UDK UDC 910 (497.12) :378.4 INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO (S KARTOGRAFSKIM ZAVODOM) PRI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI Drago M e z e * Kratek historiat razvoja inštituta In štitu t je bil ustanovljen leta 1947 na pobudo pokojnega akade­ m ika prof. dr. A ntona Melika, k i ga je vodil do sm rti 8. jun ija 1966. Po njem je začasno, do feb ruarja 1967, prevzel upravništvo akadem ik prof. dr. Ivan Rakovec, za njim p a sedanji upravn ik akadem ik prof. dr. Svetozar Ilešič. Do nastavitve asistentov leta 1951 (Ivan Gams in D ragica Kregelj) sta bila v in štitu tu dva pomožna asistenta (Dragica Kregelj in Drago Meze). Po odhodu Kregljeve leta 1952 je zasedel asi­ stentsko mesto D rago Meze, le ta 1954 p a še eno asistentsko mesto Milan Šifrer. Leta 1955 je bil v okviru in štitu ta osnovan zavod za kartografijo , istočasno p a je začel nasta ja ti tud i geografski fotolaboratorij; tehnično delo obeh je vodil Vilko F inžgar, ki je leta 1955 zasedel mesto kartografa v zavodu. Leta 1962 je zapustil in štitu t znanstveni sodelavec dr. Ivan G^ms, njegovo mesto p a je leta 1966 zasedel asistent M ilan Natek. Teh­ nično osebje se je leta 1956 pomnožilo s kartografskim risarjem Bori­ som Tavzljem, ki ga je leta I960 zam enjala M ilena H ribar, in leta 1955 s fotografom M ilanom Topliškom, ki je ostal do leta 1957, ko je njegovo mesto zasedel fotograf Vlado Vivod. Z upokojitvijo strokovnega sodelav- ca-kartografa Vilka F inžgarja leta 1970 je prišel leta 1971 na njegovo mesto M arko Zerovnik, profesor geografije. Leta 1974 je nastopil mesto asistenta v inštitu tu M ilan Orožen Adamič. Sedanje stanje inštitu tskega osebja: znanstvena svetnika dr. Drago Meze in dr. Milan Šifrer, višji strokovni sodelavec M ilan Natek, stro­ kovni sodelavec-tehnični vodja kartografskega zavoda M arko Žerov- nik, asistent M ilan Orožen Adamič, kartograf M ilena H ribar, fotograf­ ski m ojster Vlado Vivod. * d r . , z n a n s tv e n i sv e tn ik , I n š t i t u t za g e o g ra f i jo . S lo v en sk a a k a d e m ija z n a n o s ti in u m e tn o s ti, 61000 L ju b lja n a , Y u, N ovi t r g 4. 11 G eografsk i vestnik Delo inštituta Z nanstvenoraziskovalna dejavnost in štitu ta je večsmerna: prouče­ vanje okolja Slovenije, proučevanje kom pleksnih prostorskih problemov Slovenije te r u re jan je in p reurejan je življenjskega okolja v n jej ter p ro ­ učevanje slovenske agrarne pokrajine. Vzporedno z znanstveno-razisko- valnim delom pa oprav lja in organizira in š titu t tud i druga, za slovensko geografijo pom em bna dela, tako npr. sprotno u re jan je in dopolnjevanje geografske bibliografske karto teke Slovenije te r dopolnjevanje geograf­ ske foto- in diateke Slovenije, kot tud i recenzijo imenoslovja na neka­ terih topografskih kartah SR Slovenije. G lavno inštitu tsko delo je v proučevanju geografije poplavnih pod­ ročij na Slovenskem. Delo, subvencionirano od SBK, je skupinsko in dolgoročno. V p rv i fazi, k i je b ila zaključena lani, je b ila izdelana me­ todologija in na njeni osnovi vzorčna proučitev poplavnega sveta ob Pšati. Delo v p rv i fazi je bilo organizirano tako, da je vsak proučevalec obdelal specialno področje, izdelal zanj metodologijo in to preizkusil na prim eru Pšate. N adaljn je delo p a je zamišljeno tako, da en sam razisko­ valec prouči celotno geografsko