JUTRA: Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova Oglati p« tarif« Oglata tprajama tudi egiatnl eddalak .Jutra11 v Ljubljani, Prala« Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 ; ------------------- Poštnina plačana v ootovlnf Leto II. (IX.), štev. 262 Maribor. Dete k 16. novembra 1928 izhaja razun nedelje in praznikov vsi R*6un pri poStnan Sak. xav. v Ljubljani SL 11.409 Velja matašno, prejemaš v upravi ali po polti 10 Din. doatavtjen na dom pa 12 Din costa št. 13 ~\4 Pred odgoditvijo narodne skupklne SKUPŠČINA POJDE ŽE V KRATKEM NA DALJŠE POČITNICE. — SPOR MED RADIKALI IN DEMOKRATI RA Dl UREDITVE DALMATINSKEGA AGRARNEGA VPRAŠANJA. BEOGRAD, 16. novembra. Radi kršne siave raznih vodilnih politikov vladne večine narodna skupščina danes ni zasedala. V vladnih krogih se vrh tega govori, da bo imela narodna skupščina sploh samo še 1—2 seji, nakar bo zopet odgodena za dalj časa, da bi mogel finančni odbor pripraviti državni proračun. Pričakuje se, da bo skupščina že koncem tega meseca poslana na božične počitnice, ki bodo trajale do 20. januarja. Vlada nima pripravljenega gradiva, skupščinski odbori večinoma počivajo, zakonom in problemom, ki bi lahko izzvali nesoglasje v vrstah vladne koalicije, pa se skrbno izogibajo. BEOGRAD, 16. novembra. Sinoči je imel radikalni poslanski klub sejo, na kateri je razpravljal o dalmatinskem agrarnem vprašanju. Po dolgi debati je bila sprejeta resolucija, v kateri*se radikalni poslanski klub popolnoma solidarizira s stališčem dalmatinskih radikalov. ki zagovarjajo interese veleposestnikov in odklanjajo zakonski predlog, ki ga je predložil minister za agrarno re- formo. Minister za agrarno reformo je zato dobil nalog, da izdela v smislu novih navodil nov predlog. Ta sklep radikalnega poslanskega kluba je tvoril danes v vseh političnih krogih predmet živahnih komentarjev. Veliko ogorčenje vlada zlasti v demokratskih krogih, ki zastopajo v tem vprašanju popolnoma nasprotno stališče. Minister dr. Angjeli-novič je že svoječasno zagrozil, da bo takoj podal demisijo, ako bi propadlo demokratsko stališče. Včerajšnji sklep radikalov pa naravnost diametralno nasprotuje demokratskim zahtevam za ureditev agrarnega vprašanja v Dalma-cijL Demokratski poslanski klub je že danes dopoldne razpravljal o nadaljnih ukrepih. Demokrati naglašajo, da so tokrat trdno odločeni, da ne odnehajo in da so raje pripravljeni razbiti koalicijo z radikali, kakor dopustiti, da bi se skušali dalmatinski radikalni veleposestniki obogateti na račun siromakov. Razumljivo je, da je izzval ta najnovejši spor v vladni koaliciji v časopisju najrazličnejše komentarje. Briand pri kralju Rleksahčru u aučienci BEOGRAD, 16. novembra. Kralj Aleksander ;c eprcjet včeraj v Pariz i j ran-roškega zn urnega ministra Biiandi v pnscl.ni >'■ vij!; rci in oscd ž njim fiii dve uri v rnzgov* io. Kakor se do/nava, se bosta kralj /-Icksander iv kraljica Marija v rni a i -,(f,deljek <& Pariz* v Beograd. Preiskaua račl rapalskih izgredou u Ljubljani LJUBLJANA, 16. novembra. Davi je dospel semkaj inšpektor v notranjem ministrstvu Joca Jovanovič, da izvede preiskavo radi krvavih demonstracij povodom rapallske obletnice v Ljubljani. Inšpektor Jovanovič je že zaslišal več uglednih meščanov, da ugotovi, kdo je pravi krivec, da je prišlo tudi v Ljubljani do prelivanja krvi- Kakor sc zatrjuje, je notranje ministrstvo zelo ogorčeno, ker ni dobilo od ljubljanske policije o dogodkih pravočasno obvestilo. Policija skuša dati demonstracijam komunističen značaj in je izvršila zadnje dni že celo vrsto aretacij. Med drugimi jc »bil aretiran trdi celokupni odbor športnega kluba* »Slavija«, češ, da vodi komunistično propagando, čeprav jc znano, da sp člani kluba sko-ro sami pristaši SDS. Ha cesto urženi dijaki univerze BEOGRAD, 16. novembra. Dijaki beo grajskega Umskega *k>tr.« s k dal zgraditi krni1 Aleksnnd.i", so poslali včeraj rektorati* univerze «p6:: cnit • v kateri se pril* G jejo radi slabe hrane. JV da. npme.su- 6a bi ot -Ji c-* ;.ka o in uaDstiilko odpravil), p.# v.-Jstvo z** - Jn ra'vimalo ol> .stilo vso .dijake hi ustavilo tudi liadaljcn izdajanje hrane. S>* □ržauna loterija BEOGRAD, 16. novembra. Pri da-našnejem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 30.000 Din št. 119.974, 20.000 Din. št. 44.552, 4000 Din številki 43.369 in 63.502. Zaupnica Poincarejeui vladi PARIZ, 16. novembra. Zbornica je sinoči po obširni razpravi o vladni deklaraciji izrekla Poincareju s 330 proti 109 glasovom zaupnico. Ce ima policija sredstva na razpolago. Dne 8. trn. je pobegnil preko meje nepošteni trgovski uslužbenec Dirnplatz, ki jc oškodoval svoje poslodajalce za do brili 100.000 Din. Avstrijska policija je takoj, ko je dobila obvestilo iz Maribora, poslala za njim radio-depeše. Sedaj je dunajska policija že sporočila v Maribor, da so begunca prijeli v Salzburgu. Jasno je, da se je zločincu le s tem zaprla meja, ker se je policija lahko poslu-žila radio-brzojava. Pri nas se pa policiji ne da nobenih posebnih sredstev na razpolago. Dobi le to, kar imajo vsi drugi uradi, ki lahko počasi v miru opravljajo svoje delo. V Hussmanovem procesu v Nemčiji se je neki