LETO iii.
genszMBtTEssucairatV^re
ZjMVCOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15-
CELOLETNO DIN OO/ZA* 8NOZEM$TVO 7EDODATI Po]tNINO/OGLA$I PO
ceNiKV/ posamezna številka- PO DIN I SO,
POŠT. ČEK. RAČ 13.188
LJUBLJANA, 24. DECEMBRA 1925.
STEV. 54.
VREDNI^TVO IN VPRAVA* V VČITEL7SKI TI5KARNI/ 'ROKOPISI *$E ■ NE VRA-CAIO/ANONIMNI DOPISI JE KJE* PRIOBČV-lElO/POjTNlN A PLAČAN A V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
|QHAXM
Članstvu!
Direktorij Orjune sklicuje na 28. t. m. sejo Glavnega odbora Orjune v Split. Ob tej priliki se bo stvorila odločitev v zadevi Leontič-Prebičevič. Opozarjamo vse članstvo, da se do odločitve mirno zadrži, da se vzdrži vseh tozadevnih nastopov v javnosti, posebno v časopisju in da se ne da begati po elementih, ki stoje izven naše organizacije. Orjuna mora tudi v tem sporu ostati disciplinirana in enotna. Svoje spore rešavamo sami brez vseh partijskih agentovi
Obl. izv. odbor Orjune.
OBJAVA.
Oblastni odbor Orjune za Ljubljano oddaja generalno zastopstvo za vse oglase lista Orjune za leto 1926 pod sledečimi pogoji:
1. Ponudniki morajo prevzeti garancijo, da bodo preskrbeli najmanj 64 oglasnih strani na leto.
,	2. V slučaju, da bi število 64 ne bilo z zadnjo šte-
vilko doseženo, mora zastopnik plačati odgovarjajočo svoto, ki bi jo uprava lista vsled tega trpela.
3. Ponudniki morajo do 29. t. m. v zaprti kuverti označiti na naslov Obl. odbora procentno mero provizije, ki jo zahtevajo kot odškodnino za nabiranje inseratov.
Oblastni odbor.
Božične misli,
Osmi Božič je po svetovni vojni odkar smo se povrnili v svoje domove po dolgi mukapolni poti trpljenja in žrtvovanja. V osmič se zbiramo v tihem krogu preostali borci od silnih trum, ki so s svojo krvjo od zahoda pa do vzhoda, od juga do severa za večno zacementirali s svojo krvjo temelje te države.
Četrti Božič v vrstah naše Or-Juiie. Zadnji Božič smo sanjali in upali, da ga bomo praznovali veselejši in zadovoljnejsi v četrto. Toda naše upanjo je bilo zaenkrat zaman. Se vedno viada v tej zemlji duh bratske nesloge in mržnje, ki je še daleč od časov svetovnega miru in sprave. Sklepali so zveze in bratske sporazume. Mi pa smo bili od dne do dne bolj preganjani. Danes so naše pravice samo še kakor v zasmeh in zasramovanje onim, ki nas sovražijo od prvega početka, °v smo se kot pošteni in odkrito1-Srčni pastirji izrekli in zaprisegli na edino zveličavni evangelij Edinstva, Ljubezni, Bratstva in Jugosloven-stva.
Siromaku ie težko na božični večer. Se težje pa ie iugoslovenske-mu nacionalistu. Gradil in zidal je temelje te države za ceno svojega življenja. Ni upal tedaj na hvalež-,^ai.ljal Pa ie, da bo v priprosti npcf1 J1' ’c udaril s svojo krvavečo J^CJO mejnike, imel vsaj toliko pro-stora, da se bo stisnil v zadnji kot
1 izlečil težke rane iz dobe borb za Usvobojenje. Brezmejna je bila njegova pohlevnost in še večja ljubezni prepolna miroljubnost, ko je stal ob prvem Božiču po letu osemnajstem pred hišo in čakal, da pride tudi nanj vrsta za vstop. Potrpežljivost in vera v čas, ki mora priti, katere se je navadil v dolgih in muk prepolnih letih, do ječah, internacijskih taboriščih in strelskih jarkih, ga je tešila in tolažila do neizmernosti.
Mimo njegovih trudnih oči so se pomikale skozi vežna vrata vse neštete množice onih. ki jih je poznal izza časa, ko se je zadnjič oziral izpod vešal na narod, ki je nanj pljunil. Videl je med njimi one, ki so peli Habsburžanom himne in prodajali kri naroda za Judeževe srebrnike. Brezkončen je bil sprevod to niša $e je polnila.
»Prinesel bo narodom srečo in spravo.	v
prinesel bo ljudstvu dobroto in mir.«
(P. Golja).
On pa je stal miren, tih in vdan ter čakal, da ga pokličejo, ko bodo uredili hišo in našli tudi zani kotička. Mraz in vročina sta ga mučila. Glad in onemoglost sta ga krušila, on pa ni dvignil roke. da bi izgnal iz svojega in njegovih padlih dru-gov tempelja vse, ki so gospodovali z delom njegovih rok.
Šele pred štirimi Božiči je prvič potrkal odločno na duri svoje hišo in zahteval tudi zase vstopa in kotička. Preteklo je štiri leta odkar ie prvič odločno zahteval svoje pravice in se pričel tudi zanje boriti. Ni jih še zdaleka dosegel in tako bo moral tudi letošnje leto obhajati Božič še nezadovoljen In izven mirnih sfer običajnega božične&a razpoloženja.
Sicer tudi jugoslovenski nacio-' nalisti v tem hipu, ko plava nad našimi polji glas božičnih zvonov, ne mislimo na udoben počitek v varnem zavetju domače hiše.
Krik zasužnjene zemlje ie baš ta večer groznejši in odločnejši, kakor sleherni drugi dan. In ta klic. ki prevpije vse še tako miroljubno božično razpoloženje, nas spomin,a, Ja za nas ni miru in počitka, dokler bo ječal samo se en brai v neznosnem trpljenju pod tujim igOm.
Kako dolgo bodo še ti deli naga živega telesa odtrgani nasilno od nas in božičevali v mrzli tujini? Do kedai bo še ječala zemlja ob Soči, Snežniku in tužnem Gosposvetskem polju ter v tegobe prepolnih dneh čakala Odrešitelja? Kdaj bo (udi v teh zemljah prepojenih s krvjo in solzami, zavrisnil preko izruvanih mejnikov slavospev: »Hvala Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!«? ,
Molči na ta vprašanja božična noč in ni iim na videz odgovora.
In vendar prešinja baš na ta večer, ko ie bilo oznanjeno odrešenje šibkim in nemočnim, tudi naše duše veliko spoznanje, da bo prišel dan obračuna tudi z onimi preko Karavank in Javornika, ki so tako brezsrčno zagospodarili zarobljenim bratom.
Miroljjbijj in pacifizma le prepolne so naše duše. Kako bi tudi ne bile, ko smo se stoletja bili in tolkli z vsemi sovražniki in mogočniki, ki so hoteli preko naših trupel zago-
spodovati svetu. Motijo se pa oni, ki mislijo, da bomo radi tega prezrli dela mogočnikov, ki svojo moč Izrabljajo in ki hočejo s silo spremeniti to. kar je delo vekov in narave. Mogočen je Mti®soliqi^ morda še mogočnejši njegov gospodar, toda kaznovani so bili za svoje krivično početje še drugi in ponižani v prah radi njihove nesrečne in megalomanske politike.
Dovolj nam je krvi in umiranja. Toda če bo potreba zagrabiti za orožje v bran ali odrešenje delov naše zemlje, storili bomo to brez oklevanja. Paradoksna ie ta izjava na praznik miru in odrešenja, ali tem tehtnejša.
Smo prvi za mir in vojsko vojski krivice, zatiranja, ponižanja, sovraštva In podeljevanju pravice z mečem. Položili smo dovoli odkupnino na oltar Marsa. Odreči oa se ne moremo samoobrambi proti nasilnim in
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM CEN J, NAROČNIKOM IN IN SE RENTO M
UREDNIŠTVO m UPRAVA
močnim, ki hočejo zopet zanesti z najpodleišimi rimskimi manirami, pomlajenimi s lašistovskimi metodami znova nepopisno gorje in nesrečo v našo zemljo. Povemo Pa to odkrito vsemu svetu baš na božični čas, da zamore presoditi vse naše poznejše delo. ki mora prei ali slej prinesti vsem Jugoslovenom resnični in pra-
vi	mir znotraj in zunai državnih me-ia. Tedaj, ko bodo zopet veselo zapeli božični zvonovi in naznanili našemu trpečemu narodu mir .Tugosjo-venom in slavo Veliki Jugoslaviji.
Do tedaj pa:	»Dvignite svoje
glave, glejte, približuje se Vaše odrešenje!«	A.	V.
Par besedi še o proslavah.
Naši dnevni in drugi časopisi pri" našajo lepa poročila o proslavi narodnega praznika po šolah in p0 raznih društvih. To ie lepo in vse kaže, da šole in društva lepo vrše svojo prosvetno in narodno dolžnost in da narodni praznik čuti ves naš narod.
Tu in tam pa se vidi iz poročil, da ni povsod še dovolj državljanske in nacionalne zavesti, da razile hiše ne razobešajo zastav in da so prireditve manj obiskane nego pričakujejo oni, ki jih prirejajo.
Iz tega se vidi. da Se nismo na tisti stopnji narodne državne zavesti. ki bi delala nam čast pred svetom in kazala našim nasprotnikom našo skupno državno voljo. Ne mislimo. da so te prireditve samo za parado in zabavo. Narodne praznike imajo tudi drugi veliki narodi in jih slave vsi sloji na najglasnejši način. N. pr. Francija. Celo trezna Amerika slavi svoj 4. oktober z največjim sijajem, ulice so polne, delo počiva in od same radosti sc zgodi vsako leto celo nekaj nesreč. Naj bi si tam kdo upal omalovaževati n. pr. državno himno! Ta bi dobil svoje plačilo. Prj nas pa čitamo n. pr. iz Šmarja na Dolenjskem dopis o proslavi v šoli, ki ie prav lepo uspela. Poročevalce piše v »Jutru« o tem:
»Petje in igra. vse ie bilo res dobro in kai ljubko podano. Navzoče kmečko ljudstvo tudi ni štedilo s pohvalo in priznanjem, le Dar @rličem pod vodstvom tukajšnjega organista ni ugajalo petje pesmi »Velebita«, m sicer ladi tega, ker ni slovenska. 1 ako daleč gre njih mržnja do vsega. kar ni slovensko, da ccl0 pri tako nedolžnih prireditvah ne morejo brzdati svojih strankarskih strasti. Tudi zaključna pesem »Bože pravde« ni bila tem gospodom po volji, kar so pokazali s tem, da niso sneli klobukov. odlikoval se ie posebno neki tukajšnji študent, ki ie daj na poziv, naj se navzoči odkrijejo, klobuk, ki ga je imel v roki. oslentativno' na glavo. Proslava radi takega obnašanja naših Orličev nikakor ni trpela in vsa čast našemu zavednemu učiteljstvu in deci za trud in delo.«
Torej par Oiličcv, gotovo zabitih trotov, si upa motiti proslavo narodnega ujedinjenja. zato ker se poje hrvatska pesem. Ali ni nobene-
ga poštenega človeka zraven, ki bi na licu mesta poučil take pobaline, kaj ie njih dolžnost. Prav je, da se o tem piše v listih, a to pomaga le toliko., da izve širši svet izven šmarske doline, kako ničvredni ljudje so še tam. Posebno takega študenta, ki bi moral dajati ljudstvu zgled narodne zavesti, bi bilo treba na licu mesta oklofutati. Šele tedaj, ko bo narod sam sodil in obsodil take iz-vržke, bomo lahko govorili o naši državni zavesti. Glede tega študenta bomo še mi po svoje poskrbeli. Gotovo mora biti zelo brihtne glave* •ker se zna tako dostojno obnašati. Vprašanje ie, kaj hočejo pravzaprav dokazati taki ljudje? Ali svoje »slovenstvo«? Ali svojo surovost, zabitost in neolikanost? Ali pa mogoče celo svoje junaštvo. Vsled svoje zabite buče se najbrže svoje omejenosti niti ne zavedajo. Ali pa bi niti ne prišli na tako neumne misli, ko bi jih drugi ne navajali. Slovenski narod pojde preko takih barab v svojo veliko bodočnost. In za slovenski jezik bodo poskrbeli drugi ljudje, ne pa šmarski Orliči in njihov študent. Ni ga naroda na svetu, ki hoče biti kulturen in kaj vreden, da ne bi ljubil svoje narodne države in nc spoštoval himne, ki je izraz državne misli. Samo kak tak orel in klerikalni študent mislita, da sta »slovensko kulturna«, če sramotita to. kar ie sveto vsakemu poštenemu človeku.
