vodjo Special Collections & Archives na raziskave iz leta 1965/66 v obliki RCA, 2. 3. 2023). Slednje je spodbudilo razvoj podiplomskega študija, in številni projektne magistrske naloge bivši študenti in raziskovalci (med njimi tudi Janja Lap) so se odločili svoje odobrena. Profesor Black ji je pretekle raziskave nadgraditi v obliki projektnih magistrskih nalog ( Master’s Degree by Project). Na podiplomski študij na RCA se je Janja Lap vpisala v zaradi teme, vezane na študijskem letu 1971/72, pri čemer so ji priznali vse preteklo delo iz let 1965/66 bolnišnice, kot mentorja dodelil ter ji dodelili mentorja, profesorja Brucea Archerja, in mizo v 4. nadstropju, ki je profesorja L. Brucea Archerja. bila v tistem času rezervirana za raziskovalno skupino (RCA: osebna mapa JL, London, hrani Royal College dopisi Mishe Blacka (22. 3. 1971), Joan Catlin (22. 3. 1971) in H. W. Denyerja of Art – Special Collections & (28. 4. 1971). Archives. 84 področju oblikovanja. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ne kaže 85 zgolj na njeno željo po raziskovanju in načrtovanju kompleksnih ŠI? sistemov, temveč tudi na njeno dejansko raziskovanje in razvijanje novih sistemskih pristopov k prepoznanim problemom. Pri tem je treba izpostaviti, da je Janja Lap v središče svojega raziskovanja postavljala sisteme, kar presega zgolj preoblikovanje produktov in AZA PODOBNA HI storitev za eno enoto (v danem primeru oblikovanje bolnišničnih posod), saj je svoj pogled nenehno usmerjala v celostno razumevanje in oblikovanje v širšem družbenem in geografskem prosto-ZAKAJ JE V ru. Pri tem se v njenem delu jasno kaže preplet dveh raziskovalnih pristopov k oblikovanju, pristopov dveh šol: ljubljanske Fakultete za arhitekturo in londonskega RCA. V njenem delu tako lahko sledimo prepletu znanj, zraslih iz arhitekturno-urbanistične podlage, ki si jo je pridobila v času šolanja in kasnejšega sodelovanja z arhitektom in svojim mentorjem Edvardom Ravnikarjem, ter iz vednosti, ki jo je na RCA pridobila pod mentorstvom Brucea Archerja, britanskega inženirja strojništva in pedagoga, ki se je na RCA posvečal sistemskemu raziskovanju na področju oblikovanja. Leta 1977 je slednje sam opisal takole: »Nemogoče je zanemariti nego materialne kulture in hkrati pričakovati, da bomo lahko uživali njene sadove. Zato sem raziskovanje v oblikovanju ustvaril kot podporo oblikovalski praksi. Mislim, da se svet ne vrti okoli te točke samo zato, ker po naključju stojim tukaj, in ne kje drugje« (Boyd Davis in Reeve 2016). Za to, da je do razvoja znanstvenega raziskovanja na področju oblikovanja na RCA sploh prišlo, pa je bilo ključno delo ra-Raziskovalna skupina za bolnišnice na RCA, 1964. Bruce Archer je peti z desne. ziskovalca in profesorja Mishe Blacka, saj je izjemno vplival na London, hrani Royal College of Art – Special Collections & Archives. način izobraževanja v industrijskem in sistemskem oblikovanju. S svojim delom je ustvaril temelje novi akademski disciplini, raziskovanju v oblikovanju, in Bruceu Archerju tlakoval profesorsko mesto na prvem oddelku, ki se je na RCA načrtno in poglobljeno ukvarjal z oblikovalskim raziskovanjem in so ga leta 1972/73 poimenovali Department of Design Research (DDR). Janja Lap je imela v času bivanja v Veliki Britaniji tesen stik z obema. Z vodjo Misho Blackom in višjim znanstvenim sodelavcem Bruceom Archerjem je delovala v raziskovalni skupini za bolnišnice. Šest let kasneje, ko je Archer že postal profesor, pa je (s privoljenjem Blacka) postal tudi mentor njenega magistrskega dela z naslovom Communal Feeding System [ Skupnostni sistem hranjenja]. Kljub izjemnim referencam in temeljnemu raziskovalnemu delu, ki ga je Janja Lap opravila predvsem v Veliki Britaniji, deloma pa tudi v Sloveniji – v okviru institucij, kot so bile Centralni zavod Oddelek za industrijsko oblikovanje (inženirstvo) na RCA, šestdeseta. za napredek gospodinjstva (CZNG), Zveza skupnosti otroškega Raziskovalka levo bi lahko bila Janja Lap. London, hrani Royal College varstva SR Slovenije ter Inštitut za sociologijo in filozofijo (ISF) pri of Art – Special Collections & Archives. 86 takratni Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani – je njeno znanstveno-ki ji je pred začetkom magistrske raziskave dejal, naj »z znanstve-87 raziskovalno delo v strokovni in splošni javnosti vse do pričujoče no pridobljenimi podatki zgradi ‘trdno osnovo’, na kateri bo moč O ŠI? raziskave večinoma ostalo spregledano. ustvariti kompleksno sistemsko zamisel, s tem pa spodbuditi celo Na področju raziskovanja v oblikovanju so imeli po drugi vrsto različnih industrij k razmišljanju o novih industrijskih izdelkih« svetovni vojni pri nas primat avtorji in avtorice, kot so arhitektka (MAO AJL Lap (s. a.)b: 6). Ko danes gledamo nazaj, lahko v tej misli ALNO DELVO Branka Tancig, ki je med drugim raziskovala koncept laboratorij-prepoznamo podstat vsega njenega nadaljnjega dela. SK AZA PODOBNA HI skih kuhinj (Tancig 1954; Tancig - Novak 1958; 1968; 1971), arhitekta France in Marta Ivanšek, ki sta raziskovala v polju stanovanja in TVENORAZI njegove opreme (Ivanšek 1959; 1960; 1963), ter kipar in industrijski Celostni raziskovalni pristop: V uvodnem nagovoru k ZAKAJ JE V oblikovalec Ciril Cesar, ki se je med drugim izobraževal na nem-prispevek k vprašanjem družbenega članku z naslovom »Ob- ški Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu ter v času svoje zaposlitve na standarda z aktivnim vključevanjem jekti društvene ishrane«, ANO ZNANS mestu vodje Gorenjevega centra za oblikovanje poglobljeno razis-sistemskega oblikovanja ki je leta 1980 izšel v reviji koval in v praksi razvijal sistem »ma-de-ko« (marketing – obliko-Industrijsko oblikovanje, SPREGLED vanje – konstrukcija), multidisciplinarni miselni model, temelječ na je Janja Lap opisala svoje zanimanje na področju raziskovan-t. i. operativni znanosti za interdisciplinarni proces razvoja, ki je v ja v oblikovanju. Zapisala je, da so jo predvsem »zanimali vplivi središče postavljal (modularni) izdelek (Berg et al. 1978). [industrijskega oblikovanja] na sistemska vprašanja določenega Edini zapis o raziskovalnem delu Janje Lap je bil javno ob-družbenega standarda« (Lap 1980: 37). Slednje je umeščala v ok-javljen leta 1980 v beograjski reviji Industrijsko oblikovanje, kjer vir žlahtne tradicije arhitektov in oblikovalcev, ki so delovali in se je sama na treh straneh strnila pogled na opravljene raziskave in izobraževali po drugi svetovni vojni ter si kot temeljno poslanstvo potencial, ki ga ponujajo (Lap 1980: 37–39). Nadaljnja raziskovanja svojega delovanja načrtno zadali postopno modernizacijo bivalne-in intenzivna obdelava prejetega arhivskega gradiva pa so razkrili ga okolja, dvig družbenega standarda in prispevek k razvoju teh-njeno veliko obsežnejše, sistematično in z njene strani tudi dobro nične kulture (Ivanšek 1951: 28; Bill 1952: 33). ohranjeno znanstvenoraziskovalno delo. Odmik od oblikovanja končnih izdelkov za industrijo se je V nadaljevanju poglavja osvetljujeva samostojno raziskovalno zgodil z njenim odhodom v London leta 1964. Prvo leto se je – kot pot Janje Lap, ki se je po načrtnem pretrganju vezi s slovenskim je bilo podrobneje osvetljeno v prejšnjem poglavju, Opifex artis arhitekturno-oblikovalskim prostorom odpravila v Veliko Britanijo in vitrae – posvetila raziskovanju na Oddelku za industrijsko steklo, tam neposredno vstopila v pionirske čase raziskovanja na področju in sicer pod mentorstvom Roberta Gooddna. V drugem letu bi-oblikovanja. Gre za raziskovalno delo, ki jo je spremljalo večji del vanja na RCA pa se je pridružila raziskovalni skupini za bolnišnice njenega profesionalnega delovanja, saj ga je neprestano načrtno na Oddelku za industrijsko oblikovanje (inženirstvo). Tam se je gojila. Pokazali bova, da je s svojimi raziskavami že v šestdesetih srečala z že omenjenim vodjo raziskovalne skupine, profesorjem in sedemdesetih letih 20. stoletja prakticirala oblikovalske metode Misho Blackom (znan je po oblikovanju uličnih oznak Westminstra, in pristope, ki so aktualni še danes, ter izpostavili, da je s svojim sicer pa spada med pionirje optimiziranja bolnišnične opreme), delom vplivala na organizacijo in pomen družbene prehrane pri nas, ter s svojim bodočim mentorjem pri magistrski nalogi, profesor-saj so bili izbrani izsledki njenega dela konec leta 1978 vključeni v jem Bruceom Archerjem (ki med drugim velja za oblikovalca prve dokument Stališče, sklepi in priporočila za oblikovanje in izvajanje sistematično razvite bolniške postelje). Bruce Archer je na RCA politike na področju družbene prehrane in preskrbe prebivalstva prišel leta 1962, na vabilo Blacka, ki mu je zaupal vodenje razis-v SR Sloveniji (AS 1277 158–370 1979). Poglavitni cilj pričujočega kovalnega projekta o nekirurški bolnišnični opremi (Boyd Davis in poglavja je predstaviti in ovrednotiti izbrani segment spregledane-Gristwood 2018: 187). Pred tem je na povabilo Tomása Maldonada ga dela Janje Lap ter vsaj deloma osvetliti problematičnost takšne eno leto delal na Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu, med drugim spregledanosti za slovensko oblikovalsko stroko. pri teoretiku oblikovanja in pedagogu Horstu Rittlu (Krippendorff Bogato gradivo priča, da se je raziskovalnih področij (in širše 2008; Boyd Davis in Gristwood 2018: 186). Archer je, kot še na-dejavnosti) lotevala z veliko vnemo in pred tem izredno dobro zgra-vajata Boyd Davis in Gristwood, na RCA deloval 27 let in je bil ne jeno osnovo. Za slednjo gre nedvomno zahvala Bruceu Archerju, le ključna oseba, temveč gonilna sila znanstvenega raziskovanja 88 na področju oblikovanja. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je definirali in aktivno tvorili načine izgradnje znanstvenega pristopa v 89 vzpostavil in zagovarjal oblikovanju, pri čemer so vsi (vsak na svoj način) izhajali iz premise O ŠI? Hannesa Meyerja, ki je leta 1928 v besedilu »Bauen« zapisal, da sta strog in zlasti »sistematičen« [ systematic] pristop k naravi in arhitekt in oblikovalec organizatorja procesov življenja (1928: 120). praksi oblikovanja. Poskušal je vzpostaviti filozofijo oblikovanja Misel je trideset let kasneje nadgradil Tomás Maldonado z beseda-ALNO DELVO (Archer 1981: 33), celo »znanost oblikovanja« (Archer 1968: mi, da je oblikovalec koordinator, a je »hkrati nenehno tesno po-SK AZA PODOBNA HI predgovor), torej tisto frazo, ki jo pogosto povezujemo z delom vezan z velikim številom drugih specialistov« (Frascara 2019: 95). Herberta Simona The Sciences of the Artificial (Simon 1969; To je bil, kot je obdobje porajajoče se stroke opisal Christopher TVENORAZI Cross 2001). Bistveno za to znanost je bilo razumevanje, da je Alexander (1964), čas, ko je v oblikovanje poleg kvalitativne metode ZAKAJ JE V raziskovanje na področju oblikovanja študija ne le metod enakovredno vstopila tudi kvantitativna, z namenom vzpostavljanja oblikovanja, temveč tudi ontologije oblikovanja kot discipline in novih povezav in razumevanja soodnosnosti pri gradnji oblikoval-ANO ZNANS dejavnosti (Boyd Davis in Gristwood 2018: 185). skega reševanja kompleksnih družbenih problemov. SPREGLED Sistematičnost metod v oblikovanju je Archer gradil na nujnosti odmika oblikovanja od kiparskih k tehnološkim pristopom. Po Od prilagodljivih posod Janja Lap se je po priključitvi raziskoval-njegovem mnenju je bila naloga oblikovalcev najti načine, kako v ob-do sistemske storitve ni skupini za bolnišnice osredotočila na likovalsko mišljenje vključiti »znanja ergonomije, kibernetike, trženja kritično analiziranje in razumevanje pred-in znanosti o upravljanju«, s čimer je oblikovanje sledilo trendu iz nosti in slabosti bolnišničnih sistemov prehranjevanja. V raziskavi tehnologije in začelo »sprejemati sistemski pristop, ki se razlikuje z naslovom Hospital Feeding Systems [ Bolnišnični sistemi hran­ od pristopa k oblikovanju izdelkov« (RCA Archer 1964: 1). jenja], ki jo je opravila, ni ugotovila le številnih pomanjkljivosti ob-Vse našteto je Archer v praksi preverjal in razvijal med razis-stoječih sistemov, temveč tudi, da pri uveljavljenih sistemih hrana kovanjem in oblikovanjem bolniške postelje za britanske bolnišnice. v času od priprave do zaužitja izgubi vitaminske in številne druge Projekt je septembra 1965 predstavil na 4. generalni skupščini in hranilne vrednosti. Razloga za to ni prepoznala zgolj v faktorju časa, kongresu ICSID na Dunaju. V predstavitvi je na kratko pojasnil tudi temveč tudi v potrebi po ponovnem gretju in prelaganju hrane, pa delovanje raziskovalne skupine za bolnišnice. Opisal jo je kot ra-tudi v neustreznem transportu in postrežbi obrokov. ziskovalno telo z majhnim številom redno zaposlenih raziskovalcev Vse našteto jo je sililo k zasnovi svojstvenega pristopa k pred-in večjim številom (med deset in petnajst) honorarno zaposlenih hodno analitično izredno natančno in sistematično obdelanemu pre-raziskovalcev in svetovalcev, ki se ekipi priključijo glede na potrebe poznanemu problemu. Še več, z današnjega gledišča – in ob razu-projekta (za čas od enega meseca pa do enega leta).66 Pri tem je mevanju izjemnega porasta metodoloških pristopov v oblikovanju posebej poudaril, da so prav vsi raziskovalci v ekipi profesional-v zadnjih desetih letih – opisane metode njenega raziskovalnega ci, in ne študenti. V raziskovalni skupini so se v času ustanovitve dela za sredino šestdesetih in začetek sedemdesetih let 20. stoletja (1961) sprva ukvarjali le z bolnišnično opremo, v času predstavitve delujejo izjemno napredne, saj so še danes aktualne. V raziskovan-na Dunaju pa so se posvečali tudi že številnim drugim področjem je in načrtovanje ji je namreč uspelo vplesti principe sistemskega, raziskovanja (RCA Archer 1965: 1–2). storitveno- izkustvenega in krožnega oblikovanja; vse pa je trdno Preden se posvetimo raziskavam Janje Lap, je pomembno umestila v kontekst Ravnikarjevega razumevanja funkcionalističnega poudariti, da sistemski pristop Mishe Blacka in Brucea Archerja ni mesta,67 ideje, ki »teži k redu in dobri organizaciji vseh bistvenih funk-bil osamljen primer. Prav nasprotno, čas prihoda Janje Lap na RCA cij mesta. Po teh načelih je vse mestno delovanje razdeljeno v štiri je bil pravzaprav mednarodno živahno pionirsko obdobje profe-funkcije: prebivanje, delo, oddih in promet kot povezavo prvih treh« sionalizacije sistemskega oblikovanja. Poleg Archerja in Blacka so (Žnidaršič 2004: 9–10). Prav zadnje, natančen načrtovalski premislek danes ključni avtorji s tega področja (Maldonado in Bonsiepe 1964; Alexander 1964; Simon 1969; Rittel in Webber 1973) ravno iskali, 67 Z idejo funkcionalističnega mesta se je Janja Lap srečala v seminarju Edvarda Ravnikarja na Fakulteti za arhitekturo. Ravnikar je v razumevanju funkciona-66 Med honorarno zaposlene profesionalne raziskovalce je najverjetneje spadala tudi lističnega mesta sledil arhitekturnim velikanom, kot so bili Walter Gropius, Janja Lap. V potrdilu o sodelovanju v skupini honorarna zaposlitev ni omenjena. Ludwig Hilberseimer in Le Corbusier (Žnidaršič 2004: 10). 90 o uporabi mestnih cestnih omrežij, ki omogočajo umik glavnih obraMed raziskovanjem in koncipiranjem drugačne sistemske 91 tov za pripravo hrane na obrobje mest, hkrati pa hitro in učinkovito rešitve se je Janja Lap navdušila nad hitro razvijajočim se siste-dostavo obrokov v izbrane institucije, v delu Janje Lap tvori enega od mom v konzerviranju hrane: »skuhaj in hitro zamrzni«68 (Kurlansky temeljev reševanja kompleksnega problema, kakršen je dvig kakovos-2013; El-Ansari in Bekhit 2014: 125). Prav osredotočanje na drugačen ti družbene prehrane za najranljivejše družbene skupine (mladi, sta-sistem pri prave hrane jo je pripeljalo do nadaljnjega premisleka na rostniki in oboleli). Pri tem pa je matrika organizacije mesta pomenila makroravni – glede nujnosti dviga kakovosti družbene prehrane. Na le osnovno premiso za nadaljnjo vpeljavo sistemskega oblikovanja. tej osnovi je nadgradila raziskavo iz sredine šestdesetih let in jo leta Janja Lap, shematski prikaz storitve »obroki na Vseprisotnost sistemskega oblikovanja se pri Janji Lap na kolesih« [ meals on wheels] za Doncaster County, mikro ravni kaže v natančnem strukturiranju vseh možnih kombi-magistrsko delo, 1973. Ljubljana, hrani MAO. nacij bolnišničnih obrokov sistema Ganymede. Osnovo raziskave so tvorili trije različni meniji (zajtrk, kosilo in večerja) iz bolnišnice 68 Po Marku Kurlanskyju naj bi bil Clarence Birdseye tisti, ki je ugotovil, da v Derby Royal. Zgolj kombinacije glavnih jedi s prilogami so tvorile primeru takojšnje zamrznitve hrana tudi po ponovni odmrznitvi ostane enako 700 različnih variacij, te pa so pomenile ključno zbirko podatkov kakovostna, kot je bila pred zamrznitvijo. Leta 1927 je Birdseye patentiral za njeno nadaljnje raziskovalno in načrtovalsko delo. Raziskavo je zamrzovalni stroj in tri leta kasneje je – prek podjetja Birds Eye Frosted Food Company – prva zamrznjena hrana dosegla splošno javnost. Več v Kurlansky razdelila na devet korakov, ki so jo pripeljali do zasnove novega plad-2013. Kot zanimivost: marca 1974 je Janja Lap poslala predlog za podporo nja in izredno ekonomičnega seta posod, ki sta v praksi omogoča-raziskovalnemu projektu z naslovom Community welfare Catering System prav la številne kombinacije. Predlagani set se je pri testiranju izkazal podjetju Birds Eye Foods Limited. Na dopis ji je odgovoril R. P. Howard-Jones (vodja trženja, oddelek za gostinstvo). Obvestil jo je, da sprejemajo njen predlog za izjemno prilagodljivega, ob čemer pa se je pojavil nov problem: za objavo članka. Za pridobitev raziskovalnega denarja pa ji predlagajo, naj kako hrano, ki je od kuhinje do uporabnikov potovala najmanj 30–40 raziskavo podrobneje opredeli. Predlog ( Way to Community Catering, 1975) je minut, ohraniti toplo, svežo in kakovostno. Ugotovila je, da sled nje skupaj s sodelavcem Paulom Whittlestonom res nadgradila in za raziskavo zahteva vključitev drugačne sistemske rešitve glede priprave in do-pridobila podporo v okviru svojega delovanja na Architectural Association School of Architecture. Naročnik raziskave je bilo podjetje Birds Eye Food stave obrokov ter ohranjanja njihove toplote in kakovosti. Industry (Anglija). Korespondenco hrani MAO. 92 1971 prijavila kot temo magistrske naloge. Predlog je vključeval pre-93 verjanje delovanja centralne kuhinje, katere naloga bi bila priprava O večjih količin hrane. To bi nato hitro zapakirali, zamrznili in dostavili v manjše lokalne kuhinje po bolnišnicah, šolah in domovih za osta-rele. Tam bi hrano s pomočjo mikrovalovne ali infrardeče pečice ALNO DELVO pogreli in postregli na pladnjih in v setih posod, ki jih je predhodno SK prav tako oblikovala Janja Lap. Kot vzorčno mesto, kjer bi lahko idejo preverila, si je izbrala Liverpool. Vse našteto naj bi po njenih TVENORAZI besedah tvorilo podlago za razvoj novega sistema za distribucijo hrane, kjer čas med njeno pripravo in postrežbo ne bi bil več tako ključen kot pri obstoječem sistemu Ganymede. ANO ZNANS SPREGLED Janja Lap, zasnova novega pladnja in ekonomičnega seta posod. London, hrani Royal College of Art – Special Collections & Archives. Povedano drugače, s tem, ko je Janja Lap v središče svoje raziskave postavila načine priprave hrane in vse elemente do dostave kakovostnega toplega obroka končnemu porabniku, je pravzaprav ustvarila obrat v mišljenju. Če je bil fokus sprva na oblikovanju prilagodljivih posod, je v magistrskem delu bistvo njenega Janja Lap, izsek iz študije za bolnišnico Derby Royal, ki preučuje možne kombinacije jedi in na novo oblikovanih posod, 1965–1966. Ljubljana, raziskovanja in preoblikovanja postala sistemska storitev. Trditve hrani MAO. o »prvi slovenski storitveni oblikovalki« bi bile seveda nehvaležne, 94 vse eno pa je vse opisano zanimivo brati v kontekstu beleženja raz-cikličnem sistemu (kot alternativi obstoječi »kavbojski ekonomiji«) 95 voja storitvenega oblikovanja pri nas. Preskok v smeri storitve, v v polju proizvodnje in gospodarstva v eseju »The Economics of the O ŠI? smeri osredotočanja na oblikovanje izkušnje, pogosto pripisujemo Coming Spaceship Earth« (1966: 5, 7) že leta 1966 pisal Kenneth E. industrijskemu oblikovalcu Janezu Smerdelju, ki je v sodelovanju z Boulding, se je pravi zagon začel graditi šele konec sedemdesetih Antonom Holobarjem zasnoval nov pristop k oblikovanju pralnega let 20. stoletja (Ellen MacArthur Foundation). O prvih sistemskih ALNO DELVO stroja (Simple and Logical). Smerdelj je leta 1996 kot osnovo ob-in konceptualnih premislekih na področju oblikovanja pa začnemo SK AZA PODOBNA HI likovanja gospodinjskega aparata v središče postavil uporabnika, ki govoriti šele v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Mednje sodi mora nekaj oprati, ne pa preoblikovanje stroja z vedno novimi funk-koncept »od zibke do zibke« Williama McDonougha in Michaela TVENORAZI cijami (Predan 2012). Isti pristop najdemo pri Janji Lap že v sredini Braungarta. Koncept sta avtorja razvila na devetih (krožnih) nače-ZAKAJ JE V šestdesetih let 20. stoletja. V središče svojega raziskovanja in ob-lih, ki sta jih leta 1992 izdala pod naslovom The Hannover Principles: likovanja je postavila tako končnega uporabnika, ki si želi zdrav in Design for Sustainability (McDonough in Braungart 1992); istega ANO ZNANS kakovosten obrok, kot tudi vse tiste, ki obrok pripravijo in postreže-leta lahko v publikaciji Reverse Logistics avtorja Jamesa R. Stocka jo (od kuharjev do razdeljevalcev hrane v lončke, pa tudi dostav- (1992) prvič beremo tudi o konceptu obratne logistike. Vse pove-SPREGLED ljavcev). S tem se je oblikovanja lotila na tipičen način storitvenega dano Janjo Lap ponovno umešča med tiste pronicljive raziskovalke oblikovalca, ob čemer pa je treba poudariti, da so o formaliziran-in raziskovalce, ki so že v času formiranja danes aktualnih koncep-ju discipline storitvenega oblikovanja prvič zares začeli govoriti v tov prispevali premišljene predloge o nujnosti njihove sistemske Nemčiji leta 1995 (Mager 2019). V tem kontekstu lažje razumemo vzpostavitve. Slednje se kaže tudi v njenem poskusu prenosa ranjeno začetno trditev, da je med svojim raziskovanjem »zasnovala ziskovalnih dognanj v slovenski prostor. nov pristop k prepoznanemu oblikovalskemu problemu« (MAO AJL Lap in Whittlestone 1974: 1). S ponovnim prehodom z mikroravni oblikovanja na makro, sistemski nivo raziskovanja in preoblikovanja je Janja Lap že leta 1971 na podlagi poglobljenih študij prepoznala danes akuten družbeni problem, gradnjo sveta na embalaži za enkratno uporabo (MAO AJL Lap 1971: 56–57). V želji, da bi ta problem presegla, si je zamislila obstojno posodo za hitro zamrzovanje in hitro segrevanje hrane, v kateri bi bilo hrano mogoče tudi postreči in jo iz nje jesti. A ni se ustavila zgolj pri tem. Opozorila je tudi na nujnost vzpostavitve sistema za čas, ko je treba posodo zaradi dotrajanosti zavreči. Prepričana je bila, da se slednjega ne sme naprtiti posamezni organizaciji, temveč je treba vzpostaviti sistem zbiranja odpadne posode, čiščenja materiala in njegove nadaljnje predelave (MAO AJL Lap 1971; Lap 1980: 7). S tem predlogom je vstopila na izjemno aktualno področje, ki ga danes poznamo pod imenom krožno oblikovanje in krožno gospodarstvo. Še več, vstopila je na področje obratne logistike. Vzporedno s profesionalizacijo (in industrializacijo) discipline oblikovanja so se na področju zavedanja okoljske problematike razvijale številne oblikovalske teorije in prakse. Največkrat so bile neposreden odziv na prevladujočo »kulturo metanja proč«, v kateri živimo vse od druge polovice 20. stoletja. Kljub prisotnosti ra-Gerd Wukasch, ilustracija krožnega oblikovanja s komentarjem Janje zumevanja pa je bil sistemski vstop teh teorij in praks na področje Lap, objavljena v njenem magistrskem delu z naslovom Communal oblikovanja precej počasnejši. Čeprav je o nujnosti premisleka o Feeding System [ Skupnostni sistem hranjenja], 1971. Ljubljana, hrani MAO. 96 Prenos raziskovalnega Prvi poskus najdemo leta 1972, ko je v 97 pristopa v Slovenijo okviru CZNG za Republiško skupnost O otroškega varstva (RSOV) pripravila Predlog jedilnih posod in serviranja hrane v VVZ in OŠ, ki je temeljil na raziskavi tipičnih jedilnikov. Istega leta je kot zunanja ALNO DELVO sodelavka v okviru CZNG po naročilu Gospodarske zbornice SR SK Slovenije (GZS) pripravila program raziskovalne naloge Določeni transportni in razdeljevalni sistemi kolektivne prehrane (MAO AJL Lap 1972). V predlog je vključila opisane rezultate raziskovanja, z TVENORAZI jasno prilago dit vijo slovenskemu okviru. V izhodišču je predstavila kritično- ana litični pregled dotedanjih sistemov prehranjevanja ANO ZNANS otrok in odraslih v šolah, bolnišnicah, vzgojno-varstvenih zavodih in domovih za starejše (z možnostjo nadgradnje tudi za obratne ali industrijske menze). Podobno kot v Veliki Britaniji je tudi v Slove niji SPREGLED na podlagi preliminarnih preverjanj prepoznala nihanje standardov v kakovos ti in kvantiteti hrane, pri vseh obratih pa je identificirala skupno slabost konvencionalnega sistema priprave hrane za večje število ljudi. Ugotavljala je, da je proces kuhanja enak kot v individu-alnih gospodinjstvih, problem pa nastane, ker tega vzorca na večji obseg ni mogoče aplicirati brez izgube hranilne vrednosti hrane. V študiji se je zavzela za premislek o naprednejših tehnikah pri prave in distribucije hrane z namenom dviga kakovosti, pa tudi za vzpostavitev sistema, ki bi bil ekonomsko sprejemljiv in utemeljen. Njena teza je bila, da je to mogoče le z uporabo globoko zamrz njene hrane. Tri leta kasneje je za Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije pripravila študijsko nalogo Uvedba industrijskega načina preskrbe prehrane v vzgojno­varstvenih zavodih in šolah v ljubljan skih občinah (MAO AJL Lap 1975 in AS 2153 358). Študije se je ponovno lotila izjemno poglobljeno in sistematično. Vanjo je zajela osnovne statistične podatke o prehrani predšolskih in šolskih otrok, vključenih v VVZ in PB, ter dijakov v domovih in posebnih zavodih, pa tudi podatke o potrebah otrok v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah v Sloveniji. V naslednjem koraku je pridobljene podatke preverjala in poglobljeno analizirala obstoječe stanje organiziranja prehrane v izobraževalnih ustanovah v petih ljubljanskih občinah. Z analizo je plastično pokazala na probleme, ki so nastajali na terenu, iz česar je izluščila izhodišča za razumevanje potreb. Nanje je pogledala s treh vidikov (idealna situacija, obstoječa situacija, adaptirana obstoječa situacija). Med drugim je na primer preverila načine uvedbe industrijske predelave hrane v obstoječe centralne kuhinje, način, kako neposredno vključiti živilsko industrijo, ter vprašanje, kako sistemsko Janja Lap, shematska prikaza predloga za uvedbo centralne kuhinje z namenom načrtovanja prehrane v vrtcih in šolah v ljubljanskih občinah, vpeljati različne načine priprave in obdelave hrane. V zadnjem delu 1975. Ljubljana, hrani MAO. študije sledijo trije sistemski predlogi, ki temeljijo na prej podrobno 98 opisanih potrebah. Med makro obravnavo je sproti reševala tudi ra-Raziskave Poleg dviga kakovosti obrokov za najranljivejše skupine 99 ven mikrosistemov, kot so jedilniki, embalaža in transport. S študijo ji prebivalstva je Janja Lap vzporedno izredno natančno ra-O ŠI? je uspelo prikazati možnosti udeležbe obstoječe ali prihodnje indus-ziskovala tudi področje oblikovanja v času kriznih razmer (od vojne trije pri dvigu ravni družbene prehrane ter prostorsko načrtovanje do potresa). Temo je premišljeno povezala s slovenskimi partizan-organizacije toplih obrokov. skimi bolnišnicami (s poudarkom na bolnici Franja in bolnišnici ALNO DELVO Študijo je Janja Lap videla kot dobro osnovo za nove, dol-Jelendol) in primerjala načine odzivanja v času katastrof. V želji, SK AZA PODOBNA HI goročnejše raziskovalne projekte (te je v alinejah tudi razdelala). Kljub da bi poudarila pomen in nujnost razumevanja vernakularnega ob-njeni vrnitvi v Slovenijo in zaposlitvi na Inštitutu za sociologijo in filo-likovanja in arhitekture, je angleške študente v sredini sedemde-TVENORAZI zofijo (1977) pa do nadaljnjih raziskav ni prišlo. Delne izsledke njenih setih let pripeljala na raziskovalno ekskurzijo, in v okviru terenske ZAKAJ JE V raziskav najdemo v dokumentu Poldeta Mačka Družbena prehrana v raziskave so obiskali, izmerili in fotografirali partizanske bolnišnice. SR Sloveniji, centralna priprava in distribucija (AS 1277 158–367 1978) Med opazovanjem in zbiranjem vpogledov so analizirano ves čas ANO ZNANS in v konec leta 1979 v Uradnem listu objavljenih Stališčih, sklepih in postavljali v širši okvir druge svetovne vojne in se v tem kontekstu priporočilih za oblikovanje in izvajanje politike na področju družbene še posebej posvetili razumevanju izjemne zahtevnosti organizacije SPREGLED prehrane in preskrbe prebivalstva v SR Sloveniji (AS 1277 158–370 storitev, ki so nujne za delovanje vsake bolnišnice. 