policijski komisar izgovarjal, da ni mogel izvesti temeljite preiskave, ker ni imel vseh sredstev na razpolago. Dokazali so mu, da Je imel na razpolago vse in da se mu ni bilo treba ozirati na višino izdatkov. Zavedati bi sc morali tudi pri nas, da policija ni kak -statistični urad in da je potrebna za varnostno službo posebna širša mera. Sleparije s čevlji, kakor je bila te dni opisana, je najbrž kriv neki A. W„ ki jc bil radi podobnih sleparskih strilcov že zaprt in ki si je pri nekem obrtniku prilastil tudi naročilne listke in druge tiskovine. Mariborski obiinskl svat NOVE ULICE. — STARO MESTNO POKOPALIŠČE. TARIFA. NOVA AVTO- Spominjaite se CMD Maribor, 16. novemb. Bogzna, kaj je privabilo sinoči na sejo občinskega sveta toliko ljudi. Ga len ja je bila polna že pred otvoritvijo seje. Dnevni red ni obetal nobenih posebno zanimivih debat, poslušalci so pa končno le prišli na svoj račun. Staro pokopališče je dalo povod za burno debato. V občinski svet sta stopila na novo : g. dr. V e b 1 e mesto odstopi vsega g. Goleža (SLS) in g. Močnik mesto g. Krajnika (soc.), ki je po dolgih letih zapustil občinski odbor. Župan dr. J u v a n je prebral najprej došle dopise in predloge: prošnjo podpornega društva za odpuščene kaznjence za prispevek, radi volitev v okrajne zastope, spomenico proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru, predlog (soc.) radi popravljanja Frankopanove ceste in radi določitve dveh članov v odbor obrtno-nadaljevalne šole. V zasilna stanovanja obeh novih barak se bodo ljudje lahko vselili še ta mesec- Gradbeni urad je tako poročal, interpelanti (soc.) so pa o tem dvomili. Soc. odborniki so predložili tudi protest na finančno ministrstvo radi previsokih oblastnih davščin, od katerih odpade na mesto letno nad 4 milijone. Nujni predlog te protestne spomenice je bil sprejet. Obč. svetnik g. dr. Leskovar, ki je oblastni predsednik, pri tem glasovanju še ni bil navzoč. Odbornik g. B a h u n je iznesel pritožbo prebivalcev Melja, katerim je po regulaciji počehovskega potoka zaprta pot do Drave. Pritožujejo se ribiči, ker ni dohoda do vode, bi pa znalo porazno učinkovati tudi ob priliki kakega požara. Iz občinskega odbora se je sestavila komisija, ki bo skušala rešiti to vprašanje. Tvorijo jo odborniki doma iz Melja. Ko je g. Bahun izpregovoril, Je zadonel iz galerije glas: »Bahun, kar tiho bodi!« V akcijo je stopil občinski sluga ter izrinil na hlad moža, ki je prišel v občinski parlament naravnost iz krčme ter je dober znanec SLS mariborskega tajništva. Gradbeni odsek. Da se bo magdalenski park lahko razširil, ostane prostor med Stritarjevo in Jezdarsko ulico nezazidan. Požarni ogledi se bodo čimprej izvršili. Delavska kolonija je dovršena in tako bodo tam in pri drugih novih zgradbah sledeče ulice: Delavska ulica, Irg Komenskega, Železničarska, Viktor Parmova, Dr. Medvedova iu Kocenova ulica. Ulica »Pod mostom« sc spremeni v Taborsko ulico in bo tako ustreženo nekemu podjetniku, ki se je že pred meseci pritoževal, da mu ime »Pod mostom« dela slabo reklamo- Odpravi se tudi »Ob brodu« in bo to vse Mothcrjeva ulica. Finančni odsek je dobil odobritev kredita od 80.000 Din za plinovod kolonije. Gasilcem se odobri podpora 30.000 Din za carino novega rešilnega avtomobila, ker v Beogradu niso hoteli razumeti, da re- šilni avto ni — luksuz. Občini Krčevina se za priklopitev na mestni vodovod ne more napraviti nobena izjema pri ceni, ki velja za okoliške občine. V teku so pogajanja, da sč državna železniška delavnica priklopi mestnemu plinskemu omrežju. Novi spomenik ob vhodu v park se sprejme v mestno oskrbo. Pokopališče — staro mestno, ki se je zaprlo 1. 1914. in se jc določilo, da se odstrani do i. 1940., je v škandaloznem stanju. Obzidje razpada, jame prenešenih grobov se ne zasipajo, spomeniki se kradejo in tako je treba nekaj storiti, da ne bo tega škandala. Lastnica pokopališča je cerkev, ki je pokopališče enostavno zaprla. V odseku so eni zahtevali, naj občina oskrbuje to pokopališče do 1. 1940., drugi, naj se uredi sedaj in naj se potem brigajo interesenti, tretji predlog je pa bil, naj občina oskrbi grobove za mesto zaslužnih mož. drugo pa naj oskrbe interesentni lir stolna župnija kot lastnica. Med živahno debato so so-cijalistični govorniki zahtevali, naj se k ureditvi pokopališča na vsak načjn pritegne cerkev kot lastnica, ki nikdar ne zamudi svojih koristi, dela pa občini celo težave. Ko se govori o pieteti do mrtvih, naj se ne pozabi na to, kar dela cerkev. Veliko županstvo je opozorilo na nedostatke pri mest-mem pokopališču, škandaloznega stanja starega, ki je cerkveno, pa ni opazilo. Odgovarjala sta odbornika SLS gg- H r a s t e 1 j in dr. L e s k o-v a r in tako je prišlo celo do vprašanja krematorija itd. Podžupan g. dr. L i p o 1 d je opozoril, da je sedaj, ko jc pokopališče v tako škandaloznem stanju, stvar dolžnosti, Čuta in okusa, da se pokopališče uredi in da pride v grobarsko hišo zopet čuvaj. Po ureditvi bodo za pokopališče skrbeli interesenti. Predlog v tem smislu je bil tudi sprejet pri glasovanju. Vrednost Stanovanj v mestnih hišah bo ocenila komisija, v kateri bodo zastopani vsi klubi. Razne prošnje