V	Avstriji bi seveda pel, duša robska. svojo cesarsko pesem in čc bi je ne. bi ga že naučili. Pri nas se take stvari dogajajo brez kazni, treba Da bo .uvideti, da taki ljudje zaslužijo svoje plačilo. Ako je kdo tako slabe pameti, da še zdaj ne razume pomena našega ujedinjenja. naj ne hodi na prireditve, ki niso za njega, ker ie prezabit. da bi jih mogel s srcem obhajati. Kako pa pridejo pošteni ljudje do tega. da jih moti tak budalast študent? Zato je dolžnost države, da varuje ljudi pred takimi surovinami in če im a vsaka vera svete stvari, pred katerimi mora vsak dostojen človek izkazati svoje spoštovanje, ima take stvari tudi narod in država in ona ima pravico zahtevati od državljanov, da store svojo dolžnost, ako se tega sami ne zavedajo.	L. L.
pojmi,
»Kmetski' list« glasilo slovenskih radičevcev še dokaj dobro skriva v Radičevi toibi svoje pravo mišljenje. Zaveda se. da vladajo
v	Slovencih precej drugačne prilike. kakor pa nied pravimi gardisti gordega horvatskega čudotvornega mirotvorca. Posebno v vprašanjih jugoslovenstva. To pa oči vidno sedanjemu šefu »Kmetskega lista« nič kaj ne ugaja. Zato je pričel ta ubirati s.ruue, ki zc’o hannonirajo z
Radičevo teorijo o treh prstih in treh narodih, ako jo celo ne presegajo.
Tako ie v zadnji številki tega glasila aktivnega ministra izšel tudi članek, v katerem ie neki Pr. izbljuval ves svoj nam še izza časa »Avtonomista« dobro poznani gnev in jezo nad jugoslovcnstvom. V njem piše;
»Ta kriza ali prav, potom splošne 'lovcinke politike se je izražal
REKLAME
ne potrebuje
0. BERNATOVIČ
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.
v zaničevanju in omalovaževanju slovenstva v obče; v begu med »jugoslovenstvo« in »jugoslovenskf narod«, ki je bil naiprlkladnejši izum za vse Žide in brezdomovince; v nasilnih upravnih metodah in v organizaciji fašistovskih tolp ter končno v klerikalnem habs-burgovstvu kot duhovni negaciji novih državnih razmer.«
Poznamo vero in upanje zelene jare gospode. Toda, da je v njej moči iznašati tako besne napade na temelje te države, si pa nismo mogli misliti.
Brezmejna je globočina pokvarjenosti sedanjih partizanov. V Beo^ gradu prisegajo na vidovdansko ustavo, v dvoru se zaklinjajo kraliu in edinstvu, v skupščini podajajo izjave o jugoslovenstvu. ki bi jih' .mogel podpisati vsakdo izmed nas;' med narodom pa favno proglašajo, da ie jugoslovenski narod najpri-kladne-ši izum za Žide In brezdomovince. Ne vemo, kako bi lahko opravdali to gorostasno in nič manj hudobno izjavo, vredno samo politične morale ljudi, ki so pred letom dni to kar danes blagoslavljajo in s čimer se sedaj družijo, preklinjali in pošiljali k vragu. Vemo pa, da je baš med temi, ki hočejo borcem za jugoslovenstvo očitati židovstvo, leglo in pravo gnezdo čifutov. Ako je v Jugoslaviji iskati kje teh pijavk in prave nesreče vsakega naroda, potem jih Je to edino le v vrstah. Iz katerih ie padla ta izjava. Pogled na Ilico in v sezname finan-cijerjev radičevcev pove več, kakor vsaka argumentacija k tej naši trditvi. Da ne govorimo o čitutskem tisku, ki ie baš radičevcem vse preje. kakor nenaklonjen.
Kakor ie prvi del te izjave zloben in najstrožje obsodbe vreden, tako je zopet drugi absurden. Brezdomovinci — nai bi bili — p0 modrem mnenju gospoda Pr. - .lugo-sloveni. Kako je mogoče utemeljiti to samo posnemovalcev političnih avijatikov vredno trditev, mi ne bomo razmišljali. Spominjamo pa se baš ob tej priliki, da je našel eden izmed zelo poznanih brezdomovincev preko avtonomizma pot v varno zavetje »radičeve torbe«, kjer se tudi prav dobro počuti. O brezdo-movinstvu bi utegnilt udi morda kaj povedati celo sam kraljevi minister Stjepan Radič. Izkušenj o njem ima iz časa. ko ie še brez miru okrog po svetu divjal in iskal utehe v sedežu brezdomovinstva — rdeči Moskvi, več kakor dovolj.
Za božične in novoletne praznike se priporoča
Kan LEON H
Kolodvorska uiica 29
Vsak dan koncert. Odprto že od 4. ure zjutraj. Točijo se najboljša vina, posebno kapiteljska vina iz Trške gore, nadalje Del-koto in stari Jeruza^emcc 1. 1925.
i
Redukcija delavstva pri T. P. D.
Vsa> naša javnost živi te dni pod globokim dojmom interpelacije radi čudnih manipulacij s propagandnim fondom T. P. D., ki je razkrila precej temnih sil. katere so glavni temelj vsegamogočnosti te največje kapitalistične organizacije v naši zemlji. Sicer sino Orjunaši že tudi pred temi sedanjimi odkritji, pogosto povdarjali čudni vpliv mračnih sil. ki so tudi izposlovale sprejem opcij notornih nemčurjev in ostalih prikritih sovražnikov naše Nacije, vendar javnost ni posvetila tern našim opozoritvam tiste potrebne važnosti, kakor bi io morala.
Tem bolje je pazno zasledovala to naše gibanje T. P D., ki je neposredno po prvem nastopu Orjune proti njeni eksploatacijski politiki pričela s tiho. toda tem vztrajnejšo borbo proti njej. Danes ie že težko preceniti vso gigantsko energijo, katero je že Orjuna potrošila v boju s T. P. D. v tajni in tihi podzemski borbi, mogoče pa bo to čez čas, ko bodo pričeli zoreti tudi prvi sadovi tega nadvse trudapolnega dela. Zategadelj je tudi nekoliko predeplasi-rano izpirovanje onih. ki se danes v naši javnosti predstavljajo kot edini borci proti T. P. D. Posebno če se še pomisli, da ie bila ta borba vodena v glavnem izza pultov in toplih kabinetov. Orjuna pa ie rodila svojo akcijo direktno v osrčju T. P. D. — v njenih rudnikih — kjer pripravlja smotreno trpine dela na to, da si bodo znali Izvojevatl pravice, ki jim gredo v tei zemlji v skupni in enotni fronti jugoslovanskih nacionalistov.
T. P. D. je dobro precenila to, zanjo bolj nevarno gibanje kot je bilo komunistično rovarjenje, ker se ie zavedala takoj, da sloni na so-. lidnem temelju. Pričelo se ie prav sistematično preganjanje delavcev — Orjitnašev. katere je T. P. D. ob najmanjši priliki brez vsakega pri-j zanašanja metala na ulico. Posebno očitno se je pokazalo to razpoloženje po trboveljskih dogodkih, ko je - bilo odpuščenih preko 15 zavednih Orjunašev iz službe. Menda zato, da je T. P. D. potrdila govoričenje naših moskovskih plačancev o njenih zvezah s pohodom Orjune v Trbovlje. Vsled odločnega nastopa vodstva Orjune proti temu postopanju, je nato ta protrorjimaški kurz nekoliko popustil. Nadaljeval se Ie seveda I v bodoče, samo nekoliko bolj prikrito. Zadnje čase pa ie pri-
»V polje pobegnil iz tega bi pekla...«	P.	Filimonov.
čel zopet jasneje nastopati in se odražati v ponovnih persekucijah de-lavcev-nacionalistov.
Kot prva žrtev tega novega pro-tiorjunaškega vala, ki je skoro gotovo posledica režima novega ministra rud in šum — je padel trboveljski rojak brat Ernest Jager. Ta je služboval v osrednji delavnici T. P. D. že Dribližno štiri leta kot pleskarski vajenec. Najsi je imel po letih službe in kvalifikaciji vse pogoje za napredovanje, vendar ni nikakor mogel napredovati, ker je bil nacionalist. 1. decembra ie odšel k svojim sorodnikom na Vrhniko in se radi vremenskih neprilik zamudil za dva dni. To ie bilo dovolj, da so ga pri povratku brez nadaljnjega odpustili iz službe ter prepustili sredi najliuiše zime bedi in pomanjkanju. Ko ie zahteval 14-dnevno odpoved, so ga še neusmiljeno nahrulili.
Slučai z Jagrom po zagotovilih gotovih gospodov ni zadnji. Izgovarjajo se sicer na pomanjkanje dela. ki ie ustvarjeno samo umetno, da bi se našla forma za opravičilo znižanja delavskih plač, katero namerava izvesti T. P. D. v najkrajšem času. Poleg tega izkoriščevalskega motiva pa je še drugi nič manj krepki, ki vzpodbada tuje priseljene izkoriščevalce, da nastopajo proti narodnim delavcem. Je to še vedno tleče in pekoče sovraštvo proti vsemu, kar ie narodnega in jugoslovenskega. Najboljši znak tega razpoloženja je vprašanje enega vodilnih funkcionarjev napram Or-jtrriašu-delavcu:	»AH ie potrebno,
da ste pri Orjuni.«
Odgovor, ki Ka ie dosegel, ie bil orjunaški. Ravno tak mora biti tudi nas vseh ostalih, ki se trudimo, da tudi nad našo dolino zasije solnce resnične svobode, ki bo nudila bed-niai trpinom tiste pravice, ki jim gredo, kot sinovom te zemlie. ki bi morali do volil naših gospodarjev živi umirati po pekočih rovih zato. da bi lahko nad našo zemljo in našimi trupli gospodaril ohoii tuji zajedale c.
Toda motijo se oni. ki mislijo, da bodo z nasiljem zlata zadušili naš klic. Orjuna v Trbovljah nad strašnimi krivicami, ki se gode v njih, ui molčala in tudi ne bo. Sicer bi pa vpilo namesto nje kamenje v imenu vseh tisočev bednih in ponižan:h, ki vidijo, da s potjo hlapca Jerneja ne bodo zadobili svojih pravici
Tolpa le pričela demollratl gostilno »Marin« z živinskimi klici: »Dol Orjuna 1« »Vsi boste mrtvil« ter razbijala po vratih, razbila več šip fn električno svetilko pred gostilno.
v Za organiziran napad na Orjuno jamči tudi dejstvo, da so takoj po
prvem signalu prihiteli vsi napadalci ter pričeli z demoliranjcm.