1979). V dokument iz leta 1978 so med drugim vključeni predlogi o Tudi po formalnem odhodu iz raziskovalnega sveta (po dveh centralnem dislociranem obratu za termično obdelavo obrokov, ob letih na Inštitutu za sociologijo in filozofijo se je zaposlila v Iskri premisleku o distribucijskih poteh in dostavi ter tudi možnosti glo-Commerceu) Janja Lap vezi z raziskovanjem ni pretrgala. V začetku bokega zamrzovanja hrane. Žal pa so zanemarili njen predlog o vzpo-osemdesetih let je bila zunanja sodelavka raziskovalnega projekta stavitvi krožnega sistema uporabe posod. Odločili so se za vpelja-Urbanističnega inštituta SR Slovenije z naslovom Planiranje začas­ vo nepovratne embalaže iz alufolije (AS 1277 158–367 1978: 3–6). V nega bivanja – kriteriji ljudske obrambe in družbene samozaščite Uradnem listu – tu je okvir zastavljen precej širše – pa so govorili o v družbenih/prostorskih planih občin. Med dokumenti iz leta 1985 nujnosti smotrnejše organizacije pri načrtovanju družbene prehrane pa najdemo tudi njeno vlogo za dveletni študijski program v ZDA na ter o potrebi po zgraditvi sistema, ki bo povezal vse člene v verigi s temo oblikovanja bivališča in načrtovanja infrastrukture za nesreče. krajšimi distribucijskimi potmi. Prepoznali so tudi nujnost vključevan-V nadaljevanju sledi popis raziskovalnih del Janje Lap, ki sva ja razvoja tehnologije pri pripravi in vzdrževanju kakovosti hrane ga sestavili na podlagi arhivskih dokumentov in avtoričinih zapisov. (tako z vidika higiene kot nutricionistike) (AS 1277 158–370 1979: 89). Nekaj, kar se je začelo s preoblikovanimi posodami, je s po-močjo pronicljive raziskovalke na področju oblikovanja preraslo v 1965–1966 sistematične raziskovalne študije, ki so bile konec sedemdesetih Hospital Feeding Systems [ Bolnišnični sistemi hranjenja], raziskovalni projekt, na najvišji ravni prenesene tudi v Slovenijo. Pobuda iz leta 1979, ki ki ga je izvedla v okviru raziskovalne skupine za bolnišnice na Oddelku za omenja, da bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije »ob sodelovanju industrijsko oblikovanje (inženirstvo) na RCA. družbenopolitičnih organizacij proučil, ali naj se družbena prehrana v bodoče obravnava kot dejavnost posebnega družbenega pomena« ( ibid. : 90), vsekakor ni le plod prizadevanja Janje Lap,69 je pa 1971–1973 njeno delo nedvomno pomenilo pomemben kamenček v mozaiku Communal Feeding System [ Skupnostni sistem hranjenja], študijski projekt na področju razumevanja, kako nujna je smotrna in sistemska nad-za pridobitev magistrskega naziva na RCA. Mentor: L. Bruce Archer. K gradnja obstoječe infrastrukture. temelj ni raziskovalni nalogi spadajo še priloge s podpornim gradivom (tabele, diagrami, rezultati meritev in shematske ponazoritve). 69 V okviru Centra za napredek gospodinjstva (CZNG) so v odseku za prehrano v obdobju 1968–1978 izvedli 28 študij in raziskav na temo izboljšanja prehrane v VVZ (AS 2153 286). Glavni fokus študij je bil usmerjen v analizo prehrane in 1972 jedilnikov ter v organizacijo kuhinj in predvsem izobraževanje kuharskega oseb-Sistemi transporta in distribucije družbene prehrane, študijska naloga. Med arhivja. Manjši del raziskav (3) pa se je osredotočal na širši sistemski problem in na možnosti za izboljšave. Sem sodijo tudi že omenjene študije Janje Lap. skimi dokumenti je ohranjen tudi tipkopis z naslovom Program raziskovalne 100 naloge: Določeni transportni in razdeljevalni sistemi kolektivne prehrane. Naročnik 101 študije je bil GZS. Njena avtorica Janja Lap je podpisana kot sodelavka CZNG. O ŠI? Študijo je deloma vključila tudi v svojo magistrsko raziskavo. ALNO DELVO 1974 SK AZA PODOBNA HI Partisan Hospitals in Slovenia [ Partizanske bolnice v Sloveniji], raziskovalni projekt s poletno šolo in konferenco na temo partizanskih bolnic. V okviru TVENORAZI poletne šole za študente z londonske šole Architectural Association School ZAKAJ JE V of Architecture (AA School) so se srečali z nekdanjimi partizanskimi zdravniki in si ogledali film o partizanskem zdravstvenem sistemu. V okvi­ ANO ZNANS ru terenskega dela so obiskali Kočevski rog (partizanski bolnišnici Jelendol Fotografiji udeležencev poletnega raziskovalnega projekta Partisan in Zgornji Hrastnik ter bivališče političnega vodstva slovenskega narod­ Hospitals in Slovenia, 20. 7.–4. 8. 1974. Ljubljana, hrani MAO. SPREGLED noosvobodilnega gibanja, Bazo 20) in Cerkno (partizansko bolnico Franja). Glavni namen raziskave je bil popisati partizanske bolnice, ki še obstajajo, jih fotografirati, izmeriti in izrisati ter spoznati in razumeti njihovo ozadje ter način, kako so se prilagodile okolju in kontekstu druge svetovne vojne. Poseben poudarek je bil na razumevanju organizacije sekundarnih storitev, kot so bile priprava hrane, pranje perila, prevoz in oskrbovanje lekarn. Kot je še zapisala Janja Lap, je bila večina teh storitev organizirana centralno, z razpršenimi distribucijskimi potmi, pri čemer je bilo mogoče globoko v goz dovih skrite bolnice doseči peš (v najbližjih primerih) v 24 urah. Poročilo o izvedeni poletni šoli je izšlo tudi v prospektu AA School Technology for Survival, pod naslovom »Yugoslav Summer« (MAO AJL Lap 1974). Janja Lap, partizanska bolnišnica Jelendol, skica Dopis poletnega raziskovalnega projekta Partisan Hospitals in s svinčnikom, 27. 7. 1974. Ljubljana, hrani MAO. Slovenia, 20. 7.–4. 8. 1974. Ljubljana, hrani MAO. 102 103 1975 O Uvedba industrijskega načina preskrbe prehrane v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah v ljubljanskih občinah, študijska naloga. Naročnik: Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Nosilka naloge je bila Janja Lap. ALNO DELVO SK 1975 TVENORAZI Way to Community Catering. Sodelavec: Paul Whittlestone. Naročnik: Birds Eye Food Industry, Velika Britanija. Osnutek raziskovalnega predloga z naslovom Community welfare Catering System [ Sistem javne prehrane ANO ZNANS za dobrobit skupnosti] sta na Birds Eye Foods Limited poslala marca 1974. Sprva so odobrili le predlog za objavo članka. Za pridobitev raziskovalnih SPREGLED sredstev pa so predlagali, naj raziskavo podrobneje opredelita (MAO AJL Howard­Jones 1974). S predlogom sta uspela leta 1975, ko je bila Janja Lap tudi že sodelavka Architectural Association School of Architecture. 1975 Post-Disaster Planning [ Načrtovanje po nesreči]. Raziskovalno delo o urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju po potresu v Skopju. Ohranjenih je tudi veliko fotografij, ki pričajo o natančnih terenskih raziskavah Janje Lap. Janja Lap, zapiski in skice s terena, 1974. Ljubljana, 1977 hrani MAO. Samoupravni sistem v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, raziskovalno poročilo, Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Nosilec projekta je bil Mišo Jezernik. Sodelavci: Franc Bučar, Andrej Caserman, Miša Grčar, Janja Lap, Nevenka Sadar, Stane Saksida, Janez Šmidovnik. 1979 Družbeno-socialne možnosti gradnje. Samostojna študijska naloga na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. 1980 Začasno bivanje in urbanizacija. Raziskovalni prispevek Janje Lap je bil objavljen v zborniku Planiranje začasnega bivanja – kriteriji ljudske obrambe in družbene samozaščite v družbenih/prostorskih planih občin: 1. faza, prostorsko-urbanistični vidik, Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije. Koordinatorica raziskave je bila Nevenka Sterlekar. 104 oblikovalke in oblikovalce enakovredno vključevati v raziskovalne 105 1985 projekte. Še več, po slabih štirih desetletjih bi kot družba morda že O ŠI? Disaster housing and design for disaster infrastructure [ Bivalna namestitev razumeli, zakaj je treba raziskovanje na področju oblikovanja pre-in načrtovanje infrastrukture za primer naravnih nesreč]. Osnutek predloga poznati kot esencialni del raziskovalnega in pedagoškega visokošol-ALNO DELV raziskovalnega projekta je bil pripravljen kot del prijave za študijski proskega procesa. Uvideli bi ga kot tisti del, ki se ob srečanju s komple-O SK gram v ZDA. ksnim družbenim problemom ne umakne, temveč po potrebi – kot je AZA PODOBNA HI to storila Janja Lap – zasnuje nov pristop k obravnavi in oblikovanju alternativ obstoječemu. TVENORAZI Posledice Janja Lap vsekakor ostaja vrhunska oblikovalka v ZAKAJ JE V spregledanosti steklu in odlična industrijska oblikovalka, a hkrati s tem poglavjem razkrivava, da je bila večji del ANO ZNANS svojega profesionalnega življenja tudi izjemno pronicljiva in vztrajna raziskovalka. Kompleksnost raziskovalnih tem, ki se jih je lotevala, je SPREGLED navdušujoča, hkrati pa je svoje uvide ves čas spretno vpletala tudi v druga področja svojega profesionalnega delovanja. Daleč od zanemarljivega je tudi dejstvo, da je kot ena redkih slovenskih oblikovalk (in oblikovalcev) temeljno znanje na področju oblikovalskega raziskovanja pridobivala med aktivnim sodelovanjem s pionirji tega področja v Veliki Britaniji. Kljub vsemu pa ji bogate raziskovalne in pedagoške izkušnje – kot že omenjeno – po vrnitvi v Slovenijo konec sedemdesetih let niso pomagale pri poskusih zaposlitve na takratnih FAGG in ALU v osemdesetih letih. Problem spregledanosti tega dela njenega delovanja je zato za slovenski prostor oblikovanja (predvsem izobraževanja in raziskovanja) nedvomno še veliko globlji. Da njeno raziskovalno delovanje ni bilo prepoznano in razumljeno, kaže že dejstvo, da so jo v času snovanja visokošol skega študijskega programa za področje oblikovanja na takratni Akademiji za likovno umetnost prepoznali le kot potencialno izvajalko predmeta Načrtovanje – unikatno oblikovanje: Steklo, medtem ko so ji na Pedagoški akademiji kot upokojeni arhitektki zaupali predmet Kultura bivalnega okolja – stanovanjski del. Iz učnega načrta je razvidno, da je v okviru predmeta predavala tudi metode analiz, vaje pa so bile ob vseh drugih vsebinah predmeta časovno zelo omejene [str. 38]. Posledično težko govorimo o vzpostavljanju poglobljenega raziskovanja in dejanske možnosti za prenos sodobnih oblikovalskih metod – od storitvenega do sistemskega in krožnega oblikovanja (torej vsega, kar je Janja Lap redno prakticirala na RCA in širše) – v slovenski prostor. Našteto kaže, da Janja Lap ni bila prepoznana kot potencialna nosilka (v tujini tedaj že vsaj deset let uveljavljene) akademske discipline raziskovanja na področju oblikovanja. Če bi slednje odločevalci prepoznali že takrat, nam danes najverjetneje ne bi bilo treba nenehno prepričevati ključnih raziskovalnih institucij, zakaj je pomembno 106 107 Janja Lap se je aprila 1979 kot in- dustrijska oblikovalka zaposli - l a v Iskri Commerceu (TOZD Marke ting). S tem je prvič vstopila v svet oblikovanja izdelkov široke porabe, z možnostjo preučevanja aplikativnosti svojega raziskoval- nega dela. Kljub visokoletečim cil- jem se je Iskri pridružila ravno v času razgradnje tamkajšnjega sa mostoj nega oddelka za obliko- vanje. Zato ni čudno, da je že dve leti po zaposlitvi ob prejemu med- narodnega priznanja BIO v inter- vjuju za glasilo Iskra poudarila: Na vse stvari gledam vedno skozi magično prizmo bodočnosti in si do skrajnosti želim in obetam, da bo design v resnici zaživel in preplavil Iskro v pozitivnem smislu. [...] Zato bi morali vsi skupaj, celotna Iskra, dosti žrtvovati tudi v ta namen. Mogoče bi enkrat morali začeti misliti, da design ne sodi več pod Iskro Commerce, pač pa bi bil to inštitut, ki bi bil grajen na dveh ravneh: eden bi bil servisni in bi reševal vsakodnevne naloge, drugi pa bi bil res razvojni in bi najtesneje sodeloval z drugimi razvojnimi inštituti (Ovsenik 1981: 5). Ob tem je še dodala, da je z Inšti- tuta za sociologijo in filozofijo po dveh letih odšla, ker je pogrešala »kreativnost, direktni stik z indus- trijo, nujnost oblikovanja«. Hkrati pa je v Iskri pogrešala več razvojnih projektov: »Ukvarjamo se izključno s prakso, se pravi s proizvodnimi 108 Je pa treba v kontekstu branja 109 izdelkov Janje Lap s področja in- dustrijskega oblikovanja ves čas TRIJO imeti v mislih tudi tisto plat, ki jo je začela negovati že v času študija arhitekture in jo dodatno poglobila TIK Z INDUS na RCA, in to je zavedanje, da se pred nas »ves čas postavlja prob- lem zgodovinskosti ustvarjalnosti, IREKTNI SD ki mora biti še posebej preučen v okviru različnosti kulturnih tradicij in obstoječe družbene strukture« (Lap 1981: 13). Pri tem je v začet- ku osemdesetih let še dodatno iz- postavila, da je danes čas, da se vprašamo ali smo sposobni zabeležiti naša obdobja življenja z večjo poglobljenostjo v vprašanja narodovih kulturnih in družbenih izročil ter oboroženi s temi izhodišči izoblikovati svoj lastni likovni pojem industrij- skega oblikovanja, ki bi prav po vrednosti samobitnega in originalnega izraza imel tudi možnosti, da se postavi »ob bok« evropskemu nivoju ustvarjanja industrijskih izdelkov ( ibid. ). Iskanje svojskosti in samobitnosti v izrazu je že nakazovalo težnje, ki so se deset let kasneje v družbi odrazile projekti, vendar se mi zdi, da jih pride v naše roke še premalo« ( ibid. : v razpadu Jugoslavije. Hkrati pa je 6). Pri povedanem ne smemo spregledati dveh ključnih premis. Prva Janja Lap z omembo nujnosti iskanje ta, da kot oblikovalka »na vse stvari gleda skozi magično prizmo ja tako imenovane zgodovinskosti bodočnosti«, druga pa ta, da je treba oblikovalcem za zagotovitev ustvarjalnosti načela temo, ki je tega pogleda v praksi omogočiti prostor za dejansko razvojno ra-aktualna še danes. Podano misel je ven. Ali kot to z drugimi besedami pojasni Jamer Hunt, oblikovanje je treba brati skupaj z njeno prejšnjo »generativno, spekulativno, transformacijsko«. Zato oblikovalec se-Janja Lap v Iskri, izjavo, da na vse stvari vedno gleda osemdeseta leta danjost vsakič znova uporablja kot »začasno izhodišče za ponovno 20. stoletja. Ljubljana, »skozi magično prizmo bodočnos- zamišljanje možnih prihodnosti« (Hunt 2011: 35). hrani MAO. ti«. Podobno jo je pojasnila Alison J. 110 Clarke, ko je zatrdila, da v prihodnost dejansko ni mogoče pogle-Z usmeritvijo pogleda v industrijsko oblikovanje Janje Lap je 111 dati brez razumevanja zgodovine. Namreč, »v jedru imaginarnega in moč hitro zaznati konkreten odmik od eksperimentalnih in mesto- ŠI? spekulativnega v oblikovanju je imela zgodovina vedno pomembno ma dekorativnih steklenih izdelkov. Pri industrijskem oblikovanju je TRIJO teoretično in konceptualno vlogo«. Zato je danes toliko večji problem avtorica bistvo gradila na jasnosti uporabe, kar se je v zadnji fazi »vsa ta eksplozija sodobnega oblikovanja, [ki] zaradi neukvarjanja z izrazilo v zelo preciznih končnih rezultatih. V središče svojega obliko-zgodovinskimi okviri in nekritičnega pristopa k ‘družbenemu’ v veliki vanja izdelkov je ves čas postavljala uporabnika in stopnjo njegovega TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI meri zanemarja ali aktivno zanika razumevanje zgodovine« (Clarke znanja. Zato ni čudno, da je uporabniška izkušnja denimo pri laser-2016: 73–74). skem razdaljemeru ali toplotni kameri prilagojena agilnim strokov-Mimogrede navrženi komentar Janje Lap, da se na Iskri-njakom in specifičnim okoliščinam uporabe. Predmeti široke porabe, IREKTNI SD ZAKAJ JE V nem oddelku za oblikovanje ukvarjajo »izključno s prakso, se pravi kot je na primer stimulator za kratkotrajno zdravljenje inkontinence, s proizvodnimi projekti«, resonira prav z opisanim mankom. Pove-pa so oblikovani tako, da za njihovo uporabo ne potrebujemo nika-dano drugače, kritično prepoznava, da je oblikovanju v Iskri mesto kršnega predznanja. Še več, omenjeni stimulator je denimo ravno sicer priznano, a je njegova vloga reducirana zgolj na servis podjetju dovolj velik, da ga tudi star človek s šibkim oprijemom zlahka stabil-oziroma vsakodnevnemu življenju potrošnika. Zanemarjena (ali celo no drži z eno roko, z drugo pa lahko tudi v primeru oteklih sklepov in načrtno spregledana) je vloga oblikovanja kot akterja, ki nedvomno slabovidnosti vrti (dovolj širok) gumb z jasno označeno skalo. Jezik, ima delovalnost [ agency] in je na tem temelju sposoben tvoriti novo ki ga govorijo industrijski izdelki Janje Lap, jasno sporoča, da je glav-znanje za nadaljnji premislek o svetu, v katerem bi bilo mogoče bi-na vrednota posameznik, uporabnik. Temu je prilagojeno vse, tako vati, kar seveda presega uporabo znanja in veščin oblikovanja le za funkcija kot likovnost izdelka, pri čemer pa ni zanemarjeno razume-uresničevanje potreb industrije. S privolitvijo v to privolimo v odvzem vanje delovanja industrijske proizvodnje v tako velikem podjetju, kot bistva oblikovanja, saj je delovalnost, če sledimo Tonyju Fryu, inte-je bila v času Jugoslavije Iskra. grirana v njegovo ontologijo. Na nas namreč oblikovanje deluje kot »določujoča sila našega nenehnega postajanja« (Fry 2012: 9–10), pri čemer v bistvo še dodatno zareže njegova misel, da bomo »do Iskra in njen oddelek za Iskra – Tovarna za elektrotehniko in (naše) prihodnosti prišli le s prihodnostjo oblikovanja« ( ibid. : VIII). industrijsko oblikovanje finomehaniko Kranj je bila uradno usta-Takoj ko načnemo omenjene vidike, pa nas tako Janja Lap kot novljena 8. marca 1946 na temeljih Tek-vsi drugi avtorji silijo v premislek o naših vrednotah. Vse, kar ustvarja-stilne industrije Jugočeška v Kranju iz leta 1923. Tekstilno tovarno so mo, oblikujemo, je podaljšek nas samih in nam kot tako sporoča, kaj med drugo svetovno vojno preoblikovali v podružnico berlinskega pomeni biti človek. Govorimo torej o jeziku stvari, storitev, izkušenj. podjetja Luftfahrtgerätewerk za proizvodnjo sestavnih delov za le-In prav oblikovanje je tista stroka, ki s tem, ko nenehno preoblikuje tala, po vojni pa so jo za kratek čas preimenovali v Strojne tovarne naše (oprijemljivo ali neoprijemljivo) okolje, pravzaprav vanj ves čas Kranj. V času ustanovitve je Iskra štela 850 delavcev, konec leta 1983 integrira naše vrednote. Ali kot slednje opredeli Dori Tunstall, »obliko-pa jih je bilo tam zaposlenih več kot 32.000, kar je v tistem času vanje prevaja vrednote v oprijemljive izkušnje. To je zelo pomembno, pomenilo 4 odstotke vseh zaposlenih v Sloveniji in 20 % zaposlenih saj je oblikovanje vse, kar kot ljudje naredimo, in nič, kar naredimo, v jugoslovanski elektroindustriji. Istega leta je Iskra ustvarila 25 % ni nevtralno – vedno so vključene vrednote« (Klein 2018: 65). Ali, če vrednosti celotne jugoslovanske elektroindustrije (SOZD Iskra 1984: se vrnemo k misli Janje Lap, oblikovalec je tisti, ki s tem, kar integ-10, 16). Kljub prej podani (povsem umestni) kritiki Janje Lap je treba rira v oblikovanje (na primer narodnokulturna in družbena izročila), na tem mestu izpostaviti, da je tako uspešen položaj Iskre doma in ne definira le razumevanja pojma oblikovanja, temveč lahko s tem tudi v tujini poleg vrhunskega inženirskega kadra nedvomno soust-dviguje tudi raven našega ustvarjanja. Gledano širše: vsakič znova varjalo tudi oblikovanje.70 Med maloštevilnimi po vojni nastalimi podje pred oblikovalcem odločitev, ali bo nekritično preslikaval posre-jetji, ki so v Sloveniji načrtno razvijala in uveljavljala področje indu-dovane vrednote ali pa bo z ostrino kritične misli razmišljal o svetu, strijskega oblikovanja, je namreč najbolj izstopala prav Iskra. v katerem bi lahko živeli, in z vključevanjem teh vrednot vplival ne le 70 Pomen in vlogo, ki jo je v Iskri odigralo oblikovanje, smo podrobneje obdelali na na naše postajanje (to je vedno na delu), temveč tudi na naš obstoj pregledni razstavi in v knjigi Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990 (Požar in kot tak. Predan 2009). 112 113 ŠI? TRIJO TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI IREKTNI SD ZAKAJ JE V Fotografija Iskrinega oddelka za oblikovanje. Ljubljana, hrani TMS. V okviru Iskrinega Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana, ki je bil ustanovljen z namenom raziskovanja in razvoja na področju proizvodnje velikoserijskih izdelkov, so leta 1962 osnovali prvi odde lek za indu strijsko oblikovanje v Jugoslaviji (prej je deloval v okviru Iskrine propagandne službe).71 Oddelek je vodil industrijski oblikovalec Davorin Savnik, s ključno premiso, ustvariti poenoten Iskrin hišni slog, ki pa bo hkrati upošteval tudi najsodobnejšo tehnologijo in zahteve tržišča. Iskra je v naslednjih desetih letih postala edino jugoslovansko podjetje, ki je oblikovanje strateško umestilo v svoj statut, Savnik pa je deloval tudi kot svetovalec generalnemu direktorju. Ključni obrat, dosežen z ustanovitvijo oddelka za industrijsko oblikovanje, je bil tudi v tem, da so tega uvrstili v področje razvoja. S tem so jasno demonstrirali razumevanje vloge industrijskega Članek »Oblikovanje iz lastnih korenin«, Iskra, 23. 5. oblikovanja v proizvodnem procesu. 1981, str. 5. Na dveh fotografijah ob sosednjem članku je postavitev razstave Iskra na bienalih industrijskega oblikovanja, katere odprtje je bilo 15. maja 1981 v avli 71 Pred tem, leta 1952, je Niko Kralj uvedel oblikovalsko-razvojno službo v Stolu Iskrine stolpnice. Avtorica zasnove in postavitve (Predan in Šubic 2011). Ni pa šlo za samostojen oddelek kot pri Iskri. razstave je bila Janja Lap. Ljubljana, hrani NUK. 114 V začetku sedemdesetih let se je Iskra razvila v največje ju-plinskih laserjev za šolske laserje in za laboratorije. Šolskih laserjev 115 goslovansko podjetje za elektromehaniko, telekomunikacije, elek-so do leta 1974 izdelali okrog 2000, od tega so jih 95 odstotkov pro- ŠI? troniko in avtomatizacijo. Iskrini presežki na področju industrijskega dali v Zahodno Nemčijo (C. 1974: 5). oblikovanja so se kazali predvsem v telefoniji, merilnih instrumentih TRIJO Poleg civilnega programa so imeli v Centru za elektrooptiko in orodnih strojih. Hkrati pa so sedemdeseta naznanjala tudi prve tudi zelo močan vojaški (obrambni) program,72 in po besedah Iz-spremembe v odnosu do oblikovanja. Že leta 1970 so oblikovanje iz-toka Kočevarja so prav s slednjim postali svetovno znani. Osnovna TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI pod okrilja razvoja premestili v okvir Iskre Commercea, torej na po-projektna strategija je temeljila na analizi »sedanjega sodobnega in dročje marketinga, s čimer je aktualno vodstvo oblikovalcem znova bodočega bojišča ter [...] dognanj o značilnostih in vrstah sredstev, signaliziralo začetek nerazumevanja njihove vloge. Korak je pri ob-ki se bodo uporabljala«. Na tem razumevanju so bile nato osnovane IREKTNI SD ZAKAJ JE V likovalcih sprožil številne kritike, ki pa so na strani vodilnih ostale zahteve za posodobitev obstoječe vojaške opreme, pri čemer je preslišane. Skupne razvojne službe so se v nadaljevanju postopoma bil osnovni problem ta, da je bilo treba vse posodobitve umestiti razdelile na razvojne oddelke posameznih Iskrinih tovarn. V začetku »v že obstoječo konstrukcijo ter [zagotoviti] integracijo z obsto-nove tehnološke dobe, ki je v drugi polovici sedemdesetih let naz-ječimi sistemi«. Kočevar v nadaljevanju še zapiše, da so se prav nanila vstop v elektroniko in s tem potrebe po novem oblikovanju, je pri vsakem projektu srečevali še s klasičnimi zahtevami, ki so jih dodaten udarec razvoju zadalo naraščajoče kupovanje licenc. morali izpolnjevati vojaški projekti: od standardizacije, preprosto-Nelagodje zaposlenih oblikovalcev se je kazalo v obliki pri-sti, zanesljivosti ter modularne sestavljivosti komponent strojne in prave internih razstav. Med njimi izstopata razstavi z naslovoma programske opreme za omogočanje novih povezav, nadgradenj, Design – designa ni iz leta 1979 in Iskra na bienalih industrijskega popolnega ujemanja in prilagajanja obstoječim sistemom do široke oblikovanja iz leta 1981; slednjo je skupaj z načrtovanjem postavitve in standardne logistične podpore, preprostega vzdrževanja ter zasnovala Janja Lap. Kljub nespornim uspehom Iskrinega oddelka zamenljivosti komponent, zlasti pa optimalne cene v odnosu do ka-za industrijsko oblikovanje so ga leta 1982 razpustili. Industrijske kovosti (Kočevar 2008: 254). oblikovalce so prerazporedili po razvojnih oddelkih Iskrinih tovarn, v okviru Iskre Commercea pa je naprej deloval le še oddelek za grafično oblikovanje. Janjo Lap so z letom 1982 premestili v Iskrin Center za elektrooptiko. Tam se je kot industrijska oblikovalka vse do leta 1989 posvečala oblikovanju civilnih in vojaških izdelkov, med katerimi izstopajo optični in laserski instrumenti. Iskrin Center za Začetki Centra za elektrooptiko segajo v leto elektrooptiko 1964. 