za podpore se morajo odkloniti, upoštevale sc bodo pa razne zadeve pri novem proračunu tako n. pr. kanalizacija odtoka Treh ribnikov, kurivo za mestne ubožce itd. Kupna ponudba za mestno pokopališče od strani frančiškanske župnije se je odklonila. Mestna občina je nastopila tudi proti ustanovitvi lastnega pokopališča frančiškanske župnije na Pobrežju. S 1. decembrom stopi v veljavo nova avtotarifa. Na mestnih progah bo najnižja voznina 2 Din za progo od 1 do 5 postaj. Nad 5 postaj je 3 Din. Jutranja znižana tarifa se ukine. Na podeželskih progah ostanejo cene iste, nekaj sprememb jc pa pri olajšavah. Odobrile so se neke nabave za nove avtobuse (svetilke, priprave za kurjavo itd.) v iznosu 323 dolarjev in, za prizidave pri garaži se je odobril kredit od 21.850 Din. Po poročilu V- odseka, ki je obrav navalo par koncesijskih zadev, jc bila ob pol 22. uri javna seja zaključena. Kriza v narodno-obrambnem delu v Mariboru Naš jugoslovenski Maribor je dobil ravno za desetletnico svojega osvobojen ja grd madež, katerega ne bo lahko odstraniti. To je tisti Maribor, ki je leta in leta v suženjstvu prednjačil tukaj ob jezikovni meji v narodnoobrambnem de-Ju in je doprinašal velike žrtve na oltar slovenstva. Bil je ostalim krajem leta in leta vzgled, kako se žrtvuje in dela za po tujcu ogrožene brate in sestre. In zdaj! Zdaj po desetih letih osvoboje-nja pa naj naenkrat postane grozeč in svarilen vzgled vsej Sloveniji, kako naj se ne dela, in kako se ne žrtvuje za one, katerih ni še obsijalo solnce svobode! Do tega ne sme priti! « Odbor mariborske podružnice Jugo-slovenske Matice je s svojim solidarnim nastopom in z odložitvijo vseh funkcij odločno in učinkovito pokazal na veliko krizo v našem narodnoobrambnem delu. To dejstvo je za naše mesto ne samo žalostno, ampak naravnost sramotno. To je glasen memento nam vsem, ki nas je rodila slovenska mati in živimo v tem prijaznem kotičku svoje domovine. Gotovo je, da ne nosimo krivde za ta nenavadni sramotni pečat veliki večini prebivalstva našega ms ta, vsi v enaki meri. Sokrivda pa ?e na nas vseh. Tu ne pomaga prav nobeno olajševanje, prav nobeni izgovori. V predvojni dobi je majhna peščica Slovencev vršila svojo narodno-obram-bno dolžnost v našem mestu naravnost vzorno. V delu in požrtvovalnosti ;e bila vedno med prvimi. In kar je takrat zmoglo majhno Stevilce, tega danes ne zmore armada 25.000 slovenskih Mariborčanov samo zato, ker — noče. Noče pa ne z'ato, ker sploh nima več smisla za take stvari. Zakaj, če prospeva razmeroma prav visoko število raznih dru- štev, akoravno ne sijajno, pa vendar še kolikor toliko zadovoljno, potem bi prav lahko prospevalo med nami tako društvo kakor Jugoslovenska Matica. O tem ne more biti nobenega dvoma. Odstopivši odbor J. M. je navedel tudi vzroke, ki so ga prisilili k temu neobičajnemu koraku. Vzroki so tako tehtni, da se ne dajo odpraviti s par stavki. Potrebno bo daljše ra zm o tri vanje iz vseh vidikov, da se najde izhod iz tega naravnost mučnega položaja. Zato je dolžnost vsakega izmed nas, kdor ima še količkaj smisla in ljubezni do narodno-obrambnega dela, da sedaj izpregovori javno in pove svoje misli. Zakaj še bolj žalostno dejstvo, kakor je bila odložitev vseh odborovih funkcij, bi bilo to, ako bi šla naša javnost sedaj kar lepo molče preko vsega tega, kar v sedanjih razmerah ni izkju-čeno. Kakor vodijo do vsake krize različna pota, tako vodijo tudi iz krize. Samo-obsebi umevno pa je, da niso vsa pota enako uspešna. Zato je potreba izbrati ono pot, ki vodi najhitreje in najbolj sigurno do uspeha. Iskanje take poti pa ne sme biti prepuščeno samo nekaterim posameznim osebam. Zakaj več glav, več misli, več oči več vidi. O krizi vsega našega narodno-obram bnega dela (kriza v naši podružnici J. M. je samo en del tega dela) naj se javno razpravlja najpreje v Časopisju. S tem pridemo globljim vzrokom bližje in zainteresiramo vse. Skliče naj se obenem tudi anketa vseh znanih delavcev, ki so se že udejstvovali na tem polju, nakar naj se stavijo konkretni predlogi. Seveda pa ne trdimo, da je ravno ta pot najboljša. Naj se oglasijo še drugi! mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 16. novembra ob 20. »Divji avtomobilist«. Gostovanje Hansi Niese. Sobota, 17. novembra ob 20. »Oblaki«, ab. A. Premijera. Nedelja, 18. novembra ob 15. »On in njegova sestra«. Ob 20. »Ognjenik« pri znižanih cenah. Kuponi. Zadnjič. »Oblaki« v mariborskem gledališča. Kakor smo že poročali, bo jutri, v soboto 17. tm. premijera drame Kvapilovih »Oblakov«. J. Kvapil, rojen 1868 v Lubenicah na Češkem, je znan v češki literaturi kot vnet pristaš in zagovornik simbolizma. Njegove obsežne pesniške zbirke so velikega umetniškega pomena in nudijo vsestranski pogled na dušavni razvoj slovanskih narodov. V slikanju lirskih, idiličnih prizorov pa je Kvapil naravnost velik mojster in v tem pogledu marsikdaj spominja na Čehova. V tem tonu so pisani tudi »Oblaki*, ki so imeli pri prvi vprizoritvi v Narodnem gledališču v Pragi (1903) in pozneje na vseh nemških odrih zelo velik uspeh. Koncert pianista prof. Noča se vrši danes v veliki kazinski dvorani. Opozarjamo na poset te zanimive prireditve