Na energično intervencijo je bilo orožništvo takoi na mestu ter pričelo z raziskovanjem in zaslišava-njem. Oblast se naproša, da zasi-gura varnost nacionalnih elementov v takih gnezdih nemčurskih in komunističnih banditov.
Primorska pisma.
iv.
Udušente jugoslovenskega šolstva v
stva
Italijani so prihajali v naše kraje z belimi zastavami, makaroni, čokolado in polnimi koši obljub. Dolgovezni lepaki so v najizbranejših frazah naznanjali »odrešenje in veliko kulturno napredovanje pod žezLcm vsegamogočne in zmagovite dinastije Savojcev.« Svoboda ie bila v tistih dneh beseda, ki je postala od tedaj za nas simbol profanacije.
Zmajevali so naši sivolasi očaki glave nad temi obljubami. Dvom ie kraljeval v njihovih srcih, ker so vedeli, da čez Sočo v Furlaniji zvestobe ni. Deci so v strahu ro-sela nedolžna očesca, ko jim ie kot med sladki Kalabrež ponujal kandi-te in bonbončke zavite v trikoiora-sti svileni papir. Trepetala ie pred tujcem. Ne zastonj.
Avstrija nas je tepla z biči. Ni nam dala šol in duševnega kruha. Trd ie bil in ovsen. Vendar ie bii vsaj kruhek.
Slovenske osnovne šole, gimnazija v Gorici, realka v Idriji, učiteljišče v Gorici in snujoča se trgovska šola. Malo ie bilo in nezadovoljnost naroda nad tem brezmejna.
In Italija. Ta nas tepe s škorpijoni in nam daje jesti kamenja. Siromaki smo bili. Desetnica je bila v Avstriji slovenska šota, a vendar je imela vsai bore strehe nad seboj. Avstrijci so bili barbari, kakor uče našo deco italijanski učitelji. Italijani Da so nacija 2000-letne slavne in neminljive kulture. Zbog tego so vrgli to našo ubogo, tako ponižno in krotko slovensko besedo iz šole na gnojišče narodu v bolest in rene-
Napad na Orjuno v Teznem.
Plesni odsek Orjune Tezno je imel kakor običajno tudi v nedeljo, dne 13. decembra zvečer plesno vajo v gostilni »Marin«.
Po končani vaji je organizirana tolpa sestoječa iz 4 vojakov, ki so bili podkupljeni, v družbi dveh civilistov. med njimi sin gostilničarja Fajdiga, napadla razhajajoče se plesalce.
Ko ie stopil prvi iz gostilne, ga je nemčurska tolpa napadla In podrla na 'tla ter Ka pričela obdelovati z batinami. Na njegov klic so
prihiteli ostali plesalci, nakar so potegnili vojaki bajonete ter ie tudi padel iz vrste napadalcev prvi strel Kmalu nato so pričeli padati nadalj-ni streli, plesalci so se umaknili v gostilniške prostore in zaprli vrata.
Primorju. — Stanile in statistika šol-sedaj.
gatom v Dosmeh. Z Gentillijevo reformo so ukinili vse slov. ljud. šole. Z več ali manj italijansko izpeljanimi intrigami pa tudi vse srednje šole, tako da ie sedaj zasužnjeni narod tostran Javornika brez vsake slovenske šole! V dobi. ko plava svet v skrbeh za zaščito narodnih manjšin in ko žonglirajo s svobodoumnimi frazami, kot za stavo, živi in umira 600.000 Jugoslovenov v. žrelu rimske volkulje brez najprimitiv-nejših nacionalnih pravic, ki jih uživa sleherno črno pleme pod angleškim protektoratom okoli Victo-rija jezera.
30. preteklega meseca so zaprli dvatisočletni kulturonosci zadnjo našo srednjo šolo — »slovensko učiteljišče« v Tolminu. Brez vsakega predhodnega obvestila. Čez noč ie prišel odlok. Učiteljišče ie prefor-mirano v nižjo italijansko gimnazijo. Dijaki razgnani. Profesorji brez službe vrženi ua cesto. Na njihova mesta so že imenovani zagrizeni fašisti iz centralne Italije.
Samo ena šola kljubuje vsemu. To je ponosna in tolikanj osovražena pri Sv. Jakobu v Trstu. Neomajno stoji. Zaman so vsi viharji razpaljenih strasti, ki butajo ob njene granitne stene. 1100 vernih otroških ustec slovkuje v njej našo besedo, sveto in pobožno kakor v cerkvi...
Dokiei naj skrfva se še Pod ne-rot beseda naša o Gospod... Burja tuli in biča morje v Prosti luki. Odgovora ne vel Cul sem moža, ki ie valil z ramen breme in dejal; »Hudiči!«	Janez	Trpin.
-I
LJUBLJANA, Krekov trg »C
Bratovska bolnica in T. P. D.
Koncem preteklega meseca so z velikim pompom otvorili v Trbovljah tako prepotrebno bolnico. O tej otvoritvi se je mnogo pisalo po naših časopisih. Vendar pa je bila večina teh dopisov sestavljena tako. da so podčrtavali in naglašali ti samo zasluge in dobrote Trboveljske. za zgradbo te stavbe. Slavilo in hvalilo se ie tiste, ki so prišli samo k otvoritvi bolnice, dvigat sijal vse nrlreditve. s svoiimi visokimi naslovi in svetlimi cilindri.
Nihče pa ni omenil pravega ustvaritejja sedanje nove bolnice, ki je v prvi vrsti samo. oni bedni rudar, o katerem ve gospoda le takrat, W> mu je treba znižati plačo ali pa pošiljati nani orožnike. Novo
bolnice v Trbovljah ie zgradil znoj in prišteden ter od ust pritrgani denar trboveljskega rudarja, ki ie desetletja z nemalo visokimi bolniškimi dajatvami prispeval za gradnjo sedanje ponosne bohiiške palače.
Omenili smo že popreje. da je bila v bistvu vsa ta proslava ob otvoritvi namenjena ponajveč nekaterim visokim gospodom, ki se jim ie hotelo kadila in priliznjeno licemerske hvale. Zato so bojkotirali to slavje vsi narodno zavedni. Tako delavci, kakor tudi nameščenci T. P. D. Udeležila se ga ie tropa nezavednih ljudi, ki se še vedno ne morejo uživeti v misel, da s svojo lahkovernostjo služijo samo goto vim gospodom v štafažo. Zbog tega
je tudi njih defiliranje zabolelo vsakega poštenega in zavednega rudarja proletarca, globoko v srce, ker ie videl, kako suženjsko so še razpoloženj mnogi njegovi sodrugi, ki sicer tako radi naglašaio. da so vzgojeni socialistično.
Po oficielnem delu slavja se je vršil slavnostni banket, kjer ie bilo jedače in pijače čez mero. Za dekoracijo ie služilo pri tem banketu zopet nekaj delavcev. Občudovali so pač lahko finese kuhinje svojih delodajalcev, ki sta iim sok in črn kruh nepoznana pojma. V zabavo so gospodje tudi nekatere teh ne-zavednežev opili, da so se nato premetavali po cesti sebi v nečast in delavskemu stanu v žalost.
Med tem, ko ie bila vsa ta lepa družba polna vina in dobrih jedi. pa je na ees J zmrzoval, plakal in v obupu orosil mimoidoče koščka kruha slepi Jože Košak. V istem času ie tudi zrl marsikateri rudniški upokojenec s 30 do 40 let službe obupno predse in premišljeval ves aladen in premražen. kako bi dobil kai za pod zob in kje bi pogrel svoje premrle ude. Saf marsikdo teh ubogih, od vseh pozabljenih bednikov, pomanjkanja na cesti umira s 100 kronsko mesečno pokojnino.
Komai je par mesecev kar ie tem siromakom, v zasmeh in vsemu poštenemu svetu v roganje izkazala T. P. D. reci in piši 39 milijonov dinarjev čistega dobička, katere je iztisnila baš s tovrstnim odtrga-njem našega ubogega ljudstva. Pa so se že našli med tem ljudstvom možje, ki so šli svoiim pijavkam statirat. Za nje nimamo besede ob-; sodbe, ker so v vsei svoji neznanski neumnosti in pohlevnosti samo pomilovanja vredni. Vsem onim pa, ki jim ie dovoli tega početja kličemo — združite se v enotno organizacijo, ki bo znala najti sredstva in načine, s katerimi bo mogoče ukloniti tudi vratove pritepenih Zidov in priseljenih tujerodcev, ki so jim blagi Slovenci prizanesli ob prevratu. hamesto da bi jih poslali tja, kamor edino spadajo.
mn ■ ■»■him« ■rriw.ww.Bi »ib »«■■" ■»•■ •«■»»««■
Stara tovarna nogavic in pletenin.
Ustanovljena leta 1888
M.FR&NZI & sinovi
y
MAO£»SHJ
Lastnik: FELIKS FUAKZL LJUBLJANA, Privoz 10
Poštni piedal 4-1	Telefon	št.	425
U Kupujmo in podpirajmo izvrstno £
§
Kolinsko cikorijo |
M	doma«	tadeUk.
LISTEK.
Skoplje.
In sedai prihajamo na Balkan mi. Bizanc se trese pred navalom Slovenov. Sloveni se naseljujejo po vsem Balkanu, bizantinska država propada, mesta propadajo. "ludi Skoplje. Sledijo stoletja negotovih borb. Leta 1018. Bizanc zopet obvlada Povardarje. Toda ne stalno. Skoplje prehaja v roke raznih zmagovalcev Kumanov, Normanov, Bolgarov, Srbov. Njegov gospodar bo gospodar Balkana.
Med tem raste v tihem zatišju Raške, trta Nemanjina. Iz gorskih krajev okoli Zete se bliža -— Vardarju. Že Nemanja in Uroš sta za nekaj časa osvojila Skoplje - stalno ga je osvojil kralj Miljutin • 1282. leta. In odslej postane Skoplje glavno mesto carstvujoči grad nove mlade srbske države pod Vlado Nemanjičev. Pod Dušanom Silnim (1331,—1355.) doseže Skoplje svoj vrhunec, saj ie bilo prestolno mesto Dušana, ki si je osvojil skoraj ves Balkan. V tei dobi je videlo Skoplje svoje najslavnejše dni.
Tu so bili državni sabori, v ka terih so biti položeni temeljni zakoni bodočnosti, tu je bila Srbiia proglašena za carstvo (o Vel.ki noč
26. aprila 1346). tu je bila proglašena samostojnost srbske cerkve. Leta 1349. ie bil tu razglašen Dušanov zakonik — srbski kovani denar jc nosil napis mesta Skoplja.
A že je prihajal nov sovražnik. Turki so vdrli v Evropo in Dušan je obrnil proti njim svojo silo. Umrl je na pohodu proti niim. Za njim je stoloval v Skoplju njegov sin Uroš in potem od 1365. leta kralj Vuka-šin, oče kraljeviča Marka,_ ki je padel v bitki pri Marici leta 1371. proti Turkom. Še je stala Srbija. Za Vukašinom je prišlo Skoplje v last Vuku Brankoviču — leta 1389. je bila — Kosovska bitka. Kosovo m daleč od Skoplja — dne 16. junija 1392 je Dadlo Skoplje Turkom v roke. Konec je bilo njegove slave.