1. februarja je bil v okviru že omenjenega Zavoda za avtomatizacijo ustanovljen Laboratorij za tehnično optiko. Med njegove prve naloge je sodil razvoj plinskih, Izdelki in prostori Iskrinega Centra za polprevodniških (injekcijskih) in trdnih laserjev (K. 1970: 3). Te so elektrooptiko, osemdeseta leta 20. stoletja. nato razvili v različne izdelke, denimo laserske usmerjene zveze za Ljubljana, fotografije hrani TMS. prenos zvoka in slike, laserski aparat za faksimile Telikon, naprave za natančno merjenje kratkih dolžin in za terestrične meritve, radarje, Kot temelj telekomunikacij prihodnosti so Iskrini inženirji podvodne lokatorje, altimetre, raznovrstne razdaljemere, laserske pravilno predvideli optično komunikacijo. Raziskavam na področ- naprave za navigacijo s pomočjo cirkularnih laserjev, naprave za ju prenosa informacij po optičnih vlaknih so se v Iskri posvečali interferometre, polarimetre, mikroskope, za bodoče optične raču-vse od prve polovice sedemdesetih let. Leta 1975 so se zato iz nalnike, za naprave v medicini, kot so koagulatorji in druge naprave za operativne posege, ter številne druge izdelke (na primer laser-72 Intervju z Vando Dittrich, vodjo kadrovske službe v Iskri Elektrooptiki v času je za graviranje). Poseben uspeh je pomenil razvoj helij-neonovih službovanja Janje Lap, 3. 8. 2022. 116 Laboratorija za tehnično optiko preimenovali v Iskro Elektroop-Industrijsko Zbiranje, popisovanje in urejanje del s področja indus-117 tiko. V Centru za elektrooptiko je bilo do sredine osemdesetih let oblikovanje trijskega oblikovanja in razvojnih projektov, ki jih je Jan- ŠI? zaposlenih kar 23 % delavcev z visoko izobrazbo, saj je bil temelj Janje Lap ja Lap oblikovala ali pri njih sodelovala kot članica širše-TRIJO njihovega delovanja v razvojno-raziskovalnem delu (SOZD Iskra ga tima Iskrinega Centra za elektrooptiko, se je izkazalo 1984: 6, 16). V centru jim je med drugim uspelo izdelati pretvornike za precejšen izziv. Kljub njenim številnim podrobnim seznamom se električnih impulzov v svetlobne, leta 1980 pa so že preizkusili prvo v polju industrijskega oblikovanja popisi v večji meri osredotočajo TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI 32-kanalno zvezo z optičnim kablom. na civilni program, medtem ko je vojaški del (z nekaj izjemami) v Naštete uspehe so Iskrini inženirji redno objavljali v teden-njenih tipkopisih le na kratko opisno nakazan, iz česar je moč skle-skem glasilu združenega podjetja Iskra: glasilo delovnega kolekti­ pati, da jo je pri navajanju omejevala pogodba o nerazkrivanju in-IREKTNI SD ZAKAJ JE V va Iskre (1962–2008). V osemdesetih letih pa so v Iskri Elektroop-formacij. Tudi po dolgotrajnem preverjanju vojaških zbirk in arhivov tiki začeli izdajati tudi poljudnoznanstveni časopis Laserski žarki: (Park vojaške zgodovine Pivka, Vojaški muzej Slovenske vojske in glasilo Iskrinega Centra za elektrooptiko (1982–1989), ki je zrasel Tehniški muzej Slovenije) ter številnih polstrukturiranih intervjujih iz manjšega internega glasila. Poleg organizacijskih, sindikalnih, kul-z razvojniki in inženirji, ki so v osemdesetih letih delali v Iskrinem turnih, športnih in počitniških delavskih dejavnosti so v Laserskih Centru za elektrooptiko, ostaja ta del še vedno precej nedorečen. žarkih objavljali tudi številne tehtne strokovne prispevke in poročila Zaradi zaprtosti ali uničenosti arhivov v času izvajanja te raziskave o razvojnih dosežkih in mednarodno prebojnih uspehih svojih od-do podatkov pogosto ni bilo mogoče priti. Kjer so ti na voljo, pa delkov. Med drugim so v osemdesetih letih kot izstopajoč dosežek so pogosto zelo okrnjeni. Ob tipu izdelka sta največkrat navedena raziskovalno-razvojnih projektov prepoznali neposredni televizijski proizvajalec in letnica, ne pa tudi tim, ki je izdelek razvil in oblikoval. prenos olimpijskih iger v Sarajevu po optičnih vlaknih, redno so po-Oprijemljiv primer slednjega je ročali o svetovni opaženosti (predvsem) vojaških naprav na med-ohranjeni tipkopis Janje Lap, najverjetneje z narodnih sejmih in o njihovi razširjenosti na Bližnjem vzhodu, pa začetka osemdesetih let (MAO AJL Lap (s. tudi o uporabi laserja, ki si je takrat s pretežno vojaškega področja a.)b). V njem je zapisala, da ji je »sodelo-utiral pot v industrijo in medicino. Hkrati so v reviji pojasnili tudi, vanje z Iskro – Elektrooptiko omogočilo kako je po navadi potekalo delo v laboratoriju: oblikovanje laserskega daljnogleda, gonio-metra, periskopa in še nekaterih drugih in- [Č]lani [laboratorija se] vključujejo v interdisciplinarne skupine strumentov, od katerih je eden že v redni (teame) strokovnjakov, ki izvajajo posamezne razvojne naloge. Član proizvodnji« ( ibid. : 1). Pri laserskem dalj-laboratorija [...] s pomočjo ostalih sodelavcev skuša najti pot do nogledu gre zelo verjetno za mini laserski najboljših rešitev, tu ima tudi vso potrebno tehnološko tehnično razdaljemer RLD-2, ki je leta 1981 prišel v podporo za uspešno razvojno delo, to je: pomoč pri izdelavi redno proizvodnjo. Goniometer, periskop in dokumentacije, stike z zunanjimi kooperanti, organizacijo izdelave še nekateri drugi instrumenti, ki jih je zas-komponent, pomoč pri montaži prototipov, razvojno raziskovalno novala, pa so – kot meniva na podlagi doslej opremo in literaturo (Kavčič 1984: 2). pridobljenih podatkov – sooblikovali artilerijski opazovalno-merilni sistem OMU. Kot Po razpadu Jugoslavije je Iskra Elektrooptika kljub politični in gos-je pojasnil Branko Mušič, je prav naprava podarski krizi prav zaradi svojega kakovostnega inženirskega znan-OMU vsebovala naštete elemente: peris- ja preživela obdobje tranzicije ter se leta 1994 preoblikovala v pod-kop, goniometer in razdaljemer, namenjena jetje Fotona. Po besedah Iztoka Kočevarja so jim obstoj omogočili pa je bila opravljanju meritev iz jarka.73 OMU »prodajni uspehi na domačem in zunanjih trgih« ter dejstvo, da so prije bil »rezultat razvojnega dela strokovnja-Artilerijski opazovalno- -merilni sistem OMU, 1984, hodke redno preusmerjali »v izpopolnjevanja, raziskovanja in razvoj kov, optikov, elektronikov, fizikov, obliko-Iskra Elektrooptika. Ljubljana, tako vojaških (sistemi za vodenje ognja, laserski sistemi, sistemi za valcev, delavcev v mehanskih in optičnih fotografijo hrani TMS. nočna opazovanja ...), kakor tudi civilnih programov (medicinski laserji, industrijski laserji, optične komunikacije ...)« (Kočevar 2008: 253). 73 Intervju z Brankom Mušičem, razvojnim inženirjem v Iskri Elektrooptiki, 10. 2. 2023. 118 delavnicah in sodelovanja vseh ostalih služb Centra za elektroop-zaposlitve v Iskri Elektrooptiki, dva pa po njeni upokojitvi). To so 119 tiko« (Kavčič 1984: 2). Namig, da je pri razvoju izdelka kot oblikoval-terapevtski stimulator Conmax za Konmed, Ljubljana (1984), sobna ŠI? ka sodelovala prav Janja Lap, je ena od risb v tehniki ameriške re-antena Skat – ohišje in modul za prenos TV-signala po optičnem TRIJO tuše, ohranjena v njeni zapuščini. vlaknu – za Elrad, Gornja Radgona (1989–1990), in Geo-scan (1991). V popisu del, ki sledi, so navedena dela, katerih avtorstvo Slednji je v arhivu ohranjen le kot leseni model skupaj s prijavo na nama je uspelo preveriti in ki so hkrati našteta tudi v njenem japonski natečaj. TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI seznamu. Dela za vojsko, ki nama jih kljub njenim omembam ni uspelo določiti, v tej fazi izpuščava. Izdelke sva razčlenili na tri dele: na izdelke, ki jih je Janja Lap oblikovala v času dela v Iskri Commerceu MINI/MINIATURNI LASERSKI RAZDALJEMER/ IREKTNI SD ZAKAJ JE V (1979–1982), na tiste, ki so nastali v Iskrinem Centru za elektroop-DALJINOMER RLD-2 tiko (1982–1989), in na izdelke, ki so bili plod sodelovanj zunaj Iskre Kot je zapisal Orest Jarh, so laserje sprva uporabljali »za določanje razdalje (osemdeseta in začetek devetdesetih). Znotraj vsakega sklopa sva do potencialne tarče. Sistem oddaja laserski žarek, ki se odbije od tarče, in projekte razdelili še na zasnove in na realizirane izdelke, ki so prišli ta odbiti žarek ponovno zazna. Čas, ki poteče od oddaje žarka do njegovega v proizvodnjo. V nadaljevanju (enako kot pri oblikovanju stekla) za povratka, je natančno merilo razdalje do opazovanega objekta« (Jarh 2016). posamezne sklope v kronološkem vrstnem redu navajava izbor te-To je bilo podlaga za razvoj novega miniaturnega monokularnega laserskemeljnih del njenega industrijskega oblikovanja in jih s kratkimi opisi ga razdaljemera za potrebe vojske. Kot sta pojasnila Iskrina razvojna indodatno pojasnjujeva. ženirja Zdenko Vižintin in Božo Vukas, je bil laserski razdaljemer izjemno V svojem obdobju v Iskri Commerceu (1979–1982) je Janja uspešen. Izdelali so ga v okoli 4000 primerkih, saj so v jugoslovanski vojski Lap zasnovala sesalnik za prah Velox 2 za Iskro Železniki (1979) in namenili po enega vsaki četi. Pri tem se je Vukas spominjal, da si je Janja sušilnik za lase Nana za Iskro Reteče (1980), za slednjo je pripravila Lap izdelek sprva zamislila precej ožji in je v začetni fazi težko opustila tudi dva predloga kavnega mlinčka, predvidenega za izvoz v Egipt izvorno idejo ter sledila zahtevam vojske in inženirjev, da mora biti premer (1982), za Iskro Železniki pa je izdelala še idejni predlog signalne naprave (1982). Med realizirane izdelke iz tega začetnega obdobja spadajo električna vodna črpalka Sora 2 za Iskro Železniki (1980), mikrovalovna pečica MVP 600 za Iskro Škofja Loka (1981) in miniaturni laserski razdaljemer/daljinomer RLD-2 za Iskro Elektrooptiko (1981). Mini laserski razdaljemer RLD-2 je bil izredno kakovosten in na vojaškem trgu zelo uspešen izdelek. Verjetno je bil to eden od razlogov, da so Janjo Lap po razpustitvi oddelka za industrijsko oblikovanje leta 1982 premestili prav v Iskro Elektrooptiko. V času njenega prihoda je namreč za slednjo veljalo, da je v vrhu svetovnih proizvajalcev laserskih razdaljemerov. V obdobju do leta 1989 je tako zanjo oblikovala ohišje in module VAE-naprave za prenos TV-signala po optičnem vlaknu (1983–1984), interier vojaškega učnega centra v Libiji (1984), laserski stimulator LSA-02 (1985–1986), električni stimulator ESA-02 (1987), civilno termokamero TopScan 808 (1987–1988) in MOL-01, mikrokirurški okulistični laser (1988–1989). Vsa našteta dela so bila realizirana. Janja Lap, mini/miniaturni Janja Lap, mini/miniaturni Arhivsko gradivo Janje Lap pa, podobno kot pri njenem obli-laserski razdaljemer/daljinomer laserski razdaljemer/daljinomer kovanju stekla, kaže še prgišče del s področja industrijskega ob-RLD-2 (fotografija izdelka), 1981, RLD-2 (fotografije izdelka v v: 9 cm, š: 22,5 cm, d: 18 cm, uporabi), osemdeseta, Iskra likovanja, ki jih je oblikovala z bivšimi sodelavci Elektrooptike in za Iskra Elektrooptika, foto: Miran Elektrooptika. Ljubljana, druge (zunanje) naročnike (en izdelek je nastal že v času njene Kambič. Zasebna last. fotografijo hrani TMS. 120 okularja 45 mm,74 saj s tem zagotavlja zahtevano standardizacijo, modular­ Pičla tri leta kasneje, v začetku leta 1983, so v laboratoriju za optične 121 no sestavljivost komponent in možnost nadaljnje nadgradnje, torej vse, komunikacije sprejeli izziv razvoja osmih parov »elektrooptičnih oddaj­ ŠI? kar spada pod klasične zahteve oblikovanja za vojsko (Kočevar 2008: 254). nikov in sprejemnikov, ki bodo televizijski ekipi RTV Ljubljana omogoča­ TRIJO li prenos video in avdio signalov po kablih z optičnimi vlakni« (Berdajs 1983: 6) v času zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Vse naprave so morale ustrezati televizijskim standardom CCIR in že manjše odstopanje TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI bi lahko pomenilo zavrnitev signala Jugoslovanske radiotelevizije (JRT) s strani Evrovizije v Bruslju. Čas, ki so ga imeli Iskrini inženirji na voljo za razvoj prototipa, je bil zgolj šest mesecev. Prototip so junija 1983 za potrebe IREKTNI SD ZAKAJ JE V testiranja na terenu prevzeli sodelavci TV Ljubljana. Pomemben mejnik je bil tudi testni prenos smučarske tekme za svetovni pokal v Kranjski Gori 1. decembra 1983. Janja Lap, mini laserski razdaljemer RLD-2 v praksi. Stran iz revije Laserski žarki, rubrika Po širnem svetu, 1988, 8/2-3, 3. Ljubljana, hrani NUK. OHIŠJE IN MODULI VAE-NAPRAVE ZA PRENOS TV-SIGNALA PO OPTIČNEM VLAKNU Leta 1984 so bile telekomunikacije največje in najpomembnejše proizvodno področje v Iskri (SOZD Iskra 1984: 6). Začetek razvoja telekomunikacij v Iskri sega v leto 1948, razvojno­raziskovalna dejavnost na področju optičnih prenosnih sistemov pa se je v podjetju pričela z letom 1973 (Telekomunikacije s. a.: 1). Na poti do razvoja naprave za prenos TV­signala po optičnem vlaknu so v Iskri leta 1978 razvili prenosni laserski komunikator (PLK), prvi optični komunikacijski sistem, leto kasneje pa so izdelali tudi prva optična vlakna (Jarh 2016). Leta 1980 je nato potekalo že omenjeno poskusno obratovanje prve 32­kanalne zveze z optičnim kablom (SOZD Iskra 1984: 6). Janja Lap, ohišje in moduli VAE-naprave za prenos TV-signala po optičnem vlaknu, 1983–1984, Iskra Elektrooptika. Ljubljana, 74 Intervju z razvojnima inženirjema Božem Vukasom in Zdenkom Vižintinom, 7. 7. 2022. fotografije hranita TMS in MAO. 122 Javnosti so bili prvi prototipi naprave Fiber Optic Video/Audio Equipna podlagi mednarodnih gospodarskih sporazumov z neuvrščenimi drža123 ment – VAE predstavljeni na oktobrski razstavi Elektronika ‘83 ( ibid. ). Na vami (AS 1140 425 1984; 459 1985; 474 1983). V Jugoslaviji smo imeli v času ŠI? podlagi uspešnih testiranj in iteriranj so ognjeni krst v svetovni areni izgibanja neuvrščenih poseben odbor za kulturne odnose s tujimi država­ TRIJO vedli 8. februarja 1984 »s polurnim prenosom treninga smuka in s prenosom mi, ki je, kot je zapisala Bojana Piškur, »organiziral razstave zunaj jugoslo­ TV signala firme ABC, poslanega v Ameriko preko satelita« (Mušič 1984: 2). vanskih meja«, pri čemer so se »izmenjave nanašale na vse ravni kulturne Zimske olimpijske igre v Sarajevu tako veljajo za prve, katerih neposredni produkcije«. Po njenih navedbah so imeli prav »arhitektura, urbanizem in TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI televizijski prenos je bil omogočen prek optičnih vlaken. Pri tem Branko industrijsko oblikovanje poseben, nekoliko drugačen status in so veljali za Mušič še dodaja: »Vključevanje v kasnejše prenose je bila zgolj rutina, vendržavno podprte nosilce novih modernističnih teženj, združljivih z idejo dar je bila zaradi zanesljivosti potrebna vseeno zvrhana mera pazljivosti ustvarjanja nove socialistične družbe« (Piškur 2019: 10). IREKTNI SD ZAKAJ JE V in sodelovanja« ( ibid. ). Po olimpijskih igrah so VAE ponovno uporabili pri Slednje dokazujejo tudi arhivski zapisi, ki razkrivajo, da so arhitekprenosu svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici. ti, urbanisti in industrijski oblikovalci v neuvrščenih državah pomagali Za oblikovanje ohišja in modula VAE­naprave za prenos TV­sigvzpostavljati študijske programe, predavali na visokošolskih ustanovah nala po optičnem vlaknu je Janja Lap leta 1984 prejela častno pohvalo na ter precej načrtovali in gradili v praksi (AS 1140 453 1987–1988; 707 1985). BIO 10. Med ključne prednosti oblikovanja naprave sodita – v primerjavi s Naj jih omeniva le nekaj: arhitekt Božidar Janez Gvardjančič je med letoma podobnimi izdelki – v razmerju deset proti ena zmanjšani teža in velikost 1968 in 1970 nadzoroval gradnjo stanovanjskih objektov v provinci Garian izdelka. Pri definiranju velikosti modulov so sledili takratnim standardom in kasneje tudi v Tripolisu. Od tam je odšel v Kenijo, kjer je v letih 1971– za okvirje, namenjene elektroniki,75 hkrati pa je imela Janja Lap ves čas 1978 načrtoval in gradil podeželske zdravstvene ustanove oz. nadzoroval v mislih tudi transport in montažo. Da je preprečila pritisk na kable in njihovo gradnjo. V Iraku je med letoma 1982 in 1983 kot arhitekt, projekkonektorje za video in avdio signal ter optični vhod oziroma izhod, je na tant in koordinator deloval arhitekt Vlado Emeršič. Kasneje je projektiral zadnji strani naprave dodala rahlo vdolbino. Ohišje celotnega modula je farmacevtsko tovarno v Nigeriji in nizkocenovne hiše v Sudanu. Za LIZ oblikovala tako, da kar najbolj preprečuje motnje, hkrati pa je poskrbela inženiring pa so arhitekti Marija Jugovec, Tanja Robek, Meta Deu in Matitudi za oblikovanje čelnih plošč in ostalih zaščitnih delov sprednje strani. ja Suhadolc leta 1987 pod pokroviteljstvom Rudisa gradili tovarne čevljev Poleg jasne označitve funkcij ( optical, video, audio) je na čelne plošče doda­ Sonipec v alžirskih mestih Frenda, El Bajad in Busada.77 la izvlečna ročaja za hitro menjavo celotnega modula v primeru napake Povedano drugače, arhitekti in oblikovalci so bili na globalnem Jugu na zvezi. Za lažje nameščanje modulov so bile čelne plošče oblikovane v prepoznani kot strokovnjaki, kot tisti, ki imajo znanje in ga nesebično delitreh barvah: rumeni, rdeči in oranžni. S premišljenim oblikovanjem in rajo. Pri čemer pa po mnenju Bojane Piškur deljenje znanja na jugoslovan ski zumevanjem načinov uporabe ji je module VAE uspelo poenostaviti ter jih strani ni bilo razumljeno kot želja po civiliziranju drugih – kar je bilo pogosnarediti cenovno dostopnejše. Kljub temu je, kot je pojasnil Matija Murko, to v naravi »razvitega in naprednega« Zahoda (Messell 2018: 91) – temveč zaradi visoke profesionalnosti aparature proizvodnja ostala maloserijska, je Jugoslavija »ohranjala podobo kulture/države, ki ima cilj, da se drugim odvisna od naročil kupcev (Murko 1986). pomaga uveljaviti v vlogi, ki jo je treba šele ustvariti in jasno določiti«. Bojana Piškur je slednje označila za paradigmo »‘starejšega brata’, ki pa je z današnje perspektive prav tako problematična« (Piškur 2019: 13–14). TRAINING CENTER (CENTER ZA USPOSABLJANJE), LIBIJA Kljub mestoma nelagodne­ Načrtovanje Centra za usposabljanje ali (po nekaterih pričevanjih) sermu položaju in nenehnemu iskanju visne postaje v Libiji, »južno od Tripolisa, v puščavi«,76 je treba umestiti ravnovesja je treba pouda riti, da se v kontekst gibanja neuvrščenih. Slovensko oblikovanje in arhitektura, ki strokovno delo na globalnem Sesta nastajala za globalni Jug, sta veliko manj raziskana, a zato nič manj veru in na globalnem Jugu za slovpomembna. Tam najdemo tiste arhitekte in oblikovalce, ki so tja odhajali enske oblikovalce in arhitekte v času članstva v gibanju neuvrščenih 75 Okvire Uno 84 je izdeloval Unis. Intervju z Brankom Mušičem, razvojnim inženirjem med seboj ni izključevalo. Zgovov Iskri Elektrooptiki, 10. 2. 2023. ren pri mer je prav protagonistka 76 Intervju z razvojnim inženirjem Božem Vukasom, 7. 7. 2022. V intervjuju je povedal še, da je Janja Lap leta 1984 obiskala lokacijo, da bi preverila, ali je bilo vse izvedeno po načrtih. 77 Intervju z arhitektom Matijo Suhadolcem, 5. 7. 2022. 124 pričujoče monografije, Janja Lap, ki je med drugim načrtovala vsaj en 125 (doslej odkrit) projekt za neuvrščene države. Gre za oblikovanje interierja ŠI? centra za usposabljanje v Libiji, ki ga je leta 1984 načrtovala in izvedla za TRIJO libijsko vojsko. Poleg oblikovanja pohištva je interier omenjenega centra vključeval tudi sodobno Iskrino računalniško in elektrooptično opremo. Po pripovedovanju Boža Vukasa je Elektrooptika v tistem času v Libijo TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI prodala veliko naprav, zato so želeli imeti tam tudi servis in objekt, ki naj bi bil primarno namenjen šolanju serviserjev.78 Že ob prvem listanju načr­ IREKTNI SD ZAKAJ JE V tov iz zelene mape z angleškim naslovom »Training center« je razvidno, da je Janja Lap pri načrtovanju sledila logiki, ki jo je pred tem razvila ob raziskovanju tako imenovanega oblikovanja za katastrofe. V besedilu »Disaster Housing in Yugoslavia«, pripravljenem za newyorško revijo Disasters, The International Journal of Disaster Studies and Practice, je leta 1977 zapisala, da je glavni problem oblikovanja za katastrofe ta, »da prepogosto oblikujemo objekte in izdelke za katastrofo na način, da pri tem ne upoštevamo potreb raznolikih kulturnih skupin katerim so stvari namenjene. Slednje pa je pri oblikovanju pomoči ključ­ Janja Lap, vzorčna klubska miza za no, saj le na ta način ohranimo Center za usposabljanje tankistov, Libija, 1984, Iskra Elektrooptika, foto: vrednote skupnosti v katero Aleš Rosa. Ljubljana, hrani MAO. vstopamo ter hkrati na ta način spodbudimo proces obnove« (Lap 1977: 61). Hkrati pa je s spoštovanjem kulturne dediščine in z razumevanjem raznolikosti sledila tudi smernicam samega gibanja neuvrščenih. Kljub temu, kot pravi Bojana Piškur, da kulturi v gibanju neuvrščenih niso namenjali posebne pozornosti, je kulturna politika gibanja neuvrščenih močno obsojala kulturni imperializem in spodbujala kulturno raznolikost in kulturno hibridnost. Zahodno (evropsko) kulturno dediščino je bilo treba razumeti v smislu »primerjanja«; ta dediščina Janja Lap, načrti za Center za usposabljanje tankistov, Libija, 1984, Iskra Elektrooptika. Ljubljana, hrani MAO. 78 Intervju z razvojnim inženirjem Božem Vukasom, 7. 7. 2022. 126 naj bi se prepletala in vpletala v živo kulturo koloniziranih narodov, Izbor lesa za pohištvo resda ne sledi razumevanju lokalnih dobrin, je pa 127 ne pa se zgolj ponavljala v novih (političnih) okoliščinah. Zato je bilo logična izbira, saj je snovanje centra potekalo v sodelovanju s slovensko ŠI? izredno pomembno »transnacionalno spoštovanje kulturnih dediščin« industrijo, ki je opremljala tamkajšnje stavbe.79 TRIJO in pristop na lokalni ravni. Tu bi zlahka parafrazirali Achilla Mbembeja, Libijski center za usposabljanje kaže, da so slovenski oblikovalci in da je pomembno ne le ustvarjati lastne kulturne oblike, ustanove itd., oblikovalke, sledeč usmeritvam takratne jugoslovanske družbene ureditve, ampak tudi prevajati, drobiti in razbijati realnosti in imaginarnosti, ki v mednarodni prostor umeščali ideje decentralizacije in s tem namenjali TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI izvirajo od drugod, v tem procesu pa te oblike uporabljati kot pomoč pozornost pogosto preslišanim glasovom s tako imenovane periferije ob­ pri lastnem razvijanju (Piškur 2019: 15). likovanja. Janja Lap je svoj pogled usmerila v razumevanje in oblikovanje celostnega pristopa v širšem kulturnem, družbenem in geografskem prostoru. IREKTNI SD ZAKAJ JE V Tako je v svoje delovanje uvajala dekolonizacijski diskurz in pri tem zasnovala nov pristop k obravnavi spregledanih kulturnih prvin v oblikovanju. CONMAX Dobro sodelovanje Janje Lap z Iskrinimi inženirji dokazuje tudi dejstvo, da je z njimi sodelovala tudi po tistem, ko so iz Iskre odšli. Prvi primer takšnega sodelovanja je izdelek Conmax, namenjen kratkotrajnemu zdravljenju urinske inkontinence z električno stimulacijo. Izdelek so razvili v podjetju IOCE, zasebnem podjetju Franca Kunšiča, ki ga je ta ustanovil po odhodu z delovnega mesta tehničnega direktorja Iskre Elektrooptike. Če sklepamo po Iskrinem fotografskem arhivu, pa je mogoče, da so ta ali zelo podoben izdelek začeli razvijati že v Iskri. Poleg Franca Kunšiča s sodelavci sta pri njegovem razvoju sodelovala tudi Fakulteta za elektrotehniko in Univerzitetni klinični center. V predstavitveni zloženki izdelka sta posebej izpostavljena njegov Janja Lap, Center za usposabljanje tankistov, Libija, 1984, Iskra Elektrooptika, render: razvoj in načrtovanje. Za zdravljenje urinske inkontinence se je v tistem Bor Jarh. Ljubljana, hranita MAO in ALUO. času električna stimulacija uporabljala že skoraj dvajset let, saj se je izkazalo, da spodbuja zapiralni mehanizem sečnice, obenem pa zavira prehit ro in Vse našteto je očitno tudi pri oblikovanju opreme za libijski center za usnekontrolirano krčenje mehurja. Tako se ustvarijo pogoji za boljše in daljše posabljanje. V ohranjenih načrtih je določena osnovna oprema interierja s zadrževanje vode. Zaznani problem takrat obstoječih električnih stimulasedišči za 55 ljudi. Razvidna je racionalna razporeditev delovnih in klubskih torjev je bil v tem, da je bila njihova uporaba za dosego želenega učinka miz ter sedežev po glavnem prostoru (predavalnici) in manjših ločenih soza uporabnike zelo zamudna in predvsem nepraktična, saj jih je bilo trebah. Slednjih je bilo 20 in so bile namenjene delu in učenju posameznikov, ba uporabljati več ur dnevno, več mesecev, pri čemer so si morali izdelek en prostor je bil namenjen vodji centra, enega so uporabljali kot družabni nameščati po večkrat na dan, saj je bilo treba stimulacijske elektrode pred prostor, dodana pa sta bila še dva servisna prostora. V zapuščini Janje Lap uriniranjem ali odvajanjem blata vsakič odstraniti. se je poleg načrta ohranila zgolj ena, razmeroma težka, nizka in stabilna Z izdelkom Conmax pa je avtorjem uspelo z drugačno zasnovo doseči vzorčna klubska miza. Letvice na mizni ploskvi so zlepljene v vzorec, izučinkovitejšo, močnejšo električno stimulacijo, kar je omogočilo krajše in peljan iz značilnega grškega meandra. Glede na oblikovalkino naklonjenost bolj praktično zdravljenje. Za dosego pozitivnega učinka je namreč pri večini starim kulturam domnevamo, da je navdih črpala iz antične dobe, ko je bolnikov zadostovalo že enomesečno zdravljenje po 20 minut dnevno. Upobila Cirenajka, pokrajina na severovzhodu Libije, grška kolonija. Zelena raba je bila izredno preprosta, izdelek pa je bil ergonomsko prilagojen raznolazurna barva je bila za muslimanski svet predvidljiva. Ornament, diskretlikim starostnim skupinam uporabnikov, tudi s pridruženimi boleznimi (na no vklju čen v mizno ploskev, in izbira barve mize sta kulturna detajla, ki ju je oblikovalka spretno vpletla v sicer racionalno in ciljno zasnovani objekt. 79 Ibid. 128 129 LASERSKI STIMULATOR LSA-02 ŠI? LSA­02 je bil prvi terapevtski laserski stimulator, ki so ga pri Elektroopti­ TRIJO ki pod vodstvom Jožeta Žaklja izdelali za medicinske namene. Naprava je bila namenjena fizioterapiji akutnih ali kroničnih bolečin, ki jih povzročajo bolezni mehkih tkiv. Opravljala je podobno funkcijo kot akupunktura, le TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI da je akupunkturne igle nadomeščal laserski stimulator. V opisu izdelka ob prijavi na 11. BIO je oblikovalka to pojasnila takole: IREKTNI SD ZAKAJ JE V Laserski stimulator je naprava, ki je posledica spoznanj, da je lahko laserska svetloba zaradi svojih posebnih lastnosti tudi koristna. V dve Janja Lap, Conmax, 1984, Janja Lap, Conmax, 1984, predlogi za desetletji dolgem raziskovalnem obdobju so znani pogoji, pri katerih v: 4 cm, š: 8 cm, d: 16 cm, barvo izdelka. Ljubljana, hrani MAO. je laserski žarek mogoče uporabiti kot koristni dražljaj, koagulator ali Konmed. Ljubljana, fotografijo hrani TMS. nož. Kot prednost se na področju laserske stimulacije pred klasično akupunkturo mora omeniti, da je neboleča. Z žarkom, ki prodre skozi kožo do 20 mm (He-Ne laser) ali globlje (GaAs laser), ni mogoče primer artritičnim bolnikom z oslabljenim oprijemom). Z izdelkom je tako poškodovati ali neaseptično delovati na podkožna tkiva. Poizkus, da Janja Lap odlično odgovorila na Papanekovo zahtevo80 po oblikovanju za ek­ z optopunkturo odpravimo nelagodje, bolečino, bolezen ali poškodbe, stremne situacije, ali bolje, raznolika (zdravstvena) stanja posameznikov. S je mnogokrat uspešen in brez rizika.82 takšnim pristopom namreč dosežemo inkluzivnost, ki bi na področju oblikovanja izdelkov za medicino pravzaprav morala biti zahtevana. Nad laserskim stimulatorjem LSA­02 so se na BIO 11 navdušili strokov­ Po Konmedu je proizvodnjo in servis izdelka prevzelo podjetje Eleknjaki münchenskega muzeja Staatliches Museum für angewandte Kunst tronika Naglič. Njen lastnik Miroslav Naglič je izdelek pohvalil, češ da je (Die Neue Sammlung). 