TRIBUNA LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, ORAGO COP, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAR, JO2E 2NIDARSIC IN AJLOJZ 2U2EK. ODGOVORNI IN GLAVNI REDNIK STANE CEHOVIN, UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON -> -123. TEKOCI RACITN fiOO-70/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO X. STEV. 9. LJUBLJANA 11. MAJA 1960 ŠTIPENDISTI SKLADA BORISA KIDRIČA Nedavno so šfipend s i skla-dia Borlsa Kidriča osnovali svoj klub, ki bo skušal še se> neje povezati št p ndistp med seboj. Klub bo organiziral vrsto izletov v partzanske kraje in tako skušai seznaniti študente z našo revolucijo i!i ohranjati partizanske tradi-dje. Obiskali so že paitizansko vas D:a*,goše. Iz^c je minil v prijetnem r^zgov ru z bivš'mi borci in vfškim! aktivist\ ude-ležil se ga je tudi sekretar aklada, Predlog o spremembah zakona o univerzi v Ljubljani NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA 28. APRI-LA JE BIL SPREJET POLEG PREDLOGA O SPRE-MEMBAH ZAKONA O UNIVERZI V LJUBLJANI TUDI PREDLOG O SPREMEMBAH STATUTA EKO-NOMSKE FAKULTETE V LJUBLJAN^ IZDANE SO BILE ODLOCBE O USTANOVITVI ŠTIRIH UNIVER-ZITETNIH INŠTITUTOV, DOLOCENA JE BILA VSEBINA RAZPISA ZA VPIS NA FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 1960-61, SPREJET JE BIL TUDI PREDLOG O RAZDRUŽITVI FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO IN STROJNIŠTVO. Predlog o spremfmbah in dopolnitvah zakona o univerzi v Ljubljani upošieva vse tež-nje reforme, predvsem da sc študij na fakultetah deli na tri stopnje. Vsaka stopnja daje zaključeno strokovno izobraz-bo. Prva in dmiga stopnja bo-sta trajali skupaj največ osem semestrov, na fakulteti za splošno medicino pa največ deset. V okviru do!očil pa bo lahko statut posameme fa-kultete določal, koliko časa traja šiudij na posamezni stopnji. Studijski uačrt, program in pravila študija morajo biti za vsako posa;nczno stopnjo štu-dija izdelani tako, da lahko štuiJetit do konca zadnjega semeslra na prvi oziroma drugi stopnji ofravi vse izpite In tudi diVomsko delo, če ziro-tna lahko š udent? tudi oprosti oravljanja prakse, če je ta že v ustrezni praksi. Nekateri člani sveta so iz- razili mnenje, da so študentje ekonomske fakultete v prime-ni s študenti tehnike ptrema-lo obremenjemi s predavanji in vajami na teden. V rasaiei pa so študeaitje mnogo bolj obremenjeni kot kaže urnik, ker morajo večino materije naštudirati individualno. Predlog statuta in svoje mnenje je Univerzitetni svet predložil v potrditev Izvršne-mu svetu LS LRS. Nov način šiudija se bo pričel že v jeseni. INSTITUTI ZA BIOLOGIJO, KEMIJO, GEOLOGIJO, MATEMATIKO, FIZIKO IN MEHANIKO V sestav novih univerzitet-nih inštitutov so priš'i doseda-nji inštituti na pcsaaieznih fa-kultetah, ki so bili doslej or-ganizacjske enote posameznfh fakultet. Naloga inštitutov je znan-stveno proucevanje, raziskova-nje in reševanje znanstvenih in strokovnih problemov, so-delovati pa moraj« tudi pri pedagoškem delu in pri s?-stavljanju učnih načrtov. Skupno s fakultetami bodo so-delovali pri organiziranju po-diplomskega študija in izvaja-nju drugih cblik za vzgojo znanstvenega na-alčaja, in za izpopolnjevanje strokovnjakov. Z združtvijo sredstev in s koncentracijo znanstvenih in strokovnih kadrov bodo novo-organizirani inštituti uspešno sodelovali pri reformiranem šiudiju in pri razmahu znan-stvene deja-vno&ti na univerzi. Vsestav novih inštitutov niso bili vključeni inštituti SAZU, ki bodo ostali še aaprej samn-stojne enote, kabineti, znan-stveno vezani na član&tvo v Akademiji. NUMERUS CLAUSUS ODPRAVLJEN Na osnovi odloka Zveznega izvršnega sveta o razpisu in pogojih za vpis na fakultete, visake šole in umetniške aka-demije je Univerzitetni svet sprejel predlog razpisa o vpisu novincev v I. semester v štu-dijskem letu 1960-61. Tisti, ki niso končali uštrezaih šol, se lahko vpišejo na fakulteto, če so bili vsaj štiri leta na uspeš-nem praktičnetn delu v gospo-darstvu ali v kakšni drugi družbeni dejavnosti, ali pa so delali pri državnih organih, zavodih, gospodarstvih ali družbenih organizacjjah, ce opravijo sprejenini izp t. Pro-gram sprejemnega izpita se sestoji iz splcšnega dela, ki .ie e n o t e n za vse s.roke in ob-spga pismeno nalo^o na prd-Iagi splošne lems ali tcme iz stroke, ki j-) želi kandidat š:n-dirati. Posebni dei izpita pa je različen za po>2mezne fakultete, bo pa po obsegu isti kot lani. Vsi kandidati, ki b-do uspeš-no opravili izi>it, bodo br.z omejitev sprejeti. Univerzitet-ni svet je namreč sklenil, da se numerus clausus od-!>ravi. PREDVIDOMA BO JESEM D E S E T FAKULTET Uprava in svet fakultet« za ilektrot^hnikn in stro'n'štv ?:ta predagali Univer^ietnem ' svetu obš'rno utemelen pre1-log, da se oba oddelka fakul- tete osamosvojita in postaneta samostojni fakulteti. V dveletnem delu fakultete sta se oba oddelka razvila Uko po številu študent v, &m jih je bilo letos vpisanih 1572, kot tudi po obsegu študija. Z uvedbo tristopenjskega študi-ja z mnogimi specializacijami, ki .jih diktira razvoj tehnike ier hitri in dina;nični razvoj našega gospodarstva, pa bi ^kupna fakulleta labk > nega-tivno vplivala na d:lo. Univerz tetni svet jj soglas-no sprejel predlog, kj ga bo posredoval Ljudski skupščini. IZID RAZPISA OB 40-LETNICI Univerzitetni svet je potrdil skep o izidu nagradnega raz-pisa ob 40-letnici KPJ in SKOJ. Razpi a se ,le udcle-žilo soraznierno malo študen-tov, kar je značilno za našo aniverzo. Študentovska orga-nizacija bi se morala prizadeva-(i, da bi fnteres študentov za pcdobne natečaje porasel. Razdeljenih je bilo več prvih in več drugih ragrad. Za temo: Reforma medicin kega študija in kaj študent cd nje pr;čaku-je — sta d^bila prvo nagrado MARKO DEMSAR in STJE-PAN BUNTA, drugo pa FRANJO TRAMPUŽ. Med mgraienci so še ZLATA ZU-PANClC za te-no: VELENJ-SKO INDUSTRIJSKO SREDI-SCE IN NJEGOV RAZMAH, SLAVKO KREMENSEK: STU-DENTOVSKE ORGANIZACI-JE V LETIH 1919 - 1941 IN NJIHOV POLIHCNI POMEN in JAKOB MEDVED za temo: RAVNE-NOVO INDUSTRU-SKO SREDI?CE. Poleg tega je Univerzitetni svet podelil nagrado KLUBU KORGS^IH! STUDFNTOV za ZEOHNIK KOROSK^?, čeprav delo ni u^trczalo vsem pogo-j^m razp:sa. F. STRMOLE PRIZNANJE ZA USPEŠNO 1ZVAJANJE REFORME Odbor za Prosveto in kulturo republiškega od-bora Ljudske skupščine LRS je na sejd dne 27. aprila 1960 obravnaval, kako se izvajajo odborova priporočila o nadaljnji reformi visokošolskega štu-dija na fakultetah univerze v Ljubljani. V obširni obravnavi je odbor ugotovil, da so bila vsa prizadevanja univerzitetnih in fakultetnih organov v skladu s tem odborovim priporočilom in da so tako ustvarjeni pogoji, da preidejo fakultete že v prihodnjem študijskem letu na nov sistem študija in da ustrezno temu pripravijo spremembe svojih statutov. Odbor meni, da so bili uspehi doseženi ob sodelovanju univerzitetnih in fakultetnih organov, univerzitetnih učiteljev, študentov, strokovnjakov iz prakse ter družbenih organizacij ter jim zato izreka priznanje. Odbor je prepričan, da bodo univerzitetni in fakultetni organi, univerzitetni učitelji in študentje ter drugi družbeni činitelji še nadalje uspešno iz-grajevali nov študijski sistem. Odbora za prosveto in kulturo Predsednik France Perovšek 1. r. To pisino je priznanje Republiškega zbora Ljudske ^kupščine LRS za dnseženo stanje na univerzi in vzpod-buda za nadaljnje delo in aktiviranje vseh, ki morajo še nadalje sodelovati v reorganizaciji visokega šolstva. Univerzitetni avet je sklenil, da to pismo pošlje vsem fakultetnim organom in naši študentovski orga-nizaciji. Center zo morksistično vzgojo študentov Vsak tretji študent Presenetljivo zanimc lje za Center tudi med nečrani ZK • Največji obisk na pfedavanjih kolegija A in D • Center naj postane tribuna mnenj # Razgovori za okroglo mizo — prijetna novost • Koristne izkušnje za prihodnje leto V prvi polovici marca je pričd z delom Cent«r za marksistično vzgojo Štuientov na ljubljanski univerzi. V mesecu in pol se je v štirih kalegijih zvrstilo kar 63 predavanj, največ v kolegiju B in D. Predavanja so bila vseskozi zelo dobro obiskana, čeprav sta odstopala v številu obiskovalcev kolegij A (Soeializem in kapita-lizem sredi 20. st»l.) in kolegij D (Cerkev in religija). 2e več let smo lahko med Študenti tako člani ZK kot tudi nečlanj opažali, da je njihovo ideoJoškopolitično znanje in po-znavanje marksizma na precej nizki stopnji. Skozi vso to dobo so skušale organizacije ZK in Zveza študentov popra-¦l viti takšno stanje, vendar jim ^P to ni popolnorna uspelo. Kljub temu, da je študij programa ZKJ vnesel v ideološkopolitič-no delo novo svežino in pove-čal zanimanje za marksistično izobraževanje ne samo med člani ZK, marveč tudi med nečlani, so vendar analize po-kazale, da stanje še ni zado-voljivo. To je do neke mere tudi razumljivo, kajtj statisti-ka je prikaizovala, da je bilo precejšnje število študentov sprejetih v vrste ZK v času, ko se je ideološkopolitičnemu delu posvečala premajhna po-zornost. Poleg tega so prihaja-li na univerzo študentje v dobi, ko jim srednja šola ni dajala vsaj osnovnih teme-ljev ideoioškcpoliitične iz-obrazbe. Pojavilo se je vprašanje, kako rešiti ta roblem. Rešitev je bila v iskanju nove oblike in vsebine ideološkopolitičnega izobraževanja, ki bo pritegnil študente in jim nudil tista manksistična spoznanja, ki jih mora bodoči inteligent nujno poznati, če hoče spremljati razvoj naše družbe in preo-brazbo sveta nasploh. Po detadjnih in temeljitih analizah smo prišli do prepri-čanja, da bi oblika dela v ra-zličnih interesnih smereh bila še najboljša, saj bi s takšnim načinom dela iin pravilnim iz-borom tem uspeli pritegnici kair največ študentov - članov in nečlanav ZKS. Da je bila ta težnja najbolj pravilna, je pokazalo rekordno število pri-javljencev. Prijavilo se je nad 2200 študentov in od tega do-bra polovica nečlanov. Tako je vsak tretji redno vpisani štu-dent postal obiskovalec eneg," izmed štirih kolegijev. Izredno zanimanje za Center je še povečala okiisno oprem-ljena brošura, ki jo je vodstvo izdalo skuprn s programom dela. Po prvotn] zaimisli in programu bi se moralo delo po kolegijih začeti že v jeseni, po- samezni kolegij pa bi imel tri-deset ur predavanj. Zaradi te-meljitih priprav in objektivnih težav pa je Center za marksi-stično izobrazbo študentov pri-čel z delom šele po semestral-nih počitnicah — sredi marca. Predavatelji in prostori Pre<3 organiizatorji Centra se je v poseibni luči pojavil proto-lem predaviateljev. Izbira tem je zaiibevala kvalitetne preda-vatelje iz raaličnih področij, zato so se morali organiizatorji zateči po predaivatelje celo v Beograd. Ta sker nujen kcrak Pa s« je pokaizal kot zelo us-pešen. saj so bila skoiraj vsa predavanja gostov dotoro ofoi-sika.na in so bili potsluišalci z n.iigni tudi zadoivoljni. Ravno pToblem predavateljev je priipeljal do tega. da srno na-mesto dela po seminarsikiih skupiinah 20—30 prijavljemcev prešli na skupna predavanja za vse prijavljence posameznega kiolegija. Dek> po seiminarjih naj bi nado'rmestila diskusija Po predavanjih. Praksa je sicer P°-kazala, da ao bila predavanja kljuib tej obliiki dela zelo obi-sfcana, da pa se diskuisija ^ mogla pri masi poslušalcev prav razviti in ie največkrat osta-jala v mejah raiznih vprašani, k.' so zanimale le del poslašal-cev. Le pri onih predavanjih, kjeir je bilo malo poslušalcev se je razvila živahna diskusija — prava iczrnenjava mneni. Pra>v hz teiga pa si laihko Center pri-dobi za bodoče delo koristnih n apotJkov Morda bi spadal rned prob-leme, s kateriimi &o s« organi-zia'torji sre^čali tudi pTotolem ri-meTniih prostorov za predava-nje. Letos so ^a proiblem rešili o,recej uispešno. vendiatr bo za orih-odnie let0 potrebno misliti na kaikšno boljšo in primernej-šo rešitev, kot je memza v Štu-dentovskem naselju. Ce bi na kratko p>regledali del0 posameznih kolegijev. bi se moirali naiprej ustavitl pri teimatiki. Delo Centra se je le-to« odvijalo v štirilh feoleigijih. Prvi ali A kolegdj je obravna-val Socialiizem in kapi'taliiZ©m sredi 20. stoletja, kolegi.i B So-cialiistiono izgiradnjo v Juigosla-viji, C kiolegii Zvez® komuni-stov Jrav ne tafeo otočutno. V kiolegiju A simo bili foudi priča zanimiive noivoisti, v aiaišiilh predavanjiih — Raizgavoru ®troikovnj'a)kiov za oikiroglo miizo. Posluišalci so to oibliko predavanja sprejeli z zadovoljstiviom in bi jo feazalo zato v prihodnije vpeljati tudi v dnuigilh koilegijih, kar bi sam0 poživilto njilhoivio delo. Kot v druigith koilegijiti s«no tudi v pirvem ofpazili, da zgodovinska Dredasvanja nie-o mog-la dovolj pritegniii poskršailcefv, ken: so bila največterat raavlečena in prenatnpaana s hiiitoTiieiiznnioim. IVjsluišalrci se dosti bolj zamiima-jb za soddbne aiktiualne pnoble-me, mieditem ko jih zgodovimski naevoi v tolHtošni merl ne pr&v-la'č-L v/nvave-glede obče zgodiovine teir z,go-davine narodov Jugoislaivije. V uvodu za š(tu umetnoatne t&godavdne in arhe-ologije, to pa predvsem zaradi tega, ker je velika večina zgo-diovkiisikih. virov pri nag pisa-nih v teh dveh jezikih. Po tej reflormi bi ti kurzi odpadli za vse tiste študente, ki bodo š*u-diralii le na prvi stopnji, paič pa se bo to zahievaJo še naprej za v&e, ki nameravajo študiirati tudi na drugi stopnji. Zamje bodo po prvi &topnjd 6bv«zni kolokviji iz teih predmetov. Diplomant pxve sinpnje bo torei usposoibljen za poisčeva-nje v višjih raaredih osemletik, lahko pa se bo tudi zaposiil drugje, kot knjižni6ar ali po-dotbno... Ker bo glede na novo razpo-redlitiev šfcudija štmdmtu že v prvih dveh letih podam osmoiven pregled zgodovine, bo diruga stotpnja posvečeoa pogilolbljiene-miu študdju, v kaiterem bo težl-šče zlasti na seminarskem deltu Moje osebno mnenje je, da je to ema najboljših straaii refor-me. — Po čeitrtem letnifeu bo štuideint opiravljal diplotmisike lz-pite. Glavmi predimeiti bodo ofo-ča zgodovina od sitairega veka do najnovejlše doibe. zgod'oviina Sliavencev, zgodovina OKtalih jTigoslovanskih narodov, zgodo-vina n,ajnoveijge dobe (od leta 1918 dalje) in zgodoiviinBike po-nuožne vede (paleografija, di-plomafika, kronologija itd,). Pri diploimiskem izpiitu po dnrgi stoipnji bo težišče izpraševainja iz snovi od francoske mešičan-ske revolucije daJje, &z ostale snovi pa bi bil ka.ndidiait tzpra-šan le iz enovi tistih dveh mecl starejišiimi obdobji (stari veik, srednji vek in 16.