Tudi Turki so spoznali njegov pomen. Postalo jc druga prestolica za Odrinom. Sultani Bajazit in Mu-rat so prebivali v njem. Postalo je središče nadaljuega turškega pohoda. Skozi njega so šle turške čete osvajat ostali Balkan in padali so: Leta 1453. Carigrad, 1. 1459. Smede-rovo, 1. 1463. Bosna, 1. 1482. Hercegovina, 1. 1499. Crna gora, 1. 1521. Beograd, 1. 1526, Mohač. 1. 1541. Budimpešta — tako je Turčiia razširila svoje meje daleč preko Balkana tja do Karpatov in afrikanskih puščav, butnila leta 1529. že ob i Dunaj in si razbijala glavo ob naših
mejah, kjer je Nikolaj Zrinjski leta 1566. kljuboval Sulejmanovi armadi in leta 1593. so Slovenci in Hrvati zmagali pri Sisku, a turška sila še ni bila uničena — živela je in se širila in prišla leta 1683. še enkrat do Dunaja — potem pa je začela padati. Med tem se je Skoplje razvilo v najbogatejše mesto na Balkanu, preko katerega je šla vsa trgovina med vzhodnimi in zapad-nimi pokrajinami — in popolnoma na zunaj noturčeno je doživelo prihod avstrijskih čet pod vodstvom generala Piccolominija — m ti, ki so ga prišli osvobojat — so ga zažgali. Težko jc bilo maščevanje Turkov nad kristjani, ko se je umaknila avstrijska vojska. Od takrat m videlo Skoplje svobode,. dokler ni po bitki pri Kumanovem leta 1912. vanj prihajal prestolonaslednik Aleksander na čelu zmagovite osvobodilne srbske vojske.
V naših nižjih srednjih šolah se je opustila zgodovina starega veka. Mislimo, da to ni prav. ker se ie ta zgodovina vršila na Balkanu, ne glede na to. da je o nji za mladino mnogo zanimivega in poučnega in da je svetovna zgodovina z nio v najožji zvezi. Treba pa bi bilo o tel zgodovini še posebno povdarjati oni del, ki smo ga prej skorai popolnoma prezrli — namreč uloga Balkana v dobi rimskega imperija,
ker se nam s tem razkriva važnost našega ozemlja v borbi za svetovno oblast. Med mesti, K so bili v tei dobi važne priče velikih dogodkov. je naše Skoplje, ki je po svoji zgodovini ena najvažnejših točk Balkana in naše države. Zato sem vam napisal teh par zgodovinskih spominov.	Dr.	I.	Jesen.
JANEZ TRPIN:
Iz laških ječ.
(Trpljenje brata Frana Tegija.)
Pišem spomine mojega trpljenja po ječah italijanskih kulturonoscev; najsi se to ne strinja z mo im prepričanjem. Nič ui nepoštenega v njih! Vendar storil bi dobro naši veliki zaveznici ob zapadli meji. če bi molčal, kakor navadno molčimo po najtežjih skušnjah^ Orjunaši. Tega ne maram! Preveč me peče objestnost in prezir naših sosedov ko-jih brezprimerno sovraštvo napram nam zamorem vsak dan občutiti.
Velika je tragika nas. ki živimo ob meii Italije. Nikdo ne more slutiti vseh tistih neštetih ponižanj, ki jih doživljamo iz dne v dan, pred onimi, ki so nas izgnali iz domače grude in postavili nasilno, sedanje mejnike ob provizorični meji. Dolga in težka je naša povest. Skcro, da se je ne izplača pripovedovati,
ker ni za take nripovesti danes smisla v tej zemlji slabičev in nergačev. Mi smo pozabljeni. Pozabljeni so tudi vsi nešteti zločin; storjeni
nad nami.
Danes, kb ie najmanjši tatič Kaznovan in zasledovan za svojo vre-greho ga ni človeka v tej zemlji, ki bi znal poiskati primernega zadoščenja ™ vse zločine, ki so bili m ki sc 5e vrše nad nami.
Pozivajo na^ od vseh strani*. dji čuvamo mejo. Vršimo svoio dolžnost. Pri tem nam večkrat zakrvavi srce. Marsikdo izmed naših ie v tej borbi že odstopil. Borimo se zvesti ukazom domovine. Ta pa daje sovražniku, ki nas ubija za vsak sunek z nožem v naše prsa. zahvalo in celo priznanje.
Živimo v tej naši tako bogati državi in vendar ne najdemo pri vsei svoji neskončni ljubezni do naše lepe in nam tako drage zemlje, uiti koščka kruha.
Primorani smo Ka is.kati, ta'n’ kjer nam ga režejo tirani, ki zatirajo in gnjavijo naš ubogi m bonu narod Morda nam ie usojeno, da tako begamo, brez miru oreko mejo od domače koče, do zasilnega doma. preko provizornih meja. Kdo zamore preceniti vso globino bolesti. ki jo užijemo vselej, kadar ^e vsi trudni in napol mrtvi plazimo okoli domačega krova, ko nas pri-
Bo| fašizma s prostozidarstvom.
V	Trstu še veje burja skozi razbita in zrušena okna polkovnika Finzija in ostalih, ki jim .ie srd fasi-stovskih hord P° skonsti uiranem atentatu na veličino in ponos Ita-lije __ Mussolinija — razdejal vse. Najsi so bili ti možje, kolikor smo jih imeli priliko spoznati tudi Slovenci. najzagrizenejši italijanski nacionalisti. vendar jim bes črnih srajc ni prizanesel.
Italija diktatorjev in požigalsko teorističnih hord se nahaja danes v boju na življenje in smrt s prostozidarstvom. v kojega svobodoljubju vidijo največjo opasnost za svoj
bodoči obstoj.
Minula ie že lena vrsta desetletij, odkar je padel kot poslednja žrtev slepega fanatizma zaostalih Spancev zadnji prostozidar. Sedaj pa se je pričela zopet nova era preganjanj pripadnikov te organizacije. in sicer v deželi, ki hoče biti najsvobodoumnejša in najkultur-nejša. Italijanski prostozidarji trdijo, da smo temu v veliki meri povod tudi Jugosloveni. Nastop prostozidarskih lož za svobodo Jugo-slovenov in proti zasužnjevanju neitalijanskih ozemelj ie bil Brenov meč na tehtnici italijanskih nacionalističnih šovenov, ki so zasovražili od tedaj iz vse duše prostozidarje.
Izjava uglednega sodelavca pri Jugoslovanskem odboru potrjuje, da je v tovrstnem navajanju povoda spora masonov s fašisti, poleg drugih, tudi nekaj resnice. Saj navaja. da so jugoslovenski emigranti v Italiji dosegli šele večie uspehe od tedaj naprej, ko se ie izrekla za njihovo tezo združenja Jugoslove-nov in popolnega razrušenja Avstrije. tudi velika loža v Rimu.
Pred vojno sta bili odločni pro-tivnici lož samo Avstrija in Rusija, ki sta baš zbog tega poleg drugega veljali za najbolj absolutistični in nazadnjaški državi. Posebno Italijani so to radi očitali Avstrijcem pred vojno, kot poseben znak njihove cesarsko-habsburške prosvitlje-nosti.
Sedaj pa je bas taista Italija ona zemlja, ki je poleg dežele belega terorja — Hortyjeve Madžarske započela napram framasonom gonjo, ad maiorem gloriam Musso-linii, na način, ki mu ga ni para v
zgodovini. Padle so že celo človeške žrtve, kakor v časih, ko je divjala napram prostozidarstvu v Špa-niji še inquizicija.
Nas Jugoslovcne ta borba direktno toliko ne tangira, ker ni doslej še niti eden Jugosloven član katerekoli lože v Italiji. Zadela nas je seveda tembolj posredno pri zadnjih pogromih Lupetinijev črnosod-cev. ki so menda videli v naši borbi proti italijanizaciji in ža očuva-nje najnavadnejših narodnih pravic tudi neke vrste svobodoljubje, ali kali. Sicer pa so se našli celo med našimi sobrati podli in brezznačajni ljudje, ki se niso sramovali nas v času kulminacije protimasonskih demonstracij denuncirati javno Italijanom kot framasone. O posledicah tega postopanja .ie znano že dovolj.
Postopanje napram svobodnim zidarjem v Italiji ie za nas v toliko poučno, ker nam kaže. kako brez-orimerna ie nehvaležnost tega naroda. Največja sinova prerojene Italije Mazzini in Garibaldi sta bila odlična člana lože. Da ne govorimo o ostalih ideologih italijanskega narodnega edinstva.
Sedaj pa razbijajo zastopniki taiste Italije, ki se ima zahvaliti za svojo svobodo skoro edino samo tem možem — kipe in slike Mazzinija. Garibaldija, Crispija in drugih. Znamenja kažejo, da bo Imelo to divjanje za enkrat uspeh. Izvedba zakona proti tajnim udruženjem je vsaj na videz prisililo prostozidarje na umik, ki ga ie tudi oficielno najavil sam veliki mojster v Rimu. Toda tisočkrat preizkušeno načelo, da ie misel močnejša in trajnejša od nasilja, bo prei ali slej znova potrjena tudi v Italiji, kjer bo maestro spoznal da imasta tudi vlada moči in nasilja svoie meje. Uveril se bo tudi prav gotovo, da se ie zapletel v zelo opasen boj z vso svetovno prostozidarsko bratovščino, ki je zvezana preko cele zemeljske oble z nezlomljivo verigo.
Primerno izrabiti in kriti s svojimi nameni za osvobojenje zasužnjenih bratov ta orjaški boi masonov — to pa je naloga onih predstavnikov svobodnih bratov onstran zasilnih meja. ki irnaio v rokah našo in Jugoslavije bodočnost.
J. T.
univerza.
V	zadnjih dnevih je bilo* po zgovornem besedičenju kraljevega ministra in bivšega romarja v komunistično Moskvo gospoda Radiča mnogo govorjenja o ljubljanski univerzi. Razširjale so se najbolj alarmantne vesti o ukinjenju in demon-tiraniu univerze v Ljubljani, ki so pošteno razburile našo javnost iz-vzemši malega dela okoli »Narodnega dnevnika«, ki ni smatral potrebnim menda temu vprašanju posvetiti potrebne pazljivosti.
O potrebi, delu, uspehih in ciljih našega vseučilišča ne bomo tu raz-
pravljali. ker je njegov obstoj s te strani že dovefj dokumentarično podprlo ostalo časopisje in manifest slovenskih političnih in kulturnih organizacij. K temu utemeljevanju nujnosti neokrnjene univerze pripominjamo mi še to, da bi bil tovrstni akt tudi po svojih posledicah na široke plasti naroda, kakor na njegovo inteligenco tako škodljiv državni misli ip državi, da bi eventuelne dobre strani tega okrnjenih nikakor ne odtehtale niti zdaleka škode. Za Orjuno ie kot verni čuvarici interesov državne misli dovoli že to. da se
tudi brez oklevania Izreka za neokrnjeno vseučilišče v Ljubljani; poleg vseh drugih že iznesenih razlogov za njegov obstoj, ki lih smatra tudi za dovolj tehtna dejstva potrebo ohrane neokrnjene univerze.