28. novembra 1986 je dr. Hans Wichmann na Iskrin bil izdelan v približno 5000 primerkih in se je uspešno prodajal po specia­ Center za elektrooptiko naslovil pismo liziranih medicinskih trgovinah (na primer v Sanolaborju). Zaradi novih s prošnjo za donacijo izdelka v njihovo licenčnih zahtev pa se majhnemu podjetju proizvodnja ni več izplačala in zbirko. Na vabilo sta se s pozitivnim odso jo bili leta 2017 prisiljeni opustiti.81 govorom odzvala tako Janja Lap kot gene­ V pridobljenem arhivu Janje Lap so ohranjeni načrti upravljalne enote ralni direktor Centra za elektrooptiko aparata z jakostno skalo in različnimi napisi, kar nakazuje, da v času sno­ Marko Štular. Leta 1987 je avtorica oblivanja (načrti so datirani s septembrom 1984) ime izdelka še ni bilo znano. kovala še električni stimu lator ESA­02. Z Poleg načrtov v merilu 1 : 1 so na posameznih listih ohranjeni tudi predlogi njim so laserskemu stimulatorju dodali za barvo izdelka (od svetle do intenzivne modre in zelene) z različnimi testnapravo, ki ob uporabi električnih imnimi napisi. V zapuščini Janje Lap je ohranjen tudi končni izdelek bele barve pulzov stimulira osnovna živčna vlakna z oranžnim gumbom, kar v primerjavi z začetnimi barvnimi predlogi kaže tako, da ustvarjajo naravne signale. ESAna dokaj konvencionalno izbiro. Stimulator je bil skupaj z laserskim spod02 je oblikovno sledil zasnovi laserskega bujevalnikom LSA­02 razstavljen na 11. bienalu industrijskega oblikovanja stimulatorja LSA­02, le da je bil precej Janja Lap s svojim izdelkom, leta 1986. nižji in ga je bilo mogoče kot del celote laserskim stimulatorjem LSA-02, postaviti pod LSA­02. 1986. Ljubljana, hrani MAO. 80 Victor Papanek v knjigi Oblikovanje za resnični svet pojasni, da smo prav vsi ljudje 82 Tipkopis je v osebni mapi Janje Lap v kustodiatu pripet h kopiji dveh dopisov Die v življenju trajno ali začasno bolj ali manj hendikepirani. Zato je napačna pogosta Neue Sammlung (1986), v katerih Iskro prosijo za laser ter za podatke o izdelku percepcija oblikovalcev, da oblikujejo za tako imenovano normalno večino, saj s tem in oblikovalki. Iz tega sklepamo, da je tipkopis osnutek pisma muzeju v Münchnu. pravzaprav oblikujejo za zelo ozko manjšino. (Papanek 1992: 67–68). Zraven je še daljše oblikovalkino rokopisno besedilo, ki podrobneje opisuje laserski 81 Intervju z direktorjem Miroslavom Nagličem, 3. 1. 2023. stimulator in delovanje raziskovalcev v CEO. Hrani MAO. 130 131 ŠI? TRIJO TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI IREKTNI SD ZAKAJ JE V Janja Lap, laserski stimulator Janja Lap, laserski stimulator LSA-02, 1985–1986, v: 14,5 cm, LSA-02, 1985–1986, in električni š: 27 cm, d: 36 cm, Iskra stimulator ESA-02, 1987, Elektrooptika. Ljubljana, Iskra Elektrooptika. Ljubljana, fotografijo hrani TMS. fotografijo hrani TMS. TOPSCAN 808 TopScan 808 je bil sestavljen iz optičnega čitalnika, procesorske enote in napajalne enote. Dodatno opremo so tvorili barvni TV­zaslon, videorekorder, tiskalnik, teleskop (5­kratna povečava), stativ, zložljiv voziček ter kovček za transport in skladiščenje. Civilna termokamera je bila namenjena ugotavljanju toplotnih izgub, kontroli prenosov toplote in zdravstvenim diagnozam ter je delovala na podlagi zaznavanja infrardečega sevanja. Oblikovalski izziv je bil v tem, kako raznolike sestavne elemente škatlastih oblik (skener, procesorska enota, napajalnik, teleskop, trinožnik) umestiti v praktično premično enoto – voziček, Janja Lap, TopScan 808, 1987–1988, načrt. Ljubljana, hrani MAO. s katerim je bilo mogoče priti na kraj preiskav. Hkrati je bilo treba upoštevati kompleksno sestavo aparature, ki je MOL-01, MIKROKIRURŠKI OKULISTIČNI LASER za delovanje potrebovala tekoči dušik. Raziskovanje in razvijanje laserjev je v Iskri zajemalo tri tehnična področ­ Po načrtih lahko sklepamo, da so posaja: vojaško, industrijsko in medicinsko. Po besedah Borisa Vedlina je bilo mezne elemente zasnovali inženirji, težišče Iskrinega tovrstnega delovanja na vojaškem programu, saj je ta naloga oblikovalke pa je bila vse eletvoril glavnino prihodka podjetja, hkrati pa je omogočal razvojno raziskomente smiselno povezati v izdelek, vanje tudi na preostalih področjih. Po besedah Vedlina so si namreč »laserki je omogočal preprosto mobilnost ski izvori iz različnih tehničnih področij tehnološko zelo podobni: laser za spremenljivih komponent. Nastal razdalje mer in laser za mikrokirurgijo oči, laser za označevanje materialov je voziček, ki je izbranim tehničnim in laser za kirurgijo, laser za ‘novi avion’ ali laser za usmerjanje ognja na napravam povečal uporabno vrednost. ladjah in laser za razbijanje žolčnih in ledvičnih kamnov itd.«. Delovanje za vojsko so v Iskri spretno izkoristili tudi za razvoj medicinskega programa, Janja Lap, TopScan 808, 1987–1988, v: 85 cm, š: 95 cm, d: 41 cm, saj so »znanje, pridobljeno pri razvoju vojaške tehnike uporabili tudi pri Iskra Elektrooptika. Ljubljana, hrani Fotona. razvoju medicinskih aparatur«, pri čemer pa pot ni bila zgolj enosmerna, 132 saj je, kot še omeni Vedlin, medicinski oftalmološki program omogočil raziskovalno-aplikativnih nalog in še bolj brez nekih perspektivnih 133 prenos novih tehničnih rešitev na področje razvoja binokularnega lasersmernic, ki bi omogočale globalne oblikovalske odločitve« (MAO ŠI? skega razdaljemera in laserja za nov tank (Vedlin 1988: 6). AJL Lap 1981b: 2–3). Po drugi strani v njenem delu ves čas sledimo TRIJO Temelj za razvoj mikrokirurškega okulističnega laserja je bil sunosredotočenosti na uporabnika, ob hkratni visoki stopnji prilagod-kovni polarizirani laser Nd­YAG, ki so ga v Iskri za medicinske namene ljivosti in razumevanja številnih dejavnikov, s katerimi se je dnevno začeli razvijati leta 1984 (Žakelj 1988; Jarh 2016). Kot je pojasnil Jože Žakelj, srečevala na delovnem mestu. V odgovoru uredniku kulturne rubrike TIK Z INDUS AZA PODOBNA HI je bila naprava izdelana za izvajanje operacij na očesu (predvsem pri glav­ Dela Jožetu Volfandu, ki jo je v začetku osemdesetih povprašal o komih ali kataraktah). »Aparat deluje tako, da laserski sunek, sfokusiran problematiki in položaju slovenskega in jugoslovanskega industrij-na ustrezno mesto v očesu, ustvari plazmo, ki zaradi visoke temperature skega oblikovanja, je med drugim pojasnila: IREKTNI SD ZAKAJ JE V povzroči ultrazvočni val, ki trga ali reže tkivo« (Žakelj 1988: 6). Pri snovanju sta inženirja Žakelj in Vedlin razvila lasersko glavo in elektroniko, v podjet­ Industrijsko oblikovanje je zamotan ustvarjalni proces, katerega ju Kombinat Carl Zeiss so poskrbeli za špranjsko svetilko (LD 1989: 6), Janja rezultati so odvisni od mnogih dejavnikov. Poleg lastne inspiracije je v Lap pa je sodelovala kot oblikovalka celotnega izdelka (Žakelj 1988: 6). slehernem konkretnem primeru oblikovanja treba upoštevati celo vrsto Če na aparaturo pogledamo z očmi oblikovalke, ugotovimo, da sta v dejavnikov, ki so podobni diktatu in se imenujejo: tehnološka usposob-istem času ob njej dva uporabnika, in sicer v zelo različnih vlogah – eden ljenost naročnika, predvidene smeri prodaje, stopnja razumevanja je aktiven, drugi pasiven; zato je tudi aparat zasnovan v dveh ločenih, a problema pri drugih sodelavcih projekta, ki pač nastopajo v različnih tesno povezanih enotah. Na sestavah v vsakem specifičnem primeru (strojniki, elektroniki, eni strani imamo kirurga, ki tehnologi in pd.). Pomembna je seveda tudi sposobnost prodajnih potrebuje vse, kar mu zagoslužb ali marketinga, da morebitne kupce prepriča o prednosti estetsko tavlja nemoten proces naboljših izdelkov v primerjavi z nekimi standardnimi »skropucali«, tančnega dela, na drugi stranarejenimi po sumljivem okusu ( ibid. : 1–2). ni pa je pacient, ki se mora kljub neprijetnemu posegu v Kot oblikovalka se je nasprotujočih si sil in pristopov zelo dobro za-sedečem položaju s fiksirano vedala in hkrati ves čas iskala rešitve za premostitev teh nasprotij. glavo počutiti čim bolj udob­ Ena izmed njih je bila tudi zasnova internega izobraževanja za in-no. Žal se niti predmet niti ženirje in druge sodelavce v Iskri Elektrooptiki. Po pripovedovanju načrti za MOL­01 niso ohraprijateljice in sodelavke Vande Dittrich se je Janja Lap priprav lotila nili; s fotografije pa je omenizredno zagnano. Kot osnovo za izobraževanje je vzela knjigo Zorana jena dvojnost jasno razvid­ Didka Raziskovanje oblikotvornosti (1982). V njej je Didek oblikovan-na: na strani zdravstvenega je prepoznal kot temelj ustvarjalnosti in proizvodnje, saj je zapisal, strokovnjaka so koncizno da »likovno mišljenje, snovanje in načrtovanje sodi med temelje sle-označeni funkcionalni deli, herne proizvodnje, ki ima namen dosegati kvalitetni nivo sodobnih Janja Lap, MOL-01, mikrokirurški oku-na strani pacienta pa je zaustvarjalnih razsežnosti na vseh področjih« ( ibid. : 16). Kljub proak-listični laser, 1988–1989, Iskrin Center snovano udobno in mehko, a za elektrooptiko in Kombinat Carl tivnosti in želji po odpiranju skupnega prostora za razumevanje raz-Zeiss. Ljubljana, fotografijo hrani TMS. stabilno počivališče za glavo. ličnih perspektiv, s ciljem doseči boljše sodelovanje vseh, ki so vpeti v verigo nastajanja novih izdelkov, pa Janja Lap ni dosegla posluha pri vodstvu in do dejanskega izobraževanja v praksi ni prišlo.83 V svo-Industrijsko oblikovanje Industrijsko oblikovanje Janje Lap zazna-jem prepričanju o nujnosti sodelovanja je vseeno vztrajala. Tipkopis kot skupinsko delo muje dihotomija pristopov. Po eni strani z naslovom »Ekonomske pridobitve investiranja v oblikovanje« je v njeno misel in delo določa visoka stopnja drugi polovici osemdesetih neizpodbitno zaključila s trditvijo: »Indu-kritičnosti do stanja v Iskri in v širši družbi. V kontekstu inovacij strijsko oblikovanje je skupinsko delo« (MAO AJL Lap (s. a.)a: 4). je ves čas pogrešala razumevanje vloge industrijskega oblikovanja 83 Intervju z Vando Dittrich, vodjo kadrovske službe v Iskri Elektrooptiki v času ter problematizirala sporadične pristope odločanja »brez zaledja službovanja Janje Lap, 3. 8. 2022. 134 Maja Vardjan, 135 V zadnjih desetletjih zgodo vi- strokovna sodelavka njenje arhitekture zazna mu - za arhitekturo jejo razprave, publikacije in razstave o vlogi in položaju žensk v arhitek- turi in oblikovanju. Nove ra zi skave in dognanja r azkrivajo razsežno vrzel, ki kaže, da je pri spevek arhi tektk večinoma spre gledan ali celo popol- noma prezrt s strani uveljav ljenega kanona arhitekturne zgodovine. Ta v svetu in tudi pri nas temelji pred- vsem na opevanju moških avtorjev, ki so največkrat delovali v privile- giranih okoljih tako imenovanega razvitega sveta, kot je razumljen iz udobne, predvsem evropske in severnoameriške po zi cije arhitek- tov, arhitekturnih zgodo vinarjev in kritikov. Večino nedavnih napo- rov, ki so z novimi raziskovanji opusov arhitektk usmerjeni v po- pravke zahtevne situacije, sprem- ljajo težavna iskanja izgubljenih arhivov, ki zgolj v redkih primerih srečnih okoliščin dopolnijo insti- tucionalne zbirke z imeni in opusi ustvarjalk. Žal večina dosedanjih prispevkov k zapolnitvi vrzeli, ki so javnosti vidne v formatu razstav, publikacij in v spletnem okolju, te- melji zlasti na vzpostav ljanju poza- bljenih biografij ter osredotočanju na posamezne projekte, manj pa je celostnih obravnav vloge, pozici- je in pomena ustvarjalk v konte- kstu časa, v katerem so delovale. Medtem ko procesi femi nističnega zgodovinopisja na področju arhi- tekture še zdaleč niso končani, se po prvotnem zagonu in polemikah odpirajo tudi pozivi k refleksiji in ponovnemu preverjanju njegovih metod in predpostavk (McLeod 136 2004). Pričujoče besedilo ni zgolj kronološki prispevek k domala logija »črpa navdih in taktiko iz arhivskega aktivizma, ki je oblika 137 neobstoječi biografiji Janje Lap v zgodovini slovenske arhi tekture, ‘radikalne ali protihegemonske dejavnosti ustvarjanja zgodovine’ in ŠI? temveč je osredotočeno predvsem na njen izjemni – individual-se uporablja za spodbujanje različnih pogledov na to, kaj je arhivska ni in kolektivni – prispevek k slovenski arhitekturi petdesetih in vsebina, kako se razvršča in kdo jo lahko ustvarja« ( ibid. ). prve polovice šestdesetih let 20. stoletja, ko je z oblikovanjem v , ARHITEKTKA raz ličnih formatih in merilih, od oblikovanja predmetov za dom AZA PODOBNA HI in svetovanja do načrtovanja sosesk in skupnosti, ustvarjala in Miselno in delovno Janja Lap pripada povojni generaciji arhitek-JANJA LAP soustvarjala novo poglavje slovenske arhitekture, ki je temeljilo okolje seminarja in studia tov, ki je arhitekturo štela za eno temeljnih na vzpostav ljanju moderne bivanjske kulture in družbe. Naracija ZAKAJ JE V Edvarda Ravnikarja orodij za dosego družbenih in kulturnih spre-namenoma ne sledi strogo monografskemu modelu obravnave memb. Celostno razumevanje arhitekture, ki njenega opusa, saj je med drugim tudi monografsko vztrajanje je vključevalo tudi druga znanstvena področja, je Janja Lap spoznala pri herojskem individualizmu odvračalo zgodovinjenje sodelovanj, že v času študija85 na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Uni- »kot da bi priznavanje skupinskega dela zmanjše valo dozo slave«, verze v Ljubljani, kjer je bila študentka v seminarju profesorja Ed-kar je še dodatno pripomoglo k neprepoznavanju prispevka arhi-varda Ravnikarja. Ravnikar, ki je bil poleg arhitekta Jožeta Plečnika tektk, ki so velikokrat sodelovale v partnerstvu ali v skupinah najvidnejši protagonist ljubljanske fakultete, je bil pedagog, ki je ne- (Harriss in House 2021). nehno preizpraševal obstoječe izobraževalne procese in vanje posegal. V svojem seminarju je vzpostavil zahtevno ustvarjalno okolje, ki je na eni strani nadaljevalo tradicijo Plečnikovega načina dela – ta Arhiv kot Janjo Lap danes v veliki meri poznamo kot oblikovalko je temeljila na modelu delavnice s tesnim sodelovanjem profesorja produkcijsko stekla, njena arhitekturna produkcija pa je tudi v in študenta – po drugi strani pa je bila Ravnikarjeva šola veliko bolj orodje strokovnih krogih domala neznana. Ko smo leta 2022 v sistematična, usmerjena v raziskovanje arhitekture in bolj odprta Muzej za arhitekturo in oblikovanje pridobili njen oseb-za dogajanja v svetu. Bila je »izviren laboratorij za arhitekturo, ur-ni arhiv, se je zdelo, da bo raziskovanje njenega delovanja na po-banizem in oblikovanje, v katerem so nastajali najrazličnejši projek-dročju arhitekture preprosto. A že hiter vpogled v arhiv je razkril ti, povezani z aktualnimi življenjskimi vprašanji« (Vodopivec 2010). veliko pomanjkanje gradiva ravno iz njenega zgodnjega študijskega Edvard Ravnikar je z inovativnimi in interdisciplinarnimi metodologi-in profesionalnega obdobja, ki se je za formacijo mlade ustvarjal-jami arhitekturnega izobraževanja86 zaznamoval številne mlade arhi-ke zdelo ključno. Da bi zbrali gradivo, ki utemeljuje to trditev, smo tektke in arhitekte, ki jih je zanimalo široko polje ustvarjalnih praks, morali pogledati prek omejitve njenega osebnega arhiva in njegovo med njimi tudi Janjo Lap, ki je v njegovem seminarju izkusila številne nepopolnost izkoristiti predvsem kot nestabilno ogrodje za nadalj-vloge, od neizkušene študentke do vodje zahtevnih republiških pro-nje raziskovanje, ki je temeljilo na sestavljanju in prekrivanju frag-jektov. Seminar je bil namreč organiziran kot hibridno okolje, ki je mentov iz različnih arhivov,84 pa tudi revij, časopisov, katalogov in študijski proces združevalo z raziskovanjem in delom profesionalne-druge dokumentacije. Z razvrščanjem fragmentarnega gradiva, ga studia, tako v smislu koncipiranja idej skozi format natečajev kot vedno znova in znova, so se v procesu raziskovanja pojavljali novi tudi dejanskega razvoja in realizacije projektov. Ta model je temeljil odnosi med arhivskim materialom, ki so zapolnjevali manko osebna prepričanju o nujnosti integralnega načina študija arhitekture, ki nega arhiva in ustvarili pričujočo rekonstrukcijo, ki pa nikakor ne je moral ustrezati razširjeni vlogi arhitekta tistega časa: more biti dokončna. Tovrstni procesi raziskovanj, v katerih je notica v ženski reviji lahko pomembnejša od izvedbenega načrta stavbe, Študentu so potrebne teoretične osnove, ki ne bi smele postati so pri raziskovanju prezrtih opusov arhitektk pogosti, saj ne teme-abstraktne, temveč jih mora vedno znova spremljati neposredno ljijo na enoznačni reprodukciji obstoječega znanja. Takšna metodo-85 Na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani se je vpisala 30. septembra 1947. 84 Med njimi so arhivi Zveze arhitektov Slovenije, Zveze združenj borcev NOV 86 Pri snovanju inovativnih izobraževalnih metod se je Ravnikar zgledoval po Slovenije, Zveze ženskih društev Jugoslavije, Društva oblikovalcev Slovenije, Bauhausu in ulmski Hochschule für Gestaltung. Najprodornejši je bil njegov arhiv Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zgodovinski arhiv program t. i. smeri B (1960–1962), ki je uvedel eksperimentalno izobraževanje Ljubljana ter arhiva Janje Lap in Edvarda Ravnikarja v MAO. arhitekta/oblikovalca. 138 doživljanje. Namesto vedno večjega števila predmetov moramo iskati Z uvajanjem strukturalističnih principov, z drobljenjem in 139 njihovo sintezo, pouk splošnih predmetov prenesti v laboratorije in zamikanjem programskih sklopov, so bili ustvarjeni zeleni atriji ŠI? eksperimentalna gradbišča in tam eksplicirati teorijo (Ravnikar 1951). in odprti skup ni prostori razgibane, humane šolske zgradbe. Pismo pa govori o še eni značilnosti procesa dela v Ravnikarjevem Ravnikarjevo pedagoško maksimo »proč od verbalnega in delovne-seminarju: »Drugi natečaj je manj pomemben, ureditev fasade , ARHITEKTKA ga k aktivnemu pouku« (Ravnikar 1957) in procese kolektivnega Gozdarskega Instituta. To pa sem naredila v enem dnevu, seveda AZA PODOBNA HI ustvarjanja nazorno prikaže nastanek diplomskega dela87 Janje po skici prof. Ravnikarja.«89 Ravnikar je številne projekte razvijal s JANJA LAP Lap, ki je pravzaprav natečajni projekt. Iz pisma Marti in Francetu svojimi študenti in naključnimi sodelavci; ti so jih na podlagi njego-Ivanšku je razvidno, da so imeli v seminarju interne natečaje, pri vih idejnih skic razvijali naprej in s tem k njim tudi aktivno, ustvar-ZAKAJ JE V čemer je Janja Lap zapisala: »Projekt za gimnazijo v Mostarju je jalno prispevali. bil gotovo zelo zanimiv. Profesor je mislil, da bova delala midva z V takšnem laboratoriju nenehnih izzivov in preizpraševanj je Jernejcem, vendar je imel Mitja toliko dela z diplomo, da sem ostaJanja Lap ustvarjala skozi različne oblike sodelovanj. V svoji biografi-la sama, zadnjih štirinajst dni pa je pomagala Gusja / Majda Do-ji je navedla sedem projektov,90 ki so v skupnem delu z Ravnikar-bravčeva.«88 Pismu je priložena skica situacije [str. 30], ki prikazuje jem in drugimi sodelavci nastali na fakulteti, a verjetno jih je bilo napredno idejo nemonumentalnega šolskega kompleksa, ki izhaja iz še več. O večini pričajo le posamezni fragmenti iz arhivov, kot je lokalnega prostorskega in podnebnega okolja. denimo interni dogovor med projektantsko skupino in Ravnikarjem za izvedbo idejnega projekta in investicijskega programa stolpnice Narodne banke (Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana), iz katerega je razvidno, da je bila Janja Lap odgovorna za ureditev celotnega elaborata (MAO AER Ravnikar 1958), ali izstavljeni račun za plačilo honorarja za študijske skice idejnega načrta za upravno zgradbo družbe Slovenija-Les (MAO AER 1954). Sodelovanja pri na-tečajnem projektu za stavbo okrajnega ljudskega odbora v Kranju, ki je eden vrhuncev slovenske arhitekture 20. stoletja, se ustvarjalka spominja v rokopisu, kjer izpostavlja kompleksnost procesa razvoja projekta: »Spominjam se predvsem tudi večnih zadreg s časovnim oddajanjem zahtevanih predlogov in odločitev, kar ponazarja kako je Ravnikar določal barvo betona na mestu samem: njegov plašč oker barve je služil, položen na pročelje stavbe kot barvni vzorec. Ni bilo časa za daljše barvne študije« (MAO AJL Lap, verjetno 1958). Kakšno je bilo sodelovanje Janje Lap z Edvardom Ravnikarjem po letu 1959, iz gradiva v arhivih ni docela jasno. Nepodpisan list v njenem arhivu s predlogom Edvarda Ravnikarja in Marjana Mušiča, da Janja Lap postane Ravnikarjeva redna asistentka pri predmetu Javne zgradbe na oddelku za arhitekturo, priča o nameri formali-zacije njunega sodelovanja, a do uresničitve predloga ni prišlo (MAO Janja Lap, natečajni projekt za gimnazijo v Mostarju, 89 Ibid. 1957, tloris. Ljubljana, hrani MAO. 90 To so natečajni projekt stanovanjske zgradbe MLO Ljubljana, idejni načrt upravne zgradbe Slovenija-Les, natečajni projekt gimnazije v Mostarju, natečajni 87 Janja Lap je diplomirala 19. maja 1956 s projektom Višja gimnazija v Hercegovini, projekt ter idejni in izvedbeni načrt stavbe okrajnega ljudskega odbora v Kranju, popolna srednja šola, ki je obenem središče svoje soseske. idejni in izvedbeni načrt stanovanjskih blokov 3 in 4 Univerzitetnega naselja 88 Iz pisma Janje Lap Marti in Francetu Ivanšku, Ljubljana, 23. avgust 1954. Hrani Prule, natečajni projekt dokončne zgraditve študentskega naselja v Ljubljani in Ustanova France in Marta Ivanšek. idejni načrt stolpnice na Kidričevi ulici v Ljubljani. Hrani MAO. 140 AJL Ravnikar, Mušič 1959). Tudi vzroki, ki so vodili do prekinitve so navedbe avtorstva omenjenih spomenikov, saj 141 dogovora (MAO AJL Lap 1959) o oblikovanju mizarskih izdelkov za jih Janja Lap v svoji biografiji navaja med lastnimi ŠI? stanovanjsko stolpnico na Kidričevi, danes Štefanovi ulici, niso po-samostojnimi projekti, kot avtorica spomenikov na jasnjeni. Z današnje, sicer izjemno pomembne pozicije opozarjanja Zgornjem Igu in v Pivki je navedena tudi v registru na skrb vzbujajoče neenakosti med spoloma v arhitekturi se njun nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije profesionalni odnos lahko še vedno razume v smislu stereotipnega (RKD 5723 in 4801),91 ista spomenika pa sta, pogosto AZA PODOBNA HI razumevanja odnosov med moškim in žensko, med nadrejenim in skupaj, navedena tudi v katalogih del, pripisanih Ed-sodelavko, a pri tej oceni je treba biti previden. V obdobju po drugi vardu Ravnikarju; spomenik v Radovljici je v registru svetovni vojni se je za arhitekturni poklic pri nas odločalo vedno več nepremične kulturne dediščine pripisan njemu. ZAKAJ JE V žensk, in četudi okolje za njihovo enakopravno, polno udejstvovanje Zgovorno je, da vsi ti spomeniki presega-ni bilo idealno, je v Ravnikarjevem studiu delovalo več odličnih arhi-jo takratno obravnavo spomenikov NOB, saj po-tektk, ki so bile v takratni družbenopolitični klimi, ki je spodbujala leg oživljanja kolektivnega spomina omogočajo žensko emancipacijo, predane kolektivnim vrednotam in kulturi, v tudi izjemno prostorsko izkušnjo. Njihova skupna kateri so se tako arhitektke kot arhitekti lah ko strokovno razvijali. značilnost je premišljena umeščenost v naravno ali parkovno krajino, ki je obravnavana kot ključni element projekta in s spomenikom tvori nedeljivo Arhitekturni V zgodnejšem obdobju ustvarjanja Janje Lap je celoto. O skupnem arhitekturnem jeziku govorijo spomeniki NOB bilo kar nekaj njenih nalog usmerjenih v obliko-tudi abstrakt na, razčlenjena kompozicija, vertikalni vanje spomenikov narodnoosvobodilnega boja. Ti poudarek v obliki obeliska, horizontalni elementi spomeniki sodijo v kontekst lokalnih vojnih spomenikov, ki so jih nagrobnih kamnov ter prostorska omejitev s kamni-kmalu po drugi svetovni vojni postavljali na pobudo Zveze združenj tim zidom ali ploščadjo, ki jih postavljajo v kontekst borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije in lokalnih skupnosti. izjemnih Ravnikarjevih spomeniških kompleksov, kot Za razliko od monumentalnih spomenikov šestdesetih in sedemde-sta grobišče internirancev na otoku Rabu (1953) setih let, ki so bili zasnovani kot simboli državne ideologije in socia-ali grobišče talcev v Dragi pri Begunjah (1952/53) listične revolucije, so bili ti lokalni spomeniki bolj intimni in povezani (Krušec 2002). O vodilni vlogi Edvarda Ravnikarja pri z največkrat tragičnimi, travmatičnimi dogodki. snovanju teh spomenikov ni dvoma, a očitno je, da V obdobju od konca druge svetovne vojne pa do začetka so pri projektih sodelovali tudi številni mladi arhitek- šestdesetih let 20. stoletja je bilo načrtovanje spomenikov stalni-ti – med njimi Janja Lap – ki jim je ravno tako treba ca v Ravnikarjevem delu in seminarju ter nasploh zanimiva poseb-priznati njihovo vlogo.92 nost arhitekture v Jugoslaviji, ki sta jo Edvard Ravnikar in France Posebno dragoceni so ohranjeni načrti za Ivanšek izpostavila tudi v mednarodni predstavitvi jugoslovanske spomenik na Zgornjem Igu, saj ilustrirajo genezo pro-arhitekture. Pri tem sta poudarila raznolikost kulturnega konteks-jekta skozi tri faze. Prvi načrt (10. januar 1955) pred-ta SFRJ ter spomenike v Sloveniji, za razliko od skulpturalnosti ki-laga koncentrično kompozicijo spominskega obelež- parskih spomenikov drugod, opredelila za arhitekturne (Ravnikar, ja. Grobišče je opisano kot nekropola z desetimi Ivanšek 1955). Janja Lap je k takratnemu razvoju idejnih in izved-benih projektov arhitekturnih spomenikov veliko prispevala. Njena Spomenik NOB, Zgornji Ig, 1958 (na prvi sliki prva ohranjena risba iz časa študija prikazuje ureditev Gramozne Janja Lap na lokaciji). Ljubljana, hrani MAO. jame (1949), s stalno prisotnostjo v Ravnikarjevem seminarju pa je sodelovala pri koncipiranju več spomenikov, ki jih je Ravnikar razis-91 Janja Lap je v registru kulturne dediščine ob Edvardu Ravnikarju navedena tudi koval tudi skozi študijski proces. kot soavtorica spomenika na Igu (RKD 5721). Med realiziranimi spomeniki, katerih načrte, skice in fotografi-92 Nedatiran seznam v Ravnikarjevem arhivu navaja študente, ki so risali projekte spomenikov NOB. Janja Lap je navedena pri dveh neizvedenih projektih, »Št. je najdemo tako v arhivu Janje Lap kot tudi v Ravnikarjevem arhivu, 1 LJ - Celje« in »Soteska - Polje«. Dokument tudi navaja, da za te projekte so spomeniki NOB na Zgornjem Igu, v Pivki in Radovljici. Zanimive Ravnikar ni prejel honorarja, plačani so bili samo računi študentov. Hrani MAO. 142 giji in intenzivnosti prostora ter njegove izkušnje. Optična percep-143 cija abstraktnih elementov v krajini je še ena skupna značilnost teh spomeniških kompleksov in izraz Ravnikarjeve težnje k prenosu arhitekturnih odlik z dekorativnih in konstrukcijskih elementov na optične (Ravnikar 1954). , ARHITEKTKA V arhivu Zveze združenj borcev NOV Slovenije (AS 1238 1957) sta Janji Lap pripisana še dva spomenika NOB, katerih načrti JANJA LAP so nastali leta 1957: v Krki na Dolenjskem in v Šmarjah, a omenjenih spomenikov Janja Lap med svojimi idejnimi projekti ne navaja. Glede na risbo in prostorski kompoziciji obeležij sta tudi ti dve z veliko verjetnostjo nastali v kompleksnem, odprtem sistemu Ravnikarjevega seminarja. Stanovanje kot Janja Lap je svojo arhitekturno prakso nepresta-družbeno vprašanje no povezovala z vprašanji kulture bivanja in vsakdanjega življenja. Obdobje po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju čas velikih sprememb, zlasti stanovanjske kulture, ki je bila v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja eno od osrednjih arhitekturnih in družbenih vprašanj. Vzpostavljanje nove, socialistične države sta zaznamovala napredek in zavzemanje za družbene spremembe v smislu preloma s predvojnim sistemom kapitalizma, kar se je izražalo predvsem v bivanjski kulturi; v žel-ji po dvigu življenjskega standarda vseh ljudi, ne glede na njihov socialni status. Nagla industrializacija in modernizacija družbe sta Spomenik NOB, Zgornji Ig, 1955, varianta načrta grobišča sprožili porast prebivalstva mest, kar je povzročilo ogromen pris tehničnim poročilom. Ljubljana, hrani MAO. manjkljaj stanovanj, hkrati pa so se odvijale številne razprave o možnih oblikah moderne stanovanjske gradnje, ki bi ustrezala so-sarkofagi,93 ki jim nasproti stoji deset polkrožno razporejenih klopi, cialistični viziji napredne, urbanizirane družbe. V petdesetih letih z obeliskom v vmesnem prostoru. Za razliko od te, bolj introverti-je stanovanjska kultura postala osrednje vprašanje ne le arhitek-rane kompozicije druga varianta (20. september 1955) z odstranit-turnih, temveč tudi ideoloških razprav. Arhitekti in oblikovalci so vijo klopi že vzpostavlja longitudinalnost situacije, ki jo uokvirja se na te razmere hitro odzvali; razprava o družbeni vlogi stanovanj kamnit zid iz materiala zapuščenih okoliških stavb. Sekvenčnost je obravnavala tako »’zakaj’ (emancipacija) kot tudi ‘kako’ (mo-kompozicije je še bolj poudarjena v tretji različici projekta, v risbi dernizacija) bivanja ter tako zagotovila neposredno povezavo med optične percepcije vertikal (maj 1957), ki določa dimenzije in lego samoupravnim socializmom in arhitekturnim modernizmom« (Mr-dveh obeliskov. duljaš 2018). Slovenski arhitekti so imeli v teh razpravah aktivno Izvedeni projekt je izjemen primer umestitve spomenika vlogo,94 med njimi tudi Janja Lap, ki se je s stanovanjskim vprašan-v krajino. Ne le da zid, ki se pri vhodu dvigne v portal, povzema jem – slednje je v sredini petdesetih let postalo njen osrednji konture pobočja Krima, prav vsi elementi obeležja, tudi narava, z fokus – intenzivno ukvarjala tako v sodelovalnih kot v samostojnih medsebojnimi odnosi in odnosom s krajino prispevajo k dramatur-94 Leta 1954 je bilo v Rogaški Slatini organizirano tridnevno Posvetovanje arhitektov Jugoslavije o stanovanju s številno udeležbo predavateljev iz Slovenije (Tone 93 Projekt predlaga votle kamnite sarkofage iz dveh delov, kar bi omogočilo lažjo Klemenčič; Pavel Göstl; Ljubo Humek; Niko Kralj, Marko Šlajmer in Branka Tancig; izdelavo in umestitev obstoječih svinčenih krst v njihovo notranjost. Edvard Ravnikar) (AS 1173 1954). 