EKOLOŠKO SPREJEMLJIVI NAJMANJŠI PRETOKI
ECOLOGICALLY ACCEPTABLE MINIMAL WATER DISCHARGE
prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad.	Znanstveni članek
Barjanska c. 68, Ljubljana	UDK: 504.4:55618
Povzetek l Prispevek obravnava problematiko ekološko še sprejemljivega pretoka Qes za omejitev naravovarstveno neprijaznih zajemov vode iz njenega okolja za različne namene (za pitno vodo, za druge potrebe in za energetiko) v hidrološko in ekološko značilnih pogojih.
Podani so tudi primeri dolgoletne uporabe površinskih voda v Sloveniji, ki poleg svetovne prakse in izkušenj dokazujejo, da apriorno nasprotovanje uporabi površinske vode za Rižanski vodovod iz obeh akumulacij, Reke in Rižane, strokovno ni utemeljeno.
Summary l The paper deals with the question of ecologically still acceptable minimal water discharge after water is taken out of the natural water courses for this or other purposes. Some examples of the use of surface water in Slovenia are given to show that an aprioristic opposition against the use of surface water for water supply as an established world practice is not justified.
1«UVOD
Ekološko sprejemljivi pretok Qes, prej imenovani biološki minimum, je eden kriterijev za zaščito voda, s katerim želimo omejiti posledice zajemanja za vode (vodne izvire, potoke, reke in jezera) kot tudi za obvodni svet in širše na krajino.
Da takšen kriterij potrebujemo, ni potrebno dokazovati. Pogled na vodo in zaledno mokrišče na slikah 1 in 2 nas lahko o tem najbolj prepriča.
Težje pa je postaviti merila, po katerih ga določamo.
S Qes naj bi določili meje, koliko vode naj ostane v prizadetem rečnem koritu, da bi vodni in obvodni biotop ohranila svoje naravne lastnosti.
Treba pa je upoštevati koristi in ceno, ki jo mora družba za izbrano zaščito, v tem primeru za izbrani Qes, tudi plačati. Vsak odvzem vode iz naravnega okolja lahko, poleg na kakovost vode v reki, vpliva tudi na lastnosti obvodnega sveta. Posledic ni mogoče
v celoti preprečiti, lahko pa jih ublažimo. Vode pa najbolj zaščitimo, če z njimi varčujemo. Določanje Qes vključuje interdisciplinarno ekološko problematiko na eni in upoštevanje materialnih možnosti družbe na drugi strani. Gre pa tudi za nivo kulturne in okoljske ozaveščenosti družbe.
Slika 1* Črni Potok - pritok Rašice na Dolenjskem Krasu
V prispevku obravnavamo na slikah od 3. do 76. - zaradi odvzema vode - s krivuljami trajanja pretokov shematsko prikazane spremembe naravnega hidrološkega režima rek (ali drugih vodnih virov), ki so relevantne za presojo Qes.
Na sliki 3 je s shematsko krivuljo trajanja prikazana za naravne lastnosti reke in za minimalne pretoke reke Omin nepomembna sprememba vodnega režima reke. Zato primera v prispevku ne obravnavamo.
Slika 2. Naravno mokrišče ob potoku
Slika 3* Krivulja trajanja pretokov reke v primerjavi s Qmin zanemarljivim odvzemom (vodovoda) vode iz reke
Slika 5* Krivulja trajanja pretokov pri
kanalski HE, ko ostane v reki po odvzemu HE le minimalen pretok Qes
	t?	
/		
	0<h z*'fH l'WÜ' 2<t — __	
	kittntisku MS	\Omifi
\		
\	w	T
	V i A\r osfcim* v n'<Kitt'tii kontu	
Slika 4* Zajem vode za vodovod je večji
od Qmin
Slika 6* Odvzem za vodovod je večji od Qmin v sušnem obdobju se pokrivajo še druge potrebe (namakanje itd.)