Podati smo morali to izjavo šele sedaj, ker niso gotovi gospodje smatrali potrebnim vprašati tudi nas. da li smo pripravljeni podpisati znani manifest radi univerze. Poznamo te temne sile, ki so hotele s tem napeljavah vodo v svoje plitve strugice. Zmotili pa so se močno, če so mislili, da jim bo mogoče celo pri tako vitalnem vprašanju celega dela naroda pristavljati k ognju enodušnega narodnega razpoloženja lončke, v katerih varijo protijugo-slovenski strup. Ni nam zato, da bi se bliščalo ime naše organizacije na prej omenjenem proglasu poleg Orla, Slomškove zveze ali kali. Hočemo pa. da v tei zemlji, katero smo ml s svojo krvjo osvobojevali in čistili madežev »Jungschiitzov in oboževalcev visokega Dunaja«, govorimo tako, kakor imamo pravico, ki smo si jo priborili na bojnih poljih! Govorili bomo pa še posebno tedaj, kadar se bo razpravljalo o institucijah. ki so neposredni plod našega
Za Bož i i!
si ©gjf'|te izložbo
Ant. Krispir
Ljubljana
boja. Med te nedvomno spada tudi vseučilišče v Ljubljani bi bila danes še vedno oobožni san Slovencev, če bi ne imel temelja za uresničitev v našem in naših padlih drugov delu. Kruto se varajo oni, ki mislijo, da bodo Orjuni to besedo kratili ali z intrigami onemogočevall.
Dopisi.
Trbovlje. Dne 7. t. m ie spremna Orjuna Trbovlje sestro Rusko Fran-kovič k večnemu počitku. Pokojna sestra je bila prva damska šivilja v Trbovljah, vseskozi strogo narodno zavedna. Zlasti ie skrbela in delovala ob nesrečnem 1. juniju 1924 z veliko ljubeznijo In požrl vovalnostjo kot prva pomoč za ranjene brate nacionaliste v Trbovljah. Vsled svoje ljubeznjivosti, izobraženosti in neumornega kulturnega delovanja jo bita v vseh ljudskih krogih visoko spoštovana. Temu dokaz ie bila velika udeležba spremljevalcev. Število šopkov in vencev k zadnemu počitku. »Trboveljski Zvon« ji je zapel ob grobu pretresljive žalostin-ke. Med drugimi se ie poslovil brat Pust v ginljivih besedah v imenu Orjune od nepozabne sestre. Počivaj v miru v svobodni zemlji! Tvoj plemeniti duh in vzgled pa naj živi med nami! Orjuna Trbovlje.
Šoštanj. Kakor smo izvedeli, nameravajo tukajšnji Nemci na Silvestrov večer uprizoriti neko nemško igro. povzeto iz življenja gor-nještajerskih »todlov«. Ne moremo se dovoli načuditi predrznosti tu-kajšnih par Nemcev, ki si upajo na ta način izzivati slovenski živelj. Ker vlada med nacionalisti radi tega veliko ogorčenje, prosimo merodajne oblasti, da to prireditev preprečijo. Vsekakor smo radovedni, če bi v slučaju dovoljenja naši »narodnjaki« v tako častnem Številu posetili tudi to izzivalno nemško prireditev v Vsenemški hiši. kakor se ie to zgodilo v našo sramoto nedavno ob priliki, ko so nemčurji proslavljali obletnico za nie srečnega izida koroškega plebiscita.
Vrhnika. Razmere delavcev, kateri so zavarovani pri O. U. S. D., so postale vsled postopanja okrožnega zdravnika dr. Marolta nevz-
■MM
držne. Ker nima nikdo izmed zavarovancev. kakor tudi ne stranke, katerim pripadajo zavarovanci vsled čina zdravnika, kateri ie obenem župan vrhniške občine, poguma proti njemu nastopiti, zahtevamo od g-zdravnika (župana), da se razmere takoj izpremenijo. sicer pričnemo priobčevati posamezne slučaje njegovega postopanja. Prepričan pa naj bo g. župan, da smo tako dobrohotni. da pričnemo najpopreje pri njegovi stranki, kjer bo mogoč zagovor lažje vsled vpliva, katerega ima v stranki, potem šele preidemo do tistih slučajev, v katerih oškodovanci ne bodo Imeli nlkakega ozira do g. župana.
Bratje! Ponavljam mojo prošnjo: Nabirajte prispevke za kritje našega deficita! Od vsake M. O. naj žrtvuje en brat eno uro za nabiranje pri znancih, trgovcih, podjetnikih, odvetnikih itd. Ce bodo nastopilo vse M. O., bode krit naš dolg v eni uri! Čast naše organizacije zahteva, da stojimo tudi v tem oziru čisti pred ljudstvom! Prvi prispevek 200 Din, sem dobil danes od M. O. Orjune Celje. Bratska zahvala! Kolikor poznam požrtvovalnost naših bratov Orjunašev, sem prepričan, da bodo sledile temu bratskemu vzgledu tudi vse ostale M. O. Zdravo! — Rudolf Puc, bivši predsednik M. O. Šmarje pri Jelšah.
Spominjajte se necsvobojcne Koroške In zasužnjenega Primorja, ki pričakujeta od Vas Orjunaši Osvo-bojenja!
Vsj na! bodo naši čini posvečeni domovini 1
Kar hočemo, to tudi moramo! Samo slabiči pravijo, da ne morejo.
tira hrepenenje preko gozdov domov.
Hiša očetna. Sladka in vendar za nas tako grenka beseda, ker ni nam pod Tvojo streho miru in Pokoja. Tujec se šopiri pod Teboj. Tuji ognji gore na domačem ognjišču.
Zapeče človeka misel, spomin na čase. ki so minuli in otrne se mu solza po mladem licu.
Otrnila se ie tudi meni. Mati bolna. Delal sem zanjo in zase. Delal za tujca. Zaničljivo me je premeril, ko sem ga prosil kruha, iaz, ki sem bil gospodar na tei zemlji. Težko mi ie šlo delo izpod rok, ker videl sem v sleherni kretnji gospodarja, njegov zasmeh in brezmejno zaničevanje napram meni..
Dovoli robovanja tujcu! Preveč je že ponižanja! Niti dne več: Danes naj bo poslednji dan. Nazaj hočem preko črte, ki seka živo telo naše grude v dva krvaveča dela. Nazaj v deželo mož in dejanj. Pioč iz kraja bojazljivcev in zahrbtnežev.
Kai je? Težka roka mi pade na ramo. Okrenem glavo. Za menoj stoji laški financar. v običajnem komedijantskem kroiu s kurjim peresom za klobukom. Oborožen je do zob.
Mali mož se smeje in me vljudno vabi s seboj, da se bo nekai pomenil z menoj. Njegovo vabilo je
podkrepljevala še tolpa niemu sličnih tičev, ki so imeli vsi name naperjene puške.
Kri mi je zaplala do mišicah. Puls se mi ie povišal na maksimum. Čutil sem brnenje kit. Ali bi udaril, ali ne? Sam proti osmim! Neoborožen in nepripravljen.
Videli so moje oči. Bali so se. Planili so po meni kakor gladni volkovi in me pričeli suvati z noži ter me biti s puškami. Na ustnicah mi je zacvetela krvava pena. Oči mi je zalila kri. Padal sem nekam globoko ...
Zavedel sem se šele na poti. Vlekli so me s seboj, kakor mesarji živino. Pol po tleh, pol po zraku. Preklinjale in strašno naglo. Mudilo se jim ie tako proti Postojni, da sem se moral tisti hip. navzlic vsem bolečinam, zasmejati njihovi naglici-Spomnil sem se svojih drugov. Da bi bili ta hip z menoj, kako drugače bi se pomenil s temi tiči.
Ponosno hite financarji proti Postojni. Na daleč jih vihrajo krajci pelerin, kot znamenja zmage, ki je bila priborjena nad jugoslovenskim medvedom, tako brez vsakih žrtev. Bočijo se rim herojska prsa in poskočen jim je korak.
Krvne žilice mi pokajo. Kri za nohti se nabira, da mi prsti otekajo od minute do minute. Vrti se mi v glavi in okoli mene ie vse črno.
Omahujem in vendar ne maram, da bi klecnil pred temi figarji
Postojnčani me gledajo 'in se ml čudijo. Zdi se mi Da, da iim ta prizor ni baš Povsem neznan in da nisem iaz Prvi. ki uživam dobrote rafiniranih sadistov naroda dvatisočletne kulture.
»Jezus! Marija! Kdaj jih bo konec? Tak je kakor Kristus,« je vzdihnila stara ženica, ki nam je prekrižala pot. Zaskelele so me te besede in vstalo je v meni v vsej grozi vprašanje? »Kdaj bo konec?«
Odgovor ie bil — molk.
V	ječi
»Stoj!« Povelje je bilo podkrepljeno z udarcem kundaka med rebra. Stali smo pred financarsko vojašnico. Vstopili smo. Seveda ni Šlo zopet brez udarcev in psovanja. Nir sem imel časa vprašati, čemu vse to postopanje napram meni. Vrgli so me v umazano luknjo in niti dobro se nisem postavil na noge, že je zaškrbljal za menoi ključ.
Kaj sem storil, da sem si nakopal sovraštvo carja zmagovalcev pri Vittoriju Venettu?
Premišljeval sem čemu so me zaprli. Glava me jo bolela in rane so me pričele^ peči. Pred ječo se ču-je enakomerni ritem hoje stražarja.
Zakaj in čemu? Pred tremi meseci so napadli makaronam na meji
našo stražo. Bil j® ranjen tudi naš stražnik. Nato ie prišlo zopet do nekega spopada, o katerem sem izvedel šele par dni kasneje. Šel sem si ogledat kraj, kjer se ie ta napad izvršil. S tem sem si pa že tudi nakopal nesrečo na glavo. Ko sem ogledoval teren, kjer se ie napad izvršil. me je videl Italijan, kj je javil čisto brez povoda, da sem bil pri tem spopadu udeležen tudi jaz.
Ko sem šel par dni nato preko meje. so me aretirali im me gnali v neko obmejna stražnico. Tu je bilo že zbranih 7 do 8 moje starosti enakih fantov — Orjunašev in Sokolov — dolžili so jih tudi, da so bili udeleženi pri tem napadu. Men: .so tedaj še posebej naprtili to, da sera razrušil in poškodoval neko italijansko obmejno stražnico, o kateri je preiskava pozneje dognala, da so jo heroji sami nalašč uničili. Groze nam. da nas izstradajo. Pripravljajo se, da nas vse skupaj odvedejo* v notranjost dežele. Tenente zaman povprašuje po junakih, ki se prostovoljno oglasijo, da ras uklenjene pospremijo v Postojno,, lter se boje napada...
Eskorta je urejena. Vojaki nabijajo puške in preizkušajo uliijače. Verige rožljajo pesem našega naroda. Odhod!
Stoj! Ne gremo še. Preje nas mora zaslišali kaiubinijerslti č..st-
Naš pokret.
Orjuna Zagorje ob Savi javlja, da se vrši vsakoletni redni občni zbor v nedeljo, dne 17. januarja 1926 ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Sokolskega doma«. V slučaju, da ni ob določenem času zbrano članstvo sklepčno, se vrši eno uro pozneje ob vsaki udeležbi. .
Iz Šoštanja. Zadnja naša prireditev dne 8. t. m. je v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru prav lepo uspela. Glavna zasluga za to prireditev gre bratom Celjanom, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali. K lepemu uspehu so tudi izdatno pripomogle sestre, ki so prevzele slaščičarno. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu, kakor tudi vsem. ki so z lepim obiskom pokazali, da znaio ceniti pomen fn delo našega pokreta. Zdravo!
Orjuna Zagorje. V nedeljo, dne 29. novembra 1925 se je vršil v Izlakah članski sestanek mestne Or-jutie Zagorje ob Savi. Kljub slabi poti je bila udeležba s strani članstva polnoštevilna, v kar gre posebna zahvala bratom iz Lok. Na dnevnem redu ie bilo predavanje »Država in nacionalizem«, predlogi In volitev delegata za 6. skupščino ter revizija članstva. — Na podlagi lastne izjave se črtata iz Orjune Cencelj Franjo, župan iz Lok in Nc-gro Urh.