—18. s.tol.), iz katerih ni imel semninarske na-loge. Seminarska nadoga za ob-dobje, iz katerega kandidat ni bil iKprašain, nai bi bila sestav-ni dei iztpita ... Dmga stopnja naj bi skušala doseč v&estrapnsiko poglobitev snavi prve stopnje. Ponjudarek naj bi bil na problematiki, te-ži'§če pa na seiminarsikem delu in na meto<3i dela .na ^igicndovin-sk&m področju. Na d:rugi stop-nji bodo predatvali vsi doseda-nji docenti. Za tis1;e, iki se bodo želeli po končainem šfcuidiju specialiiziirati v posamezniih zgodoviinskih strokah, bo vpeljan podiiplom-ski študij, o čemer pa nismo še podrobneie razpravljali. KULTURNO ŽIVLJENJE V BRIGADAH Kulturno življenje je z osta-lim družbenim življenjem tes-no povezano in je nadvse važ-no področje človekove družbc-ne zavesti. Zato se mu v mla-dinskih delovnih brigadah, ki so pomemebna življenjska 3o-la mladih Ijudi in družbena afirmacija mladine, posveca še posebna pozornost. Mladinske delovne brigade so velika ase-na, kjer se zbere mladina iz vseh krajev naše domovine, raznih starosti, raznih pokli-cev in raznih stopenj v raz-gledanosti in duševni kulturi. Veže pa jo enoten cilj in mno-go skupnih gledanj ter odno-sov do naših družbenih poja-vov in smotrov. Ob graditvi ekonomske osnove, ob utr]cva-nju tovarištva, bratstva in enotnosti med našimi narodi, ob oblikovanju napredne druž-bene zavesti, lahko odigra kul-turno umetnostna vzgoja med brigadirji še posebno vlogo. Glavni štab mladinskih de-lovnih brigad pripravi za vsa-ko leto podroben in obširen program za kulturno-zabavno življenje v brigadah, posebno še za graditelje avto ceste, kjer se zbere največje število b:-gadirjev, saj se zaveda, da jc ta oblika družbene vzgoje mj-bližja najširšemu krogu mladi-ne in lahko nanjo najbolj ne-posredno vpliva. Mnogi briga-dirji, zlasti kmečka in delav-ska mladina, se v brtgadah prvič srečajo s kvalitetnimi profesionalnimi in amaterski-mi kulturnimi skupmami, ki pogosto gostujejo med mladi-mi graditelji. Ravno kultumo in zabavno življenje napolnju-je večji del prostega časa, saj v mladinskem naselju ne mlnc niti en večer brez kakšnega kulturnega ali zabavnega 'jpo reda. Poleg gostovanj znanih kul-turnih skupin s terena se red-no vrste še dvakrat ali vsčkvai tedensko filmske predstave z izbranim kvalitetnim sporc-dom in gostovanja znanih kul-turnih in družbenih delavcev (kot je bil lanskoletni festiv»l poezije na avto cesti). Tako se mladina lahko neposredno in pristno spoznava z zelo kvaii-tetnimi dosežki našega kultur-nega življenja. Se prav posebno važno in pomembno pa je aktivno :n ustvarjalno kulturno delov-inie brigadirjev. Tu mislim pr^d-vsem na organizacijo in pri-pravljanje raznih kulturnoza-bavnih večerov, literarriih ve-čerov in raznih proslav, ki jih prirejajo sami brigadirji. Zla-sti privlačna oblika so tekmo-vanja oziroma nastopi kultur-nih skupin posameznih brigad, ki jih ocenjujejo posebne ko-misije. Najboljše skupine pa potem nastopijo na velikih fe-stivalih graditeljev avto ceste, ki so vsak mesec velika in prepričljiva manifestacija do-sežkov kultumega življenja po brigadah. Ta način pritegne v aktivno in pasivno kulturno delovanje izredno veliko šte-vilo brigadirjev, ki jim pome- ni tako udejstvovanje po-membno dopolnilo pri formi- ranju lastne osebnosti. Lanskoletne ljubljanske štu-dentovske delovne brigade so se z različnimi uspehi lotile organizacije te zahtevne nalo-ge. Kar v brigadah so se ob-likovale dobre kulturne sku-pine, kot pev&ki zbor v I. ŠDB Tone Tomšič ali igralska sku-pina brigade, ki je delala v Kranju, ki je celo uprizorila Roksandičev Babilonski stolp in še nekaj drugih. Izrazito slabo pa je bilo v tem pogledu v II. ŠDB Majda Vrhovnik, kjer so brigadirji pripravili kulturni spored le za Dan vstaje 22. julij, pa še ta je bil slabo prirejen. Jasno je, da se ob tako mno-žičnem kulturnem življenju kot je v brigadah, pojavi cela vrsta sposobnih kulturnih de-lavcev in organizatorjev, na katere bi morali biti še poseb-no pozomi. Te bi namreč lah-ko s pridom pritegnili k orga-nizaciji kulturnega življenja na univerezi in še posebno po posameznih fakultetah in štu-dentovskih domovih. Zato bi bilo dobro, da bi se Kulturna komisija pri UO preko štabov posameznih brigad še prav po sebno pozanimala za take Ijudi. Izkušnje, uspehi in napake, ki so jih brigade dosegale v preteklih Ietih, ps so lahko dragocen napotek in usmerje-valec v organizaciji kulturnega življenja v letošnjih brigadah. Docent dr. Tine Logar: Inverzija na slavistiki Program za prvo stopnjo že formuliran oziroma bodoči docenti. Sele v drugern letu, to je v tret-jem rn četrtam semestru, bi na tej stopnji predaval tudi redni profesor. Vzporedno s temi predavanji, ki naj bi nudila sjušatelju okviren pregled slo-venske literature, bi bile tudi ^eminarsk.e vaje. Pri teh vajah %{"oB^efovali^glavne sloveriske' literarne tekste z idejno-pro-blemske, estetsko-stilne in &o-ciološke plati. Razen predavanj iz literairne zgodiovine bi študentje poslu-šali v prvih dveh semestrih tudi predavanja, ki bi jih uva-jala v študij slovenske knji-ževnosti, Tudi ta predavanja bi po možnosti imeli asistenti. Na enak način kot slovenska literatura bi bili tretirani tudi srbohrvaška in ruska književ-nost. To bi predavali deloma hono>rarni predavatelji, delo-ma pa redni profesorji za sr-bohrvaško in ru&ko literaturo. Kar se tiče jezikovnega po-uka, bi na prvi stopnji ne bilo historičnega študija, temveč bi se pcdrobno študirail slovenski, srbohrvaški, oziroma ruski književni jezik. Naprvi stopnji bi seveda morali slušatelji vpisovati tudi lektorat iz srbo-(Nadc#evanjie na zadnji str.) OBLIKE ALI VSEBINA Reforma visokošolskega študija in šolstva na-sploh, ker je eno in drugo organsko povezano, ker je eno funkcija drugega in obratno, ]e tako revolucionaren pojav, da o njem še vedno pre-malo govorimo, o njem še vedno, posebno štu-denti, premalo vedo, premalo pa se z njo ukvarja tudi širši krog pedagoškega kadra. Tri-buna je sicer že pisala in še piše in podaja mnenja posameznih predstojnikov oddelkov in fakultet, vendar so le-ta včasih vsebinsko silno nepomembna in shematična, včasih tudi odraz nepoznavanja bistva problema in reforme na-sploh, da se še vedno čuti velika potreba in nujnost seznanjanja študentov pa tudi širše družbe o ciljih in hotenjih reforme. Po drugi strani pa se pričakuje pri sodelo-vanju in prizadevanju za čim uspešnejše izva-janje reforme angažiranje širšega kroga peda-goškega kadra, ki naj bi segal precej dlje od dekanov in predstojnikov posameznih fakultet in oddelkov. Gre za angažiranje širšega kroga pedagoškega kadra kot politične sile na uni-verzi, ki bi s svojimi proreformskimi tenden-cami lahko odigrala kot pojasnjevalec med štu-denti in še posebej kot politična sila, ki si pri-zadeva predvsem za vsebinsko reformo, odlo-čilno vlogo med tistimi, sicer že redkimi peda-goškimi delavci, ki jim ideje reforme niso naj-bolj simpatične. Pri reformi visokošolskega študija ne gre zgolj za strokovni problem, za problem inver-zije in stopenjskega študi.ia ,ampak vzporedno za družbeno-politični problem, ki ima svoje ko-renine v neprestani rasti našega gospodarstva, naše celotne ekonomike, v vedno novih potre-bah po takih profilih strokovnjaka. ki jih vi-sokošolstvo rJoslej ni dajalo. In kakor v raz-voju komunalnega sistema ni šlo predvsem in Izključno za decentralizacijo, pač pa za spre-membo bistva ' proizvodnih odnosov, kakor v razvoju družbeno-političnega organizma ne gre samo za decentralizacijo, pač pa za spremembo samega bistva politifcega življenja za tako novo bistvo, KJer delovni ljudje posredno ali nepo-sredno politično odloča.io na vseh stopnjah, ta-ko tudi v reformi visokošolskega študija ne gre zgolj za formalno kraišanje le-tega, za she-matlčno delitev na več stopenj itd., pač pa predvsem za vsebinsko prilagaianie programov in snovi novim zahtevam naše družbene prakne. Gre 7.a to. da bo naše šolstvo v celoti dajalo strokovnjake takih profilov in sposobnosti, kot Jlh zahteva naše gospodarstvo in seveda, da jih bo daialo tudi v zadoslnem številu. Kaša dežela doživlja izredno hiter gospodar- ski razvoj. Vendar ne gre samo za kvantita-tivno povečanje, gr.e za kvalitativne spremembe, ki imajo svoj izvor v nenehnem in čedalje glob-ljem prodiranju socialistične demokracije, ki je že postala objetivna podlaga in moč našega razvoja in napredka. Cedalje bolj gre za nove proizvajalne sile, ki temelje na novi znanstveni tehnologiji. Te že postajajo družbena stvarnost, prav tako objektivna podlaga našega razvoja. Na temelju teh objektivnih dejstev naša druž-ba doživlja vedno več sprememb na vseh pod-ročjih življenja. Vendar ne moremo in ne sme-mo čakati samo na objektivne procese. Boriti se moramo tudi na področju objektivnih sil, na političnem in idejnem področju. V tem smislu se moramo bojevati s konservativnimi, zaostali-mi in zastarelimi pojmovanji in miselnostjo, ki ustreza prejšnjemu obdob.iu. Boriti se moramo •za novo na vseh področjih političnega in idej-nega življenja. Zdi se, da je v tem dinamičnem razvoju in reorganizaciji visokošolskega študija premalo čutiti prav te zavestne subjektivne sile. Objek-tivni pogoji za reformo so tu. Ponekod res niso na.iboljši, niso najbolj otipljivi, vendar so takega znčaia, da reformo nujno narekujejo. Bilo bi napačno, če bi si iluzorno predstav-Ijali ,da je v tem dinamičnem nadaljnjem raz-voiu univerzitetnega študija vse v na.ilepšem redu, da ni tu nobenih ovir, nobenih anahro-nističnih transmisijskih sil, ki se v imenu ne-koga in nečesa upirajo reformi. So ovire. So med študenti in med profesorii. Ovire in za-preke so toliko vidneiše in tudi močne.iše, ko-likor bolj prehaja reforma iz abstraktnih raz-prav. mnenj in predlogov v konkretno akcijo, ki zahteva od vsakega posebej odločitve. To je pravzaprav čisto logična posledica vse doseda-nie reforme. Ze od začetka je bilo Dričakovati. da se bodo sile diferencirale in diferencirale so se med profesorji in študenti. Ponekod zaradi svojega ozkega spacializira-nega Hledanja sploh ne vidiio nobene potrebe po reformi, ali .ie vsaj do nedavnega niso vi-deli. Nekie so zašli v zelo zamotan položaj za-radi svoiih prakticističnih. tehnokratskih nazi-rani, kier še vedno iščeio bistvo reforme v na-zivu, ki ga bo dobil diplomant določene stop-nie. ne vidiio pa potreb po novih kadrih. Ob vsem tem lahko ugotovimo. da pretežni del ti-stih. ki mislijo. da reforme ponekod ni mo-eoče i^oeliati. ni zavzel do nie takega stališča iz nekih idejno-političnih pozicij ki so našemu razvoju nasprotne, čeprav so tudi taki. Precej nesporazumov je bilo zaradi ozkosti pogledov, zaradi tega, ker nekateri niso tega reformske-ga giban.ia ocenili tudi kot družbeno-politično nuinost, ampak le kot strokovni »univerzitetni problem-«. Po drugl strani pa moramo ugoto- viti, da se je večina pedagoškega kadra tako rekoč opredelila za reformo ter da so marsikje res veliko naredili v tej smeri. Pri vsem tem moramo ugotoviti, da so za-vestne objektivne sile na univerzi premalo na-redile v tej smeri, premalo jih je bilo čutiti, premalo jih je čutiti tudi v tem trenutku, če-prav Univerzitetni svet razpravlja o novih sta-tutih posameznih fakultet, o tem, da bo jeseni na nekaterih fakultetah uveden stopenjski štu-dlj itd. Cutiti je, da reforma na univerzi teče nekako povrhu, skozi rektorat, dekanate in morda še predstojništva nekaterih oddelkov, čeprav to ni realna slika dejanskega stanja. Je pa res, da gre včasih marsikaj važnega in za nadaljnji razvoj študija silno pomembnega mi-mo osnovnih organizacij Zveze komunistov in mimo Zveze študentov predvsem v okviru po-sameznih fakultet. Občuti se, da reformo pre-malo jemljejo kot splošni družbeno-politični problem. Za praktično družbeno-politično aktivnost je zelo važno, da znamo razlikovati in ločiti ob-jektivno od subjektivnega. Samo tako lahko pravilno usmerimo moči. To je precej zapleteno vprašanje in to dvoje ni mogoče vedno razli-kovati, posebno še, ker spremembe, ki so že izvršene in ki se že izvajajo v našem družbe-nem sistemu, prinašajo spremembe tudi v raz-mere med objektivnim in subjektivnim. Mogo-(¦i sta dve razlagi tega vprašanja. Lahko se precenjuje subjektivni faktor v splošnem raz-voju družbe. V tem primeru je nevarnost, da se politične sile usmerijo in izčrpavajo v delu, kjer ni rešitve problemov. Druga napaka je podcenjevanje subjektivnega faktorja ter pre-močno opiranje na objektivna dejstva ter njiho-vo absolutiziranje v splošnem razvoju družbe. Politična nevarnost, ki pri tem nastane, je po-manjkanje popolne in pravočasne akci.ie. Vendar se na področju našega celotnega šol-stva odviia proces, ki obsega radikflne spre-membe. Precej smo že napredovali, čeprav ne-katere ideje, ki ustreza.fo odnosom ob koncu preteklega stoletja, še niso premagane. Tedaj je šlo za sistem, katerega naloga je bila izobraže-vanje relativno maihnega števila Ijudi. Krog znanstvenega znanja, ki ga je bilo treba pre-našati na mlajšo generacijo, je bil v bistvu majhen. Slo ie za tako imenovano izobraževa-nje inteligence. Danes se v razvitih državnh sveta ta pro-blem postavlja drugače. Znanost in na znanosti osnovana dejavnost ie prodrla v vse pore druž-benega življenja. Obseg znanstvenega znanja se je izredno povečal in zelo hitro še naprej na-rašča, kar samo po sebi vnaša nove elemente v šolstvo. Danes se problem postavlja tako, da se na visokem in čedalie višiem nivoju šoia iz-redno veliko in čedal.ie več.je število l.iudi, ki so visoko kvalificirani za svoie delo. Za nas se ta problem postavlja še toliko bol.i lzra-zlto, ker smo država, ki je startala z nižjega razvojnega nivo.ia v primeri z bol.i razvitimi dr-žavami, ki pa jih moramo dohajati po hitrejši poti. Z druge strani terja čedalje večje število ljudi, v skladu z izboljšaniem standarda, pove-čanjem kvalifikacij in povečanjem delovne ak-tivnosti, čedalje širšo izobrazbo, čedalje moč-nejše sodelovanje v kulturno-umetniškem živ-ljenju. Problem reforme celotnega šolstva se je kot zelo pomembnega splošno družbeno-političnega problema dotaknil v svojem referatu na V. kon-gresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Ju-goslavije tudi predsednik Tito. Poudaril je, da je šolska reforma že rodila pozitivne sadove, čeprav še ni zakl.jučena in dokončana, zlasti glede večje vneme otrok in mladine za učenje, kar je posledica opuščanja raznega balasta ter zastarelosti učbenikov in pedagogike. S tem je učencem v šolah in študentom na univerzah olajšano učenje in pripravljanje za pokllce, ki si ,1ih sami izbira.jo. Razen nekaterih še ne-urejenih materialnih vprašanj, kakor so šolski prostor in oprema, je največja težava v delu naših šol oziroma učnega osebja, učencev in študentov v tem, da še vedno nimamo dovolj •.lčbenikov, ki bi ustrezali ravni sedanjih znan-stvenih in tehničnih dosežkov ter stopnji in smeri razvoja naše socialistične dežele. Velik pomen šolske reforme je v tem, da omogoča mladincem in drugim delavcem iz podjetij, da se vpišejo na razne fakultete, ne da bi odšli iz proizvodnje, če to žele in če nji-hovo znanje ustreza predpisanim