Slika 4 pa na primeru kanalske HE prikazuje radikalen poseg v naravno strugo in vodno okolje reke. Določitev Qes v opuščenem koritu reke potrebuje v vsakem od primerov posebno presojo naravovarstveno sprejemljivih in ekonomsko vzdržnih rešitev. Sliki 5 in 6 ponazarjata zajeme vode iz vodnih izvirov, potokov ali manjših rek, kjer je velikost odvzema za pitno vodo, ki ima prioriteto, večja ali je blizu nizkih pretokov (slika 4). Na sliki 6 se poleg pitne vode pokrivajo še druge potrebe, namakanje itd. V teh primerih je mogoče potrebno količino vodo zagotoviti le z izgradnjo izravnalnih rezervoarjev. Povsod, kjer je mogoče, pa naj bi veljalo načelo, da porabnik vodo zajame pod izpustom porabljene vode nazaj v vodotok
Naravne hidrološke lastnosti voda skupaj z odvzemi vode zaradi nezamenljivih potreb so edina realna podlaga, po katerih je mogoče uskladiti vodnogospodarsko-ekološko optimalne rešitve.
V nadaljevanju so za navedene ali podobne primere podana hidrološka izhodišča, ki naj bi prispevala objektivnejši ali k bolj argumentirani presoji Qes.
2 • PROBLEMATIKA KANALSKIH HIDROELEKTRARN IN DRUGIH VELIKIH ZAJEMOV VODA IZ REK PREKO CELEGA LETA
Vprašanje Qes pri pretočnih hidrocentralah s strojnico v rečni strugi, pri katerih ostaja celoten pretok v rečni strugi, ni aktualno. V teh primerih je problematika omejena predvsem na vplive obvodnega biotopa zaradi z delovanjem centrale povzročenim nihanjem gladin in pretokov, kar pa s Qes ni neposredno povezano. Zato v tem prispevku ta problem ni obravnavan.
Med največje posege v naravni tok reke pa sodijo kanalske hidrocentrale (slike 4, 7 in 8). Za ilustracijo primera pa smo izbrali kanalsko hidrocentralo Formin na Dravi. Če pustimo ob strani vprašanje celostne ekološko-energetske presoje in v tem pogledu primerne izgradnje kanalskih hidrocentral, nam preostane odločitev o minimalnem, ekološko še sprejemljivem pretoku Qes v strugi reke, ki ga je hidrocentrala dolžna zagotoviti.
Pri kanalskih hidrocentralah določajo in omejujejo izbiro Qes predvsem naslednja vprašanja:
1.	Kolikšna je po preusmeritvi rečnega toka po kanalu na hidroelektrarno potrebna velikost ekološko še sprejemljivega pretoka Qes pod energetskim jezom, v »osušenem« koritu Drave?
2.	Kolikšna je vrednost na račun Qes. izgubljene energije?
Slika 7* Preliv Qes v spodnjo Dravo Formin
Slika 8* Jez na Dravi z odvodnim kanalom proti HE
PRIMER QHE = 400 m3/s, SPODNJA DRAVA Qes = 30 m3/s
' QHE = 400m 3/s	Q Drave	Qes spodnja Drava	Qes trajanje spodnja Drava
	600
	500
	400
	
,E	300
C	
o	200
	100
	0
								
	v							
								
1				---^	.___			
				i L				
		_	II	rrwiiriij/iw		JlP		
0	50	100	150	200	250	300	350
dan
Slika 9* Trajanje pretokov Drave in v dovodnem kanalu HE pri kapaciteti HE = 400 m3/s ter trajanjem in histogramom pretokov v spodnji Dravi za Qes = 30 m3/s