Akademski klub »Orjuna« Zagreb je imel 25. pr. meseca prav dobro uspelo IV. redno skupščino, na kateri je bil izvoljen po soglasno Sprejetih poročilih nov odbor. Temu predseduje br. Dalibor Svoboda. Ustanovljene so bile tudi naslednje sekcije: Srednješolska, kulturno socialna, politična sekcija in propagandna, ki bodo vse takoj pričele z delom.
Razmnoževalne aparate.
THE REX CO., Ljubljana.
Kdor izdaja narod, jezik svoj in svojo domovino, ta ie kakor Juda Iškarijot, ki je izdal Kristusa!
sbjllji.JTaI—-	a	::~33
nik, ki se je baš zadnji hip pripeljal z avtomobilom, Zaslišavanje se vleče v neskončnost. Končno ukaže ta oficir tenenteju, da nas takoj izpusti na svobodo. Ta se ukazu upira, a ne pomaga nič.
Morda hočejo Italijani zopet to afero pogrevati in jo iznova načeti, ali kaj? Čim bolj razmišljam, Česnu so me zaprli, tem manj vem.
Ogledujem si novi stan. Sedem korakov dolga, štiri široka, ušiva laška luknja. Šipe v zamreženih oknih pobite, kakor tudi pri kontrolnem okencu, da mi prav pošteno piha Pod nogami.
čas teče počasi. Izgubljam smisel zanj...
Zaslišavanje.
Ključ ie zaškripal v vratih. Morda me bodo osvobodili, ker so spoznali, da me kot jugoslovanskega državljana ne smejo meni nič tebi nič držati v zaporu. Morda se bo ponovil dogodek, kakor oni pred meseci, ko nas je izpustil karabiui-jerski oficir.
Val dnevne luči mi jemlje pogled. Blešči se mi. Vstopajo. Eden dva, trije, štirje, pet. več. Polna celica jih je in š® po hodniku stoje. Žare iim oči in strašno me gledajo.
Bijejo me z bikovkami, kundakj, re vol verskimi ročaji, zbadajo z noži in vrše zasliševanje. S sito me ho-
Prvovrstne
tudi po tež>, pripo.oča
parfumerija STRMCU
LJUBLJANA, Pod.Trančo št.l.
Petrinjski proces o katerem smo že poročali. je bil pred kratkim od-godeti radi izvida na licu mesta dogodkov. iz dosedanjega poteka razprave je vidno, da so preminulega Soviča ranili sami separaiisti. ki so mislili o njem. da je Orjunaš. Zanimivo je dejstvo, da so hoteli komunisti pričo, ki je to izpovedala, sko-ro ubiti zbog tega in da je morala intervenirati policija. — Državno pravdništvo ie celo enega izmed napadalcev takoi priprlo v zapor radi življenju nevarne grožnje.
Izpustili so na podlagi poteka te razprave že br. M. Sajlra. ki je bil za časa spopada v Sisku in zbog tega ni mogel sodelovati pri spopadu. Karakteristično ie. da ie bil osvobojen šele no štirih mesecih ječe. najsi se ie vedelo, da ni bil udeležen pri krvavih dogodkih.
Verujemo v pravico in se nadejamo. da se bo izkazala i pri ostalih nedolžnih bratih.
Škofja Loka. V tukajšnji tovarni »Scšir« je nameščen mojster Hubi Ullrich. Postopanje tega gospoda z delavstvom ie vse prej nego prijazno. kajti Dsovke madžarskega nemškega kova so pri njem na dnevnem redu. Njegovo priljubljenost nai dovolj izpričuje dejstvo, da ga te pred par dnevi delavstvo samo lz-tiraio iz tovarne. In ne samo to! V političnih razgovorih veie iz njego vih besedi mržnja do naše zemlje. Po njegovem naziranju Jugoslavija ne bo obstojala niti 10 let več. Priporočamo g. Hiiblu. da naj si le poišče zavetja pri Avstriji, katere državljan je.
Ravnateljstvo »Sešira« je dalo Jeputaciji Orjune dovolj obljub — sedaj čakamo dejanj.
9. januarja nriredi Orjuna svečan plesni venček. 15. januarja pa se vrši redni občni zbor s sodelovanjem celokupnega tamburaškega zbora. Zdravo!
Orjuna Vrhnika je priredila na kialjevi rojstni dan predavanje o kraljevi rodbini Karadjordjevičev. Predaval ie brat Milan Šifrer, ki je
Brezkonkurenčne cene
v zimskih ulsSrih, ©bie-liah, dežnih plaščih in vsakovfstaih oblačilih
VAM NUDI
J OS. ROJINA
LJUBLJANA.
čejo pritirati do tega. da bi priznal in še zlobno denunciral ostale brate za izvršilce dogodka, ki mi Je bil povsem neznan.
Vsa Kalvarija, ki sem io preživel takoj po aretaciji se ponavlja znova. Obliva me kri in zdi se mi, da mile počila lobanja. Izgubljam zavest, a eno vem, da raje poginem, kakor da bi zinil samo besedo.
, Na sencih čutim mrzlo cev, ki mi pritiska na napete žile.
Tenente poleg mene šteje in vpije v me. da imam še dve minuti časa z1, premislek. Ako ne novem, ko-nec ie z menoj. Govori ali pogini pes.
Kratke in vendar tako dolge so sekunde. Vsaka, kakor leto bolesti. Še dvajset sekund in konec bo vsega! Po glavi sc mi je podila misel za mislijo. Deset, dvajset, sto tisoč, nešteto. Vse pred menoi se je pogrezalo vedno bolj v neko nepro-dirno meglo, ki me hoče vsak hip pogubiti. Iz teh megel pa ie še vedno zrl v vsei goloti strah mojih mučil-cev. ki so menda vsak hip pričakovali, da mi duša zadivja v krčih j zadnjega doživetja. Uprl se bi. ali kako. ko že pet dni nisem imel jedi v ustih.
Pet dni stradanja mladega človeka. Vsak dan so mi nosili pred lino celice kruha, mesa in vina, da sem gledal. Ko sem stopil bliže, da bi vsaj vonjal duli pražene pečenke, pa so mi zbrani financarji pričeli pljuvati v obraz in me obmetavali s čiki.
(Dalje prihodnjič.)
v lepih besedah očrtal pomen tega cine. Predavanje je uspelo dobro. Želeti pa bi bilo od Vrhničanov, da bi prišli nanj vendarle v nekoliko večjem šrevilu. Manjkalo ie tudi ne-kai Orjut «Sev, H' se s to.svojojie-.oni-avioe^1) odsotnostjo niso izkazali mo kaj o,junaške!
Službene objave.
Članske znake smejo glasom statuta prodajati samo organizacije članom, nikakor pa trgovine, kot se je pred nedavnim časom zgodilo v Celju.
Organizacije, ki ne bodo pravočasno odgovarjale na poslane jim dopise, bomo z imeni priobčevali javno v Orjuni. Pri tem bomo navedli tudi številko in datum dopisa, na katere bomo brezuspešno pričakovali odgovora. Nad posameznimi funkcionarji, ki ne bodo vršili pravilno svoiih funkcij bomo izvajali najstrožje konsekvence. V Orjuni mora zavladati najstrožji red in disciplina. ki sta edini jamstvi za njen končni in popolni uspeh.
Oblastni tajnik.
Dopisnike prosimo, da pošljejo za Novoletno številko prispevke najkasneje do 29. t. m.
UREDNIŠTVO.
POSTAVITEV SPOMENIKA
TRBOVELJSKIM JUNAKOM.
V smislu sklepov IV. redne skupščine ljubljanske oblasti je sklical oblastni odbor posebno sejo za konstituiranje odbora za postavitev spomenika. Seja je uspela prav dobro in je bil na njej izvoljen odbor na čelu z vrlim bratom dr. Tone Jamarjem, ki jamči, da bo s smiselnim sodelovanjem vsega članstva v kratkem času spravil skupaj vse potrebno za postavitev spomenika.
Eden prvih sklepov tega odbora je bil, da si je zasigural na pokopališču mesto, ki bo po mnenju akad. kiparja Lojze Dolinarja najprimernejši za postavitev spomenika. Obenem je prepustil delo za postavitev spomenika g. Dolinarju, ki bo napravil tri osnutke načrta za izgraditev spomenika, izmed katerih bo eden končno sprejet za izvršitev. Za osnovno misel izdelave osnutkov sc bo naprosilo naše brate umetnike.^
Finančni načrt, ki je izdelan že v glavnih obrisih, jamči, da se bo zbralo dovolj velika sredstva za popolno uresničitev te ideje, seveda če bodo člani odgovarjali nalogam, ki jih stavi nanje Odbor za postavitev spomenika. O tem načrtu in nalogah članstva bo podal odbor že še točna in izčrpna navodila v izvr-šenje.
Delo je započeto, na nas vseli pa je, da ga vredno in dostojno njegovemu velikemu namenu Izvršimo.
Kronika.
MI GREMO NAPREJ!
Ob priliki zadnjih dogodkov, ki so sc vršili med br. dr. Leontioem in g. Pribičevičem so se našli celo v naših vrstah nekateri, ki so za hip pokolebali v svoji veri ter plašno izpraševali, kako in kaj. Mi smo k tej zadevi že doveli jasno iz-prcgovorlli za zunaj. Sedaj ostane še par pripomb za one znotraj naših vrst, ki so se zbali za usodo Orjune za to. ker ni in ker pod sedanjim vodstvom tudi v bodoče ne bo sklepala kakršnihkoli kompromisov. To klaverno kompromisarstvo Orjuna prepušča brezglavemu početju večini naših političnih partij, ki si lahko čisto brez moralnih očitkov menjajo iz »oči v dan program in načela. Orjuna pa ie ena in zvesto dosledna svojemu programu in mu bo ostala i v bodoče, najsj se potem to že sklada z interesi njei sorodnih in bližnjih grup, da ali ne. V tej svoji dosledni značajnosti se ne plaši tudi največjih žrtev za to, da očuva svoje absolutno svobodno prepričanje in udejstvovanje Zbog tega pa morejo razumeti popolnoma naše delo samo oni. ki gledajo nani brez pomiselkov in z zavestjo, da ie v vseh svojih posledicah izvajan edino le iz hotenja doseči dobro za državo in Nacijo.
Kdor z nami orje ledino in gre za našim plugom ter se ozira nazaj ali vstran, ta ni sposoben za med nas. Kajti Orjuna hoče celega človeka ki ga bo prerodila v novega, zavednega in zdravega moža, kj »e
bo zanašal samo na svoi razum in na svoje mišice ter se otresel ierob-stv onih, ki ga danes morda nehote izkoriščajo in zavajajo v nesrečo!
Od todi tudi naziranje Orjune o masi. ki ljubi samo onega, kdor jo zabava ali pa hrani.
Orjuna .ie prestala še težje momente. Prenesla bo tudi tega. Gotovo je že sedaj, da zle in temne namere sil. ki so jo hotele razbiti po vseh drugih neuspelih poizkusih tudi v tem slučaju eksperimenta z razkolom ne bodo uspele! Mi se zavedamo položaja in to je že zmaga nad licemerstvom onih, ki so skušali govoriti brez in preko nas o nas.
»Narcis« d. d. Zagreb, trgovina s papirjem, še vedno uporablja »Rechnunge« in z njimi izziva nacionalni čut Jugoslovenov. Specialiteta te firme so jaslice! Opozarjamo naše trgovce, da temu postopanju primerno nastopajo napram agentom firme »Narcis«.