144 projektih. Z njegovo obravnavo v različnih merilih in vrstah pro-145 jektov je tako v stroki kot v širši javnosti postala pomemben glas v prizadevanjih za uresničitev demokratične ideje o kakovostnih bivalnih pogojih za vse. , ARHITEKTKA Poziv za napredno Leta 1953 je Mestni ljudski odbor (MLO) Lju-arhitekturo JANJA LAP bljana razpisal prvi povojni natečaj za nove stanovanjske zgradbe (na osmih lokacijah), ki jih je nameraval zgraditi v letih 1953/54. Natečaja se je udeležila vrsta priznanih, pa tudi še neuveljavljenih arhitektov,95 med njimi tudi ab-solventka Janja Lap, ki je izdelala idejni načrt96 stanovanjske stavbe za vogalno situacijo med Prešernovo in Veselovo ulico. Janja Lap, ki ji je žirija podelila 2. nagrado, je predlagala sodobno arhitekturo z razgibano, členjeno fasado in odprtim, mestotvorim pritličjem z raznolikim programom. Stanovanja odlikuje diferenciacija prostorov glede na uporabo, pri čemer se lahko v večjem, trisobnem stanovanju jedilnica poveže z dnevno sobo v enovit, odprt prostor, kar je bila v tlorisih takratnih stanovanj redkost. Janja Lap, natečajni projekt za stanovanjsko zgradbo na vogalu med Prešernovo in Veselovo ulico, 1953 (Natečaj za stanovanjske zgradbe MLO ... 1953). Vendar: žirija je pozdravila predvsem stik z obstoječo stavbo ter oblikovanje fasade in pritličja, sicer pa je projektu očitala slabo osvetlitev nekaterih prostorov, premajhne dimenzije spalnic in nejasno nosilno konstrukcijo.97 Medtem ko bi večina absolventov arhitekture argumentacijo prestižne žirije mirno sprejela, se Janja Lap z obrazložitvijo prve nagrade, v kateri zmagovalnemu avtorju ob očitku preskromne zasnove pritličja žirija celo predlaga njeno »zanimivo rešitev«, nikakor ni mogla strinjati. Analitičen in neposreden odgovor mlade absolventke priča o veliki samozavesti in pogu-mu avtorice v prizadevanju za uresničitev svojih idealov in iskanju 95 Natečaja, ki ga je razpisalo Društvo arhitektov Slovenije, se je udeležilo 29 projektantov, med njimi Ilija Arnautović, Danilo Fürst, Pavel Göstl, France Ivanšek, Stanko Kristl in drugi (Natečaj za stanovanjske zgradbe MLO ... 1953). 96 V svoji biografiji Janja Lap idejni načrt umešča med projekte, ki so nastali v sodelovanju z Edvardom Ravnikarjem, vendar je v arhivu Zveze arhitektov Slovenije in v reviji Arhitekt navedena kot edina avtorica. 97 Iz obrazložitve članov žirije; to so bili Stane Miklavčič, predsednik žirije in predstavnik investitorja, ter arhitekti Franc Cacak, Vladimir Mušič, Stanko Rohrman in Branko Simčič (Natečaj za stanovanjske zgradbe MLO ... 1953: 7). 146 svojega mesta na takratni arhitekturni sceni. V dopisu opozarja projektiranju stanovanjskih hiš ter urejanju in opremi stanovanjskih 147 na neobjektivnost žirije in očitke izpodbija s kršitvijo predpisa nih prosto rov (Korže 1954). Priložnost za uveljavitev so v centru našli ŠI? ga baritov pri nagrajenam projektu, kar je sicer omogočilo večja številni mladi arhitekti, ki so skupaj z drugimi strokovnjaki spodbu-stanovanja, vendar s konvencionalno tlorisno zasnovo. Njen odziv jali in usmerjali industrijsko proizvodnjo drobnih predmetov za dom, hkrati kaže na njeno zgodnje razumevanje stanovanjske arhitek-pa tudi pohištva in notranje opreme; med njimi je bila tudi Janja , ARHITEKTKA ture v odnosu do širše urbanistične situacije, saj izpostavlja tudi Lap. Svoje znanje je delila v njihovi posvetovalnici, kjer je svetovala AZA PODOBNA HI izjemno reprezentativnost lokacije, ki zahteva napredno arhitek-glede notranje opreme stanovanj,98 v okviru centra pa je razvila tudi JANJA LAP turo, za to pa je potreben napor vseh, ne le arhitekta, ampak tudi svoji prvi seriji izdelkov za pionirsko razstavo Stanovanje za naše investitorja: razmere.99 ZAKAJ JE V Didaktične razstave in simpoziji, ki so jih organizirala zdru ženja Ker je dolžnost DAS kot organizatorja tega natečaja, da zagotovi arhitektov skupaj s številnimi drugimi družbenimi organizacijami, so objektivno merilo natečaja s ciljem prave arhitekturne kvalitete, igrali pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike in poleg tega pa je višja arhitekturna kvaliteta izgradnje naših mest razvoju industrijske proizvodnje, od gradbene in pohištvene indus-njegova glavna naloga, prosim DAS, da imenuje komisijo, ki bo trije do proizvodnje predmetov za dom. Izjemno odmevne so bile raziskala objektivnost razsodbe žirije v slučaju stavbe na Prešernovi razstave idealiziranih vzorčnih stanovanj, ki so nove bivalne kon-cesti in svoje mnenje oblikovala res le na podlagi interesa za kvaliteto cepte v merilu 1 : 1 demonstrirale širšemu občinstvu. Rezultat dife-ne glede na rok izvršitve ali kakšne druge administrativne ozire. renciacije tlorisa, posledice težnje k raciona lizaciji in standardizaciji Roki so relativni, slaba arhitektura pa bo ostala (AS 1173 1953a). gradnje, so bile različne velikosti in pove zave prostorov, kar je bilo novost, ki je večina ljudi ni poznala. O tem, da se je Janja Lap ukvar- Čeprav je Društvo arhitektov Slovenije (DAS) o pritožbi odločilo jala tudi s tovrstnimi vprašanji, priča neobjavljeno besedilo (MAO pozitivno, saj sta tako Janja Lap kot avtor zmagovalnega natečaj-AJL 1955) o modelu racionalnega stanovanja z jedilnim kotom, ki se nega projekta Dušan Bohinec dobila možnost izdelave izvedbe-prostorsko povezuje z laboratorij sko kuhinjo in dnevno sobo; sled-nega načrta (AS 1173 1953b), je bil realiziran Bohinčev projekt. Nanjo arhitektka izpostavi kot ne več reprezentativen, ampak več- tečaj MLO pa v zgodovini slovenske stanovanjske gradnje ostaja funkcionalni prostor in središče družinskega življenja. Svoje znanje nazoren prikaz obdobja, za katero sta bila značilna izjemen napor je v praksi aplicirala v projektih interierjev stanovanj; opremljala jih in posledično tudi premik v smeri novega razumevanja stanovanj-je z moderno, funkcionalno opremo in pohištvom, ki ga je po potre-ske arhitekture. Natečaj je v kontekstu širše stanovanjske situacije bi oblikovala sama.100 kritično ocenil tudi Edvard Ravnikar; očital mu je parcialno reševan-Primanjkljaj ponudbe na trgu so arhitekti pogosto reševali z je problemov in hkrati pozval k sistemskim rešitvam in uresničitvi lastnim oblikovanjem izdelkov; ti so v nekaterih primerih prešli tudi ideje o gradnji organizirane stanovanjske soseske (Ravnikar 1953). v množično proizvodnjo. Na razstavi Stanovanje za naše razmere je Janja Lap sodelovala s steklenimi in keramičnimi izdelki, ki so, razstavljeni v skrbno načrtovanem vzorčnem interierju vrstne hiše, Modernizacija Pri vzpostavljanju nove bivanjske kulture Janja demonstrirali način uporabe funkcionalnih in estetskih predmetov vsakdana Lap ni bila pomembna le kot projektantka, ampak tudi kot njena promotorka skozi medij razstav ter 98 Posvetovalnica je bila za osebne razgovore odprta vsak petek, vodili so jo Drago kot oblikovalka predmetov in opreme za dom. Že v času študija Černič, Marjeta Kregar, Janja Lap in Marija Vovk (Posvetovalnica za notranjo je postala sodelavka Centralnega zavoda za napredek gospodinj-opremo 1960: 95). stva – organizacije, ki je bila leta 1953 ustanovljena z namenom, 99 Razstava je obravnavala celotno področje stanovanjske gradnje, od urbanizma do dodatkov za dom. Za namen razstave je bil leta 1954 razpisan natečaj za da strokovno razišče ekonomske, arhitekturne in prehranske vi-najboljšo rešitev na temo vrstne hiše, sanitarnega vozla in racionalnega dike gospodinj stva, ki je bilo s politično vizijo emancipacije žensk pohištva. Modeli nagrajenih hiš so bili izdelani v naravni velikosti in popolnoma razumljeno kot del celotne družbene proizvodnje (Tomšič 1954). opremljeni (Tepina 1957). 100 Janja Lap navaja dva projekta notranje opreme stanovanj. Naročnika sta bila dr. Številne naloge centra so vključevale tudi pomoč za dosego boljše Joža Vilfan (projekt 1959) in Vida Tomšič (projekt 1961). Fotografije Vilfanovega kakovosti in funkcionalnosti predmetov za dom ter sodelovanje pri stanovanja hrani MAO. 148 za nov, moderen življenjski slog, hkrati pa so ob pomanjkanju Stanovanjska Koncept ljubljanske razstave Stanovanje za naše 149 tovrstnih izdelkov delovali kot spodbujevalci domače industrijske skupnost razmere je služil kot izhodiščni model za razstave ŠI? proizvodnje in porabe. Družina in gospodinjstvo, ki so jih v letih 1957, 1958 in Poudarek na množično proizvedenih izdelkih v vzorčnih 1960 organizirali na zagrebškem velesejmu. Ti velikopotezni projekti interierjih je odražal tudi ideološkost teh procesov, v katerih so so stanovanjsko vprašanje povezali s širšim kontekstom socialis- , ARHITEKTKA arhitekti sodelovali kot akterji širših družbenih programov za tičnega življenja, pri čemer izstopa razstava leta 1958; pri njej je AZA PODOBNA HI vsesplošno zagotovitev kakovostnega bivanja. Janja Lap sodelovala kot vodja projektivnega ateljeja »Stanovan-JANJA LAP jska skupnost – splošni del« pri republiškem odboru za družino in gospodinjstvo. Fokus razstave je bil usmerjen v idejo stanovanjske ZAKAJ JE V skupnosti, ki je bila takrat osrednja tema družbenopolitične agen-de, saj »/s/tanovanjska skupnost ni samo oblika povečane skrbi družbe za družino, ampak predvsem oblika naše lastne skrbi do sebe. To je razširjena družina, ki nas združuje na teritorialni osnovi tam, kjer stanujemo in v kateri rešujemo skupna vprašan-ja« (Tomšič 1958). Stanovanjska skupnost je bila poleg delavskih svetov in komun temeljna enota samoupravljanja; v sodelovanju s prebivalci je skrbela za številne družbene servise, ki naj bi ljudem, zlasti družinam, pomagali pri organizaciji vsakdanjega življenja (O nekim problemima ... 1958). Cilj razstave je bil prikaz družbenega značaja stanovanj skih skupnosti in njihovega delovanja v urbanem okolju – v soseski kot osnovni urbanistični enoti. Janja Lap je vodila skupino,101 ki je pod taktirko Edvarda Ravnikarja z njegovim seminarjem na oddelku za arhitekturo zasnovala obsežen projekt idealne soseske za 5000 prebivalcev. Projekt pomeni enkraten primer slovenske arhitekture in urbanizma, saj stanovanjsko vprašanje analitično in neposredno povezuje z urbanizmom in stanovanjsko skupnostjo: In v trenutku, ko odločneje pristopamo k temu, da bi stanovanjskemu vprašanju priključili še odgovarjajoči urbanistični del, brez katerega je Janja Lap, interier stanovanja dr. Jože Vilfana, 1959, foto: nemogoče dobro voditi plansko izgradnjo stanovanjskih naselij, smo Janez Kališnik. Ljubljana, osvojili pojem stanovanjske skupnosti. S tem pojmom, ki urbanistično hrani MAO. in programsko predstavlja zaključeno enoto, lahko mislimo in delamo realneje kot doslej (Lap 1958). Socialistična ideja stanovanjske skupnosti kot arhitekturne in programske enote pomeni tudi način preseganja binarnega razkola Interier vrstne hiše Trata z jedilnim servisom Janje Lap in notranjo opremo Nika Kralja, 101 Na računu organizacijskega biroja »Družina in gospodinjstvo« so za strokovno razstava Stanovanje za naše in tehnično delo v projektivnem ateljeju poleg vodje Janje Lap navedeni še razmere, 1956, foto: Janez arhitekta Majda Dobravec in Vladimir Sedej ter absolventi arhitekture Tone Kališnik. Ljubljana, Blejec, Boštjan Jan, Roman Serša, Zvone Verbič, Bogdan Mikuž, Vlado hrani MAO. Sekavčnik, Franjo Čižek in Marijan Gnamuš (MAO AER 1958). 150 med zasebnim in javnim, kar je sicer značilno za modernistična Koncept idealne soseske z omejenim številom prebivalcev, urav-151 stanovanjska naselja, zato je njen koncept v tem smislu relevanten noteženimi javnimi programi in dobro notranjo organizacijo pome- ŠI? še danes. ni sistemsko, urbanistično in programsko vizijo, ki naj bi bolj kot Predlog idealne soseske je rezultat poglobljenega raziskoval-možnost za neposredno aplikacijo služila kot metodologija pro-nega procesa z vrsto analiz – od obstoječih primerov v tujini do jektiranja, kot izhodiščni model za druge stanovanjske soseske , ARHITEKTKA števila in strukture prebivalcev ter njihovih potreb, ekonomskih in skupnosti. Zaradi svoje pomembnosti je bila maketa idealne AZA PODOBNA HI modelov, komunikacijskih sistemov itd. – na podlagi katerih je nas-soseske izpostavljena na vhodu paviljona Stanovanjska skupnost JANJA LAP tal program kot vodilo prostorske organizacije: – razširjena družina, kjer jo je Janja Lap kot vodja projekta predstavila tudi Josipu Brozu - Titu [str. 26]. Projekt je bil nagrajen s ZAKAJ JE V Model stanovanjske soseske za 5000 prebivalcev je napravljen tako, priznanjem zveznega odbora za družino in gospodinjstvo«. da daje prednost organizacijski plati pred estetiko. Središče naselja ni v njegovem geometrijskem središču, ampak v prometnem vozlu, ki ga vidimo ob veliki cesti. Tu so nekaka vrata naselja. Iz te točke se zazidava širi po pomembnosti in po potrebi (Lap 1958). Abstrahirana shema soseske102 je organizirana kot drevesna struktura, razdeljena na stanovanjske četrti, ki z različnimi prostorskimi in programskimi izhodišči tvorijo manjša, humana sosedstva. Stanovanjska soseska za 5000 prebivalcev, Stanovanjska soseska za 5000 prebivalcev, shematski prikaz, 1958 (Stanbena zajednica). 1958, situacija. Ljubljana, hrani MAO. 102 Shematski diagrami so razdeljeni v štiri sklope, ki prikazujejo stavbni fond stanovanjskih zgradb, javne zgradbe in njihove medsebojne odnose, regulacijo prometa ter igrišča in zelene površine (Stanbena zajednica 1958: 36–37). 152 Razvoj tlorisa: V letih 1956 in 1957 je bila Janja Lap zaposle-tekta Dušana Petka je pomagala pri pripravi zazi dalnega načrta in 153 od racionalizma k na v projektivnem biroju gradbenega podjet-projekta kopališča na Špici, z arhitektko Rotijo Badjura pa sta ob- ŠI? strukturalizmu ja Tehnika, med letoma 1958 in 1962 pa v Pro-likovali otroško igrišče. jektivnem ateljeju, projektantskem podjetju za arhitekturo, urbanizem in nizke gradnje. Primerjava seznama njenih sodelovanj z Edvardom Ravnikarjem ter izvedenih projektov AZA PODOBNA HI podjetja Tehnika in Projektivnega ateljeja kaže nekatere presečne projekte – takšni so na primer stanovanjski bloki Univerzitetnega naselja Prule, podjetje Tehnika pa je gradilo stanovanjsko stolp-ZAKAJ JE V nico na Štefanovi ulici. Del projekta Univerzitetnega naselja Prule za zaposlene na Univerzi v Ljubljani je Ravnikar zaupal arhitektu Stanku Kristlu, ki je načrtoval bloka za asistente, sam pa je projektiral enoti za profesorje, in pri tem delu je sodelovala tudi Janja Lap. Prulsko univerzitetno naselje je ena prvih stanovanjskih sosesk pri nas, ki temelji na ideji zgoščevanja obstoječega naselja z novim stanovanjskim fondom in na uvedbi sistema notranjih komunikacij, pri katerem so pešci ločeni od motornega prometa. V arhivu Janje Lap so ohranjene fotografije tlorisov izvedbenega načrta za stanovanjska bloka 3 in 4 ter številne fotografije notranjosti, s katerih je razvidna napredna, sodobna organizacija tlorisa z diferencirani-mi prostori, povezavo laboratorijske kuhinje in jedilnice, vgradnimi omarami in opremo ter balkonom, ki kot zunanja soba interier povezuje z okolico. V kolikšni meri in v kateri fazi projektiranja je Janja Lap prispevala k razvoju projekta na Prulah, ni jas- no, zanimiv pa je podatek, Janja Lap, Stanovanjska zazidava vrstnih hiš, interni da sta na seznamu pro-natečaj, 1960, tloris in situacija. Ljubljana, hrani MAO. jektov Društva arhitektov Slovenije za razstavo slo- venske arhitekture v Beo- V arhivu Janje Lap so ohranjeni tudi fragmenti drugih projek-gradu kot avtorja navede- tov iz obdobja Projektivnega ateljeja, na primer fotografiji načrtov na oba z Ravnikarjem (AS za interni natečaj za vrstne hiše: ti kažejo na povsem drugačno, 1173 1957). Z območjem neortogonalno obravnavo stanovanjske površine, ki se oddaljuje od Prul se je v Projektivnem funkcionalističnega in racionalističnega razumevanja stanovanjske ateljeju ukvarjala tudi leta arhitekture tistega časa. Projekt vrstnih hiš je zasnovan izrazito 1959; kot sodelavka arhi-strukturalistično, kot multiplikacija šesterokotnih enot, ki zložene druga poleg druge sestavljajo odprto, organsko strukturo, ki teoretično omogoča neskončno rast in razvoj. Osnovni gradnik naselja, bivalni modul, je razdeljen na zunanji atrij in stanovanjski del z inovativno prostorsko razdelitvijo, v kateri se vsi prostori za bivanje, Interier stanovanja v bloku za profesorje na tudi otroška soba in spalnica, odpirajo v ozelenjen atrij. Prulah, 1958. Ljubljana, K formi šesterokotnika se je Janja Lap vrnila tudi v natečajnem hrani MAO. projektu za Potrošniški center Prule leta 1960, kjer je šesterokotne 154 module uporabila kot prostorske enote za sestavljanje javne pro-155 gramske organizacije centra, ki je ustrezala multifunkcionalnim ŠI? potrebam stanovanjske skupnosti.103 Projekt z izjemno arhitekturno artikulacijo žal le na papirju ostaja priča zasuka v arhitektkini obravnavi tlorisa, ki ga lahko spekulativno razumemo kot reakci-jo na racionalistično, standardizirano naravnanost v načrtovanju AZA PODOBNA HI arhitekture tistega časa, kot zanimanje in odziv na mednarodne strukturalistične arhitekturne tendence, ali pa se v njem kaže predvsem zanimanje za ekspresivne geometrijske oblike, ki so značilne ZAKAJ JE V za njeno kasnejše oblikovanje v steklu.104 Janja Lap, Potrošniški center Prule, natečajni projekt, 1961, pogled. Ljubljana, hrani MAO. Projektivnost Po selitvi v London leta 1964 je Janja Lap odpr-mišljenja in prakse la novo poglavje svoje kariere, a načrtovanje arhitekture je v njej ostalo prisotno. Leta 1966 se je udeležila odmevnega mednarodnega natečaja za ureditev trga v San Franciscu (San Francisco Civic Centre Plaza) – zasnovala ga je kot razgiban prostor s pokrito promenado; v sedemdesetih letih je pripravila projekt ureditve zunanjega območja banke Midland (Midland Bank) v Sheffieldu in zanj oblikovala ekspresivno bronas-to plastiko, ki se v formalnem smislu povezuje z njenimi izdelki iz Janja Lap, Potrošniški center Prule, natečajni projekt, stekla [str. 36]; modernistične ideje oblikovanja arhitekture pa je 1961, tloris. Ljubljana, hrani MAO. implementirala v treh projektih enodružinskih hiš,105 za katere so značilne odprtost in povezanost bivalnih prostorov ter njihova po-103 Iz fotografije načrta je razvidno, da so bili v centru predvideni trgovina, vezava z zunanjostjo in naravo. slaščičarna, prostori za stanovanjsko skupnost, krojaške in šiviljske delavnice, pralnica ter večnamenska dvorana z ustreznimi servisnimi prostori. Hrani MAO. 104 O drugih primerih sorodnosti geometrijskih oblik pri svojem steklu in arhitekturi 105 Gre za projekt prenove stanovanjske hiše v Peak District National Parku Janja Lap piše v neobjavljenem besedilu o svojem delu – Oblikovalska izhodišča (Sheffield, Anglija), prenovo stanovanjske hiše na španski Menorki in projekt (MAO AJL (s. a.)b). stanovanjske hiše v Oxfordu v Angliji. Hrani MAO. 156 Kljub krajevni in časovni distanci – ali pa ravno zaradi nje – se 157 je vedno znova vračala k pojmu družine kot osnovne celice skupno- ŠI? sti: družbene, stanovanjske, lokalne. Vprašanje gradnje družinskega standarda je zanjo ostajalo prvo in osnovno vprašanje arhitekturne discipline. V svojih razmislekih o arhitekturi je v sedemdesetih letih večkrat kritično obravnavala gradnjo stanovanjskih sosesk, katerih AZA PODOBNA HI idealne modele je razvijala konec petdesetih let, a v realizaciji niso ustvarile kakega »posebnega življenja« (Lap 1979). Vendar njena drža ni ostala le kritična in pasivna. Kot arhitektka v najčistejšem ZAKAJ JE V smislu je nenehno iskala nove možnosti za spremembe: videla jih je v participaciji stanovalcev pri načrtovanju arhitekture, pri čemer je vizionarsko odpirala tudi vprašanja ekologije ter odnosov med grajenim okoljem in naravo. Njen projektivni odnos, ne le v smislu reševanja problemov, ampak tudi odpiranja vprašanj in iskanja možnih alternativ, jo vzpostavlja kot vedno sodobno ustvarjalko, ki je skozi svoje raziskovalne projekte na temo stanovanjskih skupnosti in gradnje aktualna in relevantna tudi za današnji arhitekturni diskurz. Pričujoče besedilo je bežen vpogled v obsežno delo arhitektke, katere arhitekturne projekte je nemogoče umestiti v en sam okvir. Njihovo raznolikost lahko v prvi vrsti razumemo kot sposobnost in talent ustvarjalke, da je delovala v najrazličnejših pogojih in okoljih, hkrati pa je prav ta specifika verjetno tudi posledica realnosti takratne situacije, ki ne glede na formalno emancipacijo za arhitektke ni bila optimalna, saj ni omogočala res enakovrednega in polnega poklicnega položaja. Projekti Janje Lap pričajo o odličnosti arhitektke, ki je svojo moč in pronicljivost izražala predvsem v kontekstu širših, kolektivnih prizadevanj za vzpostavljanje nove bivanjske kulture ob neposredni komunikaciji z drugimi področji ustvarjanja. Izjemnost njenega delovanja je ravno v tem – ne v želji po ustvarjanju koherentnega avtorskega opusa, ampak v predano-sti procesom raziskav, razvoja in materializacije programov, ki so vzpostavljali prostorske platforme za vsakdanje življenje družine, posameznika in skupnosti. 158 Večina dokumentirane 159 zgodovine človeka je ena sama, ogromna vrzel v podatkih. Zapisovalci preteklosti so pustili komaj kaj prostora za vlogo ženske v evoluciji človeštva, bodisi kulturni ali pa biološki, če začnemo kar pri teoriji o človeku lovcu. Namesto tega je obveljalo, da ljudi, kakršni so na splošno, pred- stavljajo moški. Ko gre za življenja druge polovice človeškega rodu, pogosto naletimo zgolj na tišino. In te tišine so navzoče vsepovsod. — Caroline Criado Perez Težko je obravnavati delo in življenjsko pot oblikovalke in arhitektke Janje Lap brez gren- kega spoznanja, da bi bilo njeno delo najverjetneje veliko bolj cen- jeno in v stroki obravnavano že za časa njenega življenja, če se ne bi rodila v – po nekem nenapisanem zgodovinskem pravilu – spregle- dano drugo polovico človeštva, o kateri tako pronicljivo piše Caro- line Criado Perez v knjigi Nevidne: Kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri (2022). Zato v pričujočem zaključku načrtno vračava besedo predvsem njej, oblikovalki Janji Lap. Osredotočava se na njene misli, ujete v obliki objavljenih član- kov in neobjavljenih tipkopisov. Besedo vračava oblikovalki, ki se je bila sposobna vsakega izziva (od 160 stekla in sistemske distribucije hrane pa vse do vojaških ali civil- študenti aktiven del raziskovalne skupnosti. V članku za Gospodar­ 161 nih elektrooptičnih naprav in pedagoškega dela na razpotju med ski vestnik je zapisala: ŠI? Ljubljano, Sheffieldom, Londonom in Mosulom) lotiti z izjemno na-TI tančnostjo in poglobljenim znanstvenoraziskovalnim pristopom, ali Če se povrnemo k našemu specifičnemu problemu – izobraževanju pa z ustvarjalno igrivostjo ob hkratnem obvladovanju metjeja. Kot oblikovalcev – in vključimo dve osnovni predpostavki, da naj bodoči ARJALNOS oblikovalka je znala izkoristiti tako svobodo zunanjega pogodbe-TV oblikovalci izhajajo iz različnih, vendar sorodnih poklicnih usmeritev in AZA PODOBNA HI nega sodelovanja kot tudi status redno zaposlene oblikovalke - da naj izobraževalni proces poteka na različnih stopnjah zahtev- -raziskovalke znotraj širšega tima. Še več, med obema statusoma nosti, naj bo osnova temu celokupnemu izobraževanju – omogočanje je pogosto spretno krmarila in ob tem v teoriji – s temelji v izkušnji razvoja ustvarjalnosti posameznega študenta. Izobraževalni sistem ZAKAJ JE V z RCA – v mislih snovala svojstveno pot. Na vprašanje novinarke bi moral vzpodbujati obojestranski aktivni odnos med pedagogi in ŠČE ŽIVLJENJSKE US Danice Radović, ali je za oblikovalca boljše redno delovno razmerje študenti in bi si znanje in izkušnje izmenjevali medsebojno. Podajanje ZLIO v okviru industrije ali pa mu boljše ustvarjalne možnosti zagotavlja snovi v obliki predavanj, kjer si študentje nabirajo znanje na pasiven V neodvisen položaj, je odgovorila, da se zavzema način in pri tem ne sodelujejo, je zastarelo in neživljenjsko. Pot do izobraževalnih izboljšanj naj bi bilo tudi proučevanje miselnih za tretjo varianto [...]