pogojem. Za naše gospodarstvo bo to velikega pomena, saj bomo hitreje dobili sposobne obratne inženirje in druge strokovnjake. V urejanju teh vprašanj je potrebno, da fa-kultete in visoke šole bolj smelo usmerjajo kadre za specializacijo v skladu s potrebami gospodarstva in našega družbenega razvoja. Z znatno bolj elastičnim sistemom pouka je tre-ba omogočiti šolanje strokovnjakov različnib stopenj strokovnosti. S tem bi ne le ublažili po-manjkanja specializiranih kadrov z visoko stro-kovno izobrazbo, marveč bi z ustanavljanjem novih visokih šol izven univerzitetnih središč omogočili tudi sprejem znatno večjega števila študentov. V okviru teh nalog je po rednem študiju in diplomiranju zlasti važno ustvariti možnosti za pridobitev specializacije. Da bi razne šole in univerze izpolnjevale svoje obveznosti in pravilno funkcioniranje, je potrebno, da v obdobju novega petletnega pla-na vsaj v glavnem razvozljamo problem šol-skega prostora. Graditev šolskega prostora in razvoj maierialne osnove šolstva zaostaja za naraščanjem učencev. Od tod počasno nazado-vanje števila izmen v šolah in razne druge te-žave, ki ovirajo. redni pouk tako v osnovnih šo Iah kakor tudi drugih. Ceprav nam dajo stro-kovne šole, vštevši univerzo, letno 150.000 ab-solventov, še več.je števiio pa sl pridobi stro-kovno izobrazbo preko drugih oblik izvenšol-skega izobraževanja, šolanje strokovnih kadrov ne zadovol.juje našib potreb. Takšnega stanja ni moč zmerom opravičevati samo s pamanjka-njem materialnih sredstev. Dostikrat gre za nepravilen odnos do tega zelo važnega vpraša-nja in za pomanjkanje razumevanja, da sta raz- voj šolstva in šolanje strokovnega kadra prvi pogoj za hitrejši družbeni in gospodarski raz-voj. Zato včasih tudi razpoložljivih sredstev ne izkoriščamo dovolj racionalno, ali pa jih upo-rabljamo za manj važne namene, zapostavlja-mo pa zadovoljevanje potreb, od katerih je od-visno boljše in uspešnejše delo v šolah ter delo za strokovno izobrazbo nasploh. Splošne druž-bene koristi terjajo, da predvsem spremenlmo odnos do teb vprašanj. Reforma visokošolskega študija je zahteven in dolgotrajen proces in postavlja vrsto zelo važnih nalog. Pred znanstvenimi delavci so v tem pogledu zapleteni problemi. Reforme šol-stva ni mogoče izvršiti, če ne izvršijo spre-membe o podajanju snovi in izročanju znan-stvenega znanja mladi generaciji. Reforma se pogosto opravičuje z razlogi ka-kršen je »začasno pomanjkanje kadrov«. Tako imenovano »pomanjkanje kadrov« pa ni samo naša jugoslovanska pomanjkljivost in ni samo začasni pojav. To je v bistvu posledica tistega pojava, ki ga v sodobni sociologiji imenujemo znanstveno tehnološka revolucija, z vsemi po-sledicami na vseh področjih družbenega življe-nja, ki problem kadrov in šolstva postavlja kot pojav, ki je značilen za vse sedanje obdobje. Zato morajo naši ukrepi in reforma šolstva te-žiti za tem, da postanejo trajni ukrepi ter da postanejo v tem smislu poglobljeni in stalni, ne pa začasni. Reorganizacija šolstva ni samo za-deva prosvetnih delavcev, marveč globoka druž-bena preobrazba, ki jo je mogoče realizirati samo s silami vse družbe. Ne gre torej več za graditev sistema, ki naj ustvarja inteligenco. To je že zgodovinska pre-teklost. Gre za sistem, ki bo sposoben hkrati okvalificirati in tudi izobraziti delavski razred, delovnega človeka in v tem okviru, kar je razumljivo, tudi intelektualnega delavca vseh vrst in vseh stopenj. Delavski razred, delovni človek, neposredni proizvajalec so socialna podlaga vsega procesa. Ves sistem delitve smo tako postavili, da je on tisti, ki odloča. Ves politični organizem tako razviiamo, da je nosilee političnega življenja, to pomeni, da ni samo objekt, marveč tudi nje-gov subjekt. Ves izobraževalni in prosvetni sistem ie po-trebno tako postaviti, da bo posvečen delovne-mu človeku, da ga bo okvalificiral in izbraže-val. Takšen sislem pa mora biti po svoji na-ravi bolj prožen, man.i shematiziran, bolj vse-stranski. čimdlje od administrativnih mer. Kako torej? Oblike ali vsebina! Popolnoma razumljivo je, da bo reforma visokošolskega študija prinesla novosti v enem in drugem, vendar s poudarkom. da bodo nove oblike, kot so tristoneniski študi.i. moderne učne metode, izredni študij itd.. služile predvsem za novo vsebino' visokošolskega študiia. Gre torej pred-vsem za vsebinsko reformo. gre za prilagodi-tev študijske snovi novim zahtevam našega go-spodarstva in družbe v celoti. V Liubljani smo v tej smeri napravili precei, tako da bodo Je-seni na nekaterih fakultetah že uvedli dvo-stopenjski študij. študentovsko gibanje v Mefiiki Naše korenine so v naši revoluciji Značilno za razvoj študentovskega gibanja v Mehikj v zadnjih dvajsetih letih je, da se je razvijal v najožji povezavi s socialriimi boji, ki so pretresali deželo. Ste-vilne tocke programc reform in narodrilh zahtev, ki jih vsebujejo principi mehiške revalucije in ki so danes uzakonjeni z ustavt>, so bile rojene in v največ primerih prvič obravnavane na študentovskih kongresih in se-stankih. V team obdobju je postala dentovske unije, ki je do da- večina študentov razredno za-vednih in okrepila se je zavest o skupnih študentovskih inte-resih. Vse to je ustvarilo ugod-ne pogoje za ustanovitev štu- našnjega dne dosegla Lepe uspehe. Prvi napori4 da bi različna študentovska združenja zdaru-žili v enotno organizacijo, so uili storjeni že leta 1910, ko so lmeli mehiški študentje svoj prvi nacionalni študentovsiki kongres. Potrebno pa je bilo še nadaljnjih šest let, da bi se združili v skupni sindikalnj organizaciji. Kako to, da je prišlo v Mehiki, ki ima bogate šiudentovske trad;cije, tako pozno do enotne študentovske organizacije? Novembra 1910, torej dva tneseca po kongresu, je v Me-hiki izbruhnila revolucija. Ta dogodek je . popolnoma spre-menil socialno, politično in ekonotnsko strukturo naroda. Na univerzi se je to poznalo predvsem v spremembi jdeolo-ških in političnih pozicij. Po-litično prebujanje dežele, na-stanek novih političnih strank, razpravljanje o nacionalnih profolemih — vse to so bili sa-dovi revolucije — je pritegnilo pozornost študentov, ki so se. zavedajoč se svoje številnosti, združili, da bi se borili za svoje in nairodove interese. Študentovsko gibanje, ki se je pričelo v tako ugodnih pri-ložnostih in okoliščdnah, je potrebovalo precej časa, da so Se izkristalizirale njegove ideje, ki so jih foirmuliirali leta 1916. Najbolj razgibana revolucio-narna leta so bila cudi leta formiranja nove družbene strukture v Mehiki in razdob-je, ko se je bolj kot doslej utr-dila študentovska zavest. Ta zavest se je še posebno krepi-ia v vojni, ki je takrat divjala v deželi in zadevala vse diruž-bene sloje. Jasno je, da je bilo v takih razrnerah nemogoče siklicati predstavnike raziličnih študen-tovskih skUpin, raztresenih po vsej aezeii, K.aj seie ustanoviti enotno organizacijo. Pa tudi probleme, ki vznemist študentov je bila skovana v dolgem revolucionairnem ob-dobju. Skromni začetki u Basutolandu Bcllini univerzitetni kiolegLj Basutolanda, leži oikrog 25 milj od mesta Maiseru, glavnega in ediinega večjega mesta pokra-jine Basiutoland, severno od Južnoafriške unije. Dežela je pod oblastjo Velike Britanije Univerzitetno poslopje, trdno grajenio iz domačega peiščenja-ka, je zraislo v praizni in ne-plodaii dolinl. Ko so se v letu 1946 začela predavainia, ni bilo ničesar. Danes tu stoji zgradiba raizličnijh fakuLtet: um«tniiške, manstvene, trgovske, sociolo-ške znanosti in filozofske, prav tako tudi knjižnica in stanova-nja za okrog 120 študentov, za profesorje in administrativno oseibj«. Prastor služi vsem na-menoim, kajti uniiveroa ne pre-iema nobenih rec*.iih dohodtoov od vla,de in se vsi dohodlki ste-kajo le iQfri,5|i<1; UT1iji Stara nasprotja v novem svetu Vsakdo, ki je imel priložnost spoznati ameriške univerze, je bil presenečen nad skoraj popolnoma dru-gačno organizacijo in atmosfero, ki vlada na univerzah. In gotovo se je vprašal, kako morejo biti med ameri-škimi in evropskimi univerzami tako velike razlike, ali niso ameriške univerze hčere evropskih, točneje anglo-saksonskih in v manjši meri nemških? To dtrži, vsai kar se tiče nji-hovega izvora. Na Princetonu in Harvardu lalvko še danes z.a-6le6Jmo minogo sbvari, ki spomi-njaj,o n.a atmosfero Oxforda in Cambridgca; stil zgradb, ziel&ne trate. športna igrišča inšemno-go drug1!]! stwari. Raizlika je le v starasti. Medtem ko imamo v Bvropi prvo univerzo ze v XII stoletju, se v ameriki po-javijo v XVII in XVIII. stol. In popolinama naravno ie, da so bile verni posnetiki angleških. Dejansko s© še danes imenuje kraj, toiiar se nahaja naj-stanrejša ameriška univerza Harvard. (1636) CaimibrMge. Pa tudi pouk je foil podoben pouku na angel-§kd(h univerzah: huimamdstične vede na osnovi latinščine in gir-§6ine. 0anes je seveda drugače. La-ti-nščina in grščina sta potis nj€mi v oizadje Jn, n,a njeno meisito je prdšel pouik prirodo-slovnUi znanosti, tebnologije, tehntiiških ved itd. Vendar ne povsodl v isti meiri. Privatne univerze skušajo še vedno ob-držaiti še vedno stari nači>n vagojte. koliikor je to le mogo-če. Oaaaenili shth> privatne undver-ze. Potrebno je, da omenimo ne-katera nasiprotja, ki se pojav-ljajo med državnimi in privat-naani uniiv©r>zaimi, ki tudi prispe-vajo k »the americae way of life« in delajo Amerikanca diru-gačoeiga od ostalih ljudi. Na splošno bd lahko reikli, da je pretežma večina undverK na vrfiodiu privaitnih. Prav do zad-oaoh l&t so se te razvijale poipol-notna neodvisno od države. To kar jlh ločuie od ositaldh umi-vjeoz, ie njihov aristakrateki flMh. Obistkovalc&m zatrjujejo, da ne gre za denarno, temveč diAo^Uio aristoikiracijo. Seveda Jte na vBeh telh univeirzah v veljavi nuimeirus clausuis. Ome-nim© naj še to, da sta med de-setiiml veliikkni anieriškimi uiii-verzaimi (veli'ke glede na število sdušateljev) le dve privatni. Privatne univerze se odločno upiraio »masdifiikacijd« univeTizi-tetne vzgoje. V damoikiratiični Amjariski predistavlj.ajo zato v številnih ozirih reakcionarne im-stitucije. Na Priincetonsko uni verzo deikleta n. pr. sploh nirna j o dostopa. Državne uinwar-ze &o prece. mlajišega datuima: večdna jdh ie nastiala v 19. stoletju in skoiraj vsk so na srednjem in daljnjem vzhodu ter severu. Njihov raz-voi potekjj pad vplivom demo-kratičmih i-daalov 19. stol. i,n skorai neveirjetoim razvojein mednarodne zaaroosti in tehno-logije. Ker so mnogo boli odda ljene od stareiga sveta kot uni-venze na vzhodu, je tudi vplrv evroiptsikih undverz rnnogo manj-ši. Tako se n. pr. pouik klasičnih jeeifeov ni nikoli prav razvil. Te univerze dajejo ponndarek prcd/sem egzaktnim iin uporab-nim ananostim. Deimokratiče-n ideal t»h univeirz se izraža v njdhovih številnih sluišatelj i'h Vpiisni pogoji so lažji kot na privatnd univerzi i>n dejiansiko je na njih vpisamih 60 odstotikov vseh amerišikilh študentov. V ilustracijo naj navedeimo, da zn.aša vpisnina na privathih univerzah od 1000 do 1*250 dodar. jev, na državnih pa samo 20fl Zaniimivo .i«, da je tekmova nje med cnbema vrstama tmivea močno in da se krepi iin šiiri. Danes je v Ameriikd okrcng ' mllijoine š'toiden,tov (seim priište vamo tudi giiminaizijoe) ln prl-čaikiujejo, da bo leta 1970 ta števd']ika narasla na 5-6 milij: ncv. Ni malo ljuidii, fci še dane^ mislijo. cJa ie unrvenza satnno 7.3 najnadarjenejiše mlade Ijuidi in da je to dobro znamenje zanje in za njiihove profesorje. Na drutgi strani pa vidiimo, da tako v Sovjetelki zvezi kol v ZDA (da navedemo najtoalj značLlne piriimere) skiušajo dloibiti n,a vi-soikie in višje šole čim več 01,13-dih ljiudi v pričatkovanjiu, da se bodo z leti med njdimd pojavili talenti, ki bodo boli fcat drugi piritspevali k blaginji naroda. Seveda pa je povprečen šltu-damt tisiti, s kateirim je treba računati v iincluisftriji, gospodair-stvu itd. Univerza v mestu bazarjev Beirut je živo mesto, že na prvi pogled skoraj pre-živahen, da bi se lahko človek v njem ukvarjal z uni-verzitetnim študijem. Strokovnjaki namreč menijo, da se najbolje in najuspešneje študira le v majhnih mestih, tihih rn zelenih in ne v hrupu veleniest, kjer sto in sto stvati in zanimivosti vabi in kliče od knjig in preda-vanj. Beirut ni le mesto, kjer vro vzhodni bazarji, tem-več tudi kra,,, ki je ne Ie zemljepisno blizu Evropi, temveč tuui sicer. Beirut je pravzaprav nekakšno kri-žišče, ne od včeraj temveč že od pamtiveka; ko so Feničani prvič zapluli k evropskim obalam, je ta kraj postal posrednik med dvema svetovoma, med Orientom in Evropo. i-n. njegova leiga in njeg&va vioga sta bdli voddlo za tis'te, k. so sredd preteklega stoletja ustamovdli v Beirutu uni'veirz,o: ki se je taikrat imeinova^la »Si-rijsiki protestantski kolegij& Ustanova je bila spnva zeic .sikroimna in taikrat še nihče ne bi mogel rečd, da bo imel ta ko legij veliiko dn pomamibrLO bo-diočnost. Protestantski miiBdjo-nairji so minogakje v svetu usianovili taike adi podo^biie šole, ki so se ali pa se ni&o obnesle. To je bilo odviisno ou pDgoaev v saimem kraju in oa odnoisa mdsijonarjev do dežele in Ijiudistva., kjer s© se nastanUi iin pričeli delovati. Usipeh :n razcvet aimerdške univerize v Seirutu je bdl odvieen pred-v&am odl odnosa vodstva uni-/erze do problemov dežel Bliž-njega vzhoda, do spoštovanja ajihoivih osmovniih teženj in na-gibov- Ze v začetikiu se je pofea-zalo, da univerza ne bo iimela zaprtaga verskaga zoačaja i-n da n*e bo njena glavna naloga propagiirati protestantslka ver-ska natcela, temveč da bo nje-no poslanetvio res zmanrstveno iin vzigooino. Ko je bila Ie4a 1872 pro>glaišena univerz.a, je njen ustanovitedj irn prtvd reiktor iz-javil, da bodo undveirzitetne oblasttd siprejemale v to ustano-vo pripadln.Lk6 viseh. narodov in vseh veToiiZipovedi in da bo edi-w. cl 1 i uindverze vzibuditi v vsa-kem človeku yevletja tehmišfca, po zadinji vojni pa fakulteti za javno zdravistvo m agropotmijo. Dandlanes je undverza vedno prepolnia študerntov, čeipratv je vpis omejen in jaih pravzapratv spirejmejo mafllo v prianeri s prijavaimii. Letos je na uimvetrzi vpisanih 2660 študentov, ki so prišli štuidiiratt n 41 d>ež€J. Naj-več je s«v-blem sodobnega gledališkega dela pereč, kajti teh del ni, oziroma jih je zelo malo. To-da v primeri s stanjem pri nas je njihova podoba le nekoliko boljša. Poljska gledališča igra-jo 75 del, ki zajemajo snov iz dobe med minulo vojno ter iz sodobnega življenja, razen te-ga je na sporedu še 70 del kla-sikov, izmed katerih je najpo-pularnejši Slowacki s svojo Mazepo. Stanje rešujejo z raz-nimi razpisi za izvirna dela s sodobno tematiko in podob-nim. Od povojnih del sta zelo popularna Warmijskega Člo-vek 7 glavo, ki ga igrajo v Lodzu, ter Kruczkowskega En dan svobode. Pohvalijo se !ahko z