problem atiko določenega poplavnega področja. V obdelavi so poplavna področja v Posotelju (proučevalca M arko Kolbezen in M arjan Žagar), v M islinjski dolini (Ivan Gams), ob M uri (Marko R adinja), v D ravinjskih goricah (Milan Šifrer), v Spodnji Savinjski dolini ob Ložnici, Bolski in T rnavi (Milan Natek) in v Gornji Sa vinjski dolini, zlasti ob D reti, Savinji, L jubnici in L ibiji (Drago Me­ ze). Rok oddaje elaboratov je 1. november 1975, celotno delo p a naj bi bilo zaključeno predvidom a leta 1979. Nosilec teme je akadem ik prof. dr. Svetozar Ilešič, p ri strokovnem vodstvu sodeluje M ilan Šifrer, ta j­ nik p a je M ilan Orožen-Adam ič. Poleg in tern ih in štitu tsk ih sodelavcev so se v delo vključili tudi zunanji sodelavci, predvsem z O ddelka za geografijo ljub ljanske univerze. Osnovna inform acija o tem i in metodo­ logija proučevanja sta bili objavljeni v GV XLV 1974, str. 131—146, štud ija o geografiji poplavnih področij ob P šati pa je p rip rav ljen a za tisk v Geografskem zborniku XV. (Ob koncu leta 1974 je sklenil in štitu t pogodbo z Vojnogeografskim inštitutom za recenzijo imenoslovja na novi topografski k a r ti SR Slo­ venije m erila 1 : 25.000, katere izdaja te lj je, naročnik k arte p a je Geo­ detska u p rav a SRS. Po pogodbi bo delo zaključeno v letu 1975, v začetku leta 1976 pa bodo predvidom a natisnjene tud i že vse karte , 202 za celotno ozemlje SRS. Naloga in štitu ta je osnovna vsebinska p rip rav a k a rt za n a ­ daljn ji pregled, izdelava podrobnih navodil in celotna oragnizacija dela v zvezi z recenzijo, predvsem iskanje sodelavcev in stik z njim i ter za­ mudno razpošiljan je kart. K delu je bilo poleg jezikoslovcev z In štitu ta za slovenski jezik SAZU, ki usklaju jejo im ena glede na jezikovna p rav i­ la, povabljenih okoli 50 sodelavcev, zlasti geografov širom Slovenije, ki so se, zavedajoč se pomembnosti dela, razen redkih izjem, povabilu od­ zvali; mnogi od teh so se na terenu povezali z gozdarji in lovci kot n a j­ boljšimi poznavalci terenskega imenoslovja. K arte zahodne Slovenije so že natisnjene, v tisku pa je severna in vzhodna Slovenija. Vse preostale k arte so v obdelavi. V pogodbi sprejete obveznosti bo inštitu t izpolnil v celoti še pred postavljenim rokom. In tern i inštitu tsk i sodelavci so sami pregledali imenoslovje na 18 listih. Delo vodita D. Meze in M. Zerovnik ob pomoči M. Orožna-Adam iča. Enakega značaja je pregled imenoslovja na osnovni državni k arti m eril 1 : 5.000 in 1 : 10.000 za ozemlje SR Slovenije, ki jo izdaja Geo­ detski zavod SRS. Delo, ki tem elji na dogovoru med SAZU in Geodet­ sko upravo SRS, teče že tre tje leto in bo predvidom a tra ja lo še nekaj let. T udi p ri tem delu se in štitu t v glavnem naslan ja na zunanje sode­ lavce, imena p a pretresejo tud i jezikoslovci z In š titu ta za slovenski je ­ zik SAZU. Do sedaj je natisnjenih okoli 1500 listov, katerih en izvod dobi SAZU kot odškodnino za pregled imenoslovja, pregledovalci p a do­ bivajo poleg skromnega honorarja po eno ozalidno kopijo pregledanega lista. Delo vodi D. Meze. Poleg skupinskih del zajem a inštitu tsk i delovni program tud i in ­ d iv idualna dela: pleistocenski razvoj Škofjeloškega hribovja, družbeno- geografski razvoj Spodnje Savinjske doline s posebnim poudarkom na prebivalstveni problem atiki, hm eljarstvu in vinogradništvu, geografsko- kartografsko