domačega umetnika, o katerem so kritike polne najlaskavejših priznanj. Mozartov »Requlem« priredi dne 21. tm. ob 8. zvečer v frančiškanski cerkvi v Mariboru pevsko društvo »Maribor« s sodelovanjem ge Skvarčeve, gg. Živka in Nerallča ter pomnožene vojaške godbe. »Requiem« se bo izvajal v spomin vseh v svetovni vojni padlih Mariborčanov ter je prebitek namenjen fondu za postavitev spomenika padlim Mariborčanom oz. podpori revnih invalidov, vdov in sirot. Predprodaja vstopnic v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti in v prodajalni Hflfer v Ulici 10. oktobra. »Naše gorice« glasilo Vinarskega društva je izšlo v 11. številki II. letnika s sledečo vsebino: Semenogojska postaja v Beltincih na jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani. — kmečke nadaljevalne šole. — Naknadni carmsko-tarifrti sporazum z Avstrijo. (Konec prihodnjič.) — Društvene vesti. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva. — Izdajanje letnih legitimacij za nakup inozemskih plačilnih sredstev. Finančna delegacija objavlja uradno: Finančni minister je odredil, da smejo pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice brez specijalnega odobrenja generalnega inšpektorata finančnega lini-strstva prodajati našim državljanom, kakor tudi inozemcem, ki stalno prebivajo v naši državi, za njih osebne potrebe inozemska plačilna sredstva do največ Din 3000 enkrat mesečno na stalno legitimacijo, ki se dobi pri pristojni finančni oblasti. Ta naredba je objavljena v uradnem listu z dne 13. tm. Legitimacije i/daja za samostojne osebe, ki stanujejo v področiu ljubljanske de nacije, finančna delegacija v Ljubljani na prošnje, kolkovane z Din 25, upoštevajoč pri tem upravičenost in umest.iost prošenj. Tiskovine za legitimacije stanejo 1 Din za komad. Smrt četnika kralja Petra. V Grahovem v Bosni je umrl v sredo v 72. letu starosti Ilija Princip, stric pok. atentatorja Gavrila Principa, ki je na Vidovdan I. 1914 ustrelil v Sarajevu tedanjega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Ilija Princip je bil eden od še živečih starih vstašev, ki so sodelovali v vstaji 1. 1876 v Bosni pod vodstvom Petra Mrkonjiča, poznejšega našega velikega kralja osvoboditelja. L. 1914., ko je izbruhnila svetovna vojna, so seveda are tirali tudi Ilijo Principa in ga z verigami privezali na neki voz, tako da je moral vso pot do Mostarja, kjer so ga vrgli v zapore, napraviti peš. V ječi so ga pozneje silno mučili in mu polomili tudi več reber. Ze tedaj si je nakopal suši-co, kateri jc sedaj podlegel. Mariborski in dnevni drobil Pride 18. novembra Pride Krall kraljev istočasno v Grajski kino in Kino Union K oblastnemu daufcu na podjetja u mariborski oblasti Letošnji finančni zakon je izpremenil dosedanjo pridobnino in dohodnino v enoten davek od podjetij, obrtov in po-klicov, ki bo znašal za trgovino in industrijo 10, za obrt 8 in za druge poklice 6% od izkazanega letnega čistega dobička in se prične ta davek pobirati s 1. januarjem 1929. Dosedaj je bila dohodnina prosta vseh avtonomnih doklad, dočim bo v bodoče podvržen celokupen davek od podjetij itd. vsem oblastnim, okrajnim, občinskim in zborničnim dokladam. Kaj to pomeni, spriču-je proračun mariborskega oblastnega odbora za leto 1929, ki izkazuje donos te doklade Din 3,800.000, dočim je znašala letošnja doklada na pridobnino samo 400.000 Din. Oblastnemu odboru ni zadostovalo, da je vsled povišanja davčne podlage pridobil že eo ipso ugodnejšo pozicijo, marveč je šel še mnogo dalje in je zvišal doklado tudi percen-tuelno od 25 na 50%, kar je efekt tega oblastnega davka še podvojilo. Mariborski trgovski gremij je apeliral na oblastno skupščino, pokazujoč na kaiaftroialnc posledice take obremenitve naših pridobitnih stanov, ki ni v ni-kakem razmerju z drugimi oblastmi fza nami stoji kot dnuj najvišje obdavčena ljubljanska oblast s 30% doklado), kar pa seveda ni nič zaleglo, ker je skupščinska večina mirno prikimala predlogu oblastnega odbora. Kaj pomeni ta oblastna doklada za vsakega posameznika, navajamo samo en primer: za trgovca, ki Je plačal letos pridobnine 600 Din in dohodnine Din 1627, je znašala oblastna doklada Din 150, prihodnje leto bo pa plačal novega davka Din 2450 in bo znašala oblastna doklada Din 1225, razen tega bodo pa tudi vsled višje davčne podlage zvišane vse ostale gori navedene avtonomne doklade. Oblastne doklade oproščeni bodo oni obrtniki, ki ne delajo s stroji z električnim ali motornim pogonom, ne zaposlujejo več nego 4 kvalificirane pomočnike in ne prodajajo poleg svoje obrti tujih fabrikatov, od trgovskih obratov pa po mnenju oblastnega odbora samo najbolj uvaževanja vredna kasta — krošnjarji! Toliko v pojasnilo glede oblastne doklade, ki bo prihodnje leto zadela zlasti naše trgovstvo in industrijo. Onim trgovcem pa, ki so zadnje dni kritikova!! načelstvo mariborskega gremija, kako more molčati proti tako ogromnemu obdavčenju našega stanu, bodi povedano, da gremij pazno zasleduje vse take škodljive in trgovce uničujoče pojave in je s svoje strani storil svojo dolžnost, priporoča pa vsemu trgovstvu, da se v tako važnih stvareh obrača tudi na svo je oblastne poslance kot so