gosto-vanji Laurencs Olivera s Sh»-kespearovim 7 'tom Andronl-kom, razen tega jih je v zad-njih Ietih obiskala Comedie Frangis ter skupina Jeana Louisa Baraulta, pričakujejo pa gostovanje teatra Vahtan-gova, enega italijanskega gle-dališča itd. Tudi gledališka literatura je zelo razširjena in nikoli nisi v stiski, če hočeš v domačem jeziku prebrati dobro gledali-ško delo. Izdali so dve knjigi Goldonijčvih spominov, Balet Eberharda Reblinga (poleg nemškega originala se dobi tudi poljski prevod), vrsto del s področja staropoljske drama-tike, poljske klasike itd. Na podeželju. kjer industrija ni razvita in kjer še ni poklic-nih gledališč (ta se namreč ustanavljajo v vseh novih in-dustrijskih centrih in večjih ter pomembnih mestih). delu-jejo amaterske gledališke sku-pine, tem pa razna cirkuška gostovanja ter podobr« atrak-cije odtegnejo včasih tudi do 40 odstotkov občinstva. Zanimiva je selekcija po-klicnih gledaliških kadrov. Po vojni delujejo na Poljskem tri umetniške igralske akademije. Toda pred vojno in v prvih povojnih letih je prišlo v gle-dališča mnogo amaterjev in (Nadaljevanje na 5. strani) Na odru: domači in gostje Zaidnji teden m^seca aprila je prinesel na naše gledališke odre veliko razgibanost. Pred-vsem moramo pozdraviti gostovanje Drame Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba, ki je uprizorila v Ljubljani dve predstavi: Krležinega »Areteja« in staro kajkavsko ko-medijo Tita Brezovačkega »Diogeneš«, ki spada med klasična dela hrvatske dramatike. Zanimiva j€ bila predvsem primerjava za-grebškega »Areteja« z uprizoritvijo v ljub-ljanski Dramii. — Gostje so bili prisrčno po-zdravljeni z Željo, naj poštanejo gostovanja stalna oblika medsebojnega kulturnega so-delovanja. V počastitev stolfttnice roj-stva velikega ruskega klasika Antona Pavloviča CEHOVA, je ljubljanska Drama uprizo-rila zadnje izmed njegovih dramskih del, ki tvorijo sku-paj nekakšno trilogijo: Stri-ček Vanja, Tri sestre in Ceš-njev vrt. Delo je prevedel Jo-sip Vidmar, režiser in sceno-graf pa je bil ing. arh. Viktor Molka. V Češnjevem vrtu, ki ga del našega občinstva zmotno sma-tra za take vrste »¦komedijO'«, kjer se je treba po vsej sili smejati, pa čeprav ob najbolj tragičnih prizorih, je Cehov orisal propad starega ruskega plemstva in nastajanje nove-ga, brezob7irno izkoriščeval-skega razreda kapitalistov. Ge-nialnega ruskega književnika in svojevrstnega dramatika, ki je v svojih delih ostro obsojal pojav zlagane, moralno po-kvarjene, zdolgočasene malo-meščanščine, z neomajno vero v bodočnost, ki jo Izpričujejo tudi nekateri njegovi junaki, štejemo za ustanovitelja nove-ga gledališkega sistema. Bi-stvenč značilnost Cehovljeve-ga pksanja lahko zasledimo predvsem v samem vzdušju, ki vlada v njegovih delih, pol-nem nekam trpke poezije in otožne nežnosti. Dramatična razgibanost v »starem-« smislu v draniah A. P. Cehova ni tista ošnova, na kateri bi gradil razvoj dejanja. Zato je za vse izvajalce del Čehova najpo-membnejše to, da zadenejo tisto pravo vzdušje, ki vlada v njegovih delih, da ne poza-bijo na vse tiste drobne, ko-maj nakazane kretnje in gibe, ki lahko pomenijo celo lestvi-cto petdeset metrov od pofci v JamaMno. To ie samoten gozdič baanbusov in ceder. Telo je ležalo stegnjeno na hrbtu in biilo oblečenj) v p-lavi, svilevi kimorvo, zmečkan klobuk, kakršne nosijo v Kijo-tu, je ležnl poleg. En satn udarec z mečem je predrl prsa. Odpadlo bcmtbusovo listje okrog trupla je bvlo poškropljeno s krva-vvmi madeži. Ne, kri ni več takla. MtS"Iim, da se je kri strdila. Neki obad se je Svrsto prisesal na rano, da ga nvti šwm mojih ko-rakov ni motiZ. Ne, ničesar, gaspod. Našel sem samo vrv ob vznožju neke cedre v bližini. In... da, razen te vnrice sem našel tudi glav- nik.. To je bvlo vse. Očividno se je moral boriti, predno je bU ubit, ker sta. bila trava in odpadlo bambusovo tistje vse naokrog siepiana. »Je bil tudi konj kje tam v bližim?« »Ne, gospod. Še človek težko pride v tak gozd, kaj šele konj.« IZPOVED POTUJOČEGA BUDISTIČNEGA SVEČENIKA PRED VISOKIM POLICIJSKIM KOMISARJEM Čas? Bilo je to včeraj okrog opaldne-va, gospod. Ta nesrečni človek je šel po poti, Jci vodi iz Sehijame v Jamašino. Ho-dil je v smeri Sehijame z neko žensko, ki ga je spremljala na konju in je bila. kot sem izvedel pozneje, njegova zakonita že-na. Robec, ki ji je padal z glave, je skri-val njen obraz pred pogledi. Edino, kar sem videl, je bila barva njene obleke. — Konj je bil rjav, s &udovvto grivo. Kcuko visoka je bila ta ženska? Oh, okrog štiri čevije in pet palcev. Ker sem budistični svečenik, sem na njen obraz in njen vi-dez obračal le malo pozomosti. Torej. moi je bil oborožen z mečem ter lokom in pu-ščicami. In spominjam se, da je v svojem tulcu nosil okrog 20 puSčic. Še sanjalo se mi ni, da ga bo doletela taka usoda. Zares, človeško življenje je tako kratkotrajno kot jutranja rosa ali svetloba bliska. Nimam dovolj besed, da bt povedal, kako globoko mA ga je žal. IZPOVED POLICAJA PREJ? VISOKIM POLICIJSKIM KOMISARJEM Ta človek, ki sem ga jaz ujel? To je zhoglasrui razbojnik po imenu Tačomaru. Ko sem ga ujel, je ravno padel s konja. Stokajoč je ležal na mostu pri Ava tagu-čiju. Čas? Bilo je včeraj v zgodnjih ve-černih uraih. Da dopolnim izpoved, rno-ram še povedati, da sem ga dan poprej skušal ujeti, pa mi je na nesrečo pobegnil. Nosil je temnoplav svilen kimcmo in velik meč, brez vsakršnega okrasja. In kot ve-ste, je nekje ukradel lok in puščice, pravi-te, da sta lok vn puščice podobne tistim. ki so pri/padale ubitemu moiu. Potem mo-ra biti Tačomaru ubijcUec. Lok ovit s kožnimi trakovi, črn lakiran twl in se-demnajst pttžčic s sokoljimi peresi in vse to je najdeno pri njem. Da, gospod. konj je, kot pravite, rjavec s čudovito g.rivo. Malce proč od kamnitega mosta sem na. žel konja, kako se pase kraj poti, a uzda se mu je vlekla po zemlji. Gotovo je pre-vidnost imela svoje prste vmes, da je pa-del s konja. Od vseh raparjev, ki se klatijo okrog Kijota, je ta Tačomaru storil največ gor-ja žc nam iz mesta. Preteklo jesen je biln poročena žena, ki je šla verjetno na božjo pot v hram Pindora Toribe na planini, ubita skupaj z nekim dekletom. Sumili so, da je to njegovo delo. Če je ta zločinec ubil moža, potem kdo ve, kaj je počel z njegovo ženo. Prosim vaše blagorodje, dn preiSčete tudi ta slučaj. IZPOVED STARKE PRED VISOKIM POLICIJSKlM KOMISARJEM Da, gospod, to je truplo moža, ki se je oženil z mojo hčerko. Po rodu ni iz Kijo-ta. Bil je samuraj v mestu Kohufu, v po-krajini Vakasa. Imenoval se je Kanezava na Tahehiko in je bil star 26 let. Bil je blage narave, tako, da sem gotova, da ni naipravnl rdčesar, kar bi kogur koli lahko izzvcdo. Moja hčerka? Ime ji je Masago in je stara devetnajst let. Je veselo dekle in vendar sem gotova, da nikoli ni poznala drugega moskega kot TaJiehika. Ima dro-ban, podolgovat obraz temne polti in ma-terjino znamenje v kotičku pri očesu. Včeraj se je Tahehiko z mojo hčerko odpravil v Vakaso. Kakšna nesreča, da se je vse to tako žalostno kotičalo! Kaj se je zgodilo z mojo hčerko? Pomirila sem se s tem, da sem izgubila zeta, toda usoda mo-je hčerke me strahovvto skrbi. Za boijo voljo, prevmite nebo in zemljo, da bi .70 našU. Sovražim tega razbojnika Tačomaru fl'K Jeafcor se že imemtje. Ne samo, da je moj zet, temveč tudi moja hčerka... — (Njene ostale besede so zadušUe solze). TAČUMARUEVO PRIZNANJE Njega sem ubil, vendar ne tudi nje. Kam je odšla? Tega ne bi mogel povedati. Oh, počakajte trenutek. Nikakršna muče-nja me ne morejo prvpraviti do tega, da priznam to, česar ne vem. Sedaj, ko so stvari priMe že taiko daleč, ne bom skri-val pred vami ničesar več. Včeraj, malo po poldnevu, sem srečal ta zakonski par. Ravno takrat je zapihal veter in dvignil robec,' ki jo je pokrival tako, da sem za trenutek videl obraz, ki je bvl takoj nato spet skrit pred mojimi pogledi. To je bil morda eden od razlogov; videti je bila kakor Bodisatra*. V tem. trenutku se je v tneni rodil sklep, da jo ugrabim, r>a čeprav bi moral ubiti njene-Cfo moia. Zakaj? Za mene ubijasti ne pomeni ne-kaj tako strašnegn, kot bi si vi to lahfco mislili. Če človek ugrabi neko žensko, po-tem mora biti njen nn vsak način ubit. Ko ubijam, se posluhijem meča, Jei ga nosim ob boku. Edini sem, ki ubija Ijudi. Vi, vi ne uporabljate vaših mečev. Vi ubi-jate Ijudi z vašo oblastjo, z vašim denar-jem. Včasih jih ubijate pod izgovorom, da delate to v njihovo korist. Res je, oni ne krvarvijo. Njihovo zdravje je v najlepšem redu, toda vseeno, vi ste jih vendar ubtii. Težko je reči, kdo je večji grešnik, vi ali jaz (ironičen nasmeh). Vendar bi bilo dobro, če bi lahko ugra-bil neko iensko, ne da bt yi ubil moia. Zato sem se odločii, da jo ugrabim %n sto- * Bodisatra — utelešenje ženske lepot« na Japonskem. rim vse, kar je v moji moči, da ji ne ubi-jem moia. Vendar je to popolnoma nemo-goče izvesti na poti v Jamačinct. In uspel sem, da to dvojico zamamim v planino. To je bvlo zelo lahko. Spatoma sem se jima pridruBil vn jvma. pvi/povedoval o starem grobu tam v planinah, katerega sem razkopal in našel v njem številna ogledala in meče. Nadaljeval sem s pri-povedovanjem o tem, da sem vse te stvari zak&pal v gozdiču v planini in da bi jih želel poceni prodati tistemu, ki bi jih že-lel kupiti. Po tem.... veste, ali ni pohlep strašna stvar? Moje pripovedovanje ga je ogrelo, še predno se ie tega zavedal. In ni preteklo niti pol ure, pa sta skv/pno z menoj že gnala konja proti planini. Ko smo prišli do gozdiča, sem jimc, de-jal, da je zaklad zakopan v njem in ju povabil, naj prideta in si ga ogledata. Mož ni okleva-l, bil je zaslepljen od pohlepa. Žena pa je rekla, da bo ostala na konju in počakala. Bilo je naravno, da je tako rekla, ko je zagledala gosti gozd. Če vam povem resrtico, se je rnoj načrt razvijal ravno tako, kot sem želel. In tako sem od-šel v gozd z njim, njo pa pustil samo. Del gozdiča. se sestoji iz samih bambu-sov. Okrog petdeset metrov dalje je pre-cej razredčena skupina ceder. To je bil ugoden kraj za mojo namero. Ko sva se prebijala skozi gozd, sem mu dejal pro-zorno laž, da je zaklad zakopnn pod ce-drami. Ko sem mu to dejal, si je z napo-rom krčil pot do vitke cedre, ki jo je bilo videti skozi goščavo. Malo kasneje so se bambusi razredčili in prišla sva na kraj, kjer je nekaj ceder raslo v isti vrsti. Čim sva prispela do tam, sem ga zagrabil od zadaj. Ker je bil vajen borbe in vojak, ki ne odloži meča, je bil zares močan, toda ker je bil napaden nenadoma,, ni bi-L0 pomoči. Kmalu sem g.a privezal za ko-renine neke cedre. Kje sem vzel vrv?' — Hvala bogu, da sem razbojnik in da no-sim vrv s seboj, ker se lahko vsak trenu-tek pokaže potreba, da moram preplezati kak zid. Seveda, krlčanje sem mu zelo la-hko preprečil, ker sem mu napolnil usta z odpadlim bambusovim listjem. Ko sem ga obvladal. sem odšel k nje-govi ženi in jo pozval. naj pride in po~ maga možu, k% mu je, kot je videti, po-stalo slabo. Ni potrebno poudarjati, da se je tudi ta načrt dobro razvijal. Zena je snela svoj slamnati klobuk z glave in srbo* piila v gozd, kamor sem jo vodil za roko. V trenutku, ko je zagledala svojega moža, je potegnila majhen meč. Nikoli še nisem videl ženske tako odločne narave. In če ne bi bU oprezen, bi dobil tidarec z me-čem v lakotnico. Izogibal sem se udarcetn s tem, da sem zvijal telo enkrat na levo, enkrat na desno, ona pa z udard ni pre-nehala. Lahko bi me močno ranila aH celo ubila. Toda jaz sem Tačomaru. Uspelo mi je izbiti iz njene roke mali meč, ne da bi izvlekel lastnega. Tudi najpogumnejša ženska je brez orožja brez moči. Končno sem lahko zadovoljil svoyo željo po njej, ne da bi njenemu možu vzel življenje. Da-----------ne da bi odvzel življenje. Nisem ga hotel ubiti. Že setn hotel po-begniti iz gozda in pustiti ženo v sohah, ko me je brez pameti zagrabila za roko. V pretrganiK, nepovezanih besedah je zahtevala, da mora umreti njen moz ali ja.z sam. Rekla je da je za žensko straš-nejše to, da za njeno srarrvoto vesta dva človeka. Ihteč je dejala, da želi postati žena tistega, ki bo ostid živ. Takrat me je pograbila besna želja, da bi ga ubil. — (Mračno razburjenje). Ko vam vse to pripovedujem, sem brez dvoma videti okrutnejši človek, kot ste vi. Toda to je zato, ker v% mstevideli njene-ga obraza. Posebno tiste njene oči, ki so v tem trenutku gorele. Ko $em jo videl iz take bližine. sem si jo zaželel za ieno, pa čeprav bi vame udarila strela. Zaželel sem si, da mi postane žena — — — ta edina misel mi je napolnila dušo. To ni bila samo pohota, kot vi to morda mislite. Če v tem trenutku ne bi imel druge zelje razen pohote, se gotovo ne bi obotavljal, da jo z enim udarcem pobijem na tla in pobegnem. V tem slučaju ne bi umazal meč z njegovo krvjo. Toda v tem trenut-ku, 'ko sern se zanledal v mračnem gozdu v njen obraz, sem se odločil, da ne zapu-stim tega kraja. predno ga ne ubijem. Vendar nisem želel uporabiti nepošte-nega sredstva, da bi ga ubil. Odvezal sem ga in mu dejal, naj prekriža z menoj meč. (Vrv, ki je najdena na korenini cedre, je vrv, ki sem jo teda/> odvrgel.) Ves iz sebe od srda, je potegnil svoj težki meč. In hi-ter kakor miseh se je divje zagnal vame, ne da bi spregovoril besedo. Ni potrebno, da vam povem, kako se je končala. naša borba. Trindvajset udarcev-----------pro- vas, da si to zapomnvte. Se veduo sem pod vtisom tega dejstva. Nihče pod tem soncem ni nikoli z menoj križaril meč več kot dvajsetkrat. (Vesel nasmeh). Ko je padel, sem se obrnil k njej in povesil svoj okrvavljeni meč. Toda na moje veliko presenečenje je izginila. — Vprašal sem se, le kam je pobegnila. Iskal sem jo v goščavi ceder. Prisluškovai sem, slišal pa. sem samo stokanje iz grla člo-veka, ki je umiral. Morda je pobegnilg. skozi gozd po po-moč, čim sva se pričela boriti z meči. Ko sem na to pomislil, mi je postalo jasno, da je to bilo zame vprašanje življenja ali smrti. In tako sem, potem ko sem mu od-vzel meč, lok in puščice, pahitel na pot. Tatn sem našel konja, ki se je mirno pa-sel. Bila bi čista izguba časa., če bi vam pripovedoval še o ostalih podrobnostih, toda predno sem prišel v mesto, sem se že znebil meča. To je vsa moja izpoved. Vem, da mi bo tako ali tako zletela. glava z ramena, zato mi izrecite najtežjo kazen. (Izzivajoče obnašanje). IZPOVED ZENE, KI JE PRlSLA V HRAM SINICU Ta človek, v plavem kivnonu, se mi je potem, ko me je prisilil, naj se mu vdam, rogal, ko je opazov&l mojega zvezanega moža. Kako stramo se je moral počutiti moj mož. Toda naj se je še tako obupno boril, vrv se mu je vedno bolj zajedala v telo. Skoraj nezavestna sem opotekajoč se pohitela k njemu. Ali bolje rečeno, sku-.?ala sem pohiteti k njemu, pa me je ta člouek v tem trenutku pobil na zemljo. In prav v tem trenutku sem zagledala v očeh mojega moža sijaj, ki ga ni mogoče opisati z besedami. Nekaj, česar ni mo-goče povedati z besedami... Celo sedaj, ko se spomnim njegovih oči, vzdrhtim od jeze. Pogled oči mojega moža v tem tre-nwtku — mojega moža, ki ni hatel spre-govoriti niti besede, mi je povedal vse, kar je čutil. Ta sijaj v njegovih očeh ni bil ne bes ne usmiljenje... samo hladna svetloba, pogled poln gnusa. Zadeta bolj od pogleda njegovih oči kot od udarca razbojnika sem zakričala proti svoji volji in izgubila zavest. Čez nekaj časa sem se zavedela in vi-dela, da je tisti človek v plavi obleki od-šel. Videla sem edino le svojega moža prtcezanega za cedro. S tru&om sem se dvignila z bambusovega listja in se zagle-dala v njegov obraz, toda izraz njegovih oči je bil prav tak kot prej. V tem hladnem izrazu prezira v njego-vih očeh je bilo še sovraštvo. Sramota, bol in bes-----Ne vem, kako naj opišem, kako mi je bvlo takrat pri srcu. Opoteka-joč sem prišla k svojemu možu. »Tahehiko«, sem mu dejala, »ker se je vse to zgodilo, ne morem več živeti s te-boj. Odločila sem se, da umrem — — — ravno tako pa moraš umreti tudi ti. Bil si očividec moje sramote. Ne morem te pustiti pri življenju po vsem tem.