. Ena in druga zgoraj omenjenih možnosti imata procesov, ki se razvijajo v teku oblikovanja. Iz kompleksnosti vse svoje diferencialne vrednosti, jaz pa se [...] zavzemam, da bi našli problematike, kako oblikovati, in analiz miselnih procesov, ki pri tej sodoben in zares učinkovit tip oblikovalne organizacije, in sicer v aktivnosti nastajajo, naj bi se oblikovale osnove za nove načine sklopu nekega raziskovalno-aplikativnega inštituta, ki bi oblikovalsko razumevanja, ki bi s tem pogojevale nove pedagoške metode ustvarjalnost takoj iz temeljev in od prvih začetkov delovnega (Lap 1978: 81). procesa povezal v široki teamski obliki z vsemi razvojnimi, inovacijskimi, če hočete, revolucionarnimi elementi, ki lahko botrujejo Če želimo doseči in ohraniti živost materije, bi morali po njenem ali bi morali botrovati vsakemu novemu projektu, čeprav se na koncu mnenju delovne organizacije povezati z izobraževalnimi in razisko-pojavi le v obliki nekega novega porabnega predmeta. Vgrajevanje valnimi skupnostmi v nekakšno »’vozlišče’ izhodiščnih izobraževal-novih oblikovalskih idej v osnove proizvodnega načrtovanja se mi nih interesov«. Takšno vozlišče bi pomenilo »živo in aktivno zdi nepogrešljiva kvaliteta sodobnega industrijskega razmišljanja pedagoško enoto«, ki bi bila temelj interdisciplinarnemu študiju ob- (MAO AJL Lap 1981a). likovanja. Omogočala bi sodelovanje različnih profilov strokovnjakov in se tako razširila »v obojestranske vplive med teoretičnimi Interdisciplinarno timsko delo je bilo skupna premisa njenih priza-spoznavanji in fizičnim ustvarjanjem ter realizacijo oblikovalskih devanj tako na področju raziskovanja kot načrtovanja v oblikovanju. nalog« ( ibid. ). Pri tem je pomembno izpostaviti, da sta v njenem slovarju razis-Kot sva v pričujoči monografiji že nekajkrat omenili, je Janja kovanje in načrtovanje pomenila dve plati istega kovanca. Na isti Lap kot pogoj za usmerjanje pogleda naprej ves čas glasno zago-predpostavki je gradila tudi svoj pedagoški pristop. Njena vrnitev varjala razumevanje preteklosti in učenje iz nje. V njej je prepoznav Slovenijo po 13-letnem bivanju v Veliki Britaniji je sovpadala s po-vala moč (vernakularnih) lokalnih znanj, ki nam lahko vsakič znova novnim aktivnim snovanjem visokošolskega študija na področju omogočijo, da na svojstven način mislimo sedanjost in gradimo pri-oblikovanja. Vrnila se je v čas, ko je skušala stroka univerzitetno in hodnost lastnih potencialov. Ali, če to poveva z njenimi besedami: splošno javnost prepričati, da je treba tudi v Sloveniji oblikovalcem omogočiti pridobitev visoke izobrazbe. Janja Lap se je v proces V naši družbeni ureditvi bi morali biti sposobni nuditi človeku kaj aktivno vključila. S pisanjem člankov je snovalcem oddelka domisel-več, kot pa ustreza njegovemu trenutnemu okusu, ki se je izoblikoval no sporočala, v kateri smeri bi po njenem mnenju morali graditi pri-pretežno ob potrošnih industrijskih vzorcih. Potem bi lahko govorili o hodnji (kar se da sodobno naravnan) interdisciplinarni študij ob-industrijski kulturi, ki bi izhajala iz naših lastnih tradicij. Toda, ali se jih likovanja. Že konec sedemdesetih je v svojem pisanju spodbujala k danes tudi dovolj zavedamo, ali jih znamo izkoristiti? Ko sem bila še novim pedagoškim metodam, predvsem takim, ki gradijo na učenju, v Angliji, sem skupino svojih študentov pripeljala v Slovenijo, v osredinjenem na študenta, in na projektnem delu, pri katerem so partizansko bolnišnico Franjo. Odkrivali smo, kaj vse so bili ljudje 162 sposobni ustvarjati, in to v najhujši stiski in z najpreprostejšimi Odpravljanje zevajočih vrzeli med spoloma in tvorjenje prostora za 163 sredstvi, in kako so hkrati v svojih izdelkih pokazali nenavadni naravni enakovredno obravnavo življenja in dela žensk ne bo vzpostavljeno ŠI? dar in izrazito potrebo po oblikovanju. Čeprav je nad njimi nenehno čez noč. Čez noč tudi ne bo odpravljena spregledanost ženskega TI visela smrtna grožnja sovražnika, so imeli voljo in sposobnost, da so dela, ki je kljub družbenemu zavedanju o pomanjkljivi obravnavi še vsakemu delu svojih rok vtisnili neko oblikovno ali estetsko predstavo. vedno vseprisotna. Premik bo potreben tudi pri nas, ženskah. Anto-ARJALNOS TV Ko sem kasneje v Angliji kazala posnetke barak, oken, streh, mostov, nia Birnbaum v besedilu »Me, ženske«: kaj to pomeni pravi: »Postati AZA PODOBNA HI ortopedskih pomagal, invalidskih pripomočkov itd., ki so jih naredili v politični subjekt [...] ustvarja distanco do servilne identitete, izsto-bolnici Franji, so bili tudi tam vsi mnenja, da gre za skrajno domiselno panje iz nje v svobodno identiteto. Od tod paradoksna poteza, last-in izvirno oblikovalsko ustvarjalnost. Jaz pa sem se spraševala in se na vsakemu boju proti zatiranju: če naj ga vodimo, se moramo prej ZAKAJ JE V še vedno sprašujem, zakaj ne znamo lastnih potencialov in izročil izkazati za zmožne načina življenja, ki je drugačen od načina živ- ŠČE ŽIVLJENJSKE US bolje izkoristiti. [...] ljenja podložnih« (Birnbaum 2017: 1). Če kaj, je Janjo Lap gnalo prav ZLIO Zgodovina je dokazala, da smo zelo sposobni in kreativni. V to. Njen nemirni duh se ni pustil ujeti. Vsakič, ko ji je mož, učitelj ali V vsem. Imamo originalne ideje in tudi na svojem področju upam, da nadrejeni odkazal njeno mesto, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo bom prišla do česa, ko bom o teh stvareh morda lahko tudi pisala. Gre v mislih in dejanjih začela tlakovati alternativno pot obstoječemu. za premišljevanje in zavest o nas samih. O vsem tistem, na kar smo Prav zato je bil čas na RCA zanjo tako ključen in osvobajajoč. Ona vezani, čemur pripadamo. Če bomo to spoznali in izrabili, se bomo je bila tista, ki je določala smer raziskovanja ter načine odkrivanja resnično lahko postavili ob bok oblikovalcem drugih evropskih dežel, novih pristopov in znanj. Ko je bila na razpotju, se je več kot očitno ki prav gotovo ne črpajo iz nekega abstraktnega navdiha, ampak se odločila slediti svojemu glavnemu življenjskemu vodilu, ki ga je rada tudi opirajo na lastne oblikovalske korenine (Lap v Ovsenik 1981: 5). delila tudi s študenti: Prav na premisi o nujnosti črpanja iz lastnih oblikovalskih korenin je Janja Lap gradila tudi kritiko modernizma in ulmskega pristopa v oblikovanju. Upirala sta se ji imperializem misli in kolonizacija idej, ki sta se po njenem mnenju kazala v dogmi, eni sami resnici, edinem »pravem« oblikovanju. Še več, odtujitev umetnika v industrializirani družbi je zaznavala kot problem, saj mu je s tem odvzeta možnost za iskanje novega likovnega izraza (Lap 1978: 81). V tipkopisu z naslovom Oblikovalska izhodišča je slednje še dodatno pojasnila: Moderna tehnologija prinaša s seboj nove, zrelejše poti v oblikovanju in se s tem oddaljuje od preživelih formalističnih in doktrinskih izhodišč, ki so na splošno še vedno značilna za današnjo evropsko miselnost. Za primer naj navedem zadevno filozofijo bivše šole za oblikovanje v Ulmu, ki je z idejo »belo-sivo-črno« ustvarila v času polnega razmaha nemške povojne industrije silovito dogmatičnost, tipično brezosebnost in uniformiranost v oblikovanju ter s tem za dolgo zavrla edino pravilno pot, ki naj jo oblikovanje ima, to je, črpanje iz lastne kulturne tradicije, tako rekoč iz samega sebe, saj je oblikovanje produkt neke družbe in obenem realizacija njene tehnološke razvitosti (MAO AJL Lap (s. a.)b: 2). Ni pa le oblikovanje produkt neke družbe in obenem realizacija njene (tehnološke) razvitosti. Njen produkt je tudi zgodovinopisje. 164 Literatura in spletni viri 165 Alexander, Christopher (1964 [1971]). Notes on the Synthesis of Form. Cambridge (MA) in London: Harvard University Press. Archer, L. Bruce (1981). A View of the Nature of Design Research. Design: Science: Method (ur. Robin Jacques in James Powell). Guildford: Westbury House/IPC Science and Technology Press, 30–47. Archer, L. Bruce (1968). The Structure of Design Processes. Doktorska disertacija. London: Royal College of Art; http://researchonline.rca.ac.uk/2949/. Bajželj, Lenka (1996). Slovensko steklo. Evropsko uporabno steklo (ur. Jože Rataj in Radovan Jenko). Podsreda: Kozjanski park. Berdajs, Peter (1983). Izziv XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo ‘84. Laserski žarki: glasilo Iskre – Centra za elektrooptiko 2/2–3, oktober 1983, 6. Berg, Franco, Kimm Wolf, Siegfried Maser in Ciril Cesar (1978). DE-institut ’80. Aufgaben und Organisation eines Design Institutes in der Industrie. Braunschweig: SHFBK. Bill, Max (1952). Odgovor na anketo o ljudski umetnosti, umetni obrti in oblikovanju. Arhitekt 2/5, 33. Binkova, Petra (1998). Janja Lap: refleksije v steklu. Glamur 24, 34 in 38. Birnbaum, Antonia (2017). »Me, ženske«: kaj to pomeni, tipkopis predavanja, ki se je odvilo v okviru kolokvija Misliti drugače/misliti drugo. Ljubljana, 26. 5. 2017. Boulding, Kenneth E. (1966). The Economics of the Coming Spaceship Earth. Environmental Quality in a Growing Economy (ur. Henry Jarrett). Baltimore: Resources for the Future/Johns Hopkins University Press, 3–14. Boyd Davis, Stephen, v pogovoru z Octavio Reeve (2016). The Origins of Design LITERATURA IN VIRI Research: Bruce Archer and the Department of Design Research; https://www.rca.ac.uk/news­and­events/rca­stories/origins­designresearch­bruce­archer­and­department­design­research/. Boyd Davis, Stephen, in Simone Gristwood (2018). ‘A dialogue between the real­world and the operational model’ – The realities of design in Bruce Archer’s 1968 doctoral thesis. Design Studies 56, 185–204; https://doi.org/10.1016/j.destud.2017.11.005. C. (1974). Deset uspešnih let na področju elektrooptike. Iskra 4, 5. Campbell, John, in Rollo Campbell (2021). Samuel J. Herman (1936–2020), Journal of Glass Studies 63, 398–400; https://www.jstor.org/stable/ 48635718. Chlenova, Masha (2022). Traveler’s Tales: Alfred Barr, the Soviet Union and International Modernism in the Postwar Period. New Histories of Art in the Global Postwar Era. Multiple Modernisms (ur. Flavia Frigeri in Kristian Handberg). Abingdon­on­Thames: Routledge. Clark, Timothy James (1973). Image of the People: Gustave Courbet and the 1848 Revolution. Berkeley: University of California Press. Clarke, Alison J. (2016). The New Design Ethnographers 1968–1974: Towards a Critical Historiography of Design Anthropology. Design Anthropological Futures (ur. Rachel Charlotte Smith, Kasper Tang Vangkilde, Mette Gislev Kjaersgaard, Ton Otto, Joachim Halse, Thomas Binder). London: Bloomsbury, 71–85. Criado Perez, Caroline (2022). Nevidne: Kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri. Ljubljana: UMco. Cross, Nigel (2001). Designerly ways of knowing: Design discipline versus design science. Design Issues 17/3, 49–55. DaCosta Kaufmann, Thomas, Catherine Dossin in Béatrice Joyeux­Prunel (ur.) 166 (2015). Circulations in the Global History of Art. Abingdon­on­Thames: Kavčič, Peter (1984). Laboratorij za mehansko konstrukcijo. Laserski žarki: 167 Routledge. glasilo Iskre – Centra za elektrooptiko 3/1, marec 1984, 2–3. ŠI? Delmar, Rosalind (2016). Agatha Sadler obituary. The Guardian, 14. 1. 2016; Klein, Amelie (2018). Only as Good as Our Intentions. Victor Papanek: The https://www.theguardian.com/books/2016/jan/14/agatha­sadler. Politics of Design (ur. Mateo Kries, Amelie Klein, Alison J. Clarke). Weil Didek, Zoran (1982). Raziskovanje oblikotvornosti. Ljubljana: DDU Univerzum. am Rhein: Vitra Design Museum. Dolenec, Metka (2007). Šolanje slovenskih oblikovalcev in Ravnikarjeva »B Kočevar, Iztok (2008). Oklepi na Slovenskem. Radomlje: Defensor. TURA IN VIRI smer«, Zbornik za umetnostno zgodovino 43/43, 266–287; Koivisto, Kaisa (1998). National and International Aspects of Finnish Glass. AZA PODOBNA HI http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC­1CK69ZM3. Finnish Modern Design: Utopian Ideals and Everyday Realities, 1930–1997 LITERA Eisenstadt, Shmuel Noah (2000). Multiple Modernities. Daedalus 129/1, 1–29; (ur. Marianne Aav in Nina Stritzler­Levine). New Haven in London: Yale https://www.amacad.org/sites/default/files/daedalus/downloads/ University Press. ZAKAJ JE V Daedalus_Wi2000_Multiple­Modernities.pdf. Korže, Milena (1954). Uvodne besede. Sodobno gospodinjstvo 1–2, 2. Ekar, Miloš (1996). Različne poti do oblik (7), serija Slovenske industrijske Kos, Mateja (1997). Zbirka stekla oblikovalke Janje Lap. Argo 40/1, 38–40. oblikovalke. Republika 5/108 (1218), 21. 4. 1996, 13. Krippendorff, Klaus (2008). Designing in Ulm and off Ulm. HfG, Ulm: Die El­Ansari, Atef, Alaa El­Din A. Bekhit (2014). Processing, Storage and Quality Abteilung Produktgestaltung (ur. K.­A. Czemper). Dortmund: Verlag of Cook­Chill or Cook­Freeze Foods. Minimally Processed Foods (ur. Dorothea Rohn, 55–72. Mohammed Wasim Siddiqui, Mohammad Shafiur Rahman). Heidelberg: Krušec, Tomaž (2002). Ureditev grobišča internirancev na otoku Rabu arhitekta Springer International Publishing, 125–150; https://doi.org/10.1007/ Edvarda Ravnikarja. Analiza arhitekturne zasnove. Magistrsko delo. 978­3­319­10677­9_7. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 119–120. Ellen MacArthur Foundation. What is a circular economy? Schools of thought; Kurlansky, Mark (2013). Birdseye: The Adventures of a Curious Man. Hamburg: https://www.ellenmacarthurfoundation.org/circular­economy/ Anchor. concept/schools­of­thought in https://guides.co/g/mv5ue63s0a/165170. Lap, Janja (1956). Domača uporabna keramika in porcelan. Sodobno gospodinjstvo Frascara, Jorge (2019). The Science of Design: Tomás Maldonado, Buenos Aires 3/36, 199–201. 1922–Milano 2018. Design Issues 35/2, 93–96; https://doi.org/10.1162/ Lap, Janja (1958). Nekaj o programu soseske. Naši razgledi 7/19, 4. 10. 1958, 465. desi_a_00537. Lap, Janja (1977). Disaster Housing in Yugoslavia. Disasters: The International Frigeri, Flavia, in Kristian Handberg (ur.) (2022). New Histories of Art in the Journal of Disaster Studies and Practice 1/1, 61. Global Postwar Era. Multiple Modernisms. Abingdon­on­Thames: Lap, Janja (1978a). Bauhaus – da ali ne. Gospodarski vestnik XXVII/14, 13. 4. 1978, Routledge. 80–81. Fry, Tony (2012). Becoming Human by Design. London in New York: Berg. Lap, Janja (1978b). Izobraževanje oblikovalcev. Gospodarski vestnik XXVII/16–17, Fund’s Catering Advisory Service in Board’s Work Study Unit (1966). The 27. 4. 1978, 80–81. Ganymede Tray Service in Hospital. London: King Edward’s Hospital Fund; Lap, Janja (1979). Kje je zdaj arhitektovo mesto z njegovimi vizijami? Delo, https://archive.kingsfund.org.uk/concern/published_works/ Sobotna priloga, 5. maj 1979, 23–24. 000003200?locale=en#?cv=4&xywh=­1972,62,5391,1381&p=0. Lap, Janja (1980). Objekti društvene ishrane – Polazne osnove za rešenje dizajn Guilbaut, Serge (1985). How New York Stole the Idea of Modern Art. Chicago: problema. Industrijsko oblikovanje 11/57–58, 37–39. Slovenska različica University of Chicago Press. članka je ohranjena kot tipkopis v MAO (Arhiv Janje Lap). Harney, Elizabeth, in Ruth B. Phillips (2018). Mapping Modernisms: Art, Lap, Janja (1981). Industrijsko oblikovanje in vprašanje ustvarjalnosti. Gospodarski Indigeneity, Colonialism (Objects/Histories). Durham: Duke University vestnik XXX/15, 17. 4. 1981, 13. Press Books. Lap, Janja (1994). Plemiči stekla na gradu Podsreda. Janja Lap / Die Adelige der Harriss, Harriet, in Naomi House (2021). Greta Magnusson Grossman: Living in Glaskunst in der Burg Podsreda. Janja Lap. Trebče: Spominski park. a Modern Way. Places Journal; https://placesjournal.org/article/greta­ LD (1989). Zlata medalja na sejmu v Leipzigu. Iskra 32, 18. 8. 1989, 6. magnusson­grossman­living­in­a­modern­way. Mager, Birgit (2019). My Journey with Service Design; https://www.service­ Hunt, Jamer (2011). Prototyping the Social: Temporality and Speculative design­network.org/community/birgit­mager­4178. Futures at the Intersection of Design and Culture. Design Anthropology. Maldonado, Tomás, in Gui Bonsiepe (1964). Science and Design. Ulm 10/11, 10. Edition Angewandte (ur. Alison J. Clarke). Vienna: Springer, 33–44; McDonough, William, in Michael Braungart (1992). The Hannover Principles: https://doi.org/10.1007/978­3­7091­0234­3_3. Design for Sustainability; https://mcdonough.com/writings/the­ Ivanšek, France (1951). Oblikovanje v industriji. Arhitekt 1/1, 26–29. hannover­principles/. Ivanšek, France (1959). Stanovanjsko raziskovanje na Švedskem. Ljubljana: McLeod, Mary (2004). Perriand: Reflections on Feminism and Modern Culture. Stanovanjsko komunalni center. Harvard Design Magazine 20; https://www.harvarddesignmagazine.org/ Ivanšek, France (1960). Stanovanje in potrošnik (rezultati ankete stanovanjskih issues/20/perriand­reflections­on­feminism­and­modern­architecture. želja 1960). Ljubljana: Urbanistični inštitut LR Slovenije. Meyer, Hannes (1928 [1971]). Building. Programs and manifestoes on 20th-century Ivanšek, France (1963). Sodobna oprema stanovanja. Ljubljana: Prosvetni servis. architecture (ur. Ulrich Conrads). Cambridge (MA): The MIT Press, 117–120. Jackson, Lesley (1996). Uporabno britansko steklo v petdesetih letih. Evropsko Messell, Tania (2018). Globalization and Design Institutionalization: ICSID’s uporabno steklo (ur. Jože Rataj in Radovan Jenko). Podsreda: Kozjanski park. XIth Congress and the Formation of ALADI, 1979. Journal of Design K., P. (1970). Laserska dejavnost v ZZA. Iskra 37, 10. 10. 1970, 3. History 32/1, 88–104. 168 Minařik, Franc (1966). Pohorske steklarne. Maribor: Založba Obzorja Maribor. https://www.theguardian.com/culture/2008/apr/23/1. 169 Mrduljaš, Maroje (2018). Architecture for a self­managing socialism. Toward Repovž, Erika (1995). Steklo kot mit in umetnost. Novi tednik 33, 17. 8. 1995, 9. ŠI? a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia 1948–1980 (ur. Martino Rifelj, Matej, Jože Saje in Blaž Štangelj (2017). Zdravljeni v zavetju gozda: Stierli in Vladimir Kulić). New York: Museum of Modern Art, 42. Partizanske bolnice v Kočevskem rogu. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo Murko, Matija (1986). Usoda izdelkov. Ljubljana: IDCO. mesto. Mušič, Brane (1984). Naša ekspedicija se je vrnila. Laserski žarki: glasilo Iskre – Rittel, Horst W. J., in Melvin M. Webber (1973). Dilemmas in a General Theory TURA IN VIRI Centra za elektrooptiko, marec 1984, 3/1, 1–2. of Planning. Policy Sciences 4/2, 155–169; https://doi.org/10.1007/ AZA PODOBNA HI Natečaj za stanovanjske zgradbe MLO Ljubljana 1953/54 (1953). Arhitekt 9, 7–13. BF01405730. LITERA Nelson Mandela University (s. a.). Ora Joubert CV; https://architecture. Senčar, Eva (2000). Steklo kot material nasprotij v različnih atmosferah: mandela.ac.za/International­Architecture­Workshop/Internationalpogovor z oblikovalko Janjo Lap. Delo 42/246, 21. 10. 2000, 7. ZAKAJ JE V Workshops­2014/Invited­Architects/­Ora­Joubert­CV. Simon, Herbert A. (1969 [1996]). The Sciences of the Artificial. Cambridge (MA): Nochlin, Linda (1988). Women, Art, and Power and Other Essays. New York: The MIT Press. HarperCollins. Smith, Bernard (1998). Modernism’s Histories: A Study in Twentieth Century Art Nochlin, Linda (2006). »Why have there been no great women artists?«: thirty and Ideas. New Haven: Yale University Press. years after. Women Artists at the Millennium (ur. Carol Armstrong in Smith, Giulia (2022a). Origins and Brinks: Multiple Modernisms in Postwar Catherine de Zegher). Cambridge (MA): MIT Press. London. New Histories of Art in the Global Postwar Era. Multiple Modernisms Novak, Matija (2003). Proces razvoja novih izdelkov v Steklarni Rogaška (ur. Flavia Frigeri in Kristian Handberg). Abingdon­on­Thames: Routledge. (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Smith, Terry (2014). Rethinking Modernism and Modernity Now. Filozofski Ogrin, Peter (1994). Prozorno in skrivnostno/Krhkost, lomljivost, neponovljivost. vestnik 35/2, 271–319; https://ojs.zrc­sazu.si/filozofski­ vestnik/article/ Slovenec, 3. 11. 1994, 12. view/9270. Ovsenik, Mara (1981). Oblikovanje iz lastnih korenin: Razgovor z mgr. ing. arh. Smith, Terry (2022b). Prologue: Art History’s Work­in Pro(re)gress: Janjo Lap, nagrajenko letošnjega BIO, Iskra 21, 23. 5. 1981, 5. Reflections on the Multiple Modernities Project. New Histories of Art in Papanek, Victor (1992). Design for the Real World. Chicago: Academy Chicago the Global Postwar Era. Multiple Modernisms (ur. Flavia Frigeri in Publishers. Kristian Handberg). Abingdon­on­Thames: Routledge. Petitjean, Clement (2014). Alain Badiou: People cling onto identities... it is a Spominski park (1994). Janja Lap: Plemiči stekla na gradu Podsreda. Trebče: world opposed to the encounter. Verso Blog, 14. 4. 2014; http://www. Spominski park. versobooks.com/blogs/1557­alain­badiou­people­cling­onto­identities­ Stanbena zajednica: Porodica in domaćinstvo (1958). Progres: ilustrovana revija it­is­a­world­opposed­to­the­encounter. za ekonomska in društvena pitanja III/4–5. Piškur, Bojana (2019). Južna ozvezdja: druge zgodovine, druge modernosti. Stanford Friedman, Susan (2015). Planetary Modernisms: Provocation on Modernity Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih (ur. Tamara Soban). Ljubljana: MG + Across Time. New York: Columbia University Press. MSUM. Stock, James R. (1992). Reverse Logistics. Oak Brook: Council of Logistics Pollock, Griselda (1987). Vision and Difference: Femininity, Feminism and Histories Management. of Art. London: Routledge, in New York: Methuen. Strle, Urška (2018). V preseku mobilnosti in socialnih mrež: Biografska skica Posvetovalnica za notranjo opremo (1960). Sodobno gospodinjstvo 75–76/3–4, 95. Ivane Kobilca. Dve domovini 48, 147–161; https://doi.org/10.3986/ Požar, Cvetka, in Barbara Predan (ur.) (2009). Iskra: neuvrščeno oblikovanje dd.v0i48.7133. 1946–1990. Ljubljana: Arhitekturni muzej Ljubljana in Društvo Pekinpah. Štangelj, Blaž (2017). Oris razvoja Slovenske centralne vojne partizanske Predan, Barbara (2012). Zgodba o oblikovanju, zgodba o Gorenju. Gorenje z vizijo. bolnice (SCVPB). Zdravljeni v zavetju gozda: Partizanske bolnice v Velenje: Mestna občina Velenje in Gorenje. Kočevskem rogu. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto. Predan, Barbara, in Špela Šubic (2011). Niko Kralj: neznani znani oblikovalec. Tancig, Branka (1954). Smotrna kuhinjska oprema prihrani gospodinji čas in Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje. moči. Sodobno gospodinjstvo 1/10, 148–159. Rataj, Jože, et al. (1996). Evropsko uporabno steklo. Podsreda: Kozjanski park. Tancig ­ Novak, Branka (1958). Kuhinja: načrtovanje in oprema. Ljubljana: Rataj, Jože (2000). Prosojnosti časa. Radovljica: Muzeji radovljiške občine. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Rataj, Jože, in Judita Vrečar (ur.) (2017). 90 let proizvodnje Steklarne Rogaška. Tancig ­ Novak, Branka (1968). Merska uskladitev in osnove za oblikovanje Rogaška Slatina: Steklarna Rogaška. pohištvene, mehanizirane in kovinske stacionarne kuhinjske opreme: Ravnikar, Edvard (1951). Vzgoja arhitektov. Arhitekt 1, 48. Študij ska naloga s področja industrijskega oblikovanja stanovanjske opreme. Ravnikar, Edvard (1953). Naša gradnja stanovanj in njena sodobna problematika. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Arhitekt 9, 14. Tancig ­ Novak, Branka (1971). Načela za oblikovanje kuhinjskega kompleta in Ravnikar, Edvard (1954). Spomenik NOB na Rabu. Arhitekt 11, 14. kuhinjskega prostora v stanovanju: Raziskovalna naloga s področja Ravnikar, Edvard (1957). Študij arhitekture. Naši razgledi VI, 14, 29. 7. 1957, 335–336. industrij skega oblikovanja stanovanjske opreme in s področja racionali - Ravnikar, Edvard (1966). Nova stekla Janje Lap, Sinteza 1/4, 62–64. zacije gradnje stanovanj. Ljubljana: Centralni zavod za napredek Ravnikar, Edvard, in France Ivanšek (1955). Povojna arhitektura v Jugoslaviji. gospodinjstva. Umetnost in arhitektura (ur. Aleš Vodopivec). Ljubljana: Slovenska matica, 77. Tepina, Marjan (ur.) (1957). Stan za naše prilike. Ljubljana: Stalna konferencija Rees, Jasper (2008). Obituary: Brian Asquith, The Guardian, 28. 4. 2008; gradova Jugoslavije. 170 Tomšič, Vida (1954). Iz zveznega posvetovanja o gospodinjskem šolstvu v mesta Ljubljane, Ljubljana, 13. 6. 1953 (1953b). 171 Ljubljani. Sodobno gospodinjstvo 7, 98–99. AS 1173, signatura: 03.01.–03.10.: ŠI? Tomšič, Vida (1958). Stanovanjska skupnost – oblika lastne skrbi za sebe. programska brošura Posvetovanje arhitektov Jugoslavije o Sodobno gospodinjstvo 51/3, 66. stanovanju, 1954. V&A (1997). Vase; https://collections.vam.ac.uk/item/O6141/vase­ wilson­ AS 1173, signatura: 23.01.–23.11.: william­j/. dopis Društva arhitektov Slovenije Sekretariatu ISL LRS za TURA IN VIRI Vedlin, Boris (1988). Laserji v medicini. Laserski žarki: glasilo Iskre – Centra za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve AZA PODOBNA HI elektrooptiko 8/4, avgust 1988, 6. Ljubljana, 1. 7. 1957. LITERA Vidmajer, Saša (1991). Diskretna dekoracija stekla Janje Lap: slovensko AS 1277, Kardelj Edvard ­ Krištof, 1926–1990 (fond/zbirka), 158–370. industrijsko oblikovanje. Delo 33/42, 20. 2. 1991, 16. Fotokopija članka Stališča, sklepi in priporočila za oblikovanje in ZAKAJ JE V Vodopivec, Aleš (2010). Edvard Ravnikar’s Architecture: Locally Adjusted izvajanje politike na področju družbene prehrane v Sloveniji, Modernism. Edvard Ravnikar. Architect and Teacher (ur. Aleš Vodopivec Uradni list SRS, št. 1, 13. 1. 