3. Kolikšna je cena za vzdrževanje bioloških zgradb, zgrajenih za regulacijo Drave?
Najnatančnejši in najzanesljivejši je odgovor na 2. vprašanje. Za ilustracijo sta na slikah 9 in 10 dva primera krivulj trajanja Drave pred energetskim jezom, v dovodnem kanalu na HE in v spodnji strugi Drave za Qes = 30 m3/s in maksimalno zmogljivost turbin HE 400 m3/s
(slika 9.) in za Qes = 5 m3/s ter zmogljivost turbin 500 m3/s (slika 10). Obe sliki, ne glede na večji ali manjši vrednosti Qes 5 m3/s ali 30 m3/s in zmogljivost HE 500 m3/s ali le 400 m3/s, kažeta obseg popolne spremembe trajanja in velikosti pretokov v prvotnem koritu Drave in s tem tudi vseh naravnih lastnosti te reke na prizadetem odseku. Pri takšni spremembi prvotnega
vodnega režima naravnih lastnosti reke ni mogoče ohraniti.
Gre za povsem novi umetni vodotok, ki ima v hidrološkem in posledično tudi v biološkem pogledu lastnosti hudournika z minimalnimi pretoki, ki lahko v sušnem obdobju tudi presušijo.
Če po teh lastnostih potegnemo vzporednico s hudourniki, ki lahko tudi presušijo, za določitev
PRIMER QEH = 500 m3/s; SPODNJA DRAVA Qes = 5,0 m3/s
•	Q Drava trajanje E	-Spodnja Drava Qmin =5 m3/s
•	Spodnja Dravatrajanje Qmin =5,0m3/s -QHE trajanje
50
100
150	200
dan
250
								
								
								
\				i	1			
\ l				K IL	1			
300
350
Slika 10* Trajanje pretokov Drave in v dovodnem kanalu HE pri kapaciteti HE = 500 m3/s ter trajanjem in histogramom pretokov v spodnji Dravi za Q8s = 5 m3/s
ekološko sprejemljivega trajnega pretoka Qes težko najdemo potrebne argumente. Podobno kot pri hudournikih bo rečno korito omočeno le pri visoki Dravi nad 400 m3/s oziroma 500 m3/s in ob deževju. Trajno pa s pritoki Dravinje, manjšimi potoki in drenirano podtalnico Ptujskega in Dravskega polja. Umetno ustvarjen biotop rečnega korita bo privzel lastnosti hudournikov.
Za opredelitev Qes ostane tako predvsem vprašanje biološke komunikacije (ribe) med
spodnjo Dravo in zgornjo zajezeno Dravo, ki potrebuje argumentirano opredelitev. Če na energetskem jezu ni ribje steze, je treba namesto odsotne biološke komunikacije za Qes identificirati in utemeljiti druge naravovarstveno relevantne argumente, ki vključujejo tudi kompenzacijsko biološko funkcijo vodnega telesa v dovodnem kanalu HE.
Za končno odločitev Qes pa je potrebno poleg naravovarstvenih kriterijev oceniti tudi pozi-
tivne lastnosti Qes za vzdrževanje bioloških regulacijskih zgradb in rečne struge na eni in negativne zaradi izgube električne energije na drugi strani.
Za lažjo predstavo je v razpredelnici 1 za pet vrednosti Qes in hidravlično kapaciteto HE 400 m3/s in 500 m3/s podana ocena energetskih izgub na HE. Te energetske izgube je mogoče le delno, in sicer z izgradnjo male HE z močjo me 0,5 mW do 3,0 mW, zmanjšati.
Ocena energetske bilance HE Formin v odvisnosti od QEH in Qes (privzeta cena energije 0,025 €/kWh)					
pretoki		Letna proizvodnja energije HE	Primerjava proizvodnje električne energije	Ocena vrednosti letne proizvodnje	Ocenjena vrednost izgubljene energije na leto
Qhe	Qss				
m3/s	m3/s	kWh/leto	%	€	€
500	5	570.191.040	100,00	14.254.776	0,000
	10	561.722.112	98,51	14.043.053	211.723
	20	542.161.728	95,1	13.554.043	700.733
	30	522.551.232	91,6	13.063.781	1.190.995
400	30	505.229.184	88,61	12.630.730	1.624.046
Preglednica 1
3 • PROBLEMATIKA ZAJEMOV VODE IZ IZVIROV IN MANJŠIH REK NA PRIMERU KRAŠKEGA IZVIRA RIŽANE Z VODO IZ VODNIH AKUMULACIJ MOLE IN KLIVNIKA IN REKE REKE
Shematske krivulje trajanja pretokov in porabe vode na slikah 5 in 6 prikazujejo primer zajetja kraškega izvira reke Rižane in reke Reke, ko v sušnih obdobjih obe reki skupaj (slike 11, 12, 13.) za potrebe Rižanskega vodovoda nimata dovolj vode. Podobne primere srečamo tudi pri zajetjih drugih virov pitne vode.