« To je bilo vse, kar sem mu lahko po-vedala. Se vedno me je opazoval z isto odvratnostjo in prezirom. Medtem ko mi je srce pokalo, sem poiskala njegov meč. Verjetno ga je moral razbojnik odnesti. V gozdu ni bilo nikjer njegovega meča ne loka. ne puščice. Na srečo je ležal moj mali meč pri mojih nogah. Ko sem ga dvignila nad glavo, sem še enkrat dejala: »Daj mi sedaj svoje življenje. Jaz pridera takoj za teboj.« Ko je zaslišal te besede, je z naporom premaknil ustnice. Ker je imel usta na-polnjena z listjem, glasu seveda ni bilo slišati. Toda takoj sem razumela njegove besede. Vse, kar mi je njegov prezirajoči pogled dejal, je bilo: »Ubij me«. Skoraj ne da bi vedela, kaj počnem, sem m« sko-zi kimono zarinila mali meč v njegove pr si. Verjetno sem takrat pcmovno izgubila zavest. Ko sem ga uspela čez nekaj tre-nutkov pogledati, je bil ie mrtev. Žarek sončne svetlobe, žarek zahajajočega son-ca se je prebil skozi goščavo ceder in bambusov in padel na njegov obraz. Du-šeč ihtenje sem odvezala vrv z njegove-ga mrtvega telesa. In ... in kaj se je vse potem zgodilo z menoj, vam ne morem povedati, nimam več moči. Vendar nisem imela dovalj poguma, da bi umrla. Pre-bodla sem lastno grlo z majhnim mečem, ob podnožju planine sem se vrgla v je-zero in še na več načinov sem se posku-šala ubiti. Ker nisem imela moči, da bi si vzela življenje, še vedno živim one-ča&čena. (Izgubljeni nasmeh) Tako vič-vredno, kakonr sem. me je verjetno za-pustil tudi najbolj usmiljen Kvnnnv* Ubila sem svojega moža. Zap&ljal me je razbojnik. Kaj bi mogla jaz ... jaz ... (Nezadržno ihtenje). IZPOVED UBITEGA ČLOVEKA, ¦ POVEDANA PO MEDIJU Ko je razbojnik posilil mojo ženo, je sedeč govoril pomirljaue besede. Jaz se-veda nisem mogel govoriti. Vse telo mi je bilo krepko privezano za korenine ne-ke cedre. Vendar sem ji med tem večkrat dal znak z očmi, da bi ji na ta način dejal: »Nikar ne veruj razbojniku!« Že-lel sem ji to povedati. Toda moja žena, sedeča na bambusovem Ustju je srepo gledala v svoje krilo. Vse je kazalo, da posluša njegove besede. Zaradi Ijubosum-nosti sem trpel peklenske muke. Med-tem je razbojnik nadaljeual svoj zviti način govorjenja in menjal predmet po-govora. Končno je razbojnik povedal svoj drzni nesramni predlog. »Ker je tvoja čast že enkrat omadeževana. se ne boš več dobro razumela s svojim možem. AU hočeš zdaj postati moja žena? Moja Ijubezen do tebe me je prisilila, da sem se tako nasilno obnaSal do tebe.« Medtem ko je zločinec govoril, je mo-ja žena dvignila glavo, kot da je v ne-kem zanosu. Še nikoli ni bila videti tako lepa kot v tem trenutku. Kaj mu je od-govorila moja čudovita žena, medtem ko sem jaz ležal tam zvezan? Jaz sem izgub-Ijen v prostoru, toda nikoli ne morem po-nvisliti na njen odgovor, ne da bi me prevzel plamen sovraštva in Ijubosumno-sti. Zares, rekla je... »Torej me vzemi s seboj kamorkoli.« To pa ni ves njen greh. Če bi bilo vse, ne bi v tej temi trpel takšne muke. Ko je v nekakšnem snu šla iz gozda z roko v razbojnikovi roki, je nenadoma pre-bledela in pokazala name privezanega za korenine cedre, rekoč: »Ubij ga! Ne mo-rem se poročiti s teboj, dokler je on živ. Ubij ga!« je večkrat zakričala, kot da je ob pamet. Celo sedaj me te besede spravljajo v nevarnost, da vratolomno zletim v prepad mraka brez dna. AU so sploh kdaj človeška usta spregovorila tako ogabne besede. Ali so sploh kdaj prej take prekete besede prišle do človeških. ušes? Ali je sploh kdaj taka .. . (Nenaden vzklik prezira). Ob teh besedah je pre-'iledel tudi sam razbojnik. »Ubij gaU je kričala ona in se krčevito držala za nje-govo roko. Prodirno jo je opazoval in ni rekel ne da ne ne... Toda komaj sem mogel pomisliti, kakšen bo njegov odgo-vor, jo je z eriim udarcem podrl na bambusovo listje. (Ponovno* vzklik, poln prezira). Mirno je prekrižal roke in me vprašal: »Kaj hočeš storiti z njo? Naj jo ubijem ali podarim življenje? Treba ti je samo prikimati z glavo, da jo ubijem.« Samo zaradi teh njegovih besed bi mu odpustil njegov zločin. Medtem, ko sem premišljeval, je za-kričala in zbežala v globino gozda. Raz-bojnik jo je poskušal zagrabiti, vendar je ni uspel niti prijeti za. rokav. Potem, ko je pobegnila, je pobral moj meč, moj lok in moje puščice. Z enim sa-mim zamahom je presekal eno mojih vezi. Spominjam se še njegovih tihih besed: »Sedaj je prišel moj konec« Potem je iz-ginil v gozdu. In povsod je zavladala ti. šina. Ne, zaslišal sem, da nekdo joče. Ko sem se rešil ostalih vezi, sem pazljvvo prisluhnil in ugotovil, da je bil to moj lastni jok. (Dolga tišina). Dvignil sem svoje izčrpano telo s ko-renine cedre. Pred menoj se je svetlikal mali meč, ki ga je zpustila moja žena. Dvignil sem ga in si ga. potisnil v prsi. Nekakšna krvava kepa se mi je dvignila v grlu, toda čutil nisem nikakršne bole-čine. Ko so mi prsi postale hladne, je po~ stalo vse zelo Uiho, kot pri mrličih v grobovih. Kašna globoka tišina! Niti en sam ptlčji glas se ni slišal na nebu, nad tem grobom v globini na planini. Samo neka osamljena svetloba je še lebdela na cedrah v planini. Polag.oma pa je' tudi ta svetloba vse bolj bledela, dokler se cedre in bambusi niso izgubili iz oči. Ko sem tako ležal, sem bil ovit z globoko tišino. Potem pa se je nekdo priplazil do mene. Skušal sem ga prepoznati. Toda na oči se mi je stpuščala terna. Nekdo... ta nekdo je iz mojih prsi z nevidno rbko blago izvlekel meč. V tem trenutku mi je v usta priteklo še več krvi. In nenadoma sem za vse večne čase utonil v temo pro-stora. KONČNA POSTAJA - OSVEŠČENOST! »Oder 57«: Dominik Smole: Antigont Pričakujoče upanje, da bo Dominik Smole, nadarjeni pisec iz vrst ml&jše generacije literatov, s svojo novo dr&mo prinesel v slo-vensko dramatiko nakaj novega in kvalitetno močnega, je bilo v t#m pogledu izpolnjeno. S pridržki seveda, ki jih moramo uporabiti pri ocenjevanu idejne problematike v delu, ki jo avtcnr načenja z aspektov načelne užaljenosti »nerazumljenih-« mladih. Tako Antigona nikakor ne pomeai kakšnega novega in presenetljivega pojava na dž-skah našega ožjega kulturnega življenja. Napisana tako, ka-kor jo gledamo v uprizoritvi »Odra 57«, nam samo dokazu-je, da v vrstah »mladih« ni prišlo do kakšnih kvalitetnih sprememb, temveč se dosled-no, trmasto-vztrajno in zave-rovano gredo »Antigono*<, in je torej tudi Smoletova drama vsebinsko zgolj logično nada-Ijevanje take njihove menta-Utete, simboličen (?) konec — Antigona je našla Polinejka — po morda pobožna želja, ka-tere uresničitev naj bi (po Smoletu) doseglo popuščanje ene strani. Navidezna brezčasnost in odsotnost krajevne lokalizaci-je in v moderna oblačila oble-čeni starogrški junaki olojšu-jejo avtorju razvijanje njego-vih idej za »-osveščanje-« menda kar celega človeštva. (O tem »problemu*< se je na široko razpisal Vasja Predan v svoji oceni Smoletove drame v Ljubljanskem dnevniku). Da pa vse skupaj izpade bolj komplicirano, morejo (po Smoletu) na naporno pot osve-ščanja uspešno stopiti samo polno osveščene osebnosti. Cilj pa lahko tudi one dosežejo sa-mo z dolgotrajno vztrajnostjo, požrtvovalno odpovedjo in iz-rednim pogumom. Ker pa so Ijudje vendarle samo Ijudje, POLJSKl GLEDAUŠKl MOZAK litfadaljevaiTje s 4. stra.no igralcev, ki jim igranje ni po-klic in ki so se pač usidrali v gledališču, ker se jim je to zdelo lepše, kot pa opravljati svoj redni poklic. Z nastopom novih, šolanih gledaliških ta-lentov stari počasi odpadajo in se lahko obdržijo v gleda-lišču le z dopolnilnim šola-njem oziroma polaganjem izpi-tov vsako leto ali vsako drugo leto. Na teh izpitih znanje bivših amaterjev kaj hitro od-pove in sledi pot ali v manjše gledališče ali pa nazaj med amaterje. Tako sistematično skrbijo ?a nastavitev mladih, šolanih in talentiranih umet-nikov. Marsikaj bi človek lahko povedal o poljskem gledali-škem življenju, toda deset dni je premalo, da bi vse spoznal. Za nas študente pa še to: ne samo poklicna gledališka de-javnost, tudi amaterska je ze-lo živa, zlasti med študenti, kjer delujejo razna satirična študentovska gledališča, pred-vsem v Krakowu, Warszawi in Gdansku. M. Lj. nepopolno osve&čena in pre-malo vztrajna bitja, zaostaja-jo in celo zaidejo s Poti. (Iz-mena.) »Polno osveščene« oseb-nosti, ki imajo tudi vse ostale potrebne kvalitete, pa si — vsemu navkljub — utirajo pot vse dalje do cilja in zmago-vite najdbe. (Antigona.) Nji-hovo popolnost pa rahlo maje navzoČnost in sodelovanje Pa-ža, kot neke vmeane vezi med »popolno osveščenimi*< in »sploh neosveščenimi« različno pobarvanimi osebnostmi. P« da ne pozabimo na človečnost. Clovečnost tirana in strogegn vladarja, ki pa je tudi »samn navaden smrtnik, ki ga vrhu vsega zelo boli glava«. Ta či-sto človeška lastnost — bole-člna stori, da postane Njegovo Strogo Kralievsko Veličanstvo v naših očeh manj povzdignje-no in strogo, saj smo priča celo temu, ko v ttenutku sla-basti dovoljuje tudi stvari, ki so celo v direktnem nasprotju z njepdvimi lastnimi, prej iz-rečenimi zapovedmi. Seveda pod pogojem, da se za to vp zve! Kajti vladar mora imeii iisclej čiste roke in zato sn tukaj Ijudje, ki s svojimi ro-kami skrbe za to, da si jih On ohrani neomadeževane. 7m-to pa tudi vladar svoje po-pustljivosti ne more priznati iii je ne bo priznal — kadar se zanjo izve. In ker je krši-tev Vladarjevega ukaza bila vsem očitna, je moral Vladar ukrepati po Vladarsko: krivce in nepokorneže je nemudoma strogo kaznoval, nato pa ga je znova — začela hudo boleti glava. Smoletov Kreon je popust-Ijiv vladar, razklanost, ki je v njem, je škodljiva in nedo-pustna. Smole je tudi Kreona v nekem pogledu uvrstil med kandidate, ki bodo stopili na pot, ki pelje k »osvelčenosti«. Da, če bi Kreon ne bil vladar, bi stopil skupaj z Antigono na njeno pot. Morda ne ravno vitric, morda bi on stopal po kakšni drugi poti, toda nekje bi se vendarle srečala Kreon in Antigona — če Kreon ne bf bil vladar. Kreon pa mora kaznovati Antigono, da ostane še vladar, kajti vladarji so nam potrebni, vsaj za sedaj. Drugim, Antigoni — ne! Da pa vladar ni sam (v svoji notranjosti, ki je člo-veška, ne vladarska, ostane sam za vselej), ga obdaja mno-žica: Tebanci (ki od veselja plešejo rock'n roll) so samo »navadno« Ijndstvo in sploh niso pričujoči. — Osebno je vladarju bližji stari dnik Te-rezias, zabavljač, a ne kritik, opazovalec in ne akter. Nje-gova slabost — nagnjenje do mladih dečkov; nič hudega! Kreonov lastni sin, prepotent-no živahni elegan Hajmon, ima svoj lastni življenjski koncept in je v vsem tako daleč od očeta, da sorodstve-nih vezi med njima skoraj ni čutiti. — Pa še nekdo je tu, ki skuša in želi biti vladarju blizu: Stražnik, ozko omejen in le v eno smer zadostno raz-vit, v svoji fanatični podvrže-nosti Oblasti neuničljiv, do skrajnosti vdano zvest, preje-ma od Svojega Vladarja za-ničljivo dobrohotno potrjeva-nje, da je njegova eksisten-ca, čeprav včasih nadležna, zagotovljena in vselej po-trebna. To so osebe, ki vse govorijo besede, veliko besed, in stav-ke, včasih polne osupljivega sarkazma in cinizma, ki je sa-memu sebi namen in je včasih ovit v sirnboliko, kljub temu pa ga navadno prav lahko zasledimo, kar niti ni slučaj, V ta namen je mladi avtor krepko zastavil svoje pero, lep, trden verz, sveže in sliko-vite podobe, kar vse mu služi kot s poezijo, ki se mestoma bViža žlahtnosti, umetelno stlcan okvir. Tudi formalna zgradba in dramaturška izpe-Ijava Antigone, ki ji je bo- troval vsaj Sojoklej, teče gladko in vseskozi neprisilje-no. Delne vsebinske razceplje-nosti, ki se kaže v obilici dra-matičnih, dogodkov in napete-aa dogajanja v prvem delu (predno začne Antigona iskati Polinejka) v nasprotju z nadd-Ijevanjem, kjex ternelji deja-njc drame bolj va besedah in opisih. na odru ni bilo močne-je obČutiti. V Antigoni je Smole izpove-dal svojo filozofijo nasprotij. kl da nujno vladajo povsod tam, kjer obstaja režim. Ideja o iskanju poti k osvcščenosti posameznih, izjemnih oseb-vosti, naj bi ta nasprotja mnr-*a sčasoma znladila. uravnala. Vrndnr pa gredo Smoletorn vrizadevanja v fei smeri tako daleč, da razplaša svojo (ali Antiaoninn) pot za pdino pra-vo, la.hko bi celo rekli — »edi-no zveličavno-«. — Nenehno stremlienje po iskanju se ne da prikleniti na eno samo pot. Tzmpd vseh voti va je zmago-vita. in prava pot, po kateri hodijo mvožicc ne iziirjeni posamezniki, od katerih od-padajo le celo tisti redki, ki so jim v začetku sledili ali bili njih idejni vodje (kot na primer Izmena). Res, morda je »osve"~enosti« premalo med nami, da bi lah-ko že zdaj in vsi. s polno zavestjd hodili po tej poti. To-da »osveščenost*', ki jo nudi. pr&vzaprav vsiljuje Stnole, ni tiste vrste, da bi ji sledili in jo odobravali. Njena preten-ciozna tedenčnost in zavero-vano potencirana individuali-stična nota ter avtoritativno zvišena »kritičnost« nas lahko le odbljajo. Antigona je odraz subjektivističnega gledanja in rezoniranja avtorja in njegove okolice na svet in stvari. In če Antigona na koncu za-radi dobrohotnega popuŠčanja, kljub žrtvi, le uspešno uresni-či svojo idejo, to ni recept, ki bi moral dejansko držati. Ker navsezadnje je to vse skupaj le izjema, ki edinole v slov-nici služi kot potrjevanje pra-vila. Ne v življenju! Se kot post scriptum: Janez Bernik je sicer lahko odličen umetnik, toda njegova vizuel-no prikupna scena je bila nastopajočim precej v napoto. Cisto preproste zavese bi funr kčionalno morda bolj ustre-zale. D. KRAIGHER V letošnjem študijskem letu so gojenci Akademije za igralsko umetnost pripravili že nekaj študijskih produkcij. IV. letnik dramske igre je 