1979. in Rok Žnidaršič). Dunaj: Springer, 30. AS 1277, Kardelj Edvard ­ Krištof, 1926–1990 (fond/zbirka), 158–367. Woodham, Jonathan M. (2009). Perspektive industrijskega oblikovanja po letu Maček, Polde. Družbena prehrana v SR Sloveniji, centralna priprava 1945 – Slovenija in Iskra v spreminjajočem se svetu. Iskra: neuvrščeno in distribucija, I. faza. Ljubljana: Združena podjetja živilske indus­ oblikovanje 1946–1990 (ur. Barbara Predan, Cvetka Požar). Ljubljana: trije, 1978. Arhitekturni muzej Ljubljana in Društvo Pekinpah, 19–39. AS 1238, šk. 492, Krka na Dolenjskem, 1957, škatla 493, Šmarje, 1957. Zupanič Slavec, Zvonka (s. a.). Pavel Lunaček (pokojni člani). Ljubljana: SAZU; AS 2153, Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1967–1991. CZNG: https://www.sazu.si/clani/pavel­lunacek. ­ Seznam nalog izdelanih od 1968 do 1978. I/A/73/286. Žakelj, Jože (1988). Mikrokirurški okulistični laser – MOL. Laserski žarki: glasilo ­ Lap, Janja (1975). Uvedba industrijskega načina preskrbe prehrane Iskre – Centra za elektrooptiko 8/4, avgust 1988, 6. v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah v ljubljanskih občinah. Žnidaršič, Rok (2004). Metoda projektiranja arhitekta Edvarda Ravnikarja: I/A/101/358. arhitektovi postopki prilagajanja spremenljivim pogojem načrtovanja. AB 34/165–166, 8–33. Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Arhiv Janje Lap (MAO AJL) Dopis št. 369.86.MM, 23. 7. 1986. Howard­Jones, R. P. Dopis iz podjetja Birds Eye Foods Limited. Arhivski viri Howard­Jones je bil v tistem času vodja sektorja za trženje na oddelku za gostinstvo, 1974. Arhiv Radia Slovenija (RASLO) Korespondenca Janje Lap s kustosom Matijo Murkom. Dopis o izboru del Spomini, pisma in potopisi, radijska oddaja o gostovanju Janje Lap na in pripravi opisov k spremljevalni razstavi BIO 11 z delovnim Univerzi v Mosulu, 1993. naslovom »BIO 1–10, Usoda oblikovanja« (IDCO). SOZD Iskra (1984). Predstavitev SOZD Iskra (fotokopija publikacije). Arhiv Republike Slovenije (AS) Ljubljana: Skupne službe SOZD Iskra. AS 1140, šk. 19/425, Zvezni izvršni svet SFRJ – Alžirija, 1984. Lap, Janja (1955). O dnevni sobi v sodobnem stanovanju, tipkopis, 10. 12. 1955. AS 1140, šk. 20/459, ZAMTES Ljubljana – Irak – Realizacija Sporazuma o Lap, Janja (verjetno 1958). Rokopis o procesu razvoja natečajnega projekta sodelovanju na področju, 1985. za stavbo okrajnega ljudskega odbora v Kranju. AS 1140, šk. 20/474, Zvezni ZAMTES – Severni Jemen – prosvetno Lap, Janja (1959). Obvestilo Janje Lap Ravnikarju o prekinitvi sodelovanja kulturno sodelovanje, 1983. pri izdelavi načrtov stanovanjske stolpnice, 12. 10. 1959. AS 1140, šk. 20/453, Zimbabve – angažiranje slovenskih strokovnjakov, Lap, Janja (1981a). Tipkopis z naslovom »danica radović, ‘borba’ beograd, 1987–1988. kulturna rubrika«. Datirano 16. 6. 1981. AS 1140, šk. šk. 20/468, ZAMTES Ljubljana – Irak. Lap, Janja (1981b). Tipkopis brez naslova. Gre za odgovor uredniku AS 1140, šk. šk. 36/707, ZAMTES Ljubljana – ILO – roster slovenskih kulturne rubrike Dela Jožetu Volfandu. Datirano 8. 9. 1981. kandidatov, 1985. Lap, Janja (s. a.)a. Ekonomske pridobitve investiranja v oblikovanje (pripis AS 1140, šk. 20/468, ZAMTES Ljubljana – Irak: Angažiranje univerzitetnih z roko: po angleškem modelu), tipkopis, s popravki; ena stran predavateljev – Janja Lap, 1989. rokopisa z zapiski in bibliografijo. AS 1140, Zavod za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje Lap, Janja (s. a.)b. Oblikovalska izhodišča, tipkopis. Socialistične republike Slovenije, 1952–1991, 451–509/20/468. Janja Lap, Janja. Predlog študijskega programa za predmet Oblikovanje v gradivu – LAP, dipl. ing. arch., kandidatka za del. mesto predavatelja na Steklo (skupaj z učnim načrtom za predmet Načrtovanje II. Univerzi v Mosulu, predmet Interier. Oblikovanje v gradivu – Steklo), Ljubljana. Po dopisih v isti mapi AS 1173, signatura: 04.01.–04.10.: sodimo, da gre za leto 1984. dopis Janje Lap Društvu arhitektov Slovenije, Ljubljana, 28. 5. 1953 Lap, Janja (s. a.)c. Rokopis s skico. (1953a); Lap, Janja (s. a.)d. Rokopis v svinčniku. dopis Društva arhitektov Slovenije Mestnemu ljudskemu odboru Lap, Janja (s. a.)e. Predmet: KULTURA BIVALNEGA OKOLJA – 172 stanovanjski del. Učni načrt predmeta je ohranjen kot tipkopis. Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Arhiv Edvarda Ravnikarja (MAO AER) 173 Predmet je bil del študijskega programa Biologija ­ Gospodinjstvo Fascikel: Stolpnica, Ravnikar, Edvard. Interni dogovor med projektantsko na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani. ŠI? skupino: prof. ing. arch. Edvardom Ravnikarjem in nižje navedenimi Lap, Janja, in Paul Whittlestone. Way to Community Catering, tipkopis. sodelavci, 15. 2. 1958. Architectural Association School of Architecture, 1974. Račun organizacijskemu biroju »Družina in gospodinjstvo«, 18. 8. 1958. Lap, Janja. Application to take a Master’s Degree by Project in the School Škatla: ER V./1. Pisma, pogodbe in listine 1946–1969, račun za študijske TURA IN VIRI of Industrial Design (Engineering). London: RCA, 1971. skice idejnega načrta upravne zgradbe Slovenija­Lesa po Lap, Janja. Določeni transportni in razdeljevalni sistemi kolektivne prehrane, AZA PODOBNA HI zahtevanih spremembah investitorja, 17. 2. 1954. LITERA tipkopis. Ljubljana: CZNG, 1972. Lap, Janja. Dopis Edvardu Ravnikarju, v katerem ga obvešča, da prekinja Osebni arhiv Amirja Muratovića (AAM) delo kot njegova sodelavka, tipkopis z lastnoročnim podpisom, ZAKAJ JE V Muratović, Amir. Edvard Ravnikar. Scenarij za dokumentarni film. 12. 10. 1959. Tipkopis, 26. 9. 2002. Dokumentarni film je bil eno leto kasneje Lap, Janja. Rokopis, verjetno 1997. predvajan pod naslovom Iskanje popolnega mesta. Televizijski Lap, Janja. Tipkopis je v osebni mapi Janje Lap v kustodiatu pripet h film o Edvardu Ravnikarju vključuje tudi posnetek Janje Lap. kopiji dveh dopisov iz Neue Sammlung, v katerih Iskro prosijo za Režija, scenarij in montaža: Amir Muratović, Televizija Slovenija, laser in podatke o izdelku in oblikovalcu. Iz tega sklepamo, da gre 9. 11. 2003. za osnutek pisma muzeju v Münchnu. Poleg tipkopisa je zraven še daljši rokopis, v katerem Janja Lap podrobneje opisuje laserski Register kulturne dediščine stimulator in delovanje raziskovalcev v CEO; 1986. EŠE 4801, Pivka – Grobnica padlih borcev NOB na Habjanovem griču, Lap, Janja. Uvedba industrijskega načina preskrbe prehrane v vzgojno-http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4801. -varstvenih zavodih in šolah v ljubljanskih občinah. Ljubljana: Zveza EŠE 5721, Ig – Spomenik padlim v NOB, http://giskd2s.situla.org/rkd/ skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, 1975. Opis.asp?Esd=5721. Lap, Janja. Yugoslav summer. Technology for survival (Events list). EŠE 5723, Gornji Ig – Grobišče padlih borcev XIV. in XVIII. divizije, London: AA School of Architecture, okoli 1974: 4. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5723. Muratović, Amir. Slovenski magazin. Prepis govora, TV­posnetek »Janja Lap«. Kamera: Andrej Lupinc, režija: Amir Muratović, Special Collections & Archives, Royal College of Art (RCA) Televizija Slovenija, 1. 2. 1998. Archer, L. Bruce Case study: designing a bed for British hospitals. Tipkopis Osnutki dopisov Janje Lap direktorjem podjetij in kolegom oblikovalcem konferenčnega predavanja za 4. generalno skupščino in kongres v steklarnah ter pogodbe o delih: ICSID na Dunaju, vidik D – Health. 23. 9. 1965. osnutek pisma komercialnemu direktorju Steklarne Rogaška Archer, L. Bruce Systematic method for designer s. Ponatis deloma Franciju Jankoviču za izdelavo poročnih kozarcev in pogodba z dopolnjenih sedmih besedil, ki so med letoma 1963 in 1964 izšla občino Celje za ta kozarca, 16. 5. 1995, v reviji Design. Zbornik je izdal londonski Svet za industrijsko osnutek pisma Slavku Marcenu – pobuda za sodelovanje pri oblikovanje leta 1964. oblikovanju kozarca za pivo, 23. 6. 1996, Osebna mapa Janje Lap (OMJL), dopisi: osnutek pisma vodilnemu v podjetju Eta Kamnik (brez imena), ­ Misha Black (22. 3. 1971), 1997, ­ Joan Catlin (22. 3. 1971), osnutka dopisov direktorju SP Trebče Franciju Zidarju za izvedbo ­ H. W. Denyer (28. 4. 1971). kozarca Mit v steklu, 22. 1. in 28. 1. 1996, pogodba z Iskro Investom za darilni kozarec za pivo, 21. 5. 1997, Tehniški muzej Slovenije (TMS) pogodba z občino Šmarje pri Jelšah za kozarec sv. Barbare, Jarh, Orest. Supersvetloba. Spremna besedila k občasni razstavi. 12. 5. 1996, 23. 11. 2016–3. 12. 2017, TMS Bistra pri Vrhniki. pogodba z občino Šmarje pri Jelšah za podstavek/servirno posodo, 12. 5. 1996. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) Ravnikar, Edvard, in Marjan Mušič. Nepodpisan tipkopis vloge za ZAL, LJU/0366 (1963–64), mapa 1963/64, Šola za oblikovanje Ljubljana, imenovanje ing. arh. Janje Lap za redno asistentko na oddelku za TE 7, PE 143. arhitekturo dekanatu FAGG, 13. 3. 1959. Rokopis na dopisnem listu z glavo »Summer research project 1974 partisan hospitals in Slovenia«, 1974. Terenski zapisi Saje, Miro. Potrdilo o vpisu v Seznam projektantov, pooblaščenih za Intervjuji in pisna korespondenca z Nikolaiem Jeffsom, sinom Janje Lap, gradbeno projektiranje, 8. 3. 1961. 4. 2. 2021, 19. 2. 2021, 25. 5. 2021, 16. 2. 2022, 13. 5. 2022, 27. 5. 2022, 26. Telekomunikacije. Tipkopis (s. a.). 9. 2022, 8. 2. 2023. Velkovrh Bukilica, Vesna. Tipkopis (s. a.). Intervju z umetnostnim zgodovinarjem Petrom Krečičem, 15. 4. 2021. Intervju z umetnostno zgodovinarko Majo Kržišnik, 17. 4. 2021. 174 Intervju z Marijo Lap Drozg, svakinjo Janje Lap, 21. 4. 2021. 175 Intervju z Nino Malovrh, oblikovalko stekla, 30. 6. 2021. ŠI? Intervju z oblikovalko Eko Vogelnik, 7. 2. 2022. Intervju z Mišo Jelnikar (Malavašič), dijakinjo Janje Lap, 15. 2. 2022. Intervju z Jožetom Ratajem, kustosom za steklo v Pokrajinskem muzeju Celje, 7. 4. 2022. Intervju z arhitektom Matijo Suhadolcem, 5. 7. 2022. AZA PODOBNA HI Intervju z Božem Vukasom in Zdenkom Vižintinom, razvojnima inženirjema Iskre Elektrooptike, 7. 7. 2022. Intervju z Vando Dittrich, vodjo kadrovske službe v Iskri Elektrooptiki ZAKAJ JE V v času službovanja Janje Lap, 3. 8. 2022. Intervju z Jašo Mrevljetom Pollakom, vnukom Janje Lap, 13. 10. 2022. Intervju s Francem Kunšičem, tehničnim direktorjem Iskre Elektrooptike, 28. 12. 2022. Intervju z Miroslavom Nagličem, direktorjem podjetja Elektronika Naglič, 3. 1. 2023. Intervju z Nežo Mrevlje, vnukinjo Janje Lap, 18. 1. 2023. Intervju z Uršo Petjo Mrevlje Lozar, vnukinjo Janje Lap, 27. 1. 2023. Intervju z Zagorko Simić, ilustratorko, 28. 1. 2023. Intervju z Brankom Mušičem, razvojnikom v Centru za elektrooptiko, zadolženim za prenos podatkov in video signalov po optičnih vlaknih (sodeloval je tudi pri razvoju optičnih vlaken), 10. 2. 2023. Intervju s fotografom Borisom Gaberščikom, 1. 3. 2023. Intervju z Neilom Parkinsonom, vodjo zbirke Special Collections & Archives na RCA, 2. 3. 2023. Pisna korespondenca s študentko Janje Lap Monico Tweddell, 18. 4. 2021 in 5. 5. 2021. Pisna korespondenca z grafičnim oblikovalcem Rankom Novakom, 30. 3. 2023. 176 JANJA LAP Naslovi bivanja 177 Rojstvo: Našteti so vsi naslovi, zabeleženi v 13. marec 1929 arhivski dokumentaciji. Kjer je bila ob (v nameščenski družini) naslovu navedena tudi letnica, je ta dodana v oklepaju. Kraj rojstva: Stara pot 3, Ljubljana Stara pot 3, Ljubljana (1929) Krst: Pod turnom (pristava ob tivolskem 17. marec 1929 gradu), Ljubljana (1935) Oče: Kocenova ulica 7, Rožna dolina, Anton Lap Ljubljana (1937–1938) (7. avgust 1894–29. januar 1971) Beethovnova 7, Ljubljana Mama: (naslov je naveden v dijaški Marija Lap, roj. Niefergall knjižici, 1945) (12. april 1895–1972) Poljanski nasip 16, Ljubljana Smrt: (1947–1953) 9. januar 2004, Ljubljana Cankarjeva cesta 18, Ljubljana (1959) Prijateljeva ulica 7, Ljubljana (1961) Ime in priimek ŽIVLJENJEPIS Gradišče 11, Ljubljana (1966) Navedene so variacije imena in priimka, ki so ohranjene v arhivski 5 Phillimore Terrace, W. 8, London dokumentaciji. 303 City Road, Sheffield 2 (1966) Janja Lap 25 Lawson Rd, Sheffield 10 (1977) Janja Marija Lap (ime v matični knjigi) / Ilirska 12 a (c/o Mrevlje), Ljubljana Janja Maria Lap (po vrnitvi iz VB se je začasno naselila pri hčerini družini, 1976) Janja Lap Polak / Janja Polak Gotska 4, Ljubljana (na dokumentu Janja Marija Vilfan / za EMŠO, 1980) Janja Marija Wilfan Cesta 27. aprila 51, Ljubljana Janja Lap Jeffs / Janja Jeffs / (1983–1986) Janja Marija Jeffs / Janja M. Jeffs / JM Lap (Jeffs) Zarnikova 9, Ljubljana (1989–2004) Vsi podatki v nadaljevanju so bili pridobljeni iz njenih življenjepisov in drugega ohranjenega arhivskega gradiva, in kjer je bilo mogoče, dodatno preverjeni v dostopnih arhivskih zbirkah in dokumentaciji organizacij. 178 Osebno Šolanje Zaposlitve in članstva v predmet Osnove oblikovanja. 179 strokovnih organizacijah 1967–1977 ŠI? 13.–15. 5. 1945 S 1935–1939 Deset let s polovičnim delovnim Udeležba v narodnoosvobodilni vojni Obiskuje zasebno šolo pri uršulinkah 1953–1957 časom predava na Oddelku za 16. 5.–10. 9. 1945 v Ljubljani (Dravska banovina, Kot neformalna asistentka dela v arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Udeležba v Jugoslovanski ljudski Kraljevina Jugoslavija). Razredna arhitekturnem studiu profesorja Poučuje predmete Risba in ŽIVLJENJEPI armadi (JLA št. 929) učiteljica v prvem razredu: Angela Edvarda Ravnikarja znotraj Oddelka oblikovanje, Raziskovanje na AZA PODOBNA HI 11. 12. 1946 Porenta. za arhitekturo Tehniške fakultete področju oblikovanja ter Interier in Poroka s Henrikom (Rikom) Pollakom 1939–1947 Univerze v Ljubljani. industrijsko oblikovanje. (16. 3. 1927–22. 3. 2012) v Ljubljani Obiskuje zasebno gimnazijo. 26. 6. 1953 1973–1975 ZAKAJ JE V 18. 3. 1947 30. 9. 1947 Včlani se v Društvo arhitektov S polovičnim delovnim časom Rojstvo hčere Darje Polak Vpiše se na Tehniško fakulteto Slovenije. kot mentorica sodeluje na AA (Delovala je kot arhitektka, pod Univerze v Ljubljani. 1956–1957 (Architectural Association School imenom Darja Mrevlje Pollak. V letih 23.–27. 2. 1948 Zaposlena je v projektivnem ateljeju of Architecture) v Londonu. Je 1965 in 1966 je študirala na oddelku Z višjim tečajnim izpitom konča gradbenega podjetja Tehnika. tudi članica združenja AA. za notranjo opremo na šoli gimnazijo. 1958–1962 Julij–oktober 1975 Hammersmith College of Art v 1947–1956 Prevzame mesto vodje projektivnega Pogodbeno raziskovalno delo za Londonu. Leta 1973 je diplomirala pri Študira na Oddelku za arhitekturo ateljeja za stanovanjsko skupnost Zvezo skupnosti otroškega varstva profesorju Marjanu Mušiču na Tehniške fakultete Univerze v pri republiškem odboru za družino in SR Slovenije ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, Ljubljani. gospodinjstvo, v državni arhitekturni Januar–september 1976 gradbeništvo in geodezijo, na 22. 5. 1956 pisarni z uradnim nazivom Projektivni S krajšim delovnikom je zaposlena Oddelku za arhitekturo. Pri prof. Edvardu Ravnikarju z oceno atelje - projektantsko podjetje za kot arhitektka in oblikovalka v Umrla 27. 6. 2008.) prav dobro (9) diplomira na Oddelku arhitekturo, urbanizem in nizke sheffieldskem arhitekturnem studiu 17. 5. 1948 za arhitekturo Tehniške fakultete gradnje, Cankarjeva 18/IV, Ljubljana. Richard Hemingway and Partners. Ločitev od Henrika Pollaka Univerze v Ljubljani (št. 213). 1958 Oktober 1976–september 1977 19. 9. 1959 Akademski naziv: inženir arhitekt. Vzporedno deluje tudi v Projektivnem Ima status samostojne umetnice na Poroka z dr. Draškom (Karlom) 27. 10. 1960 ateljeju »Stanovanjska skupnost – področju industrijskega oblikovanja. Wilfanom v Kranju Pridobi spričevalo o opravljenem splošni del«, Cojzova 5, Ljubljana, September 1977–april 1979 9. 4. 1964 strokovnem izpitu (št. Gr-18/60). (takrat naslov FAGG). Kot raziskovalka se zaposli na Ločitev od dr. Draška Wilfana v Naziv: nižji gradbeni inženir. 1959 Inštitutu za sociologijo in filozofijo Kranju 8. 3. 1961 Nepodpisan predlog za imenovanje pri Univerzi Edvarda Kardelja v 16. 8. 1966 Pod št. 06-P-712/61 jo vpišejo v »ing. arh. Janje Lap za rednega Ljubljani. Poroka z Robinom Mortonom Imenik pooblaščenih arhitektov – asistenta za predmet Javne zgradbe 1979–1982 Jeffsom (1933–1986) v Londonu seznam projektantov, pooblaščenih na Oddelku za arhitekturo, FAGG«. Kot industrijska oblikovalka se zaposli 1968 za gradbeno projektiranje. Potrdilo o Predlog je podal prof. ing. arh. v podjetju Iskra Commerce, TOZD Rojstvo sina Nikolaia Davida Jeffsa vpisu ji izda Izvršni svet za Edvard Ravnikar. Marketing. (Diplomiral in doktoriral je na urbanizem, stanovanjsko izgradnjo 19. 4. 1960 18. 2. 1981 Univerzi v Essexu (Colchester). in komunalne zadeve. Včlani se v Društvo oblikovalcev Na FAGG vloži vlogo za pridobitev Od leta 2001 honorarno predava 1971–1973 Slovenije. naziva izredne profesorice za na Filozofski fakulteti Univerze v Podiplomski študij na RCA, London. 1962–1964 področje/predmet Oblikovanje Ljubljani, od leta 2011 pa je zaposlen Vpiše Master’s Degree by Project. Poučuje industrijsko oblikovanje na industrijskih izdelkov. na Fakulteti za humanistične študije Mentor: prof. dr. Bruce Archer. Šoli za umetno obrt Ljubljana. 1982–1989 Univerze na Primorskem.) 6. 7. 1973 1964–1966 Iz Iskre Commercea se prezaposli 8. 6. 1978 Na RCA magistrira iz industrijskega Kot raziskovalka s štipendijo v Iskrin Center za elektrooptiko. Ločitev od Robina Mortona Jeffsa oblikovanja. Naziv: MA RCA. Britanskega sveta (British Council) 2. 8. 1985 1. 6. 1989 10. 7. 1985 aktivno deluje na RCA (Royal College Zaradi dopusta se z zamudo Upokojitev Nostrifikacija diplome podiplomskega of Art) v Londonu. prijavi na razpis za mesto docenta študija, izdana na Univerzi v Zagrebu. 1966 za načrtovanje na Akademiji za Akademski naziv: magister uporabnih Kot predavateljica se s polovičnim likovno umetnost (ALU) Univerze umetnosti. delovnim časom zaposli na v Ljubljani. Sheffieldski šoli za umetnost (The 30. 1. 1986 Sheffield College of Art; kasneje Na ALU vloži vlogo za pridobitev Faculty of Art and Design). Poučuje naziva izredne profesorice za 180 področje/predmet Načrtovanje – 181 unikatno oblikovanje: Steklo. ŠI? 5. 6. 1987 Vloži vlogo za priznanje umetniških del (slednje je pogoj za pridobitev habilitacijskega naziva). V komisiji so prof. Jože Brumen, prof. Andrej AZA PODOBNA HI Jemec in prof. Sergej Pavlin. 15. 1. 1988 Ponovno vloži vlogo za izvolitev v ZAKAJ JE V naziv izredne profesorice za predmet Načrtovanje – unikatno oblikovanje: Steklo. 13. 3. 1989 Pridobi priznanje umetniških del. 1989 Sodeluje pri programu britanske Odprte univerze za Ljubljano (Open University, Milton Keynes, VB) in deluje kot akademska svetovalka za Slovenijo. 20. 4. 1990 Njeni vlogi za izvolitev v naziv docentke za predmet Načrtovanje – unikatno oblikovanje: Steklo je ugodeno. 1989–1990 Kot gostujoča predavateljica v okviru sporazuma z neuvrščenimi državami predava na Univerzi v Mosulu v Iraku. 1990–2003 Kot pogodbena zunanja sodelavka predava na študijskem programu Biologija–Gospodinjstvo na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani. Poučuje predmet Kultura bivalnega okolja – stanovanjski del. 182 Objavljena besedila 183 1956 Janja Lap, Domača uporabna keramika in porcelan. Sodobno gospodinjstvo 3/36, 199–201. 1958 Janja Lap, Nekaj o programu soseske. Naši razgledi 18, 4. 10. 1958, 465–466. 1960 Janja Lap, Natečaj za kombinirano otroško ustanovo Angelce Ocepkove v Ljubljani. Arhitekt 4, 25–26. 1960 Majda Dobravec, Grega Košak, Janez Lajovic, Janja Lap, Braco in Seta Mušič, Fanika Pogačar, Marija Vovk, 12. Triennale Milano. Arhitekt 6, 92–94 (Janja Lap – 94). 1973 Janja Lap, Predlogi jedilnih posod za potrebe šolske in predšolske kuhinje. Otroško varstvo 2, 18–23. 1974 Janja Lap, Yugoslav summer. Technology for survival (Events list). London: AA School of Architecture, 4. 1976 Janja Lap, Skopje after the earthquake. AARP 9, 82–86. 1977 Janja Lap, Disaster housing in Yugoslavia. Disasters: The International Journal of Disaster Studies and Practice 1/1, 61. 1977 Janja Lap, Potrebe za podrobnejšo proučitev določenih vprašanj s področja stanovanjske problematike. V: Mišo Jezernik in sodelavci Franc Bučar, Andrej Caserman, Miša Grčar, Janja Lap, Nevenka Sadar, Stane Saksida, Janez Šmidovnik, Samoupravni sistem v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. 1978 Janja Lap, O študiju oblikovanja: Kako deluje londonska pedagoška institucija RCA – Royal College of Art. Gospodarski vestnik IZBRANA BIBLIOGRAFIJA XXVII/12, 30. 3. 1978, 78–81. 1978 Janja Lap, Bauhaus – da ali ne. Gospodarski vestnik XXVII/14, 13. 4. 1978, 80–81. 1978 Janja Lap, Izobraževanje oblikovalcev. Gospodarski vestnik XXVII/16–17, 27. 4. 1978, 80–81. 1978 Janja Lap, Začasno bivanje – začasna urbanizacija. Naši razgledi 17, 15. 9. 1978, 486. 1979 Janja Lap, Kje je zdaj arhitekturno mesto z njegovimi vizijami? Delo – Sobotna priloga 103, 5. 5. 1979, 23. 1979 Družbeno-socialne možnosti gradnje. Samostojna študijska naloga na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. 1980 Janja Lap, Objekti društvene ishrane – Polazne osnove za rešenje dizajn problema. Industrijsko oblikovanje 11/57–58, 37–39. 1980 Janja Lap, Začasno bivanje in urbanizacija. V: Planiranje začasnega bivanja – kriteriji ljudske obrambe in družbene samozaščite v družbenih/ prostorskih planih občin: 1. faza, prostorsko-urbanistični vidik (ur. Nevenka Sterlekar). Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije, 1–4. 1981 Janja Lap, Industrijsko oblikovanje in vprašanje ustvarjalnosti. Gospodarski vestnik XXX/15, 17. 4. 1981, 13. 1981 Pripravil Marijan Zlobec, odgovarjali Janja Lap et al. (Vladimir Pezdirc, Jernej Repovš, Niko Kralj, Matija Murko, Maja Kržišnik, Ivo Bunič, Saša Mächtig, Davorin Savnik, Alojz Marcen), Na tuji trg lahko prodremo samo z lično oblikovanimi izdelki, ne pa s posnemanjem tujih zgledov – anketa Dela: Problematika in položaj slovenskega industrijskega oblikovanja. Delo – Sobotna priloga 229, 3. 10. 1981, 28. 184 1983 Janja Lap, Steklo – nekdaj in danes. Moj mali svet 15/12, 4–5. 1981 Janja Lap, Borba – kulturna rubrika. Dve strani odgovorov 185 1984 Janja Lap, Načrtovanje II – Unikatno oblikovanje – Steklo. V: (ohranjenih kot tipkopis) na temo industrijskega oblikovanja, ŠI? Vzgojno izobraževalni program – oblikovanje, Ljubljana: ALU, jugoslovanskega oblikovanja in dela v Iskri. Njeni odgovori so bili Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 146–149. kasneje objavljeni v besedilu Danice Radović in Spomenke Jelić 1984 Janja Lap, Sporočilo velikega moža. Laserski žarki 3/1, 4. Pouka stiže iz Iskre, Borba, 26. 6. 1981. OGRAFIJA 1986 Janja Lap, Bogata obrtniška dediščina. V: Marijan Zlobec, Uspehi 1981 Janja Lap, tipkopis brez naslova, datiran z 8. septembrom 1981. Gre naših izdelkov v svetu so predvsem rezultat prizadevanj posaza odgovor uredniku kulturne rubrike Dela Jožetu Volfandu, ki jo AZA PODOBNA HI meznikov v redkih DO, Delo – Sobotna priloga 226, 27. 9. 1986, 28. v dopisu z 20. avgusta 1981 sprašuje po prispevku in razmišljanju 1990 Janja Lap, Univerza brez študentskega doma: sodobne možnosti o problematiki in položaju slovenskega in jugoslovanskega induučenja na daljavo. Delo 255, 31. 10. 1990, 5. strijskega oblikovanja. Janja Lap med drugim načne problematiko IZBRANA BIBLI ZAKAJ JE V 1994 Janja Lap, Plemiči stekla na gradu Podsreda. Janja Lap / Die Adelige pomanjkanja izvirnosti v industrijskem oblikovanju. Piše tudi o der Glaskunst in der Burg Podsreda. Janja Lap. Trebče: Spominski pomenu trženja za oblikovanje, o inovacijah, Iskri, pa tudi o orgapark. nizaciji industrijskega oblikovanja v Iskri in o njenih slabostih. 1994 Stojan Česnik, Janja Lap et al., Svež veter, ki lahko prepiha tudi Izšlo v Delu ( Sobotna priloga, 3. 10. 1981) – gl. Objavljena besedila. naš univerzitetni prostor: Odprta univerza – študij na daljavo s. a. Janja Lap, Oblikovalska izhodišča. Tipkopis na sedmih straneh, pridobiva pomen, Delo 283, 7. 12. 1994, 6. verjetno z začetka osemdesetih (v besedilu navaja, da že tri leta 1995 Pisma bralcev Oskarja Kogoja in Janje Lap. Delo, 16. 9. 1995, 41–42; sodeluje z Iskro Elektrooptiko). Oblikovalska izhodišča predstavi 23. 9. 1995, 43; 30. 9. 1995, 41. skozi tri sklope: 1) oblikovanje optičnih laserskih instrumentov; 1998 Janja Lap, Ob jubileju tudi naprej. Les 9, september 1998, 269–270. 2) oblikovanje stekla; 3) sistemi družbene prehrane in oblikovanje jedilnih posod s pladnjem za bolnice, šole in obrate družbene prehrane. Neobjavljena besedila, predavanja s. a. Janja Lap, Ekonomske pridobitve investiranja v oblikovanje (pripis z roko: po angleškem modelu). Tipkopis z ročnimi popravki 1971 Janja Lap, Nekaj misli o prostoru in bivanju. Predavanje v dvorani (zadnja stran je rokopis z zapiski in bibliografijo), verjetno iz Slovenske matice, Ljubljana, 20. 9. 1971. druge polovice osemdesetih, saj se v besedilu sklicuje na angleško 1973 Janja Lap, Talk on Yugoslavia. Predavanje na Architectural raziskavo iz let 1982–1986, ki oprijemljivo dokazuje hitro povrni­ Association School of Architecture (AA School), London, 8. 10. tev investicij v oblikovanje. 1973. Ohranjena sta krajši tipkopis na dveh straneh in daljši s. a. Janja Lap, popis del ob odkupu njenega stekla s strani Narodnega rokopis na enajstih straneh. V rokopisu s politične situacije muzeja Slovenije. Rokopis, verjetno iz leta 1997. Mestoma je preide na refleksijo s področja arhitekture. tehničnim podatkom o izdelku dodan še kratek opis zasnove. 1974 Janja Lap, A community of Solution. Rokopis s skico. Popisani so naslednji stekleni izdelki: Spomin – kelih sv. Barbare, 1975 Janja Lap, Balliol College: Report on the interior design of the lecture Optima, Flora, Vivat 1, Vetrolovka, Champagne, Mit v steklu, hall. Tipkopis na treh straneh vsebuje predloge, kako izboljšati Kozarec za pivo, Konstrukta 1–4, Kvadrat in Plamen. interier predavalnice. Poseben poudarek je namenjen stropu in s. a. Janja Lap, spomini na sodelovanje z Ravnikarjem pri natečajnem barvam v prostoru. projektu za stavbo OLO Kranj in na prejem 1. nagrade. Rokopis, s. a. Zapiski za predavanje o steklu, najverjetneje ob diasih. Ohranjen ena stran. je rokopis na devetih straneh. Tema predavanja: zgodovina stekla, s. a. Janja Lap, tipkopis brez naslova, ena stran (manjkajo strani pred tuje reference in njeno delo. Seznam referenčnih del, ki jih navaja, zaključkom). V besedilu piše o prehitrem sprejemanju tujih idej se konča v začetku sedemdesetih let. iz centrov moči in o potencialu morebitne ustanovitve centra za s. a. Tipkopis Pomen simbolov, skupaj z originali simbolov na pavs oblikovanje. papirju. Ime Janje Lap na tipkopisu ni nikjer zapisano. Morda bi lahko šlo za odlomek iz samostojne študije Družbeno-socialne možnosti gradnje (Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Objavljeni članki o njenem delu Edvarda Kardelja v Ljubljani, 1979). s. a. Zapiski za pripravo učnega načrta Načrtovanje II – Unikatno 1958 Porodica i domaćinstvo 1958: Stanbena zajednica. Progres III, 4–5, oblikovanje (za ALU). Rokopis, verjetno s konca sedemdesetih ali tematska številka. z začetka osemdesetih, štiri strani. 