obdelavo razvoja naselij na prim eru občine K am nik, p ro ­ učevanje nekaterih elementov v okviru varstva in p reu re jan ja življenj­ skega okolja ter novejše stanje hribovskih km etij na nekaterih najbolj tip ičnih področjih Gornje Savinjske doline. V delovni program je bila delno vključena tud i obdelava občine Žalec in M ozirje za K rajevni leksi­ kon Slovenije. Zunanji znanstveni sodelavec dr. Valter Bohinec u re ja zbrani list­ kovni stvarni katalog slovenske geografske bibliografske karto teke po m odernih bibliotečnih načelih. Zbiranje gradiva za kartoteko sega na začetek obstoja inštitu ta . K arto teka obsega imenski, stvarni in regional­ ni katalog. D opolnjuje se sproti z novejšimi deli. Redni in štitu tsk i program obsega vsakoletno opazovanje Triglav­ skega ledenika in ledenika pod Skuto ob zaključku talilne dobe. Na Triglavskem ledeniku se je začelo z opazovanji leta 1946, na ledeniku pod Skuto p a dve leti kasneje. R ezultati opazovanj so občasno objav­ ljeni v Geografskem zborniku; v XV. knjigi, k i je v tisku, bo za T rig lav­ ski ledenik obdelano obdobje 1963—1973, za ledenik pod Skuto pa 1954—1973. V program u inštitu ta so tud i opazovanja eventualnih ele­ m entarnih nezgod v Sloveniji. Med geografskim inštitutom SAZU in geografskim inštitu tom m ad­ žarske akadem ije znanosti v B udim pešti je bil sklenjen okvirni dogovor o tem atik i in oblikah sodelovanja med obema inštitutom a. Dogovor že dobiva konkretne oblike ob izdelavi geomorfološke k arte panonskega območja, ki jo p rip rav lja m adžarski inštitu t; naš in štitu t sodeluje pri p rip rav i karte , ki zajem a slovensko ozemlje. V ta nam en je M. Š ifrer povabljen letošnjo jesen v Budim pešto na študijsko posvetovanje, lani pa je bil v tej zvezi p ri nas d irektor m adžarskega geografskega ak a ­ demskega in štitu ta prof. dr. M artin Pecsi. K artografski zavod je izdelal vse karte za študije o geografiji po­ plavnih področij ob Pšati, v delu p a so k arte za navedene elaborate druge faze proučevanja geografije poplavnih področij na Slovenskem. V zavodu urejajo tekočo kartografsko zbirko. Njegovo delo hrom i po­ m anjkanje risarskega kad ra ; vse tovrstno delo oprav lja sedaj kartograf- ka M ilena H ribar. G eofotolaboratorij izdeluje kartografske fotoreprodukcije za teren­ ska proučevanja in slikovno gradivo, p ripadajoče tekočini strokovno- znanstvenim delom, obseženim v inštitu tskem program u. Poleg omenje­ nega oprav lja fotograf z odobrenjem in štitu ta kartografske fotorepro­ dukcije še nekaterim drugim inštitutom p ri SAZU. Pred k ra tk im je p r i­ p rav il ves slikovni m aterial za razstavo ob 80-letnici p redsednika SAZU, ki je bila v okviru Sterijinega pozorja v Novem Sadu. In štitu t ima svoje glasilo — G eografski zbornik. Izhaja občasno. Do sedaj je izšlo XIV knjig, pe tna jsta je v tisku. P rva knjiga nosi datum 1952. M aja t. 1. so bili štirje člani in štitu ta na ogledu Vojnogeografskega inštitu ta v Beogradu. V jeseni gre M. H ribarjeva na enotedensko stro­ kovno izpopolnjevanje na D unaj, M. Žerovnik pa v Budim pešto na se­ dem dnevno m ednarodno posvetovanje združeno z razstavo hidrografskih kart. Večina članov in štitu ta se je udeležila zborovanja slovenskih geo­ grafov v zgornjem Posočju. Podrobnejša poročila o vsakoletnem delu in štitu ta so objavljena v Letopisih SAZU.