Opcije. Neprestano prihajajo na naše tajništvo posamezni naši člani, ki so že pred meseci vložili prošnje za opcije, na katere pa do-sedaj še niso prejeli nikakega odgovora. Poznamo težak položai notranjega ministrstva v tem vprašanju. vendar smatramo, da bi že lahko nagleje posloval. Ako je bilo v stanu tako brzo rešiti prošnje nem-čurskih optantov uslužbencev T. P.
D., katerim so občine odrekale celo domovinsko pravico in proti katerim ie nastopila vsa poštena narodna javnost v Sloveniji, potem bi že zamoglo vršiti svoie dolžnosti tudi napram optantom jugosloven-skim nacionalistom. Kajti kdo si more misliti bridkejšo ironijo, ka- J kor jc to. da sta Nciuec in nemčur, ki sta desetletja gnjavila in trpinčila naš delovni narod, sedaj v narodni državi imela prednost pred jugoslovenskim delavcem. Še večja Pa je ta ironija, če pomislimo na to, da ti Nemci in nemčurji sedaj mečejo iz obratov Jugoslovcne, ki so morali pribežati v Jugoslavijo pred nemškim in laškim divjanjem — zato — ker so tuji državljani, ki morajo prepustiti svoja mesta nem-čurskim optantom.
MARENBERŠKE OBČINSKE VOLITVE.
V nedeljo, dne 20. decembra so se vršile v trški občini Marenberg občinske volitve. Za dezolatne razmere, katere tam vladajo med Slovenci in teror Nemcev na dan volitev. je bil rezultat še skoraj po-voljen. Slovenski listi ste bili dve in je dosegla vsaka po dva mandata vsled vezanja, nemška pa pet odbornikov. Slovenski socialisti so si dovolili svoi šport in združili na listo komaj 7 glasov; prefrigani nemški tržani so dali postaviti tudi nemško socialistično škrinjo in tam vlovili 8 kalinov na škodo slovenskih socialistom. Slovenci bi lahko imeli v občinskem odboru večino, ako bi slovenska inteligenca bila na svojem mestu in bi naslopala v { Marenbergu složno. Toda kjer vladajo častihlepnost, zavist in nelz-krenost. tam ni zmage in ni nikoli uspeha Čudilo pa je. da naš sodni predstojnik ni čutil narodne in državne dolžnosti se udeležiti volitev. Vsled skrajnega jn zakonito nedopustnega terorja od strani Nemcev neposredno pred volilnim lokalom, se morajo volitve razveljaviti in zmagali ste sedaj prvič in — zadnjič. Dobro si bomo zapomnili vo-lilncga fijakarja Hodlovcga Pepija!
Tužni glasi.
Zavednost našega žeustva. Citat sem v tnem zamejnili časopisov s kakimi podlimi sredstvi nastopajo italo-fašistovski učitelji proti jugoslovenskim učiteljem, ki morajo prenašati njihove strašne šikane. Eden reli kulturnih divjakov ie tudi tukajšnji italijanski učitelj Pace. ki je pred nekako polovico leta v družbi še z nekim njega vrednim Olitijem pretepel slovenskega učitelja - Sokola. Nato pa je prepojen satanske mržnje proti njemu vlomil v podstrešje. vzel tam iz omare italijansko tricoloro. jo polil z mastjo in raztrgal na več kosov. Po tem činu je odšel h karabinijerjem in jim lažnivo denunciral soprogo prej omenjenega učitelja, da ie »oskrunjenje zastave caporetskih herojev« izvršila iz sovraštva proti Italiji. Ni si težko predstavljati neprilikc, ki jih je imela potem ta radi te podle in brezčastne laži. Predla bi ii nrav trda, da se ii (u posrečilo s pričami
dokazati neresničnost Pacejeve de-nuncijacije.
Ima pa poleg tega omenjeni možak šc druga taka dobra dela na vesti. Navzlic temu sc je našla Slovenka v okolici Ljubljane, ki prav pridno dopisuje z njim in mu po Pa-cejevem pripovedovanju redno pošilja natančna obvestila o stanju in položaju v Jugoslaviji. Nič manj se ne razume z neko bivšo tukajšnjo učiteljico, ki je maturirala v Jugoslaviji. Sedaj pa še nekai okoli govoriči. da upa na službo pri edini slovenski šoli v Trstu.
Pretepač Oliti pa se ie zaročil z gospodično Almo Ivančič, koje sorodniki bivajo v Jugoslaviji.
K temu postopanju teh žensk, kateriji imena še ob priliki priobčimo. pripominjamo šc to. da majo tak smisel za asimilacijo samo kultivirane ženske, dočim moramo priznati. da so naša kmetska dekleta vse boljša in odpornejša proti italijanskim hinavcem, ki jih itak zavajajo samo v nesrečo.
Zadušeno društveno živifenje. Po znanem slučaju z dr. Webrom nismo dobili Slovenci v Trstu doslej še niti enega dovoljenja za prireditev najmanjše kulturne prireditve. Prepovedujejo celo zbiranje Slovencev v večjih družbah v posameznih gostilnah. Sicer ne naravnost, nego posredno s tem. da gostilničarja šikanirajo. Groze mu celo z odvzemom koncesije, če bo še v nadalje dopustil sumljivo shajanje Slovencev. v katerem vidi vscuamogočna Italija že nevarnost za svoi obstoj in tajne konspiratorske namene. Tržaškim Slovencem menda po mišljenju in delu njihovih tiranskih gospodarjev res ne preostaja drugega. kakor da gredo živi v grobove. Motijo pa se ne malo Italijani, če mislijo, da bodo kdai kai takega dočakali! Okrnjen in izmaličen je »Narodni dom«. Stoji pa vendar trdno in kljubuje vsemu na sramoto i naroda Mazzinijev, Salveminijev in j Dantejev. Enako jc s slovenskim življem v Trstu. Zdesetkovane so njegove železne vrste, kar oa lih je. ti so mežie!
Tiskarna »Edinost« je deloma izvršila žc najnujnejša popravila poškodovanih predmetov izza zadnje fašistovske invazije v njene prostore. Stroški, ki jih ima s temi popravili so silni in dosegajo lepe stoti-sočake. Kai pomeni to za podjetje, ki je odvisno samo od sebe in od samopomoči, si lahko predstavlja vsakdo sami Radovedni smo kdaj bo povrnila Italija to škodo in kako bo kaj nagradila najboljše sinove italijanskega naroda za njih strogi in odločno fašistovski nastop proti jugoslovenski narodni manjšini.
Tu ima gospod Bordrero. ki sicer prav rad govori o prijateljstvu in dobrih odnošajih z Jugoslavijo, prav lepo priliko, kai dobrega ukreniti o čemur bo res mogoče izreči zadovoljivo besedo. Težava to zanj ne bo. posebno če se še pomisli, da je država povrnila tržaškim frama-sonom, med njimi tudi colonclu Fin-ziju. že vso škodo povzročeno pri zadnjih izbruhih narodne italijanske duše. ki io zna tako lepo dirigirati disciplinirani gospodine Lupetini!
... Sedaj imamo že znatno veliko vojsko. Toliko po večini, kolikor je potrebna narodu za osiguranfe njegovega miru pri razvoju na gospodarskem polju. Ta minimum moremo obdržati, pa tudi vsak hio po potrebi i dvigniti.
Imamo vojsko, ki ie povsem sodobno organizirana in izoblikovana
RESTAVRACIJA
❖>v
a
v-«* _ > *os ySK
iz junaškega naroda, ki bo v momentu obrambe svojih pravic strahovit bič za vsakterega, ki se bo drznil poseči po njegovem teritoriju ali žallcl dostojanstvo njegove domovine. Zbrisal ga bo, kakor besen orkan z zemlje, takoi v prvih borbah! Pokazal bo v tisoči not vsemu svelu svojo junaško dušo in vso svojo neizmerno ljubezen napram domovini.
S to vojsko morajo računati tako prijatelji kakor neprijatelji našega naroda in naše očetnjave.
(General dr. J. Nikolajevič).
ZRNA.
»In vendar se giblje!« Iz govora pisatelja F. S. Finžgarja o Slomšku
posnemamo tudi;
»Trubar je bij sicer protestant. vendar je bil pozitivno resnično veren in je nadvse ljubil slovenski jezik ...«
Hrenu so še pred leti postavljali spomenike, ker je s tako vehemenco zažigal slovenske knjige. Tedaj je delal tako še tudi gospod knezo-škof. Sedaj pa prištevajo že tudi Trubarja med svoje.
Počasi se giblje kolo razuma v glavah edinih legitimnih zastopnikov slovenskega naroda, ki iščejo v preživeli preteklosti opore za sedanje blodno in nesmiselno balo proti sovražnikom, ki jili ni!
Polagoma pa pristajajo tudi na to. na čemur stojimo že od početka. Ivan Cankar, Jurčič, France Levstik, France Prešeren. Josip Stritar, Simon Gregorčič. Maselj Pod-limbarski, sedai še Primož Trubar. In ni več daleč dan, ko bodo naturalizirali s pozitivno resnično vernostjo ali pa vsaj slovenoborstvoin tudi Antona Aškerca. Od njega pa do sedanjega gospodarja slovenske besede — Vladimirja Levstika pa tudi ni več tako velik skok. ki bi ne omogočil še aklimatiziranje kakega dr. Laha. Končno celo še Aleša Potočnika in nas vseh. ki smo pisali okoli »Orjune«. ker smo sc vbadali s slovenščino!
*
Italija ni niti demokratska, niti aristokratska — nego anarhistična.
(Giuseppe Prezzolini.)
*
Italija napreduje po zaslugi bedakov. Ti delajo, plačujejo in umirajo. Oni, kj navidez pomagajo Italiji pri napredku, so prebrisanci, ki ne delajo nič, zapravljajo in se za^ bavajo.	(Nova	Evropa).
UMUMn-tJin >>m iHTf j*.J*»•	-••
Nova drogerija v Ljubljani.
Ugledna tvrdka »Sanitas« v Celju, ki slovi po svojih solidnih cenah >n točni postrežbi že dolgo širom S o-venije, je otvorila dne 19. decembra
*%■
Vso dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od izvrstnega mila, ima Zlatorog milo.
Velika čistilna moč in Izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila snežnobel, diSeČ zakladi
Zato zahtevajte le ZLATOROG milo!
vui/ilui jlcfchut'
c , •	m-'	«*	//
ocino .pravj-!r?zar?e/)!ivi
MEHANIČNO UMETNO VEZEI
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
vodstvo kavarne »EVROPA* v Mariboru.
v Prešernovi ulici štev. 5 svojo podružnico. Nova drogerija .ie bogato založena z vsem drogerijskim blagom. nrav posebno pa tudi z najfi-nejŠimi francoskimi mili. parfumi in drugimi lepoiili ter s fotografskimi aparati in potrebščinami vseh gla-sovitih svetovnih tovarn. Priporočamo jo občinstvu za naktio božičnih in novoletnih daril. V ostalem opozarjamo na oglas v današnji šLe-vilki._______________________
KnSsževiOst. •
»Zdravje«, ki je doslej izhajalo kot priloga »Preroda« prične s 1»
januarjem izhajati samostojno. List bo urejeval g. dr. Ivo Pirc. Cena mu je samo 30 Din letno. Naročnike sprejema; Uprava lista »Zdravje«, Ljubljana, Higijenski zavod kraljevine SHS.
Daniel De Foe: »Robinson Cru-soe«. Za slovensko mladino priredil Vladimir Levstik. Z barvilo naslovno sliko in 7 celostranskimi ilustracijami po izvirnih risbah Rajka Šubica. Založila Kleinmayr &. Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 28 Din. vezani knjigi 32 Din. s pošto 3 Din več.