1961 Niko Kralj, Janez Mesesnel, Bogdan Pogačnik, Branko Rudolf, Ivo 1980 Janja Lap, Srečanje s Titom. Ohranjeni tipkopis obsega pet strani, Spinčič, Razstava DLUUUS 1961. Arhitekt 2, 26–29. na zadnji strani so podpisi k slikam. V besedilu opiše predstavitev 1964 s. n., 1. Bienale industrijskega oblikovanja. Delo, 20. 10. 1964. stanovanjske soseske na mednarodni razstavi Porodica i domaćin-1964 s. n., Da Londra in vetro. Domus 434, 42. stvo 1958. Priložene so fotokopije objavljenih člankov na temo 1966 B. M. [Vladimir Braco Mušič], Trije prikazi naše arhitekture: razstave, skupaj z diagrami, na katere se Janja Lap v besedilu Tronchetto v DBZ, Lapova v Domusu, Center Skopja v AD. Naši sklicuje. razgledi 2, 29. 1. 1966, 40. 186 1966 Edvard Ravnikar, Nova stekla Janje Lap. Sinteza 4, 62–64. Vrhunska razstava evropskega uporabnega stekla. Novi tednik - 187 1966 s. n., Idee, appunti, divagazioni. Domus, januar 1966, 42. NT & RC, 30. 5. 1996, 18. ŠI? 1969 s. n., AB 68/69, 566. 1996 Drago Medved, Uporabno steklo od Skandinavije do Sredozemlja – 1969 s. n., Oblikovanje porcelanske in steklene posode. Naš dom 3, 22–23. s Slovenijo vmes. Delo 186, 13. 8. 1996, 15. 1970 Oblikovanje v Jugoslaviji / The Design in Yugoslavia. Savez likovnih 1996 Ana Turk, Prva razstava uporabnega stekla v Evropi: Stekleno OGRAFIJA umetnika primenjenih umetnosti Jugoslavije, Beograd 1970, s. p. žvenketanje. Ona – ženska priloga Slovenskih novic, 1. 7. 1996, 16. (Janja Lap: št. 76 – strani niso označene). 1996 s. n., Evropsko uporabno steklo. MM, 29. AZA PODOBNA HI 1980 Andrea Branzi, Denis Santachiara, Idee, appunti, divagazioni / 1996 Smilja Štravs, Evropsko uporabno steklo. Delo 211, 12. 9. 1996, 26–27. Ideas, notes, digressions. Domus ­ Numero speciale Mobili ‘81, 1996 M. E., Replika srednjeveškega keliha sv. Barbare. Primorski dnevnik 6–48 (Janja Lap – str. 43). 269, 8. 12. 1996, 27. IZBRANA BIBLI ZAKAJ JE V 1980 Janez Zadnikar, Sodobniki – Janja Lap, oblikovalka. Teleks 41, 1997 Mateja Kos, Nove pridobitve: Zbirka stekla oblikovalke Janje Lap. 10. 10. 1990, 12. Argo 1, 1997, 38–40. 1980 Janez Zadnikar, Pogovor z oblikovalko: Janja Lap. Iskra 42, 1998 Richard Sapper (ur.), The International Design Yearbook. London: 8. 11. 1980, 4. Laurence King Publishing, 129, 199 in 226. 1981 Mara Ovsenik, Bio­nagrada tudi naši oblikovalki. Iskra 19, 1998 Petra Binkova, Janja Lap: refleksija v steklu. Glamur Slovenija 24, 9. 5. 1981, 5. 34 in 38. 1981 Mara Ovsenik, Oblikovanje iz lastnih korenin. Iskra 21, 23. 5. 1981, 5. 1998 J. Š. A., Oblikovan kelih sv. Barbare. Delo 125, 2. 6. 1998, 7. 1981 Danica Radović in Spomenka Jelić, Pouka stiže iz Iskre. Borba, 1998 Drago Medved, Polno življenje gradu Podsreda, Naša žena 3 – 26. 6. 1981. Dediščina, marec 1998, 7. 1983 s. n., Ilustracija paketa za dan borca – dan Iskre. Iskra 26, 2000 Eva Senčar, Steklo kot material nasprotij v različnih atmosferah. 18. 6. 1983, 1. Delo 246, 21. 10. 2000, 7. 1984 Božana Rublek, Dizajn je prirodna sila. Danas 139, 16. 10. 1984, 2000 E. S., Kristalni kozarec mesta Radovljice. Deželne novice, glasilo 49–51. občine Radovljica, september/oktober 2000, 1. 1987 s. n., Vrhunski izdelek – v muzej. Delo 46, 25. 2. 1987, 14. 2000 Eva Senčar, Galerija Šivčeva hiša: Prosojnost časa v steklu. Deželne 1989 The Design Solution. London: Design Council. novice, glasilo občine Radovljica, september/oktober 2000, 3. 1991 Saša Vidmajer, Diskretna dekoracija v steklu Janje Lap. Delo 42, 2004 Natalija Žalec, V spomin Janji Lap, Novičke, Andragoški center 20. 2. 1991, 16. Republike Slovenije, februar 2004, https://arhiv.acs.si/novicke/ 1994 Peter Ogrin, Janja Lap. Slovenec 254, 3. 11. 1994, 12. 2004/novicke_2004­02.pdf. 1994 Mateja Kos, Glass. Ars Vivendi 21–22, 67–75 (Janja Lap – str. 71). 2004 Maja Kržišnik, Do konca zaljubljena v steklo: Janja Lap, 1929–2004, 1994 Obrazi uporabnega sveta – Janja Lap. Slovenec, 13. 11. 1994, 12. nekrolog. Delo 60, 12. 3. 2004, 11. 1995 Drago Medved, Glažute na Kozjanskem: Na gradu Podsreda nova 2020 Maja Kržišnik, Janja Lap: Ljubljana, 1929–2004. V: Benko, Andreja, zbirka in razstava Janje Lap. Novi Tednik - NT & RC 37, 15. 9. 1994, 12. et al., V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in 1995 Brane Piano, Predstavili so tri vrste celjskih »mestnih« kozarcev. oblikovanja / To the fore: female pioneers in Slovenian architecture, Republika, 10. 4. 1995. civil engineering and design. Založba ZRC, Ljubljana 2020, 120–125. 1995 Peter Kavalar, Nova veljava knežje tradicije. Dnevnik 100, 12. 4. 2021 Barbara Predan, Spregledano in neuvrščeno. Prispevek na znan1995, str. 7. stveni konferenci Prečenja v teoriji, Koper, 28. 9. 2021. 1995 mp, Zametki niza celjskih spominkov. Večer, 13. 4. 1995. 2022 Barbara Predan, Špela Šubic, Opifex artis vitrae. Prispevek na 1995 Ivana Stamejčič, Podoba Celja na ogled. Novi tednik - NT & RC 15, znanstveni konferenci Po stekleni poti / Along the Glass Trail, 13. 4. 1995, 2. Koper, 6.–7. 10. 2022. 1995 Drago Medved, Živahno pod grajsko streho. Delo 164, 18. 7. 1995, 8. 2022 Barbara Predan, Špela Šubic, The Pioneering Research Practices 1995 J. Š. A., V Trstu nagradili slovensko arhitektko Tanjo Lažetić. Delo of Designer Janja Lap. 6th Socratic lectures, 138–146, https://www. 275, 28. 11. 1995, 8. V notici je kot razstavljavka omenjena tudi dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC­YGKRLACQ/2c29711e­c653­ Janja Lap. 423a­8a55­c459563a63d5/PDF. 1995 Grega Košak, Trieste Contemporanea. Delo 275, 28. 11. 1995, 12. 1995 Erika Repovž, Steklo kot mit in umetnost, intervju. Novi Tednik - NT & RC 33, 17. 8. 1995, 9. Razstave, natečaji in uvrstitve v zbirke 1996 Miloš Ekar, Kozjansko se vse bolj zaveda svojih pradavnih korenin: Pregledna razstava evropskega in slovenskega uporabnega stekla 1953 Natečaj za stanovanjsko stavbo MLO Ljubljana. bo dala prizadevanjem ljudi na gradu Podsreda oziroma v Kozjan1954 Natečaj za višjo gimnazijo v Mostarju, Bosna in Hercegovina skem parku novih moči. Republika 147, 2. 6. 1996, 16. (sodelovanje z Edvardom Ravnikarjem). 1996 Miloš Ekar, Različne poti do oblik, serija slovenske industrijske 1955 Natečaj za upravno zgradbo OLO Kranj, Kranj (sodelovanje z oblikovalke. Republika 108, 21. 4. 1996, 13. Edvardom Ravnikarjem). 1996 Drago Medved, Podsreda bo domicil slovenskega steklarstva: 1956 I. razstava uporabne umetnosti Jugoslavije, Ljubljana. 188 1956 Razstava DLOS, Maribor. 1984 Razstava in katalog BIO 10, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, 189 1956 Razstava in katalog Stanovanje za naše razmere, Ljubljana, Ljubljana, 8.–26. 10. 1984. ŠI? lokaciji: Palača Gradis (poučno­propagandni del), Gospodarsko 1984 Razstava in zloženka Unikatno oblikovanje članov Društva razstavišče (komercialni del), 26. 5.–3. 6. 1956 (razstava in oblikovalcev Slovenije, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, posvet). Ljubljana, 5.–18. 11. 1984. OGRAFIJA 1957 Sodelovanje na natečaju za X. Triennale di Milano. 1984 Udeležba na mednarodni delavnici Fair of the Future ter na 1957 Natečaj za dokončno zgraditev študentskega naselja, Ljubljana simpoziju in razstavi ICSID Interdesign, Furuvik, Švedska. AZA PODOBNA HI (sodelovanje z Edvardom Ravnikarjem). 1985 Razstava Optične komunikacije, Ljubljana. 1958 II. mednarodna razstava Porodica in domaćinstvo, Zagreb. Na 1986 Razstava in katalog BIO 11, Cankarjev dom, Ljubljana, 3.–14. 10. 1988. IZBRANA BIBLI razstavi je prejela častno priznanje. 1986 Razstava BIO 1–10: usoda oblikovanja, IDCO, Ljubljana. ZAKAJ JE V 1961 IV. razstava in katalog DLUUUS, Moderna galerija, Ljubljana, 28. 1986 Sodobna elektronika ‘86, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana. 2.–15. 3. 1961. 1987 Uvrstitev v zbirko državnega muzeja industrijskega oblikovanja 1961 Natečaj za Potrošniški center na Prulah, Ljubljana. Neue Sammlung, München, Nemčija. 1961 Mednarodna razstava industrijskega oblikovanja, Benetke, Italija, 1988 Razstava in katalog BIO 12, Cankarjev dom, Ljubljana, 3.–14. 10. 1988. 14.–17. 9. 1961. 1988 Spremljevalne prireditve BIO 12 (DOS in Mestni muzej Ljubljana). 1962 Razstava industrijskega oblikovanja, Besançon, Francija. Janja Lap z Metko Vrhunc in Žaretom Ognjenovičem vodi pogovor 1962 Razstava industrijskega oblikovanja, Maribor in Slovenj Gradec. strokovnjakov o oblikovanju stekla, usnja in nakita. 1962 Jugoslovanska razstava fotoreprodukcij oblikovanja industrijskih 1989 Razstava in katalog At the Crossroads, 17. ICSID ’91, Nagoja, izdelkov, Umetnostni paviljon Slovenj Gradec. Japonska. 1962 Pogrnjena miza 62, Ljubljana, 22.–29. 12. 1962. 1990 Razstava in katalog DOS – Sekcija za industrijsko oblikovanje, 1963 Razstava ICSID, Pavillion de Marsan, Pariz, Francija. Ljubljana. 1963 Simpozij likovne umetnosti: Integration in Art, Beograd. 1990 Razstava Kompas Art 90, Ljubljana. 1963 Drobne stvari uporabne grafike, Ljubljana. 1992 Razstava in katalog BIO 13, Jakopičeva galerija, Ljubljana, 17. 5.–14. 1963 II. natečaj likovnih osnutkov za Turistični lepak Ljubljana 1964, 6. 1992. Magistrat, Ljubljana, 1963. 1992 Razstava in katalog 40 let DOS, Ljubljanski grad, 18. 5.–18. 6. 1992. 1963 Razstava in katalog Integracija likovnih umetnosti (spremljevalna 1993 Razstava Round Table, Bratislava, Slovaška. dokumentarna razstava v okviru istoimenskega simpozija), 1994 Samostojna razstava in katalog Plemiči stekla z gradu Podsreda, Beograd, Izložbeni paviljon, 23. 9.–1. 10. 1963. grad Podsreda, 9. 9.–15. 11. 1994. 1964 Zvezna razstava uporabne umetnosti, Ljubljana. 1994 Razstava in katalog BIO 14, Jakopičeva galerija, Ljubljana, 10. 1964 Razstava in katalog BIO 1, Moderna galerija, Ljubljana, 1. 10.–20. 10.–11. 11. 1994. 11. 1964. 1995 Razstava Trieste Contemporanea – Dialogi z umetnostjo cen1965 Razstava stekla Janje Lap, Royal College of Art, London, Velika tralne in vzhodne Evrope, Galleria Studio Tommaseo, Trst, Italija, Britanija. 19. 10.–30. 11. 1995. 1966 Razstava stekla Janje Lap, Royal College of Art, London, Velika 1996 Mednarodna razstava in katalog Evropsko uporabno steklo, grad Britanija. Podsreda, 31. 5.–15. 10. 1996. 1966 Razstava v okviru kongresa ICOGRADA (v času BIO 2), 10. 6.–18. 1997 S steklenimi izdelki uvrščena v zbirko Narodnega muzeja Sloveni9. 1966. je v Ljubljani. 1966 Royal College of Art, London, Velika Britanija. 1998 Razstava in katalog BIO 16, Ljubljanski grad, 5. 10.–8. 11. 1998. 1972 Razstava DLOS – Design ‘72, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana. 1999–2000 Sodelovanje v projektu Decorative Arts Workshops in Europe, 1979 Razstava in katalog Slovenska likovna umetnost 1945–1978, Svet Evrope, Strasbourg, Francija. Moderna galerija, Ljubljana, 22. 3.–6. 5. 1979. 2000 Samostojna razstava in katalog Prosojnosti časa, Galerija Šivčeva 1979 Razstava in katalog BIO 8, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, hiša, Radovljica, 28. 9.–29. 10. 2000. Ljubljana, 4.–28. 10. 1979. 2001 Razstava Dida: Delova nagrada za oblikovanje, Narodna galerija, 1980 Design Iskra, Pulj in Ljubljana. Ljubljana, 6.–9. 12. 2001. 1981 Razstava in katalog 30 let DOS: razstava industrijskega oblikovanja 2002 Razstava in katalog BIO 18, Poslovno­trgovski center Evropa, članov Društva oblikovalcev Slovenije, Likovno razstavišče Rihard Ljubljana, 1.–30. 10. 2002. Jakopič, Ljubljana, 24. 6.–10. 7. 1981. 2002 Razstava in katalog Ujeta prosojnost: 55 let Steklarske šole 1981 Razstava in katalog BIO 9, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Rogaška Slatina, Pokrajinski muzej Celje, 1. 10. 2002–31. 1. 2003. Ljubljana, 24. 4.–17. 5. 1981. 2002 Razstava Fragile! Quinto concorso internazionale di design, 1981 Razstava in publikacija (brez slik) Inovacije za stabilizacijo, Museo Civico Revoltella, Trst, Italija, 11. 12. 2002–11. 1. 2003. Ljubljana. 2003 Razstava in katalog Ujeta prosojnost: 55 let Steklarske šole 1981 Razstava Iskra na bienalih industrijskega oblikovanja, stolpnica Rogaška Slatina, Jakopičeva galerija, Ljubljana, 21. 10.–23. 11. 2003. Iskra, Ljubljana. 2009 Razstava in katalog Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990, 190 Arhitekturni muzej – grad Fužine, Ljubljana, 12. 11. 2009–16. 3. 191 2010. ŠI? 2009 Razstava in katalog Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990: Muzej istorije Jugoslavije – Muzej 25. maj, Beograd, Srbija, 24. 4.–23. 6. 2013. 2017 Razstava in zloženka V ospredje II: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, galerija DESSA, Ljubljana, 6. 3.–20. 4. AZA PODOBNA HI 2017. 2017 Razstava in katalog Umetnost za vsak dan: slovensko modernistično steklo, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 8. 3.–1. 10. ZAKAJ JE V 2017. 2019 Razstava in zloženka V ospredje II: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, Hiša arhitekture Maribor, 8. 3.–8. 4. 2019. 2022 Razstava Kroženje in Satje, svetili Janje Lap, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 13. 10. 2022–17. 1. 2023. 2023 Razstava in monografija Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana, 15. 6.–5. 11. 2023. 192 A Aldahen, Huda A. 45 Dobravec - Gusja, Majda 6, 193 Alexander, Christopher 88–89 40–41, 138, 149 Archer, L. Bruce 16, 34, 46, Dunaway, Faye 25 82–88, 99 Arnautović, Ilija 145 Đ Đilas, Milovan 33 Arrigler, Dragan 71–72, 75–76 Asquith, Brian 41, 43 E Eco, Umberto 46 Eisenstadt, Shmuel Noah 21 B Badiou, Alain 8, 24 Emeršič, Vlado 123 Badjura, Rotija 153 Bajželj, Lenka 53 F Franck, Kaj 53, 62 Bakarić, Vladimir 26 Frigeri, Flavia 21 Baraga - Moškon, Živa 53 Fry, Tony 110 Barnett, Richard David 43 Fürst, Danilo 145 Berglund, Erik 41 Birdseye, Clarence 91 G Gnamuš, Marijan 149 Birnbaum, Antonia 163 Goodden, Robert 34, 46, 52, 61, 87 Black, Misha 34, 46, 82–84, Göstl, Pavel 143, 145 87–88 Grasselli, Katarina 6 Blejec, Tone 149 Gray Prokofiev, Camilla 71 Bojc Bidovec, Franja 43 Grčar, Miša 103 Boulding, Kenneth E. 95 Gristwood, Simone 87–88 Boulogner, C. G. 41 Gropius, Walter 89 Boyd Davis, Stephen 84, 87–88 Guggenheim, Peggy 33, 46 Božiček, Jože 54 Guilbaut, Serge 21 Braungart, Michael 95 Gvardjančič, Božidar Janez 123 IMENSKO KAZALO Broz - Tito, Josip 26, 151 Broz, Jovanka 26 H Hadid, Zaha 46 Bučar, Franc 103 Handberg, Kristian 21 Hanchet, Lesley 35 C Cacak, Franc 145 Harney, Elizabeth 22 Carroll, Lewis 13 Herman, Samuel J. 67 Caserman, Andrej 103 Hilberseimer, Ludwig 89 Catlin, Joan 82–83 Hockney, David 33, 46 Cesar, Ciril 86 Holjevac, Većeslav 26 Chance, Robert Lucas 52 Holobar, Anton 94 Chance, William 52 Hopea, Saara 51, 53 Chlenova, Masha 24 Howard-Jones, R. P. 91, 103 Clark, Timothy James 21 Humek, Ljubo 143 Clarke, Alison J. 110 Hunt, Jamer 108 Criado Perez, Caroline 159 Critchlow, Keith 46 I Intihar, Jelka 51, 52, 57 Ivanšek, France 30, 40–42, 53, Č Černič, Drago 147 60, 86–87, 138, 140, 145 Čižek, Franjo 149 Ivanšek, Marta 6, 30, 40–42, 53, 60, 86, 138 D DaCosta Kaufmann, Thomas 22 David, Sylvette 33 J Jackson, Lesley 52 de Garcias, Betty 62 Jan, Boštjan 149 Denyer, H. W. 82–83 Jarh, Bor 126 Deu, Meta 123 Jarh, Orest 119–120, 132 Didek, Zoran 133 Jeffs, Nikolai David 6, 14, 16, 27, Dittrich, Vanda 115, 133 30, 33, 43, 45–46, 53, 55, 78 194 Jeffs, Robin Morton 30, 43, 62 Mikuž, Bogdan 149 Saksida, Stane 103 W Whittlestone, Paul 81, 94, 103 195 Jelnikar (Malavašič), Miša 16, Minařik, Franc 53, 71, 76 Sandberg, Gösta 41 Wichmann, Hans 129 32–33 Moore, Henry 46 Sapper, Richard 72 Wilfan, Draško (Karel) 30 O ŠI? Jencks, Charles 46 Moškon, Milena 54 Sarpaneva, Timo 53, 64 Wilson, William J. 61 Jernejec, Mitja 25 Mrevlje - Pollak, Jaša 16, 45 Savnik, Davorin 112 Wirkkala, Tapio 53, 64 O KAZAL Jezernik, Mišo 103 Mrevlje Lozar, Urša Petja 16, 23, Schmoller, Monica 35 Joubert, Ora 43 26, 28, 44, 47 Sedej, Vladimir 149 Z Zidar, Franci 54–55 IMENSK AZA PODOBNA HI Jugovec, Marija 123 Mrevlje Natlačen, Dan David 45 Sekavčnik, Vlado 149 Zupančič, Bogo 7, 30 Jugovec, Oton 7 Mrevlje Pollak (Polak), Darja 6, 16, Selassie, Haile 41 45, 22–23, 28–29, 33–34, 45–46 Senčar, Eva 33, 51, 60–61, 72, 76 Ž Žakelj, Jože 132 K Kališnik, Janez 40, 52, 59, 148 Mrevlje, Neža 16, 45–46 Serša, Roman 149 ZAKAJ JE V Kališnik, Zlata 52 Muratović, Amir 25, 28 Sever, Savin 7, 46 Kardelj, Pepca 26 Murko, Matija 51, 122 Simčič, Branko 145 Klemenčič, Tone 143 Mušič, Branko 117, 122 Simić, Zagorka 37, 41, 55, 70, Kočevar, Iztok 115–116, 120 Mušič, Marjan 31–32, 139–140 73–74 Kočica, Dana 54 Mušič, Vladimir 7, 59, 145 Simon, Herbert 88 Kočica, Ljubica 54 Mušič, Vladimir Braco 58 Smerdelj, Janez 32, 94 Kogoj, Oskar 32 Smith, Bernard 21 Košak, Grega 7 N Naglič, Miroslav 128 Smith, Giulia 21 Kralj, Niko 53, 112, 143, 148 Nochlin, Linda 21 Smith, Terry 21–22 Krečič, Peter 12 Novak, Matija 55 Stanford Friedman, Susan 21–22 Kregar, Marjeta 147 Novak, Ranko 45–46 Sterlekar, Nevenka 103 Kristl, Stanko 7, 145, 152 Stock, James R. 95 Krulc, Juta 45 O Ogrin, Peter 56, 60, 70 Strle, Urška 22 Kržišnik, Tomaž 45 Ožbolt, Alen 10 Suhadolc, Matija 123 Kunej, Bojan 77 Kunšič, Franc 127 P Pajnič, Dana 6 Š Šantel, Dušana 6 Kurlansky, Mark 91 Pak, Ferdo 54 Šentjurc, Lidija 26 Papanek, Victor 128 Šlajmer, Marko 7, 143 L Lap (Niefergall), Marija 22, 25, Papež, Franc 53 Šmidovnik, Janez 103 26–27, 32–33 Petek, Dušan 153 Štular, Marko 129 Lap Drozg, Marija 16 Phillips, Ruth B. 22 Šuklje, Gizela 6, 32 Lap, Anton 26–28 Piškur, Bojana 123, 125–126 Lapajne, Svetko 41 Plečnik, Jože 7, 28–29, 32, 45, 137 T Tancig - Novak, Branka 6, 86, 143 Le Corbusier 7, 89 Pollak, Henrik (Riko) 6, 29 Tange, Kenzo 34 Lesnika, Romana (Nana) 6, 46–47 Pollock, Griselda 21 Tomić, Tihomir 54 Letnar, Milena (Magdalena) 51–53, Požar, Cvetka 13, 111 Tomšič, Vida 146–147, 149 57 Požar, Miloš 32 Tunstall, Dori 110 Licul, Miljenko 72 Tweddell, Monica 35, 45 Lunaček, Matjaž 43 R Radović, Danica 160 Lunaček, Pavel 43 Ranković, Aleksandar 26 V Vardjan, Maja 17, 135 Rataj, Jože 51, 54–55, 78 Verbič, Zvone 149 M Maček, Polde 98 Ravnikar, Edvard 6–7, 13, 25, 27, Vidmar, Tit 30 Maldonado, Tomás 34, 46, 87–89 30–32, 40–41, 45–46, 49, 62–63, Vilfan, Jela 6 Malovrh, Nina 55 84, 89, 136–143, 145–146, 149, 152 Vilfan, Joža 147–148 Mandela, Nelson 43 Rittel, Horst 88 Vipotnik, Matjaž 32 Manona, Neam B. 45 Robek, Tanja 123 Vižintin, Zdenko 119–120 Marcen, Alojz (Slavko) 32, 54, 70 Rohrman, Stanko 145 Vogelnik, Alenka (Eka) 16, 25 McDonough, William 95 Rosa, Aleš 125 Volčjak, Viktor 43 Meyer, Hannes 89 Volfand, Jože 133 Mihelič, Milan 7 S Sadar, Nevenka 103 Vovk, Marija 6, 147 Mihevc, Edo 41 Sadler, Agatha 43 Vukas, Božo 119–120, 122, 125 Miklavčič, Stane 145 Sadler, Charles 43 196 01 02 03 197 Upravna zgradba Stanovanjska bloka Garnitura namiznega Okrajnega ljudskega 3 in 4, Univerzitetno stekla/kozarci in vaza odbora Kranj, Kranj naselje Prule, Ljubljana za razstavo Stanovanje (sodelavka Edvarda (sodelavka Edvarda za naše razmere, Ravnikarja), 1955 Ravnikarja), 1956 Steklarna Rogaška Slatina, 1956 04 05 06 KATALOG DEL Servirna in jedilna Spomenik NOB, Zgornji Spomenik NOB, Pivka keramična in Ig (sodelavka studia (sodelavka studia porcelanasta posoda, Edvarda Ravnikarja), Edvarda Ravnikarja), Keramika Liboje, 1958 1958 1956–1957 07 08 09 Interier stanovanja Porcelanske posode Spomenik NOB, dr. Jože Vilfana, 1959 Serija II, Keramika Radovljica (sodelavka Liboje, 1960 Edvarda Ravnikarja), 1960–1961 198 10 11 12 19 20 21 199 ŠI? OG DEL TAL KA AZA PODOBNA HI ZAKAJ JE V Interier stanovanja Vide Vrča za vodo in vino Vzorci za tiskano platno Vaza Plamen, RCA, 1965, Vazi Prelivanje, RCA, Prenova stanovanjske Tomšič, 1961 Tamar, Steklarska šola Roseta (v soavtorstvu hrani MAO 1965, hrani MAO hiše, Peak District Rogaška Slatina, 1962, z Romano Lesnika), National Park, Sheffield, hrani Pokrajinski muzej Induplati Jarše, 1963, Anglija, 1973 Celje hrani MAO 22 23 24 13 14 15 Stanovanjska hiša, Prenova stanovanjske Garnitura v kristalnem Stekleni kozarci Steklene posode Steklenice »Baloni«, Oxford, Anglija, 1973 hiše, Menorka, Španija, steklu Val, Steklarska (v soavtorstvu z Jelko Zloženke (v soavtorstvu RCA, verjetno 1964 1974 šola Rogaška Slatina, Intihar), Steklarska šola z Mileno Letnar), 1980, hrani MAO Rogaška Slatina, 1964 Steklarna Rogaška Slatina, 1964 25 26 27 16 17 18 Električna vodna Mikrovalovna pečica Miniaturni laserski črpalka Sora 2, Iskra MVP 600, Iskra Škofja razdaljemer/daljinomer Steklenica in kozarca za Vrči za vodo s kozarcem Vaza Kvadrat, RCA, Železniki, 1980 Loka, 1981 RLD­2, Iskra žgane pijače, RCA, 1964, Gubanka, RCA, 1964, 1965, hrani MAO Elektrooptika, 1981 hrani MAO hrani NMS 200 28 29 30 37 38 39 201 ŠI? OG DEL TAL KA AZA PODOBNA HI Stekleno namizno Steklene posode za Večnamenske steklene ZAKAJ JE V posodje Bala, Steklarska piknik za dan borca – doze/kristalne posode šola Rogaška Slatina, dan Iskre, Steklarna za čaj in sladkor, 1981, hrani MAO Rogaška Slatina, 1983, Steklarna Rogaška hrani MAO Slatina, 1984, hrani MAO 31 32 33 Električni stimulator Civilna termokamera MOL­01, mikrokirurški ESA­02, Iskra TopScan 808, Iskra okulistični laser, Iskra Elektrooptika, 1987 Elektrooptika, Elektrooptika, 1987–1988, hrani 1988–1989 Fotona 40 41 42 Ohišje in moduli Čajna miza, del Terapevtski stimulator VAE­naprave za prenos interierja vojaškega Conmax, Konmed, 1984, TV­signala po optičnem učnega centra v Libiji, hrani MAO vlaknu, Iskra 1984, hrani MAO Elektrooptika, 1984, zasebna last 34 35 36 Sobna antena Skat, Seriji svečnikov Venus Vaze in kozarci Elrad, 1989–1990, hrani 2000 in Argentum Konstrukta, Steklarska MAO (v soavtorstvu z Borom šola Rogaška Slatina, Balašem), Zlatarna 1993, hrani MAO Celje, 1991, hrani MAO Steklena garnitura Laserski stimulator Steklena garnitura Portal, Steklarna LSA­02, Iskra Elektro1303, Steklarna Rogaška Rogaška Slatina, 1985, optika, 1985–1986, hrani Slatina, 1986, hrani zasebna last Die Neue Sammlung, MAO München 202 43 44 45 49 50 51 203 ŠI? OG DEL TAL KA AZA PODOBNA HI ZAKAJ JE V Kozarec za pivo Serija kelihov Flora Darilni kelih Optima, Zlatorog, Steklarna (v sodelovanju z Steklarna Rogaška Rogaška Slatina, ilustratorko Zagorko Slatina, PS Dekor Kozje, Kelih Vivat I, Keliha Vivat II, Poročna kozarca mesta PS Dekor Kozje, 1996 in Simić), Steklarska šola 1997, zasebna last Steklarna Rogaška Steklarna Rogaška Celje/Champagne, 2000, zasebna last Rogaška Slatina in Slatina, PS Dekor Kozje, Slatina, PS Dekor Kozje, Steklarska šola studio GRY, 1997, 1994, hrani MAO 1994, hrani MAO Rogaška Slatina, 1994, zasebna last hrani Pokrajinski muzej Celje 52 53 54 46 47 48 Večnamenski kozarec Vaza Vetrolovka/Dan in Keliha Zita, Steklarna Darilni kozarec mesta Kelih sv. Barbare/ Kozarec Mit v steklu, Joy/Celebration, noč, Steklarna Rogaška Rogaška Slatina, Celje, Steklarna Spomin, Steklarska šola Steklarna Rogaška Steklarna Rogaška Slatina, PS Dekor Kozje, PS Dekor Kozje, 1998, Rogaška Slatina, 1994, Rogaška Slatina, 1995, Slatina, PS Dekor Kozje, Slatina, PS Dekor 1998, hrani MAO zasebna last hrani MAO hrani MAO 1995, hrani MAO Kozje, 1997, hrani MAO 204 55 56 57 205 ŠI? AZA PODOBNA HI ZAKAJ JE V Viseča steklena luč Stoječa steklena luč Kozarec mesta Satje, Steklarna Rogaška Kroženje, Steklarna Radovljica, Steklarna Slatina, PS Dekor Kozje, Rogaška Slatina, PS Rogaška Slatina, in UKO, Kropa, 2000, Dekor Kozje, in kovač PS Dekor Kozje, 2000, hrani MAO Bojan Kunej, 2000, hrani MAO hrani MAO 58 Vazi Bogatenje, Steklarska šola Rogaška Slatina, 2001, hrani MAO 206 207 Najino več kot dveletno raziskovanje življenja in dela Janje Lap je bilo tlako-vano s srečanji, ki so omogočila pomembne uvide in spoznanja ter podala prepotrebna pojasnila. Pričujoče monografije ne bi bilo mogoče uresničiti brez prijazne pomoči posameznikov, ki so znotraj svojih ustanov ali prek osebnih vezi poznali Janjo Lap in/ali njeno delo. Vsem spodaj naštetim se iskreno zahvaljujeva za prijaznost, sodelovanje ter zagnanost pri zbiranju podatkov in predmetov. John Allan Martina Malešič Miro Treven Lenka Bajželj Nina Malovrh Monica Tweddell Boris Benko Sarah Mercer Kaja Upelj Dušan Benko Barbara Mlakar Zdenko Vižintin Mojca Bitenc Ivan Mlakar Eka Vogelnik Matjaž Bizjak Miriam Možgan Božo Vukas Soline Boury Alenka Mrevlje Waltraud Wiedenbauer Tanja Bricelj Urša Petja Mrevlje Lozar Bogdana Žagar Iva Ceraj Neža Mrevlje Alma Židanek Milojka Čepon Jaša Mrevlje - Pollak Marija Židanek Petra Černe Oven Amir Muratović Anica Žunič Franci Černelč Andreja Mušič Ana Čič Branko Mušič Vanda Dittrich Miroslav Naglič Saša Florjančič Ranko Novak ZAHVALA Boris Gaberščik Martina Orehovec Neli Grafenauer Tanja Pak Marko Hlastec Neil Parkinson Mladen Horvat Ljubica Pavlin Orest Jarh Boštjan Perovšek Nikolai David Jeffs Vladimir Pezdirc Miša Jelnikar Miran Pflaum Živa Jelnikar Karmen Pižorn Bojan Jeločnik Nikola Pongrac Timotej Jevšenak Tita Porenta Tomo Kajfež Simona Pörš Andrej Kirm Martin Premk Matej Klemenčič Natalija Pungaršek Mateja Kos Zabel Jože Rataj Jakob Kovačič Igor Ravbar Veronika Kralj - Iglič Martin Ravnikar Majda Kregar Biljana Ristić Franc Kunšič Anna Romolo Boštjan Kurent Alenka Rožaj Brvar Irma Langus Hribar Monica Schmoller Marija Lap Drozg Helena Seražin Veronika Lap Zagorka Simić Irena Lazar Janja Slabe Gorazd Lemajič Josef Strasser Romana Lesjak Roman Šipić Miha Likar Bojan Težak Saša J. Mächtig Mojca Tomanič 208 Odlomka 209 iz recenzij Znanstvena monografija je prva, ki sistematično in izčrpno obravnava delo in življenje oblikovalke in arhitektke Janje Lap, ki je v drugi polovici 20. stoletja delovala na področju oblikovanja. Znanstvena obravnava vključuje analizo znanstvene literature o vsebini, vse pa avtorici sintetizirata v izvirna spoznanja. Pričujoča monografija bo bralcem v večini primerov prvič osvetlila vse spregledane vidike dela in življenja Janje Lap, hkrati pa opozorila na do sedaj nepoznane temelje slovenskega raziskovanja na področju oblikovanja. Vsekakor delo, ki smo ga dolgo pričakovali. Prof. dr. Irena Lazar, znanstvena in muzejska svetnica Znanstvena monografija o slovenski arhitektki in oblikovalki Janji Lap je prelomnega pomena za slovensko umetnostno in arhitekturno zgodovino: gre namreč za prvo monografsko poglobljeno znanstveno študijo o kaki slovenski ustvarjalki na področju arhitekture in oblikovanja. Da sta avtorici izbrali prav to ustvarjalko, ni naključje, saj sodi ne le med prve povojne pionirke slovenske arhitekture, ki so s svojimi raziskavami in projekti ključno prispevale k oblikovanju in načrtovanju novih celostnih stanovanjskih sosesk, temveč zaradi vpeljave povsem nove znanstvene metodologije – raziskovanja in razvijanja novih sistemskih pristopov k prepoznanim problemom – sodi tudi med ključne pionirje oblikovanja na Slovenskem. S svojimi raziskavami v šestdesetih letih 20. stoletja je Janja Lap za vsaj trideset let prehitela slovenske oblikovalce na področju storitvenega ter okolju prijaznega in trajnostno naravnanega krožnega oblikovanja, ki danes v svetu sodi med glavne vidike sodobnega življenja v družbi. Dr. Helena Seražin, znanstvena svetnica 210