gg. dr. Leskovar, dr. Mtihleisen, Brudermann itd., za katere je po večini glasovalo in ko-jih dolžnost je, zastopati interese svojih volilcev, kajti poslanci so odločujoči faktor, gremij in druge zadruge pa samo lahko stavijo predloge, protestira itd., kar naši poslanci očividno ne jemljejo resno. Edino, kar more gremij v tem oziru še storiti je, da se bo skupno z drugimi stanovskimi organizacijami prih kij učil akciji, da finančni minister ne potrdi predmetnega oblastnega davka. Češka filliaj-mornlja v Mariboru. V nedeljo, dne 25. tm. posetl Maribor odličen orkester Akademske filharmonije iz Piage ter bo zvečer koncertiral v veliki Unionski dvorani. Orkester dirigira inž. Otokar Kozel, 66 godbenikov pa bo izvajalo izbrane skladbe Smetane, Fibicha in Dvoraka. Akademska filharmonija se nahaja od 13. naprej na veliki jugoslovanski turneji ter bo koncertirala v vseh naših večjih mestih. V Maribor pride iz Ljubljane, kjer je njen koncert dne 24. novembra, iz Msribora pa se vrne v Prago. Sprememba posesti. Anton Flis, mesar v Mariboru, in njegova soproga Ana sta kupila od Edmun-da Konjedica v Mariboru za 170.000 Din hišo št. 74 na Koroški cesti. Podražena vožnja z avtobusi. Od prvega decembra po mestnih avtobusnih progah ne bo več znižane tarife, ki je do osmih zjutraj znašala za cele proge po en dinar. To je bila velika ugodnost za delavce in uslužbence, ki morajo rano na delo. Po novem bo najnižja vožnina 2 Din in sicer od ene do pet postaj. Odpravljena je sicer najvišja voznina od 5 Din, ki se je plačala poprej za vožnjo na Pobrežje. Vse nad pet postaj bo stalo 3 Din. Ker so najdaljše vožnje redkejše od krajših, je nova tarifa neugodna. Če se bodo n. pr. starišl z otroci vozili do Glavnega trga, bo šlo 10 Din kot nič. Najtežje se bo seveda občutila odprava jutranje znižane tarife. Utemeljevala se je s tem, da se avtobusi kvarijo z jerbasi in košarami, ki jih kmet.ee nosijo na trg. Malo čudno je, da so rajši znižano tarifo odpravili, mesto na bi prepovedali nevarne jerbase. Krajevna organizacija SDS za V. okraj 'ma jutri 17. novembra ob 20. v Mariborskem dvoru svojo redno -jdborovo sejo. Josip Dergas — umrl. Znani gostilničar na Koroški cesti, posestnik in zavedni narodnjak g. Josip Dergas je že dalje časa bolehal. Ko je zadnje dni toliko okreval, da je lahko za silo zapustil posteljo, se je poln uoan.a v ozdravljenje podal v Gradec, odkoder je sinoči prispela vest, da je izdihnil. Blagopokojni je bil zaveden narodnjak ■ in dosleden naprednjak. Mir njegovemu ! prahu, žalujočim pa naše iskrene sožalje: Malgajevcl! Naš general Maister Vas kliče, da prisostvujete dne 1. decembra manifestacij5 v Mariboru in da praznujete deseto obletnico Vaše zmage v Velikovcu proti močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Tovariši! Upam, da se boste v polnem številu odzvali pozivu in v tej nadi Vam kličem na svidenje prvega decembra v Mariboru. Kraj zbirališča »Narodni dom v Mariboru« od 9. do pol 10. dopoldne. — R. K. Slava našega pešpolka. V petek 23. tm. praznuje mariborski 45. pešpolk svojo slavo v spomin, ko je bila usoda Maribora pred desetimi leti stvarno odločena v našo korist. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob 10.30 na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti. Ob 15. pa bo vojaška veselica na dvorišču iste vojašnice. Otvoritev teleiona Dob pri Domžalah. Dne 10. novembra je bila pri pošti Dob pri Domžalah in pri pošti Lukovica otvorjena telefonska centrala. Od včeraj na danes — nobene resnejše nezgode! Je tudi senzacija, ker je to zelo redek pojav v našem mestu. Rešilni oddelek je imel zgolj 2 intervenciji bolniškega značaja, medtem ko je druge dni povprečno interveniral v 10—14 slučajih. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu Je bilo od 8. do 14. novembra prijavljenih 25 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: po 1 slučaj škrlatinke in davice ter 23 slučajev ošpic. Zajet osumljenec. V neki gostilni v Melju so prijeli včeraj varnostni organi 24!etnega Jakoba Zvera, ki ima že marsikaj na vesti večinoma pod imenom Franc Simonič. Tako n. pr. je osumljen vloma v gostilno »Pri zelenem travniku« v noči od 9. na 10. oktober. Potem soudelebža pri tatvinah in tudi sodišče ga išče, da bi nastopil 5mesečno ječo. Tatvina. Na dvorišču škofije je ponoči nekdo ukradel belo odejo, iz veže restavracije v Jurčičevi ulici je pa včeraj tat odpeljal dobro ohranjeno moško dvokolo. Orjuna Studenci priredi v soboto, dne 17. tm. ob 20. url »Martinov večer« v gostilni »Nad Dravo«. Na obisk vabi odbor. 2173 Streljačka družina opozarja svoje Člane, da se bo vršila f nedeljo, dne 18. tm. ob 9. dop. na vojaškem strelišču poskusno streljanje za tekmo, ki se bo vršila dne 25. tm. isto-tam in ob istem času. ,2169 :.-M.^eLai2aB3eagac.~ ;sr-2S«Bnsup '. 