Ako ie v besedah nemškega pesnika. da je »najboljše baš dovolj do-
bro za mladino«, le količkai resnice, potem smemo ceniti slavno zgodbo o Robinsonu nad vse knjige tega sveta. Mladež vesoljne zemeljske oble je oddala zanjo svo glas in priča zanjo leto za letom, vsak dan \z-liova. NI ga kulturnega jezika, na katerega »Robinson Crusoe« ne bt bil preveden, ni ga pismenega človeka, ki ne bi prišteval te divne knjige med najdražje spomine svojega detinstva. Še odrasli je ne moremo odpreti, ne da bi nas iznova uklenila v svoi čar. Nič čudnega ni tedaj, da je »Robinson Crusoe« ocT svojega prvega pojavljenja med Slovenci tudi naši mladini in našemu
ljudstvu brezprlmerno ljub in drag. Od stare Cafove in Parapatove izdaje pa do raznih, bolj ali manj neuspelih priredb iz novejše in najno-vejše dobe je romal med narod v mnogih desettisočih izvodih. Založba Kleinmayr & Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani se je lotila naloge, podati to književno veledelo vendar že enkrat v res vzorni izbiri in času primerno dovršeni jezikovni obliki. Njena izdaja »Robinsona«, ki ie oii-šla te dnj na trg. je v tem pogledu prava mojstrovina odličnega pisatelja in prevajalca Vlad. Levstika in ilustrovana z risbami R. Šubica Roditelji. ki hočejo razveseliti svojo
deco z »Robinsonom« ter šolske in ljudske knjižnice, ki ga žele nabaviti. se zdai ne bodo mogle več pritoževati, da dobrega slovenskega »Robinsona« ni. Zabeležiti ie treba tudi to, da je Kleinmalr & Bambeig-Levstikova izdaja s svojim 102 stranmi srednje osmerke dos'ei naj-obširnejša v slovenskem ieziku Cena ie spričo tega pač skrajno nička. Lepo in vsebinsko dragoceno knjigo priporočamo kar najtopleje za božična in novoletna darila: dob! se po vseh boljših knjigarnah ali pa neposredno pri založništvu Klein-mayr & Bamberg, dr. z. o z. v Ljubljani.
M J
• •
V
je naimodcmejie »rejen* ter izvršuje vsa iUkarnttka dela od najprlpr*-stejšega do mjmodernejiega. - Tiski šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku — Brošure v malih I« tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Ok« cima IMIr. katign. tenito in reklam, listov. Laslsa ivsrnici Msa zrezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednie Soh Risanke, dnevniki in beležnice.
Hli so Vam znane
velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje?
ASI ste se iste ie udeležili?
Ako še ne — storite to nemudoma. Uverjeni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam, kakor Vašim dragim
neizmerno veselje. Tudi Vi bodete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer nam priča nebroj priznalnih dopisov, od katerih nakatere spodaj navajamo.	______
Dn seznanimo Širšo publiko z našo izborno specialiteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar kdor naroči
6 steklenic najfinejšega „ODEON“ parfuma
lepo sortiranega v kartonu za samo Din 65*— (namesto Din 90—)
za sledeče:	.
1. Na udeleibl pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku:
1 nagrada v skupni vrednosti od . ... Din 50.000’— nagradi po	Din	10.000’—,	skupaj
4 nagrade	»	„	5.000'—,	„
2 nagradi	„	„	2.000"—,	.
30 nagrad	m	.	1.000’—,
41
20.000*— 20.000’— 4.000'— 10.000’— 20.000'—
2. Na razdelitvi 5000 posebnih nagrad v sktipni vrednosti Din 450.000'— na ta način, da mora povprečno vsaki tretji iiaroč-nik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaiu lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 dinarjev.
Pošljite tedaj takoj po nakaznici ali v denarnem pismu znesek Din 65’— (naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic »Odeon* parfuma. Vsaki pošiljki je priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za nagrade, s kojim se smatra strinjajočim se vsak naročnik. Vlaganje oz. porazdelitev kuponov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Kako pišejo naši naročniki.
V časopisu sem brala Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svojih soancih prepričala, da so Vaši parfumi, kjub nizld ceni res fini, n«ro6am en karton. 65 dinarjev Vam pošljem posebej. ..
 	Z.	S., Hrušica.
Vaša pošiljka mi jo napravila v resnici veliko veaelje. Tako lepe izbire 6 steklenic za samo 60 dinarjev nisem pričakovala. V enem ovitku sem našla priznanico za posebno nagrado. Pošljite mi prosim
So dva kartona po 6 steklenic. Znesek Din 130 — prilagam ...
r	M.	P.,	Ljubljana.
Zolo veliko srečo sem imela. Pri prvi pošiljetvi sera dobila priznanico za posebno nagrado. Ko sem vnovič naiocua l Kartona sem pa našla v enem zopet 1 priznanico. Pošljite mi prosim takoj še dva kartona. Tudi vei mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ...
B. L., Beogiad.
Naročite torej nemudoma, kajti naša reklamna prodaja traja samo do 2T> dcccmbra. Tudi Vt bodete zna šo pošiljko zadovoljniI
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se v naprej priporoča
M. Feldin
trgovec Maribor, Grajski trg.
MATEK&EV3I KEŠ
L]UBLJRNH
DRLMnTINOVn 13 *
Iztfritoje vsakovrstne vezenine, kakor zastore, perilo
in drugo najfinejše in najcenejše tekom 14 dni, predtiska v teku 12 ur
Velezalogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske traye priporoča tvrdka
PETER KOBAL, KRANJ.
Podružnica: Ljubljana - Kof:zej.
n ING. DUKIČ IN DRUG S
GRADBENO PODJETJE S!
[iraii
LJUBLJANA, Vegova ul. 8/48.
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Okasionelno kupite
radi zmanjšanja prevelike zaloge:
JOS.
w raai zmanjšanja preveuice zaioge: um sum	gpa
briljante, bisere EBERLE:
zlatnino, ure, ™bn» mizna m jedilna orodja pri
ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA
IVAN BOGATAJ
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19 (P°cekkve)SKE
NUDI
krasna božična in novoletna darila
električnih svetilk, KUHALNIKOV, LIKALNIKOV I. T. D. z 10% POPUSTOM NA STALNE CENE DO 25. DECEMBRA T. L.
Ne zamudite priiike in pohitite ¥
TEKSTILBAZAR
ilubijsna. Krekov trg 10, pritličje in I. nadsfr., ker tam se predaja:
Flanela za srajce po Din 10 50, štofi, dubli, kamgarni, velurji, belo blago, porhati in vse oblačilno blago po Čudovito nizkih cenah
Ostanki v prvem nadstropju za skoro pofeuife© ceno.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
A. TRPIN, trgovec
Maribor, Glavni trg.
Kctor sl poiell dobre hrane novega sladkega Burgundca in 4 letn sta rega Mozlerja, naj pride v Narodni dom in Štajersko klet v Mariboru.
Za plesno težijo
VOK
glasbene
ser©|I petre&ižine
|| || Glavna za?oga
|i H. Menda
H ff Ljubljana
IS §1 91 Mastni trg 17.
Prodajaln
H. J. TU
NP.JFINEJŠA!	NAJNOVEJSAI
KOŽUHOVINA
STANISLAV MATTl, Ljubljana.
PRODAJALCA: SODNA ULICA 5. TOVARNA: KAMNIŠKA ULICA 20.
:mr »« priporoča za razna krznarska dela. T0WI
Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, posebno jopice iz lcrtovine, slelelektrik, i. t. d. Prevzamem tudi vse vrste kože za strojenje in barvanje.
Stran 6.
Preselitev.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se a svojo dolgoletno obrtjo preselil
na Sv. Petra cesto štev. 12.
nasproti hotela LLOYD In blizu Marijinega trga,
kjer sem lokalo času primerno opremil ter prosim nadaljnegaobiska SpoStovanjem M. PodkraJIak, frizer za dame in gospode.
Stev. 54.
Vesele božične praznike in sre*no novi) leto želi vsem cenj. Odjemalcem
Miloš Oset
veletrgovina s Špecerijskim In kolonijalnlm blagom
MARIBOR; davni trg.
Vesele božične praznik® in srečno novo leto želi vsem c. odjemalcem z nadaljnjim priporočilom
J. Kravos
MARIBOR
Aleksandrova cesta.
Da omogočimo tudi p. n. ljubljanskemu občinstvu udoben nakup svojih priznanih, deloma svetovno-znanih specijalitet,
otvarjamo
danes, 19. dec.
svofo podružnico v Prešernovi ulici 5.
(bivši lokal cvetličarne Herzmansky)
V tej, po izvirnih umetniških načrtih docela novo opremljeni prodajalni bomo nudili svojim p. n. ljubljanskim odjemalcem:
Vse običajno drogerijsko blago, tako kemikalije, zdravstvene ln kozmetične preparate kakor vsako-jake potrebščine za postrežbo in nego bolnikov, dojenčkov Itd. v bogati izbiri in kar najboljSi kakovosti Še posebej s! usojamo opozoriti cenjene dame na svojo izredno dobro asortirano zalogo najizbra-nejših francoskih mil, parfumov in drugih Iepotil.
P. n. fotografom in ljubiteljem fotografije smo na razpolago z aparati, ploščami, papirji in drugimi ibsčinami
potreb tvornlc.
najslavnejših francoskih ln nemških
Za točno postrežbo In solidne cene jamčimo s polnim ugledom, katerega sl Je stekla naša tvrdka v svojem dosedanjem poslovanju širom Jugoslavije.
DROGERIJA
SANITAS" * CELJE
Delikatesne trgovine iu zajutrkovalnice
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dne 19,„dec. 1.1. v Florjanski ul, 1 (križišče cestne železnice poleg St. Jakobske šole)
otvoril delikatesno trgovin# in zajutrkovalnice
Imel bom vedno v zalogi vsakovrstne mesne izdelke iz tu- in inozemstva, sir, sardine, raznovrstne morske ribe in konzerve ter konjak, rum, vino, pivo in izborno likerje itd. V zajutrkovalnlci bom lahko postreza! vsak Ca s cenjenim gostom 7. gorkimi ln mrzlimi Jfdlli ter toplo in mrzlo pijačo.* Priporočani se prijazno *a mnogobrojni obisk
Z odličnim spoštovanjem
G. BREZNIK
PARNA PEKARNA JEAN SCHREV NASLEDNIK
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA * TELEFON ŠTEV. 158
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti),
Vanile, VValdmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava, kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropi-
nov, brinjev, drožni i.t.d.
SADNE ETERE:
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
PARNA DESTILACIJA ESENC
LJUBLJANA
METELKOVA 13.
Pavla Tepina naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Marjana in Pavellka ter vseh ostalih sorodnikov, da |e njen iskrenoljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, zet in svak, gespod
LOVRO TEPINA,
vl£|l žlvinozdrevnlk In ravnatelj dri. podkovske lole
v petek, dne 18. t. m zadet od srčne kapi, nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v nedeljo, 20. decembra 1925 ob pol 4 pop. iz hiše žalosti Selo, državna žrebčarna na pokopališče k Sv. Križu.
V Liubijani, dne 23. decembra 1925.
Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj,
Odgovorni urednik: Jože Span.
Jugoslovansko veterinarsko u druženj e, sekcija Ljubljana naznanja, da je njega zvesti član in neumorno delavni odbornik, gospod
LOVRO TEPINA,
višji živinozdnuvnik in ravnatelj drž. podkovske šole
v petek, dne 18. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika je bil v nedeljo, dne 20. decembra ob pol 4. popoldne iz državne žrebarne na Selu pri Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabnemu dragemu tovarišu ohranimo trajen in blag spomin.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1925.
ODBOR.