Leta 2003 je na merski postaji Kubed 2 zaradi odvzema vodovoda najnižji naravni pretok Rižane padel s ca. 200 l/s na 83 l/s. Najnižji izmerjeni pretok reke Reke pri Cerkvenikovem mlinu leta 1953 pa ni bil večji od 160 l/s. Po meritvah ARSO 2003 (pretoki reke Reke pri Cerkvenikovem mlinu in iztoki iz Mole) pa bi
Reka brez akumulacij leta 2003 celo presušila (sliki 17 in 19).
Pri Cerkvenikovem mlinu izvedena vodna bilanca (Gradbeni vestnik, št. 57., januar 2008, str. 22-28) pokaže, da je mogoče s pravilno uporabo obeh akumulacij Mole in Klivnika načrtovane potrebe vodovoda za leto 2042 in 2062 v celoti pokriti in obenem v sušnem letu, kot je bilo 2003, Rižani povrniti naravno nizko vodo 200 l/s, v reki Reki pa povečati izmerjeni minimalni pretok 160 l/s na 560 l/s (slika 18).
Slika 14* Izpust iz Klivnika, 6. 8. 2008.
ob 800, pri pretoku Reke 2,08 m3/s, izpust vode ni bil potreben
Obe akumulaciji imata prostornino 7,9 . 106 m3 (od tega je ca. 1,4 . 106 m3 za znižanje poplavnega vala), ki danes ni izkoriščena. Od načrtovane porabe vode 11.618.362 m3/ leto za leto 2042 pa bo Rižanski vodovod (skupaj z rehabilitacijo Rižane od leta 2003 minimalnih 83 l/s na 200 l/s) potreboval iz obeh akumulacij le 3.792.205 m3/leto ali le 59 % akumulirane vode. Preostanek pa je mogoče uporabiti, kot sledi iz nadaljevanja, za obogatitev naravnih nizkih voda reke Reke do 560 l/s.
Slika 15» Nepotrebno izpuščanje vode iz Mole
Podatki na sliki 18 so povzeti iz celostne vodne bilance vodovoda za kritično sušno leto 2003 pri načrtovani porabi vodovoda za leto 2042. (Rezultati vodne bilance Rižanskega vodovoda so podrobneje obravnavani v Gradbenem vestniku - okt. 2003, avg. 2007, januar 2008 in julij 2008). Histogrami vodne bilance, brez Rižane, le za reko Reko in obe akumulaciji na sliki 17 pa kažejo, da bi s časovno pravilno praznitvijo akumulacij lahko preko celotne suše dosegli v Reki namesto izmerjenih 252 l/s kar 3-krat večje pretoke 780 l/s.
Slika 16* Akumulacija Klivnik
Histogrami pretokov Rižane na merskem mestu Kubed II. in Reke pri Cerkvenikovem mlinu na sliki 18
torej tudi pokažejo, da je v obeh akumulacijah skupaj z vodo Rižane dovolj vode za pokritje načrtovanih potreb vodovoda. Obenem pa je dovolj vode tudi za povrnitev najnižjih nizkih voda Rižane od 83 l/s na naravnih 200 l/s, v reki Reki pa je mogoče povečati minimalne naravne pretoke 160 l/s (1954) na 560 l/s tudi na koncu načrtovanega obdobja 2042.