11. aprila pod vodstvom prof. Juvanove izva-jal odlomke iz dela Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Nastopili so slušateljj VIII. semestra. V tekočem študijskem letu bodo uprizorili še Begovičevo dramo Brez tretjega ter Giradouxovo delo Za Lukrecijo. Zadnje delo bo uprizorjeno kot letošnja javna predstava. Premiera bo prve dni meseca junija v eni izmed ljubljanskih gledaliških hiš. - Na sliki: prizor iz Othella W. Shakespearea. Odlomke iz tretjega de-janja sta izvajala slušatelja III. letnika Božo Vovk in Brane Ivanc v režiji M. Ljubiča. — Na slikj B. Vovk kot Othello. Ob dveh študentovskih kuiturnih festivalih Pregled dela in uspehov V MESECU MAJU BOSTA V ŠTUDENTOVSKO KULTURNO ZIVLJENJE POSEGLA DVA POMEMBNA KULTURNA FESTIVALA — VELIKI JUGOSLOVANSKI MAJSKI FESTIVAL V ZAGREBU, KI JE ZE V TEKU TER TRADICIONALNI IV. STUDENTOVSKI FESTIVAL V LJUBLJANI. OBA BOSTA S SVOJO ZGOŠCENOSTJO NASTOPOV ZANIMIV IN NAZOREN PREREZ ŠTUDEN-TOVSKEGA KULTURNEGA 2IVLJENJA TER POMEM-BEN PREGLED USPEHOV IN NEUSPEHOV, KI SO JIH V LETOšNJEM LETU DOSEGLE POSAMEZNE KUL-TURNE SKUPINE. Zagrebški majski festival študentovske mladine bo zbrai najkvalitetnejše, kar so dose-gle kulturne skupine posamez-nih umiiverzitetnih središč in bo enkraten pregled kvalitete kulturnega delovanja študen-tov, ki se je v zadnjih letih tako polno raasmahnilo in do-seglo vrsto uspehov doma in na tujem. Od kulturnih skupin ljub-ljanske univerze bo 12, maja nastopil na tem f estivalu Aka-demskj pevskj zbor Tone Tom-ši3 s programom revolucionar-nih pesmi. Na Književnem petku, na katerem bodo nasto-pili z branjem svojih del in d skusijo o sodobnih literarnih pojavih pomembnojši jugoslo-vanski literati - študentje, bo-sta iz Ljubljane sodelovala mlada pesnika Milena Merlak in Valentin Cundrič. Tudi na likovno razstavo študentov-likovnih umetnikov, ki bo v okviru festivala, so poslali iz Ljubljane dvoje graflk in eno plastiko. O festivalu bomo še poročali. Letošnji IV. tradicionalni kulturni festival študentov Ijubljanske univerz« bo pote-akl v sklcpu pros a ljanj vse naše mladine ob Dnevu mla-dosti. Kulturna komisija pri UO se je začela* čeprav nialo pozno, resno pripravljati na organizacija tega. najvažnejše-ga dogodka v študentovskem kuHurnem življenju naše uni-verze. Upajo, da bodo uspeli pritegniti k sodelovanju vse študentovske kulturne skupi-ne: Akademsko folkloorno sku-pino France Marolt, Akadem-ski pevski zbor Tone Tomšič, Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec (če mu bo uspelo do tedaj naštudirati sainostojen celovečerni kon-cert), Koroški akademski oktet, 2enski vokalni kvartet in Akademijo za igralsko umetnost. V akviru festivala bo odprta tudi razstava umet-niške fotografije. O sodelova-nju Akademije za glasbo s Klubom mladih koaaponlstor za sedaj ni še nič znanega. Akademija upodabljajočih umetnosti pa bo tudi letos ob-stala ob strani, čeprav bi nje-n| študentje radi sodelovali in s svojimi deli prisp^vali k pc-strosti in popolnosti festivala. Dosedanji trije festivali so razkrili vrsto slabosti in spodrs-Uajev prirediteljev, predvsem v neučinkcviti propaganfli, ki se je kazala v si1nf> majhnem obisku študientovskega občin-stva. Upamo, da bo letos te vsaj v neki meri ©dpravljeno in da ne bo taka idealna pri-ložnost za afirmacijo študen-tovskih kuhumih skupin roed š udenti kot je festival, šlane-zapaženo in neučinkovito mi-mo nas. K temu bi lahko mno-go prispevala združenja po posameznih fakultetah, saj •aiajo najtesnejši stik s štu-denti. Letošnji festival je še posebno pomemben, ker bo pofekal ravnb V času združitVe kulturnih skupin v osrednje krulturno umetniško društvo, zato mu ,ie treba posvetiti še posebno pozomost. B. L. POPRAVEK V zadnji številki Tribune smo objavfli, da bo Aka-demija za igralsko umetnost gostovala v Trstu s Shake-spearovo koinedijo Kar hočete. Ker je pti prireditelju gostovanja — Društvu slovenskih srednješolcev v Trstu — prišlo do nepredvidenih objektivnih težav, je gosto-vanje prestavljeno na letošnjo jesen. Obenem prosimo bralce, naj nam oproste po-manjkljiv podpis pod sliko prizora iz produkcije AITJ Dogodek v mestu Gogi. Podpis k sliki se pravilno glasi: Prizor z interne produkcije slušateljev VIII. semestra dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost. PRVENSTVO UN1VERZE V MALEM NOGOMETU Zanimivo prvenstvo ZVEZA STUDENTOVSKIH SPORTNIH ORGANI-ZACIJ JE LETOS ORGANIZIRALA TUDI TEKMO-VANJE V MALEM NOGOMETU. TO ŠTUDENTOV-SKO TEKMOVANJE JE MENDA PREDSTAVILO LJUBLJANCANOM TO DRUGOD ŽE PRECEJ POPU-LARNO ŠPORTNO PANOGO. PRI NAS SO SE ZA NJO NAJBOLJ NAVDUŠILI LANSKOLETNI BRIGA-DIRJI, KI SO JO SPOZNALI V SRBIJI. PRITEGNILA PA JE TUDI DOSTI ŠTUDENTOV, KI SO PRIŠLI K NAM IZ DRUGIH REPUBLIK. *V imiU kLj UIVUIJCIII IVEirUDLilIV, Pri organizaciji je bilo pre-ce; težav, posebno še, ker se je večina ekip (osem od dvanaj-stih) prijavilo po zaključenem roku, vendar so upoštevali vse prijavljene ekipe. Za najbolj primeren način tekmovanja so iebrali naslednjega: v prvem kolu so izžrebani nasprotniki igrali na izpadanje, zmagoval-ci pa naj bi igrali po ligaškem sistemu. Težave zaradi nepo-znavanja pravil (Nogometna zveza Slovenije še nima pravil za to športno zvrst, čeprav bi jih že lahko dobila iz Beograda in jih prevedla) smo prebi'edh tako, da je sodnik pred vsako tekmo igralcem razložil osnov-na načela igre. Doslej je bilo odigranih pet tekem, ki so dale naslednje izide: Agronomija : Arhitektura 6:5 (1:2) Arhitekti so se v prvem pol-času bolje znašli, vendar do-sežena gola nista bila plod do-hre kolektivne igre. Agronami so bili bolj homogena ekipa in so na kon.cu tudi zmagali, pre-cej tudi po zaslugi dobrega vraterja. Za arhitekte so do-segld gole: Bizjak. Mesarovič, Petrovič, Trudič in Kalezič vsak po enega, za agronome pa Kunej pet m Gruntar enega. Akademija za upodabljajočo umetnost : Elektro 4:5 (2:3) Tokrat smo prvič spoznali študente ene od akademij tudi kot športnike in veseldlo nas bo, če jih bomo še večkrat vi-deli na naših tekmovanjih. Še predno se je začela tekma, je prišlo zaradi igrišča do spora z rokometaši Olympie, ki so s svojim neprimemim vedenjem precej motili igro. V prvem polčasu so se »umetniki« dobro borili in niiso pustild elektro-tehnikom oziroma njihovi teh-nični premoči do prave velja-ve. V obeh ekiipah so igrali predvsem študentje iz ostalih republik, zato je bila igra precej temperamentna, na tre-nutke celo malo preveč, tako da je bil sodnik primoran iz-ključiti enega igralca. V odmoiru se Je prepdr zara-di igrišča ponovil, prišlo je do prerivanja med gledalci in ro-koimetaši. Nekateri igralci Olympie so se pokazali precej nestrpne do ostalih študentov, nekdo &e je celo zaklmjal, da bo posredoval tako, da bo ZSSO onemogočeno uporablja-tj ix>kometno igrišče v Tivoli-ju. (In glej čudo, na pol mu je celo uspelo!) Kljub temu, da so.nasprotniki Olympie pristali na to, da počakajo do konca nogometne tekme, je rokomet-ni sodnik (menda celo štu-dent, ali vsaj bivši študent) zagrozil, da bo odpiskal konec tekme z rezultatom 6:0 (w. o.), če ne prenehajo takoj. Minute, ki so še manjkale do konca. so morali tako odigrati na igri-šču za tenis. Elektrotehniki so se potrudilii in zmagali. Gole so dali: Kernura 3. Hodžič 2 za elektro ter Mesarič 2, Popovski in Vukovič po enega za Aka-demijo. Ekonomija : Naravoslovna 3:0 Študentje naravoslovne so imeli le . 5 igralcev in so bili zato v podrejenem položaju. Ko je prj stanju 2:0 za ekono miste sodnik izključil igralca naravoslovne za 2 minuti, je cela ekipa naravoslovne zapu-. stiUa igrišče. Ze med samim igranjem so se igralci naravo-slovne razburjali zaradi pri-stranskega sodnika, ki je »menda vpisan na ekonomiji«. Kljub sodnikovemu pozivu se igralci niso vrnild na igrišče, ta/ko da je sodnik odpiskal ko_ nec teme z rezultatom 3:0 za ekonomiste. Pravo : Medicina 6:0 (2:0) Medicinci niso bilj kos bolj- šim pravniikom. Imeli so sicer dve priložnosti za dosego gola, vendar sta ostali neizkorišče- ni. če ne bi deževalo, bi bil rezultat verjetno še višji. Kljub temu, da so pravniki zmagali z visokim rezultatom, bodo imeli v ligi trdo delo z ostalimi ekiipami, ki so znatno boljše od premaganih medicin-cev. Zanimivo je, da so v ekiipi medicincev igrali menda' samo študentje prvega letniika. Kje so bili ostali? Gole so do-segli: Pucihar in Gartner po 2 ter Popovič in Kopecky po enega. Agronomija : Elektiro 4:2 (2:1) V prvi tekmi ligaškega tek-movanja so agronomi prema-gali elektrotehnike, ki niso imeli na igrišču najboljših igralcev. Poleg tega je večina igralcev elektrotehnikov igrala bosa, tako da se niso mogli enakovredno boriti z agronomi. ki sploh kažejo, da bodo kon-tturenti za eno prvih mest. Gole so dosegli za agironome: Gruntar 2, Kunej in Kus po enega, za elektro pa Mdlin-kovič 2. Ocena dosedanjega tekova-nja bi bila v kratkcm nasled-nja: Za mali nogomet je med na-šimi študenti precej zanima-nja. Posebno še med onimi, ki so prišli k nam študirat iz drugih republik, saj tvorijo prav ti študentje jedro ekip tehniških fakultet. Vendar ne-ltatera moštva ne jemljejo tek-movanja s pravo resnostjo. Na igrišče prihajajo igralci brez copat, bosi pa ne igrajo dobro, pa tudi možnost poškodb je tako večja. Nekatere ekipe zapostavljajo igro v obrambi, saj so imele le dve tri ekipe v golu Ijudi, ki jih Iahko imertujemo vra-tarje. Organizacija sama ni bila ravno najboljša, vendar, čc upoštevamo slabo vreme, ki je zmotilo prvotni raapored te-kem in spore zaradi igrišča, smo lahko v glavnem zadovolj-ni, da je bilo odigranih vsaj toliko tekem. My Troboj študentov tehnologov Ljubljančani prvi V Lju.bljani je bil 23. in 24. aprila tioiooj studemtav tehnu-loških fakuliet Beogirada, Za-greba in Ljublja>n€. Na tem šporinem sreča.nju so ljuibljan-6ki akademiilki dosegLi neipriča-kovan uspeh: prvo mesto, n-e-pTačakovan v toliiko, ker so pr€ite'kl,o leto v Zagreibu dose-gli šele tretje mesto. Za ta za-vidijiv uspeh so zaslužne prav vse ekip-e, saj so se bonile, ko-liikor je bdlo mogoče. Ljuibljan-eiki študentje so zavzeli prva mesta v nogometu (pa naj še kdo reče, da Slovenci nisono za nogomet), roikometu, odibojlki, fcošarki iin naimi>zmem temisu-Le v šahu eo se plasiirali šele aa Beograjčani in Zagrebča.ni. Pti svečaneim nagovoru pro-dekaina prof. Fetticha se je v soboto zaoeLo te^kmovanje v košartai. V prvi tekmi je ljut)-ljansika ekipa kLjufo vodistvu Beo©rajčanov v pirvem polčasu zaeluženo zmagiala po zaslugl hitrega Senčarja. ki je nezgreš-ljivo polnil nasprotaikov koš, hfcrati pa je bil tudi na nvesiu tudi v oforamibi. Reaultait 64 : 50 (28 : 29). Nato so Beogragičani premagadi s hitirinii protiiiruapadi fieičav> močnejše Zaigreibčane z 42 : 35. Sledila je najbolj bor-bena teiknia Ljubljana : Zagreb, V kateri so boteli gostje na vsak način premagati cJoimačine, ki so z ostro obrambo pred-V6em spravili iiz ravnotežja evojeiga naspnotnika. Tesen re-zultat 42 : 36 realno kaže na dcgodke na Lgrilšau. Za ptrvo mesto v košainki je zaslužna vsa ekipa, ki je nastopdila v postaivi: Brišnik, Seinčar, Zev-nik. Masten, Oblak, Kniific, Mis in Gastmi&air. Ker v odbojki Zagne^bčani ndso pripeljali s seboj ekiipe, je bil na raziporedu le d)votx>j Ljub-ljaine in Beograda. V prveim se-tu 6o gostje s paimetnejšo igro na mreži premagali dotmačduiie, ka pa so v drugeni set.u potka-zadi etosibicijo rrnoderne odlboj-ke, z otstriimi udairci na nrareži in 'naitamoniimi podajami in v polju. Kljub nekoliko ležernej-ši iigri so domačini osivojili na-to tretji in še četrti set, kiar jj*n je zadioslovalo ^a zmagio. 3 : 1. Naiboljši igiralec na teare-du je bil domačin Vovk. Srečanja v rokometu so bfla kwalli'tetno na viisoki ravni Ln so poleg košarike privaibila največ gjedalcev. Domnača ekipa je s težaivo opravila z Zagrebčani s 8 : 5 tem lažje Pa je bdlo nje-»o delo s Beogirajčani, kair kia-že rezultait 26 : 15. Za odločno prvo meis-to so najizaslužnejši golgeterja Levstiik im Kastelic ter odlični graditelj igre Ram-kovič. PocJ^enjevainje Zagrebča-»ov je prineslo nepričakovan uspeh Beograj'čanov, ki so z amago osvojili dirugo m€is>to v tei disciplini. Veliko presenečenje &o pri" praivili naši no@oimetaiši, saj so z zmago nad Zagirebom s 3:2 In neodlo^čeiniim irezultatom z Bcogradoim 4 : 4 in ker se je sreianje Zaigreb : Beograd kon-ča'lo 2 : 0 tudli s prvinn mestom. na katerega prav gotovo ni>so iw6umili tudi največji aptiimisti. S tam sivojim uspehom so doka-zali, da se da doseči z dobrimi predipiriipravaimi (v pretekleim masecu so odiigrali nekoliko prijateljiskiih fcekeim) marsikateiro presenečeinje. ¦ Seveda Pa so svoj delež dlopri'nesLi tudi od-lični posaimefzniki: Velkaivrh, Ja©odic, Pezdir, Pezo in diru- V naimdizineim t&nisu domačrni Plut—Uranič—Justin niso iineli nesinejšega dela, saj so prema-gali Beoigrajčane s 5 : 0 in Zagrebčane s 5 : 3, enako oa se ie končalo tudi srečanje med našliimi goisti. seveda v korist boiljšiih Zagrebčanioiv. Spart ne bi bil šport, če vča-siih ne bi bi.lo kafešnih neugod- nih presienečeinj. To pot so nasm. ga priipraivdli naši šahisti z dve-ma poraizama. Rez.ultati>: Beo-gnad: Ljuibljana 3 : 0; Zagireb: Ljiuibljana 2:1; Beagrad: Za-greb 2 : 1. Do&eženi reaultaii so se toč-kovali i.n doimača efeipa si je z veliikiim nasikokom priborila prehodni poikal z 21 točkaimi pired Beogradoim 12 in Zagirebom 9 točkam;! Se pcsebno pohvalo pa so t>i zaslužili neumorni organdzator-ji pod vodsitvOim tov. Cukrowi, k: so s skromini.mi finančfnimi siredstvi, kii so ji'h iimeli na ra:z-polago, iizipeljali t.o špcirtno ave-čanje v splošno zadovoljisitvo. S. O. Dvigalci uteži v naselju Ze dolgo se je med študanti čuitila piotreba po ustanovfitVi teižko. atletfiikiega klutoa. Marsi-kateri šttudent, ki presedi pri knjlgah ves cian, se rad na ve-oer malo irazigiba in spros'ti. Kako to stori je &twar posa-meznika, vendar preostane ti-stkn, ki se s športom ukvarja-jo načrtno, več možnoeti. V^li-ko ugodnost piredstavlja za pre-brivalce NaseLja novo ustanov-ljen težiko atletski klub civigal-cev uteži, ki oibstaja že en me-sec. Usitanovljen je bil z name-noim. da združi študente, ki se zanimaio za k> štportno panogo in ®e jiiim da tatao možnost za orsaniiziiraino delo. Pdkazali so mnoigo navdušenja, saj je §te-vilo člain.ov kmaiu naraslo na 50, prifhajali pa so vedno novi-Prostore zia trenlnge so ai ure-dild v Meti V. blioka r Studen- toviakem naselju, pa tudi ča® treningov so doiločili tako, da ustreza v©6ini. Kluib je kimalu naietel tiudi na težave, ena roč-ka, fci je da.rilo težlko atleteike zveize Slovanije, ne zadostuje, protstor za trening, ki ga bo treba urediti, da bo popolnoima odigovarjal svojeimu namenu. Za vse to Pa manjika klulbu de-narja, vendar upa, da bo kma-lu dobil potrebno pomoč. V športneitn pogledu klub h'-tro napreduje. Strckicnviio vod-S'tvo ie preivzel Podobniik Janez, ki uspešno vodi treninge. Kloib je tudi že prtčel s teikmoivainji. Najprej se bodo poinerMi z <3vi-galci z Ježice. Pirognoze o i^i-dtu so raczlidn-e, vendar koni&nio nd tolilko potneimibna zmaga kot ak^ivmo udejstvovanje. 