'lt Sterilizacija zločincev in norcev MALO RAZMOTRIVANJA O TEH ZAKONSKIH UKREPIH V Sy AMERIKI, NA DANSKEM IN V NEMČIJI. V333EI :RNI Stremljenje po izboljšanju človeštva je naloga, ki si jo je nadela, razen drugih nalog, zakonodaja. Domača in javna vzgoja ji je pri tem uspešna pomočnica in je stalno dviganje kulture tudi uveljavilo svoj vpliv na tem polju. Toda zločinci in umobolni se kljub vsemu in vsestranskemu prizadevanju neprestano pojavljajo in sicer v nezmanjšani meri v primeri s prejšnjimi časi. V svrho omejitve tega socialnega zla je zopet dvignila svoj glas moderna zakonodaja, najprej v Severni Ameriki, pozneje na Danskem in dandanes v Nemčiji. V čem naj bi obstojalo ozdravljenje človeštva od teh dveh pogubono-snili madežev? Zločinci, in sicer osobito taki proti nravnosti in norci naj se sterilizirajo, t. j. operativnim potom naj se jim vzame možnost, da bi imeli potomstvo, ne da bi se jim s tem uropala možnost spolnega udejstvovanja. Za osebe moškega spola je v tem oziru na razpolago nenevarna Steinachova metoda sterilizacije, pri ženskah se ta metoda ne da uporabiti in je vsako drugo postopanje združeno z živliensko nevarnostjo. 2e ta argument govori proti sterilizaciji, katere opravičenost sloni na mnenju, da imajo otroci zločincev in norcev močno razvito nagnjenje za zločinstvo ozir. duševne bolezni. Proti temu naziranju je ostro nastopil vseučiliščni profesor dr. E. B i s c h o f f, ki je črpal svoje izkušnje na tem polju tudi kot dolgoletni sodni zdravnik. Ne da se namreč po stanju današnje vede. nikakor dognati, je li zločinec prinesel nagnjenje do zločina s seboj na svet, je li mu bilo prirojeno, ali pa je to nagnjenje plod vzgoje in zunanjih vplivov v življenju. Možnost je vsekakor tu', da postane otrok zločinskih staršev tudi zločinec; navadno igra v tem slučaju veliko vlogo pomanjkljiva vzgoja, ki mu je starši niso mogli dati; ti so se nahajali večkrat v zaporih in so morali za otrokovo vzgojo skrbeti tuji ljudje, oziroma zavetišča, oskrbovališča in kakor se že imenujejo taki zavodi za vzgojo otrok v masah. Da taka vzgoja ni ide alna, je znana stvar, saj je gotovo, da inštitut ne more nuditi polnega nadomestila vzgoje po dobrih in skrbnih sta riših. Tej možnosti pa stoji nasproti gotovost, da so bili starši in prastarši velikih zločincev mnogokrat prav pošteni in dobri ljudje in je torej izključeno, da bi biii ti zločinci svoje nagnjenje k slabemu od svojih prednikov podedovali. T slučaji so na vsak način jasen protidokaz naziranju, da je treba zločincem za-braniti potomstvo, kajti je vrh tega tudi dokazano, da je otrok zločinskega očeta ali matere postal često najboljši človek, koristen član človeške družbe. V nekaterih državah Severne Amerike je zakon o sterilizaciji že od 1. 1909 v veljavi, prosvitljena Danska je pred nedavnim sprejela sličen zakonski načrt, v odseku nemškega Reichstaga pa je tak načrt ravnokar v debati. Bodočnost bo pokazala, vodijo li ta pota k izboljšanju človeškega plemena. Glede podedovanja duševnih bolezni stoji dandanašnja veda na precej drugačnem stališču. Tu so žalibog dovedla opazovanja do spoznanja, da so otroci umobolnih staršev prav pogostoma pod vrženi v večji ali manjši meri duševnim boleznim in bi bila morda glede njih na mestu operativna zabrana potomstva, na vsak način pa zabrana zakona. Brez dvoma pa je gotovo, da je nezmerno vživanje alkohola ona zla sila, ki v največji meri povzroča neposredno in posredno, to je v osebi sami in v njenem potomstvu, nagnjenje k zločin stvu in duševnim boleznim. Alkoholu verni sovrstniki pa so opij, mojtij in kokain, ki slave dandanes pri najrazličnejših narodih, osobito v velemestih, svoje orgije. Smola letdšnjih prerokov Astrologi in historijonomi, ki so lani prerokoval r.a podlagi čitanja zve/d in na temelju zgodovinskih podatkov spremembe in dogodke za leto 1928, niso imeli najboljšo letino. Ako pregledamo njihove prognoze, lahko ugotovimo, da so se le nekatere uresničite, dueim jih je večina ostala neizpolnjenih. Ona prerokovanja pa, ki so se izpolnila, so le spVšnega značaja. Francoski astrolog Audoux je pretokoval katastr u iler. potres \ Južni Ameriki, kjeJ je bilo 'e tos res osem občutnih potresov. Berlinska prerokinja, gospa Jordan je tudi obljubila težka elementarna opustošenja, kakor bruhanja vulkanov in pogrezanje nekaterih otokov v oceanih. Tudi to prerokovanje bi lahko označili za pravilno, kajti mnogo vulkanov je oživelo, nedavno tudi Etna, ki ni toliko pustošila kot vulkani v ostalih delih sveta. Vendar so taka prerokovanja minimalne vrednosti, ker gospa Jordan ni lokalizirala pričakovane dogodke. Izrecno smblo pa je imel ameriški astrolog Wbitcoen, se bo posvetil operi. V Berlinu )0 nastopil v vlogi Cavaradossija v »Tosci«. Nato pa bo gostoval na Dunaju in v Parizu. Beraška. — Joj, pomagajte mi, gospod mojster, zastoče rokomavhar prišedši v mesarijo. — Dandanes si mora vsak sam pomagati! —- Prav rad, odvrne berač, sune okroglo kračo in zgine. »JUGOSLAVIJA«—»MARIBOR«. Maribor pričakuje z velikim zanimanjem nedeljsko finalno tekmo za državno prvenstvo, ki se bo odigrala ob 11. dop. v Ljudskem vrbi med »JugosUvi-jo« iz Beograda in 1SSK Mariborom. Zanimanje je tem večje, ker ima IruUna Mariborčank nasprotnika, ki pri na,s še ni nastopal. »Jugoslavijo« poznamo ie po ugodnih kritikah in dobrih rezultatih, nikakor pa ne moremo na podlagi časopisnih priznanj sklepati zaključke o izidu. Tudi »Maribor« je bil deležen ob slehernem nastopu, bodisi doma, v Lju-bjani ali Zagrebu zasluženih priznanj, zelo