4*ZA PREDPISANI Qes = 1,388 m3/s NI NARAVOVARSTVENE PODLAGE
Vodna bilanca za obdobje od 1954 do 2005 in za naprej, do leta 2042 in do leta 2062, eks-
trapolirani bilanci (slednja zaradi prevelikega obsega tukaj ni dokumentirana) dokazujeta,
da je z uporabo obeh akumulacij mogoče zagotoviti dolgoročne potrebe Rižanskega vodovoda. V takšnem letu, kot je bilo 2003, pa se bo, kot rečeno, zaradi odvzema vodovoda nizka voda Rižane 83 l/s povrnila na naravnih 200 l/s. Po meritvah ARSO (meritve Reke in iz-
Izvedena in pravilna praznitev Mole in Klivnika 2003
mV(m3)rač • V(m3)merjeno -V Mole izpust rač	Reka rač -Q Reka brez Mole
7.000.000 6.000.000 5.000.000 ^ 4.000.000 > 3.000.000 2.000.000
	<»)	"I		«1	O-l
O	O	O	O	O	O
O	o	o	O	O	O
<N	Csj	<N	fN	<N	
		«S	M;	"i	"i
	•—i	tN		»-i	
					«•n
	<*1	^
o	O	O
o	o	O
	fN	fN
		CM
		
00	K	K
	<N	CM
Slika 17* Vodna bilanca reke Reke z akumulacijama Mola in Klivnik v sušnem letu 2003
2003 Bilanca za 2042
•V(m3) Mola Q (m3/s) Rižana
Q (m3/s) vodovod - Q (m3/s) Reka brez Mole
- Q (m3/s) odvzem iz Reke 1 ■ Q (m3/s) Rižana brez vodovoda
•Q (m3/s) Reka C. mlin - Q (m3/s) nad Cerkv. mlinom
1	1	1	1
rs	rs	rs	rs
>o	dan K	°o	o\
cS	ci	oi tN	00 rs
1 rs O	1 1	1 <N
°0 iN	K rs	K <N
Slika 18* Vodna bilanca Reke in Rižane in akumulacij za porabo vodovoda l. 2042 za sušno leto 2003
pustov iz Mole) bi Reka brez dodajanja iz Mole presušila. Pri smotrni uporabi akumulacij pa bi po pokritju vodovoda leta 2042 ostalo v Reki pri Cerkvenikovem mlinu še 560 l/s. V Reki se je pretok leta 2003 zmanjšal na izmerjenih 252 l/s izključno zaradi prevelikih izpustov (slike 14, 15, 16). Po rezultatih vodne bilance za leto 2003 na sliki 17, podobno pa tudi v drugih sušnih letih, predpisanega Qes = 1,388 m3/s v reki Reki sploh ni mogoče zagotoviti. Brez vodovoda največ 780 l/s. Skupaj z Rižano pri porabi vodovoda pa še vedno 560 l/s. Po meritvah ARSO reke Reke in iztokov iz Mole v letu 2003 bi Reka brez vode iz akumulacij presušila (slika 19). Izmerjena nizka voda leta 1954, ko ni bilo akumulacij pa je bila le 160 l/s. Zato za predpisani Qes = 1,388 m3/s ni nobene naravovarstvene podlage. Zato ni videti utemeljenega razloga za nasprotovanje, da se obe akumulaciji uporabita za preskrbo s pitno vodo, saj ostane v Reki po zagotovitvi dolgoročnih potreb vodovoda še vedno 560 l/s.
Slika 19 ponazarja tri krivulje trajanja pretokov v reki Reki za leto 2003, ki so shemat-sko prikazane že na slikah 5 in 6. Iz srednje krivulje trajanja naravnih pretokov, ko ni bilo akumulacij, vidimo, da bi bila reka Reka po rezultatih meritev pretokov Reke in iztokov iz
Mole ARSO leta 2003 v tem letu kar 48 dni brez vode.