6. L Olympia pokalni prvak Slovenije v badmingtonu 2e nekaj mesecev so potekale ostre borbe za pokal Slovenije v badmintonu. Na praznik d^la pa je bilo finalno tekmovanjc, v katerem sta se pomerili ekipi Olympia I in OIympia II. Prvo ekipo sta sestavijala Drinovec in Pavčič, drugo pa Pohar ter Butina. Tekmo-vanje se je začelo z igro Drinovca proti Butini. Re-publiški prvak in zmagovalec mncgih turnirjev Drino-vec v prvem setu ni imel težkega dela z nerazpoloženim nasprotnikom. V naslednjem setu sta bila oba igralca en^kovredna, medtem ko je v zadnjem Butina spet popusti". V drugi igri sta se srečala Pavčič in Pohar. Borba je bila zelo ostra in živahna. Ker je bil tudi Pavčič zelo razigran, je postalo jasno, da si je prva ekipa že skoraj osvojila prven-stvo. K temu je treba prišteti še dejstvo, da se Poharju le-tos zaradi intenzivnega študi-ja pozna, da iima nekoliko pre-malo treninga in na nedeljski tekmi ni zaigral tako, kot smo ga bili nekoč vajeni. Najzanimivejši del tekmova-nja je bila igra dvojic. V pr-vem setu sta Pohar in Butina presenetila, saj sta nasprotni-ka premagala. Tudi v drugem setu so bili nasprotniki povsem izenačeni in sta Drinovec-Pav-čič zmagala le s točko razlike. V začetku tretjega seta je zla-sti Butina zaigral zelo slabo, tako da sta nasprotnika vodi-la kar z 8:0, zmagala pa z ve-liko razliko 15:4. V zadnjem setu sta se Pohar in Butina zopet znašla in prikazala zma-govalcema povsem enakovred-no igro. Sledila je še borba med Dri-novcem in Poharjem. Ker si je prva ekipa Olympie z zmaga-mi v prejšnjih igrah že zago-tovila prvo mesto, je zanima-nje za ta dvoboj že nekoliko upadlo. Boljši Drinovec je z veliko razliko premagal Pohar-ja v treh setih. Zadnjo igro sta odigrala Pavčič in Butina. Kljub temu, da na končni plasman rezultat te tekme ni mogel bistveno vplivatl, sta se oba igralca za-grizla v igro. V prvem in dru-gem setu je Butina zmagal, medtem kd je v ostalih setih zelo popustil in se je dvoboj končal z rezultatom 3:2 za Pavčiča. Drinovec in Pavčič sta bila vsekakor boljša od nasprotni- s kov. Zlasti Drinovec jf pcnov- 9 no dokazal, da je najooljši igralec v Sloveniji. Pavčič je igral najbolje v trenutkih, ko je nasprotnik prevzel vodstvo ali vsaj izenačil. Butina je bil v nekaterih setih zelo dober, v drugih pa je izredno popu-stil. Rezuitati: Dninovec : Butina 3:0 (15:0, 17:14, 15:2); Pavčič : Pohar 3:1 (18:17, 15:10, 9:15, 17:14); Drinovec : Pohar 3:0 (15:2, 15:2, 15:7); Pavčič : Bu-tina 3:2 (10:15, 6:15, 15:6, 15:7, 15:4); Drinovec - Pavčič : Po-har - Butina: 3:1 (16:18, 18:17, 15:4, 17:14). Poleg polfinalnih borb je bi-Ja finalna tekma med najlep-šimi in najbolj borbenimi, kar smo jih kdaj videli v Sloveni-jlL Razveseljivo je dejstvo, da postaja badminton kot šport vse bolj kvaliteten in se vedno bolj širi. V tekmovanju za po-kal Slovenije je sodelovalo kar 20 efeip iz šestih klubov! Ob zaključku tekmovanja je ing. Janša v imenu Odbora za badmintom pri Teniški zvezi M Slovenije izročil zmagovalcem fl velik prehodni pokal. Poharju fl in Butini je čestital za drugo fl mesto in za dobro izvedeno 9 tekmovanje, katerega glavna 9 organizatorja sta bila prav ta ™ dva tekmovalca. R. P. Tekmovanje je bilo ustavljeno Uf»rtiYa igrišča v Ttvottfu prrepovedola igrarti« molega nogometa Zveza študentovstoai šport-nih organizacij je v zadnjih dneh aprila končno pričela uporabljati igrišča pod muzc-jem NOB. V tem športnem parku snio pričeli z tnedfakul-tetnim tekmoyanjem v malem nogometu, ki je pritegnilo precej študentov kljub temu, da se že bližajo izpiti. Zbrali saio tudi podatkc za uinik ko-ristnikov športnih terenov v Tivoliju. Na Upravi za igrišča pa smo zvedeli ncljubo novico: prepo-vedano je igranje nogometa na igrišču v Tivoliju. Vzrok za pepoved je v tem, da igralci, ki hodijo pobirat žoge na travnik, uničujejo travo in na-sade. Studentje sino s to čudno od-Iočitvijo precej razočarani, Že dmgič se nam je primerilo, da nam je onemogočeno dokon-čati popularno in množično tek-, movanje, ki je obenem obe-talo afirmirati med doslej še , športno neaktivnkni študenti t našo športno organizacijo. Čudno pri vsej stvari pa je to, da ni prepoved^no igranje rokometa, saj tudi pri roko-metu igralci gazijo travo. Pri vsej tej stvari okrog uni- ¦ čevanja nasadov pa je precej , krivde tudi na same^n projek-> tu oz. projektantu, ki sploh ni upošteval tega, da bo tekmam ¦ na igrišžu prisostvovalo tudi številno občinstvo, za katero ' pa ni primernega prostora. k Tako smo lahko preteklo ne-d«ljo opazili, da so gledalci, ki so gledali kotalkarsk<> revijo, bote ali nehote gazali nasade. Tudi na žično mrežo, katero sedaj na hitro postavljajo ob rokometneen igrišču, bi lahko Najboljši delavci ZSSO pohvaljeni Sekretaiiat ZSSO |e na svoji seji dne 29. aprila skle-nil, da pohvali najbolj delav-ne člane šiudentovske športne organizacJj^. Sekretariat je imel pri tem v vidu, da da priznanje športnhn delavcem, ki res vestno in neumorno de-lajo za razvoj telesnovzgojnc aklivnosti med študenii ljub-Ijanske univerz^, posebna med šiu^enti posameznlh 1'akultet in združenj. Pohvaijeni so bil< dalje tudi organzatorji med-fakultetnih prvensiev za nji-hovo prizadevanje za čim bolj-šo izvedbo. Pohvaljcni so bili: Osnovna športna organizaci-ja in upravni odbor na elek-tro oddelku (dobili so tudi de-narno nakaznico za 20.000 din za nabavo špcrtn:h rekvizitav). Nadalje so bili pohvaljeni-Popovic Janko, Čengič Ibro, Pak Mirkn in Ko-pecky Marijan. Sekretariat je dal ta pri-znanja z namenom, da bo to vzpodbuda, da bi tudi os'ala združenja začela s sistenat e nim delom in s pravilno šport-no dejavnostjo. prej pomisMli, ne Pa sedaj, ko bi morala biti igrišča nemote-no na voljo. Poleg tega bi mo-rali že končno imeti tudi naj-potrebnejše prostore za slačil-nice in sanitarne naprave. Vsekakor je prepoved Upra-ye za igrišča naredila precej škode študentovski športni organizaciji, pa tudi samim špoirtnim delavcein med štu-denti je neživljenjski ukrep vzel precej volje do dela. Vendar, če smo premagovali vse težave doslej, ne mislimo popustiti in še bomo, kljub po-dobnim ukrepom, še naprej delali, da šport čimbolj pribli-/>am() študentojn. mac 06 DELAVSKEM PRAZNIKU 1. M A J U ČESTITAJO UUBUANSKIM ŠTUDENTOM: Trgovsko podjetje ZVEZDA Kamnik Trgovsko podjetjr POTROŠNIK Kamnik TEGRAD Ljubljana, šmartinska tO ELEKTRO-UUBUANA OKOLICA AVT00BN0VA LJubfjana, Bežigrad 11 GOZDNO GOSPODARSTVO Ljubljana, Likozarjeva 13 ULIV Ljubljana, Milana Majcna 7 Delovni kolektiv trgovskega podfetja M jALIS" Cestita vsem za praznik dela 1. MAJ TOVARNA SADNIH SOKOVINLIKERJEV DESTILACIJA IN PROMET Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI MIRNA NA DOLENJSKEM PRIPOROCA SVOJE KVALITETNE PROIZVODE. »JELOVICA« Škofja Loka PROIZVAJAMO: MONTA2NE WEEKEND IN STA-NOVANJSKE HISICE, OKNA, VRA-TA, SOBNO POHIŠTVO. FURNIR, VEZANE IN PANEL PLOŠČE, GRADBENE PLOŠCE »JUGOLIT«. TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZELI DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN JIM CESTITA OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU! Kolektiv podjetja za tehnično izdelavo in obdelavo filmov Filmservis Ljubljana, Zrinjshega 9 čestita vsem delovnlm Ijudem ob prazniku dela 1. MAJU! »TUIBA« TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTlCNIH IZDELKOV, LJUBLJANA, KAMNISKA20 PROIZVAJA: IZDELKE IZ PLASTICNIH MAS, TEH-NICNE IZDELKE IN EMBALA2O IZ ALUMINIJA, SVINCENO TER POKOSI-TRENO EMBALA2O. VSEM DR2AVLJA-NOM CESTITA DELOVNI KOLEKTIV K PRAZNIKU DELA. Avtopromet LJUBLJANA, SAVSKA 2 V SVOJIH DELAVNICAH VRSIMO SERVISNO SLU2BO AVTOMOBILOV FIAT ZASTAVA. Naš kolektiv č e s 111 a vsem delovnim Ijudem za praznik dela! se priporoca vsem odjemalcem elektriCne energije in jim Ce-stita ob 1. maju. Tovarna usnja, ^r krzna Šmarlno pri Litiii CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELA 1. MAJ. DIJAKI — ŠTUDENTJE! PREGLEJTE SVOJE POLICE IN ODDAJ-TE NERABEN PAPIR NAJBLI2JEMU SKLADIŠČU NAŠEGA PODJETJA, KI VAM BO ZANJ PLACALO NAJVIŠJO ODKUPNO CENO. ODPAD, Ljubljana OB VSAKI PRILIKI NOSITE SAMO KLOBUKE ZNAMKE ptccacliiitf PRIZNANE TOVARNE KLOBU^OV SESIR SKOFJA LOKA. G R 6RADBEN& INDUSTRIJSKr PODJETJE A centrala UUBUAMii -^bcričeva ulica 28 D S SVOJIMI GRADBENIMI VODSTVI V LJUBLJANI, CE-LJU MARIBORU, GRADBIŠČI V ZALOGU, KOPRU, KRA-NJU, JESENICAH, PODVELKI IN RAVNAH NA KORO-ŠKEM, OBRATI V LJUBLJANI, MARIBORU IN ŠKOFJI LOKI TER PROJEKTIVNIM BIROJEM V LJUBLJANI IZVRSUJE GRADBENA DELA VSEH VRST: VISOKE IN NIZKE GRADNJE, INDUSTRIJSKE GRADNJE, TERMOELEKTRARNE IN STANOVANJSKE OBJEKTE. Delovni kolektiv čestita vssm delovnim Ijudem ob PRAZNIKU DELA! 0B DELAVSKEM PRAZNIKU 1. M A J U ČESTITAJO LJUBLJAMSKIM ŠTUDENTOM: NOVŠAK GABRIJEL pasarstvo Ljubljana, Tržaška 34 c Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Kmetijsko poslovna zveza Kranj MLEKARNA KRANJ KLAVNICA KRANJ ELMA tovarna elektromateriala črnuče INDUSTRIJSKI BIRO Ljubljana, Parmova 33 Tovarna avtomobilov Maribor TAM daje garancijo do prevoženih 10.000 km oziroma za dobo 6 mesecev Gorenjska predilnica SKOFJA LOKA IZDELUJE VSE VRSTE BOMBA2NE, STANICNE IN VIGOGNE PREJE TER SUKANO PREJO NA Wc IN X NAVITKIH! VSA NAŠA PREJA JE PRIZNANE KAKOVOSTI! SPLOSNO GRADBENO PODJETJE TEHNIK SKOFJA LOKA GRADI IN PROJEKTIRA VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV Vino Kranj PODJETJE Z ALKOHOLNIMI IN BREZ-ALKOHOLNIMI PIJACAMI VSEH VRST KRANJ MLADINSKA 2 PRIPOROCAMO VINA VSEH VRST, DO-MACA ZGANJA, LIKERJE, APERITIVE, SADNE SOKOVE, RADENSKO SLATINO, SIFON, ORAN2ADO IN SIRUP.E___......... Tovarna mesnih izdelkov Košaki PRIPOROCA SVOJE KVALITETNE PROIZVODE. Trgovsko podejtje Trebnje se priporoča cenjenim odjemalcem Tovarna prešitih odej in tapetništvo ODEJA SROFJA LOKA NUDIMO IN PROIZVAJAMO VSEH VRST PREŠITIH ODEJ IN VSA TAPETNlSKA DELA. GRADBENO PODJETJE Gradbenik Liti j a IZVRŠUJE VSA GRADBENA DELA TER IZDELUJE IN PRODAJA RAZNE OPEC- NE IZDELKE PO HITRI POSTREŽBI IN SOLIDNI CENI. TRGOVSKO PODJETJE Železnina NOVO MESTO, PARTIZANSKA 1 SE PRIPOROCA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM; Modno čevljarstvo »ROŽNIK« Ljubljana RO2NA DOLINA, CESTA V/2 IZDELUJEMO MODNE CEVLJE IN SE PRIPOROCAMO PRI VSEH POSLOVALNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA PRIPOROCA V NAKUP VSE VRSTE PREMAZNEGA MATERIALA KOT LA-NENI FIRNE2, OLJNATE BARVE IN LAKE, VSE VRSTE COPICEV IN VES V TO STROKO SPADAJOCI MATERIAL PO NAJNIZJIH GROSISTICNIH CENAH V SVOJIH SKLADISCIH: SKLADlSČE EN GROS LJUBLJANA, PARMOVA 9 (JAVNA SKLADISCA) TELEFON 32-561 IN SKLADlSCE NA REKI, ALDO COLONELLO 6, TELEFON 33-07 - LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 1 - TELEFON 21-258, 21-488. Tovarna karoserij KAROSERIJA Ljubljana, Kamniška 25 Železničarji v shupnosti Direhdje jugoslovanskih železnic Ljubljana ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM, PREDVSEM LJUBLJANSKIM ŠTUDENTOM OB 1. MAJU. VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM SE PRIPOROCA TRGOVSKO PODJETJE ti &iKa Novo mesto Industrija obutve NOVO MESTO PRIPOROCA SVOJE KVALITETNE PROIZVODE. Čestltamo vsem študentom in svojim štipendistom za praznik dela 1. maj m jim že'imo najboljše učne uspehe, Študentje! Po diplomi se vključite v vrste železničarjev. Železmčar vam nudi široke nno-žnosti za nadalnjo strokovnc usposablianje ter speciaHzacijo v vseh panogah železniške dejavnosti Uvozno in Irgovsho podjetje KEMOSERVIS Ljubljana Trg revolucije 15 OSKRBUJE ZNANSTVENE, INDUSTRIJSKE IN OSTALE LABORATORIJE Z LABORATORJJSKIMI POTREBŠČINAMI ŠTUDENTI IMAJO PRI NAKUPU 10% POPUSTA VSEM DELOVNIM UUDEM ČESTITAMO OB 1. M AJU! Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor proizvafa priporoča svoje izdelke: volnene tkantne iz česane preje, volnene tkanine iz mikane preje, vigogne in bombažne tkanine, krojaško in odejno vatof vatelin. Pri nabavi zahtevajte vedno izdelke Tovarne volnenih in vigogne izdelkov! DELOVNI KOLEKTIV Komunalnega servisa KRANJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM \ OB DELAVSKEM PRAZNIKU U MAJU. Ljubljanske opekarne LJUBLJANA priporotajo svoje kvalitetne proizvode \n testitajo vsem poslovnim prijateljem ob prozniku delct! DELOVNI KOLEKTIV Tovarne usnja Kamnik čestita vsem delovnim Iju-dem, posebno pa Ijubljan-skim študentom ob delav-skem prazniku. Proizvodi gorenjske tovarne čokolade SO PRIMERNI IN DOSEGLIJI-VI ZA VSAKOGAR. DELOVNI KOLEKTIV SE PRIPOROCA. KOLEK71V PREVOZNISKEGA PODJETJA Avtopromet KRANJ CESTITA VSEM POTNIKOM, PODJET-JEM IN USTANOVAM K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1; MAJU IN JIM 2ELI SRBC-NO VO2NJO NA VSEH PROOAH. IEV • LJUBLJANA INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE JUGOSLAVIJA ENTRALA V LJUBLJANI, LINHARTOVA 35, ZASTOP- rVA V BEOGRADU, ULICA BORISA KIDRlCA 14, ZAGREBU, REKI, SKOPJU, SARAJEVU, SPLITU &KTEVAJTE VSE PODROBNEJSE INFORMACIJE -2V POMENI KVALITETO IN TRADICIJO V JUGO-SLOVANSKI ELEKTROTEHNIKI NAJVECJI JUGOSLOVANSKI PROIZVAJALEC ELEKTRONSKIH APARATUR IN SESTAVNIH DELOV ZA ELEKTRONIKO IN ELEKTROTEHNIKO NUDI S SVOJEGA OBSE2NEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA: — kratkovalovne in ultrakratkovalovne radijske sprejemnike in oddajnike v troplkaliziranl tzvedbi, za mobilne In rtame postaje do 50 W, z vsemi antenami — tndustrijske televizijske snemalne naprave, sprejemnike ln naprave za upravljanje iz daljine; študijske televizlJsKe aparature — veliko izbiro merilnih aparatur. Za splošne namene: ohtn-metri in mcgaohmetrl; merllniki induktivnostl, kapadtlv-nosti, frekvence; elektronskl voltmetrl, osciloskopi, gene-ratorji sinusnih in pravokotnlh napetostl. Merilne naprave za brezžične zveze na kratkih In ultrakratkih valovih. Merilne naprave za kemijo in kmetijstvo: pH-metrl, kon-duktometri, vlagomeri za žito. Merilne naprave za delo z radioizotopl: elektronski števcl, rate-metri, Merilne apa-rature za medidno: stimulatorjl, chronaxlmetrlf lonomodu-latorjl, elektronski uspavalnlki, sonometri, usmernikl sa elektroforezo. — laboratorijske prlpomočke: regulacijske transformatorje, magnetne stabilizatorje, uporovne In kondenzatorske de-kade, reostati in laboratorijski potenclometri, nizkonape-tostni in visokonapetostnl usmernikl, svinčeni bunkerjl in shrambe. elektroforezne posode, translatorji. — germanijeve diode In transistorje, avtomobilske žarnlce, fotocelice, Gelger-MUIIerJeve cevi, krlstale — papirne kondenzatorje v navadni in tropikallzirani ljrveflbl za splošne namene, za fluorescenčne svetllke, za elekrto-motorje, za telefonske naprave, za popravljanje faznega toka, za odpravljanje radijskib motenj, za avtomoblle, visokonapetostne kondenzatorje; stirofleksne kondenzatorje v navadni In tropikalizlrani lzvedbl — keramične kondenzatorje in najrazličnejše keramlčne lz-delke, feritne materiale, magnete — unore nlastne in žlfne, plastne in žlčne potenciometre, Vioot vijačne potenciometre. — valovne preklopnike iz pertlnaksa, superpertlnaksa In ke-ramike v nortnalni tn minlaturizirani Izvedbi, bakeHtne gumbe, letvice in konektorje — kemične izdr :: baterije za radlosonde, puferske raztoplne, rallvke, Iak->, srcbro v prahu. PODJETJE ZA PROIZVODNJO ELEKTRICNE ENERGIJE Sie&ttatna »S A VA« Kranj PRISPEVA S SVOJIMI OBRATI IN REMONTNO DELAVNICO K ELEK-TRIHKACIJI IN INDUSTRIALI-ZACTJI NASEGA SOCIALISTIC-NEGA GOSPODARSTVA. Podjetje KAMNIK V KAMNIKU RAZPISUJE DELOVNI MESTI DVEH inženirjev kemije v proizvodnem oddeklu PO G O J: PREDPISANA IZOBRAZBA: PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU IN DRUGIH PRAVILNIKIH O NAGR A JEVAN JU. DRU2INSKO STANOVANJE BO ZAGO-TOVLJENO DO KONCA LETA 1960. NASTOP SLU2BE TAKOJ! Pri Cankarjevi založbi naročite: DR. M. MIKU2: PREGLED ZGODOVINE NOB V SLOVENIJI a. knjiga, pol-platno 1200. celo platno 1500» pol-usnje 1700) L. MARKOVIC: TEMELJNI POJMI IN ZAKONITOSTI POLITlCNE EKO-NOMIJE (cena 800 din) VPRASANJA NAglH DNI ^Uri-najstonevna revija (letna naročnina 400 din). Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI JARSE PROIZVAJAMO: Razne lanene tkanine surove in beljene, lanene damast garniture, brisače, kuhinj-ske krpe (karo), laneno in pollaneno platno za rjuhe, laneno in pollaneno salonsko ja-drovino, krojaški kanaias, platno za Iežal-ne stole, laneno in bombažno z bordurami. Bombažni (jacquard) gradel za žimnice, impregnirano tkanino za vetrne jopiče in nahrbtnike, lahko impregnirane tkanine za Sotore in plahte, impregnirane tkanine za šotore in plahte, impregnirane tkanine za sončne plahte (progaste in enobarvne). Tehnična (filter) platna vseh vrst, tako bombažna kot tudi Ianena, razna slamarič-na platna, konopljena in lanena ter tkani-ne za embalažo. Težke impregnirane tka-nine za vagonska in kamionska pokrivala. konopljene gasilske cevi, gurte itd. Izdelujemo tudi tkanine po posebnih naro-čilih preko količine 500 metrov. Predilnice lanu in konoplje, lastna barvar-na, impregnacija in belilnica ter filmska tiskarna. Program formuliran (NadaJjevanje z 2. strani) hrvažkega oziiroma ruskega je-Zika. Mimo tega pa bi študent-je na prvi stopnji morali po-slušati še nekak uvod v jezi-koslovje, splošno in slovensiko fonetike in osnove slovanske in sJovenske filologije. Ta pre-davanja bodo prirejena tako, da bodo nudila študentu toli-ko znanja, kolikor ga potre-buje učitelj na osemletki za razumevanje in razlaganje je-zikovnh pojavov. Obdelali naj bi najstarejše slovenske jezi-kovne tekste; študent naj bi tudi dobil kratek pregled slo-venskega glasoslovja, obliko-slovja in sintaktičnih pojavov, kolikor je pač potrebno za ra-zumevanje današnjega sloven-skega stanja . . . Na prvi stopnji bosta oba predmeta (slovenski jezik in literatura, srbohrvaški jezik in literatura in ruski jezik in liteiratura) enakovredna. Dife-recijacija in literarno zgodo-vino je predvidena šele v dru-gi stopnji, ko se bo študent lahko posvetil boij literaturi ali jeziku. Izpiti bodo po četrtem seme-stru. Iz predmetov, ki se pre-davajo samo prva dva seme-stra, bodo študentje delali ko-lokvije po prvem letniku (taki predmeti so fonetika, uvod v študij slovenske književnosti, uvod v študij jezikoslovja), za vse ostale predimete pa bodo iizpiti po drugem letniku, ko bo študent tudi opravljal di-plomo . . . Tudi seminarskih naJog v praod istimi pogoji. To pa je vpliva-lo, da je na ljubljanski fakul-teti polagalo sprejemni izpit 50 odsotkov iz drugih republik. Sekratariat lnterfakultetme konference pravnih fakultet pa razpravlja o poenotenju krite-rijev za izpit in izpitnih pro-gramov. IN MEMORIAM 27. aprila je nenadoma omah-nil sredi dela dr. Hinko Lučov-nik, izredni profesor za kaze«-sko pravo i.i ravnatelj Inštitu-ta za kriminologijo na pravni fakulteti v Ljubljani. Prof. dr. Lučovnik je bil med prvimi diplomanti pravne fa-kultete v Ljubljani, prispeval toliko truda. Bil je napreden in požrtvovalen znanstveni delavec, ki si je prizadeval vsebinsko in meto-dološko izpopolniti svoj prcd-met in ga kar najbolje posre-dova'1 študcntom. Vsc šludente, posebno pa šta-dente pravne fakultete, je ne-pričakovana smrt našega pto-fesorja zelo prizadela, posebno ker smo prav mi bili vedno dcležni njegove dobrohotne po-moči im razumevanja in ker smo vede i s kakšno prizadev-nostjlo, požrtvovalnostjo in energijo je opravljal svoje šte-vilne in težke dolžnosti univer« zitetnega učitelja in znanstve-nega delavca. Svoiega profesorja bomo ohra.piii v tra.inem sporninn? Srečanje študentov psihologije Sredi aiprila so beograjsfci ituicietftj e pisiilhotogije organizi-rsli četrto tradicionatoo sreča-n5« šhidenitov psihologije v Be-ogradu. Srečanja &o se indele- Ifti pcl-eg študentov yl Ljublja-ne, Zagreba in Beotgradia še ne-kateri prodtesorjii Ln a&iistenti. Sre6ainje prirejajo študenti peflhtodioglje v&aiko leto v d.ru-gem umiverzitetnem centru. Na-noen tdh ®re6ami je, da se štu-deniti iiz iraznah •uMiivienzitetnih sireidiišč setzinarKilo z deLoim, po-tefcom študijia in rezulfati na po6amezniih unlilverizalh, 3a ia-menjajo iizlkušnje pri dolu. sku/pno rešujejo razne študiijske probleme in navezujej© teianej-Se iprijateljslke stike. Na sreičamju v Beogra-clu so se urieleženci sezinan.iTi t nekaj najborjšimi seiminareteiimi in diitiloimisldimi deli š^tudentov vt poseimieizinilh univerz. V zvezl s tomi deli, ki so vabudila veliko zamtnanje udsleženceiv, so se raizvifle zelo živahne im plodne diistkiu&ije (sodelovaili so tetdi profesorji in asisteiiti). Udeleženci so posvetili precej pozomasti ttidi poiteku in naiti- niu šbudija na posaimezinih uni-ve-rzaih. Posetofno so poudarili potrelbo Po specializaciji za p&-sametzne veje psilhoJogije in po-dipilomislki študij. Za sedaj iina-mo specialiizacijo z-a imduisitrij-siko šodsfeo psihologijo od vfeljmčmo drugega leinilka na-pnej edi>no v Zagretou. V Beo-gradu in Ljiutolja-n)! *udi pri-pravljajo tafešen sistem šturiija. vendar ga zairadii nezadosinega števila predavateljev trenutmo še ni mogoče vpeljati. Stroikiovna >revija šitudentotv psifhologije Psilhološki vestniik je precej napredoval, a 3o raaša javnost še pr&roalo poena. Sprejeit je bi.l tudi piredlog, da bodo na prihodinjeim sreča-nj-u študentov psihologije v Ljmbljani preibrali 9 najtooljših s&miinarsfkilh in diiplomslkiih del itn tri najfboljša tudi niagradili. Da bd se bolj uirdile prija-teljske vezi med štukieniti vseh treh mest. &o prireditelji orga-nizirali sfcupen iizlet na Avalo iin zelo uspel družaben večer. Beogirajski študenti kot pirire-ditelji so pripraivili srečanje zelo dotoro in tako v celoti d.i-segli njegov naraen. I. L. Pregled dela V aprilu so Ijubljansko univerzo obiskale tri sku-Hine predstavnikov Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije. Vsaka od njih neodvisno dmga od druge proučuje oblike in vsebino dela Zveze študentov v po-sameznih univerzitetnih centrih in na treh osnovnih področjih dela Zveze študentov. To so: študijska proble-matika in vprašanje družbenega upravljanja, področje ideološkega in političnega delovanja in delo pokrajin-skih klubov. Vsaka od teh skupin obenem zbira gradivo za obširnejšo analizo stanja na vseh jugoslovanskih univerzah. SOCIOLOSKA EKIPA CO ZSJ V Ljubljani se je mudila teden dni v začetku aprila. Njen namen je proučiti pred-vsem tri vprašanja: Vsebina ideološkega in političnega dela, oblike tega dela (marksistični centri, tribune, svobodne ka-tedre in drugo), študentje kot subjekti in kot objekti ideolo-škega dela. Ekoipa je obiskala vsa združenja in imela več razgovarov s predstavniki UO ZSJ, UK ZKS, Centira za mar-ksistično vzgojo, s profesorji in s Svetom SN im AK. 11EALIZACIJA PREDLOGOV Sredi aprila je na svoji poti po vseh jugoslovanskih uni-verzitetnih centrih obiskala Ljubljano kamisija CO ZSJ za proučevanje dPužbenega uprav-ljanja na uni^Verzah in za štu-dijska vpražanja, Komisija zbira podatke o delu in obli- kah najrazličnejših organov družbenega upravljanja (sve-tov letnikov, študentovskih predstavnikov v fakultetnem svetu in upravi in v univerzi-tetnem svetu). Ti podatki bodo olajšali priparavljanje novega zveznega zakona o visokem šolstvu. Med posvetovanji in razgovori se je pokazalo, da je bolj razvito diružbeno uprav-ljanje na tehniških fakultetah, zaostaja pa na naravoslovnj in filozofski fakulteti. Posebej za-nimivo je vprašanje realizacije študentovskih predlogov in misli na enj in uveljavljanje sklepov fakultetnih uprav In svetov na drugi strani. Zdi se, da so fakutltetne uprave in sve-ti premalo obveščeni o najra-zličnejših problemih študentov in da še vedno ni zadovoljive povezave med fakultetnimi sveti in sveti letnikov. DELO POKRAJINSKIH KLUBOV. V začetku apriia se je mudi-la v Sloveniji skupina članov CO ZŠJ, ki raziskuje delovanje pokrajinskih klubov po vseh univerzitetnih centrih. Namen, politični program in cilji klu-bov niso enotni po vsej državi. Tudi oblike dela so zelo različ-ne. Ugotovimo pa lahko, da so v Sloveniji pokrajinski klubi organizacijske enote z jasnim političnim progiramom in da se različni forumi zanimajo za njihovo delovanje. Delo grupe članav CO je po-tekalo v obliki razgovorov s predstavniiki UO ZŠJ in pred-sedniki klubov, o splošnih vprašanjih, v razgovorih s predstavniki političnih organi-zacij štipendijskih komisij, podjetij in organov oblasti v občinah in okrajih. V ta na-men so gostje obiskali Mari-bor, Novo Gorico, Koper in Novo mesto. Delo in ugotovitve skupine so pomembne tudi za nas, saj pomenijo splošen pregled pro-blematike pokrajinskih klubov Slovenije. V drugih republikah pomeni dejavnost PK dejav-nost med počitnicami (organi-ziranje tečajev, prireditev), pri nas pa kontinuirano delo predvsem med šolskim letom. Aktivnost PK med počitnica-mi je ornejena pri nas v glav-neim na individualno delo po-sameznih članov; tradi razbitosti naših krajev. V Srbiji ima skoraj vsaka občina svoj klub, kjer jiih je okoli 400, to pa otežkoča na-črtno in povezano delovanje. Povsod, tudi pri nas, pa je še premalo razvito sodelovanje s kmečko in delavsko mladi-no. Tudi navezanost študenta na domači kraj je dostikrat premajhna. Zato bi bilo treba: 1. opravljati prakso v doma-čem kraju in seznanjati štu-denta med prakso z razmera-mi v podjetju; 2. vključiti štu-denta v delo organizacije LMS; 3. usmerjati študenta preko njegovega pokrajinske-ga kluba; 4. pritegnitj ga pre-ko osnovne organizadje v do-mačem kraju. Zelo različno je zanimanje in skrb političnih in družbenih organov v občini in okraju za študente, vendar so po večini povsod navezani stiikd, ki omo-gočajo dobro povezavo. Ome-niti bi bilo dve skrajnosti: po-zornost podjetja Krka iz No-vega mesta do študentov (po-vezanost, matenadna pomoč štipendistom) — in odnos ob- čine Jesenice do jeseniškega pokrajinskega kluba (nimajo predstavnika v štipendijski komisiji, odklonitev prošnje za denarno pomoč, češ da je bila pomanjkljivo formulirama). Težave se pojavljajo pri delu PK v večjern središču, kot je npr. Mairibor (MAK — 800 študentov). Res je, da po-sebej pri MAK morebiti ni bilo vedno dovolj resnosti s študentovske strani, res pa je tudi, da študentje niso itneli dosti podpore in razumevanja s strani političnih organov. Ravno v sedanjem času, ko se Maribor sam razvija v novo univerzitetno središče, se po-javlja vprašanje odnosa med Mariborčani, ki študirajo v Ljubljani oz. doma. Poučen pohod po Slovenskem Primorju Program, ki si ga je v tem študijskem letu zadal Klub koprskih študentov, je dokaj lep in zanimiv. Med drugim so oirgandzirali že nekaj poučnih ekskurzij, udeležili so se več sej delavskih svetov in ljud-skih odborav in navezaii so tesne stike z zamejsko mla-dino. Za člane kluba so imeli dvoje zanimivih predavanj. V počitnicah boda priredili v Ankaranu seminar, v maju pa se bo precej članov kluba udeležilo že tradicionalnega partizanskega pohoda po slo-venski Istri. Glavni namen te-ga pohoda, ki bo od 11. do 15. maja, je v tem, da bi zajeli vse tri obalne občine (Koper, Izola in P-iran). Pohoda se bo udeležilo 45 študentov, sodelovaJi bodo tudi srednješolci, predstavniki osta-lih pokrajinskih klubov ter prestavnik mladine iz Trsta. Tako bodo obiskali večje šte-villo vasi, znanih iz narodno- osvobodine vojne (Kosta,. Stru-njan, Sečovlje, Nova vas, Smairje, Boršt, Gračišče, Orni Kal itd.). Organizatorji predvi-devajo, da bodo v teh štirih dneh prehodili preko 120 ki-lometrov dolgo pot. Udeležejnci se bodo tako se-znanili z vsemi tremi občina-mi, spoznali bodo naoravne le- pote Slovenskega Primorja, ljudi ter znamenite spomenike ljudske revolucije. — V vaseh, kjer so postavljeni spomeniki iz NOB, bodo kratke komemo. racije. V počastitev padlim borcem bodo položili tudi vence. V krajih, kjer bodo pre-nočevali, bodo imeli tudi kraj-še kulturne prgrame. Pohod se bo zaključil 15. maja v Kopru, ki tedaj pra-znuje svoj krajevni praznik. Študentje bodo zvečer sodelo-vali tudi na svečani akade-miiji. Istega dne bo v Kopru otvoritev likovne razstave slušatelja Akademije za upo-dabljajočo urnetnost Apolloni-ja Zvesta. Zbor volivcev na fakulteti za strojništvo in elektrotehniko Takšnih zborov si želimo V soboto, dne 16. aprila 1960 je bil v dvorani kina Vič zbor volivcev fakultete za vso elek-trotehniko in strojništvo. Zbo-ra so Se poJeg velikega števila študentov obeh cddelkov ude-ležili predsednik Fakultetnega sveta tovariš Stane Fele, dekan fakultete tov. Mirjan Gruden, predstojnik oddelka za stroj-ništvo, tov. Franc Smolnik, ter profesorji in asistenti obeh oddelkov. Po pozdravnem govoru in izvolitvi delovnega predsed-stva, je podal poročilo o delu v organih družbenega uprav-ljanja fakultete predstavnik študentov v Fakultelnem svetu Peter Novak. V svojem poro-čilu se je zadržal na proble-mih, ki jih je obravnaval Fa-kultetni svet od jeseni 1958 do danes. Najbolj pereče ještudij-sko vprašanje. Analiza je po-prestopnim pogojam uspeh prvega letnika, ki študira po novem učnem načrtu, v lan-skem letu ni bil najboljši. Za izboljšanje uspeha delujejo se-daj v letnem semestru krožki za posamezne predrnete. Kot eno izmed najvažnejših nalog fakultetne uprave, fakultetne-ga sveta in študentovske orga- Elitni ples v Naselju V soboto, 7. maja je bil v Naseflje tradicionalen pLes, ka-terega je ob ^sikalo pre