dobri rezultati pa dokazujejo,, da je dtuzina kvalitativno nevaren protivmk, ki si je po treh zaporednih zmagah nad doslej nepremagljivo »Ilirijo utrla pot do tekmovanj za državno prvenstvo in se celo kvalificiral za finale. Prognoze o poteku in izidu bi bile danes preuranje-ne. Domnevati se more le, da sta konkurenta enakovredna, dočim je sigurno, da bo potek boja za naslov državnega prvaka nadvse zanimiv. MOLNP—službeno. V nedeljo 18. trn. točno ob 9. dopoldne prvenstvena tekma mladin ISSK Maribora in Rapida. Igrišče »Maribora«. Službujoči odbornik g. Ilovar. — Točno ob 12.45 prvenstvena prvih moštev ISSK Maribor :SK Svoboda. Ob 14.45 SK Rapid:SK Železničar. Službujoča odbornika gg. Kurnik in Winter-halter. Klubi se ' opozarjajo, da imajo tekmovanja pričeti točno ob navedenem času. ISSK Maribor—bazenski odsek. Jutri, v soboto popoldne, ob 14.51 do-potujejo v'Maribor hazenašice »Jugoslavije« iz Beograda. Članice se opozarjajo, da se sprejema na glavnem kolodvoru v čim večjem številu udeleže. Sodniki za nedelio 18. trn. bodo g. dr. Planinšek za prvenstveno Maribor—-Svoboda, g. N e-m e c za prvenstveno Rapid—Železničar, in za mladinsko prvenstveno Maribor—Rapid g. Mohorko, namestnik g. Bizjak. ISKK Maribor :SK Svoboda. V nedeljo ob 12.45 se srečata na igrišču Železničarja prvak okrožja ISSK Maribor in zadnji v tabeli SK Svoboda. V srečanju za poškodbeni fond je »Maribor« z lahkoto dosegel razmerje 11:1, tokrat pa mu bo »Svoboda« gotovo nudila več odpora, kajti gre za prvenstvo. SK Rapid:SK Železničar je srečanje, ki vzbuja v lokalnem sporm mnogo zanimanja zlasti še, kadar se potegujeta za prvenstvo. Nekoliko več iz-gledov ima Rapid, vendar ni izključen uspeh Železničarjev. Vsekakor bo borba zelo temperamentna in napeta. Pričetek ob 14.45 na igrišču Železničarja. Prvenstvo mladin. Predtekmo finalu hazene bosta odigrali mladini »Maribora« ‘ in »Rapida«. MO je z namenom, da dvigne interes mladinskih tekmovanj, razpisal prehodno darilo, ki preide definitivno v last onega, ki ga pridobi trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Na čelu tabele je trenutno mladina »Maribora«, v nedeljo pa bo absolvirala zadnjo ‘in najtežjo tekmo z mladino »Rapida«. Ako zmaga tudi tokrat, je sigurni prvak, sicer ji pa za prvenstvo zadostuje samo ena točka t. j. nepdločen rezultat? Iščimo vzgledov! Avstrijski prosvetni minister je odredil, da sc imajo zimske telovadne ure na srednjih šolah porabiti za pouk v smu-čarstvu, ker je smučarstvo in šport sploh vir občih narodnih koristi. Strelci »Maribora«. V letošnji jesenski sezoni je prvo moštvo Maribora odigralo. devet tekem. Med temi štiri mednarodne, dve prvenstveni (tretjo par forfait 3:0), dve za poškodbeni fond in eno prijateljsko. Vse, razen celovške in beijaške je odločilo v svojo korist, z graškim Sturmom pa je igralo neodločeno. »Maribor« je dosegel skupno razmerje 33:13. Goale so da-i: Hreščak 8, Kirbiš 5, Bertoncelj 4, Vodeb 4 Unterreiter 3, Pavlin 3, Laznička 2, Priveršek 2, Prevolnik 1, Starc 1. Sfrf« ^ Mariborski V V G F P V T K Ju?r3 Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. To je bilo več kot opis — neka vrsta čaščenja. Odgrnila je plašč, da je lahko videl zeleno obleko pod njim. ule-dal je njen vrat, njena ramena, njen obraz — obraz dolgo — in — molčal. »Zakaj ste se vrnili, če niste vedeli, da sem jaz?« . . »Nekdo je hitel za menoj — ali ni naravno, da hoče nekdo z menoj govoriti?« »Kdorkoli?« »Kdorkoli!« »Z vsakim bi govorili?« »Seveda.« Mislila je na ženske, ki pridejo iz notranjosti mesta ponoči tudi na ta samotni kraj. »In če bi bil samo kak pes, ki me pozna, hvaležen bi mu bil — v tej noči.« »V tej noči — kaj je v tej noči posebno hudega?« Stisnil je ustnice. Izraz hipne odtujenosti je spreletel njegov obraz. Čutila je, da se ji odmika in z obupno silo ga je hotela pridržati: »Ali nisem vse najboljše hotela?« »Gotovo.« »Povejte mi potem, zakaj?« »Ničesar nisem dosegel,« je pripovedoval. »S temi ljudmi se ne da govoriti. Tako železno samovoljo imajo, da bi človek na njej izkrvavel. Včasih si človek želi, da bi bil krt ali kaka druga žival, ki bi znala kopati dovolj globoko do njihovih občutkov. Najbrž jih niti nimajo. Ne pride se do njih. In vendar — ali ne pravijo tudi ti ljudje, ko imajo tla pod nogami, »to je materina zemlja«?« Ni govoril njej. Ona ga je samo slišala. Ni stal na St. Jamesovi cesti, temveč tam nekje na nekem gorskem vrhu pri kupu kamenja, kjer je pokopano njegovo srce. In to je bila resnica! Bilo je tako res, d? je bobneče tolklo ob njeno srce.'Kako neobteženo so sredi vojne govorili z njo možje v zavesti, da jim domača zemlja ne more biti vzeta. In tu je stal eden, poln razjedajočega domotožja po tem, kar je njegovo od dedov sem in vendar zopet tuje. Njegova duša je skoraj omagala v boju, ki je preglobok in predivji za človeško bitje. »Tri ure sem tam sedel,« je nadaljeval, »in kadar je oni prokletnik iz Ulstra odprl usta, je bilo, kot da nekdo z noži ruje po ranah. Kaj je zanj Irska? Ljubi Bog! Poglejte si ga! Če govori o Irski, misli samo na to, kaj bi se dalo izvleči iz dežele. Drugi pa sedijo in poslušajo vse, to. Kakšni ljudje so to! Če govorijo, zveni, kot da pada kamenje na zamrznjen ribnjak —, dopovedati mi pa hočejo, da tiči za irsko nezadovoljnostjo — versko vprašanje. Kaj je vera? Dobra, da pomaga možu v nebesa, če si jih zasluži, ne da mu pn zemlje tu spodaj. Če bi se šlo res za vero, ali ne bi bili v vseh štirih irskih že leta 1916 vsem >ro-testantom vratove zavili?