Druga, zgornja krivulja trajanja modre barve predstavlja rezultate meritev pretokov s sodelovanjem vodne akumulacije, ko je pretok v reki padel na 252 l/s. Tretja, zelena krivulja pa predstavlja rezultate celostne vodne bilance vodovoda z vodnimi viri Rižano, Reko s količinsko in časovno usklajenim sodelovanjem obeh akumulacij. V tem primeru reka Reka ne bo presušila. Pretok preko celega sušnega obdobja, na koncu načrtovanega obdobja 2042, ne bo manjši od 560 l/s (slika 19.). Najnižji pretok Rižane pa bo od izmerjenih 83 l/s preko cele suše povečan na 200 l/s.
Z uporabo obstoječih akumulacij Mole in Klivnika je mogoče istočasno rešiti tri probleme:
1.	Pokritje dolgoročnih potreb Rižanskega vodovoda.
2.	Preko celega sušnega obdobja, kot je bilo leto 2003, se bodo v Rižano povrnile naravne nizke vode 200 l/s, ki so bile zaradi odvzemov vodovoda na 0,83 l/s.
3.	V enako sušnem letu reka Reka ne bo presušila. Minimalni pretok pri Cerkvenikovem mlinu ne bo manjši od 560 l/s, s čimer bodo v turističnem pogledu pridobile po UNESCU zaščitene Škocjanske jame.
Iz vseh treh krivulj je mogoče povzeti glede Qes
naslednje zaključke:
1.	Določanje Qes v primerih, ko obravnavani vodni vir presuši, nima naravovarstvene podlage.
2.	V takšnih primerih za ohranitev naravnih vodnih razmer kvantitativna opredelitev Qes ni logična, saj reka presuši. Za ohranitev naravnih pogojev pa je smiselno ohraniti trajanje nizkih voda, ki so lahko v tem primeru najrelevantnejše, in kriterij za ohranitev naravnih lastnosti obravnavanega vodnega vira. Deficit vodnega vira v tem sušnem obdobju lahko pokrijemo le z izgradnjo izravnalnih vodnih rezervoarjev (sliki 3 in 4).
3.	V takšnih primerih zaradi v daljših obdobjih spremenljivih hidroloških razmer vrednosti Qes ne kaže določati kvantitativno, temveč s povratno dobo določenega trajanja naravnih nizkih voda, odvisno od naravovarstvenega pomena vodnega vira.
4.	Negativne posledice odvzema vode pa v največji meri preprečimo, že zajamemo pod izpustom uporabljene vode v vodotok. To naj bi bilo obvezno povsod, kjer je to mogoče, ker se tako istočasno ohranjajo pretočne razmere in skrb za kakovost voda.
TRAJANJE MERJENIH PRETOKOV REKE V SUŠNEM LETU 2003 IN PO NAČRTOVANEM ODVZEMU VODE ZA VODOVOD LETA 2042 ZA PREDPISANI Qes = 1,388 m3/s NI UTEMELJENIH ARGUMENTOV
-2003 Q merjeni pretoki pri bogatenju Reke iz akumulacij •
— - Qes predpisani minimalni pretok
-	Q po načrtovanem odvzemu vodovoda
-	2003Q naravni pretoki Reke če nebi bilo akumulacij
4,0
3,0
J_ 2,0
O»
1,0
0,0
predpisani
123d.ii; 0,560 m3/s
50
100
150 dan 200
250
300
350
Slika 19* Trajanje merjenih pretokov Reke pri Cerkvenikovem mlinu v sušnem letu 2003 z bogatenjem in brez bogatenja reke Reke iz akumulacij in trajanje pretokov v enako sušnem letu pri porabi vodovoda na koncu načrtovanega leta 2042
5 • NASPROTOVANJE UPORABI AKUMULACIJ MOLE IN KLIVNIKA Z REKO REKO ZA VIR PITNE VODE STROKOVNO NI UTEMELJENO
Za pripravo pitne vode sodi voda reke Reke, enako kot kraški izvir Rižane in večina drugih kraških izvirov pitne vode v Sloveniji, v prvi ka-
Slika 20* Tirolsko zajetje Ljubije za vodovod Velenje-Šoštanj
kovostni razred površinskih voda. Ob pravilno izvedeni zaščiti pa tudi varnost rečnih voda ni manjša od kraških izvirov.