« Govori! je s pritajenim glasom kot mož, ki vedno misli na prežečo nevarnost, četudi ne pozna strahu. Davno je že opazila: tudi ko je bil najbolj razvnet, je bil njegov glas umerjen, poln ukročene energije. Govoril je, kot da je naokrog vse polno vohunskih ušes in vedno ga je zopet videla pred seboj, kako se stiska k plotu ter zre proti domači hiši. Tako kot sedaj govori gotovo tudi s svojimi tovariši v skrivališčih. Poslušala je, kakor se posluša glas o obljubljeni deželi ljubezenskih sanj. Pri tem pa ni imela niti ene zaljubljene mi-s’i. Samo to je bilo, da je od njega, iz njegovega glasu, tragično bledega obrazu, plamena v očeh izhajal klic, jezen in mogočen kot glas zvona. Ta klic jo je ižgnal iz sobe v noč, da tu stoji, ko se veter igra z njenimi lasmi in ko mu oči odgovarjajo. Ko je še govoril, je naenkrat re^la: »Zakaj Stephen še ni, bil z menoj nikdar na Irskem?« Zakaj? Odgovoriti ji ni mogel. »Ne bom imela miru, dokler ne bom tam,« je dejala. »Vi?« »Da, jaz.« »To ni mesto za Vas,« je odvrnil. Ali jo že ljubi — in tako hitro? In vendar ne poprej kot mnogi drugi. In če je bila ljubezen, potem je bilo to temno oboževanje iz daljave. »Ne, to ni mesto za Vas.« Uprla se je: »Zakaj ne?« »Prišel bo čas, ko bodo na Ir^rcm žene, kakoršni ste Vi,« je dejal. »To pa še ni sedaj. Sedaj je pekel! Če ste na naši strani ali — na vsak način je pekel! An- gleži skušajo z vso silo stvari maskirati. Svet bi radi prepričali, da je vse v redu in da smo mi samo tolpa zavratnih morilcev sredi mirnih meščanov. V resnici je pa vojna. Skrita vojna. Vojna z masko. Tega ne bi prenesli. Zboleli bi. Vi na Irskem?« , V obraz se ji je zasmejal. »Čas svetnikov in misterij je pri kraju in Boga hvalim za to.« Kaj hoče s tem? Tesneje se je zavila v plašč, kot bi se hotela skriti pred njim. Opazil in razumel je, njeno kretnjo. Zopet se je zasmejal. »Plašč ne more skriti,« je rekel. »Tudi mi smo si dali nekdaj trositi pesek v oči. Tudi duhovniki nas ne morejo več varati. To je minilo.« Govoril je v ugankah in samo megleno je slutila, kam meri. Spoznala je, da misli njeno lepoto in da mu je ta vedno še samo božji misterij. Gotovo je pa bilo, da je dobilo njeno življenje v tej noči novo vsebino. V tej noči je bilo izbrisano življenje, kojega V M n r i h oru, 'drife'16. XI. TOjS. središče je bil Stephen. Izročila se je novemu pravemu življenju. Trpljenje Irske je postalo njeno trpljenje. Nasilje, ki je tam vlatialo, je ni moglo ustrašiti. V tem trenutku bi zrla smrti v oči, če bi usoda hotela, da se vse komaj začeto že konča s smrtjo. Če bi videla tudi v bodočnost, bi njeno srce pri tem ne trepetalo. »Kaj delate še v Londonu?« je vprašala. »Zakaj niste pri svojih na Irskem?« »Pri Vaši mizi sem sedel nocoj, kaj veste o meni?« »Ničesar.« »Ničesar? Tudi po svojem možu ne?« »Ničesar. Do danes še Vašega imena nisem slišala.« »Čemu hočete potem vedeti, zakaj sem tu v Londonu?« Vsakemu drugemu bi zamerila tak sum in ne bi se ji zdelo vredno, nadaljevati razgovora. Bila je vajena, da se ji prostovoljno iz srca zaupa. Ali vsa merila so se spremenila. (Dalje prihodnjič.} Vozni red veljaven od oktobra Prihod in odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. ko!. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Odhod vlakov ir Maribora 5!. k. Vrst* vluka Prihaja iz ob «ri Vrsta vlaka Odhaja v ob uri brti Dunaja 115 brzi Trst 1-45 * Trsta S’5*) n Zagreb ISušak, Split) S-fO n, # Zagreba (Sušak, Split) 310 401 9 Duno] 4'— potniški Lfubljane (Postojna, Zagreb potniški Zagreb (Ljubljano) Kotoribo (Mur. Soboto) £>"20 • Čakovca, (Murska Sobota) 6*28 * 5-35 • Poljčan 7'31 Celovec 5-40 * Pr« valj a fSlovenjgradso) 7-38 »» Dunaj 6- 5 mešani Št. lija 7-42 mešani St. lij b-40 potniški Dunaja 8-14 potniški Vel. Kanižo (Mur. Sobolo ' 8-24 Velike Kaniže (Mnr. Sob) 9-10 Dunai 855 m Ljubljane (Zagreb) 9-37 Poitojno (Zagreb) 9-20 n Trsta (Zagreb) 11-52 Falo Kh: l) Fale 11-58 Ormoi 1040 n Semmeringa 12-3 S Dnnai 1310 Celovca 12-53 Celovec 13-50 kril Prage (Dunaj) 13*53 Rakek 13-25 potnfftki Ormoža (Mur. Sobota) 14-40 mešani • Št. Ilj 13-30 brzi Beograda (Split) 14-51 brzi Trs; I4*i5 n Trsta (Reka) 1502 m Beograd (i-plit) 14-35 meSani St. Jlja 15 11 Dunaj (Praga) 16-37 potnitki Trsta (Zagreb) 1634 potniški Vel, Kaniio (Mnr. Soboto) 16-18 Dunaja 18-20 • Falo 17-1,0 Vel. Kanit« (Mur. Sobota) 18-21 Ljubljano (Zagreb) 17-20 Fale 18-41 Celovec (Stovenjgradee) 18-34 mešam Št. lija 20-31 mešani Št. Ilj 18 45 potnilki Beljaka 21- * Pragersko 19-20 n Brucka ob Muti Kototibe (Mur. Sebota) 21-34 21-47 potniški « Dunai Čakovca VI' * . ’*r06 t Zagreba (Ljubljane) 22'- • Trst 23-25 dmlN \m m ninmi •MiMfe«: «Mka bM*4a 80 p, MgmanjM awwt Din 8 — ■KHMinHaRMaHHasaHaRra Mali o at asi l eJ m ai tra * D e I e I a v Mariboru* "iboru. TJak* Mariborska tiskarna d. d., predstavnik