Slika 21* Zajetje Hudinje za vodovod Celje
Večino vodovodnih zajetij v Sloveniji napajajo kraški izviri. Nekaj pomembnih vodovodov pa se neposredno ali posredno napaja iz površinskih voda, če naštejemo samo večje, ki so deloma tudi na spodnjih slikah:
Slika 22* Vodarna Močila na Soči ob pregradi Ajba
Slika 23* Zajetje za vodovod Slov. Bistrice
6*SKLEP
Prispevek obravnava vprašanje določanja ekološko sprejemljivih pretokov Qes, da se pri neizogibnih odvzemih vode, v vodnem telesu in obvodnem svetu lahko ohrani ali vzpostavi novo ekološko ravnotežje. Po posledicah in načinu reševanja so obravnavani trije značilni primeri:
1.	Manjši zajemi vode iz močnejših vodnih virov, kjer so posledice za vodno in obvodno okolje zanemarljivi.
2.	V primerjavi z izdatnostjo vodnega vira veliki zajemi vode, kot so na primer kanalske hidrocentrale ali veliki zajemi industrije s podobnimi posledicami.
3.	Primeri, ki jih najpogosteje srečamo pri zajemih za pitno vodo, kjer je vodno okolje najbolj prizadeto zaradi pogostokrat močnega zmanjšanja nizkih voda.
Pri vseh zajemih vode, ki lahko zaznavno vplivajo na vodno okolje, je treba upoštevati naravovarstvene in gospodarske potrebe. Varstvo voda je sestavni del gospodarjenja in varovanja voda in obratno. Tipični so primeri, ki sodijo pod točko 2.
Kjer ni drugih naravnih danosti ali ekonomskih možnosti pa ima zajem pitne vode nujno pred-
Slika 24* Črpališče za pitno vodo na Kolpi pri Vinici
nost pred vsako drugo rabo vode tudi pred interesi varstva voda.
Tretji primer, ko vodni viri v sušnih obdobjih nimajo dovolj vode ali je njihova izdatnost blizu potrebam, pa je v tem prispevku ilustriran z zajemom vode za Rižanski vodovod iz Rižane, reke Reke in obstoječih akumulacij Mole in Klivnika.
Ta primer pokaže, da zgolj sama numerična vrednost Qes ni zadostno merilo za zavarovanje prizadete vode in njenega vodnega okolja. Poleg numerične vrednosti Qes je za realno presojo naravovarstvenega učinka treba določiti tudi njegovo povratno dobo in trajanje nizkih voda pod njegovo vrednostjo.
Arbitrarna določitev Qes = 1,388 m3/s, kot na reki Reki, brez ustrezne hidrološke analize vodi do nesmiselne zahteve po ekološko sprejemljivem pretoku, ki je 8,7-krat večji od minimalnega izmerjenega Qmin = 0,160 m3/s. Takšno določanje Qes, ki ne izhaja iz naravnih hidroloških lastnosti prizadetih vodnih virov, je nasprotno optimalnemu upravljanju z vodnim bogastvom po obeh nerazdružljivih kriterijih: vodnogospodarskem in ekološkem kriteriju.
Slika 25* Zajetje Podresnik
V prispevku so za določanje Qes obravnavani značilni primeri in naslednji kriteriji za določanje Qes:
a.	Razmerje med načrtovanim odvzemom vode in najnižjo nizko vodo določene povratne dobe: Odvzemom vode/Qnnv
b.	Trajanje spremembe nizkih pretokov Qes
manjših od Qnnv
c.	Določitev Qnnv na podlagi povratne dobe, odvisno od naravovarstvenega pomena zajetega vodnega vira in optimizacije vodnega režima na obravnavanem porečju.
d.	V primerih, ko razmerje Odvzema /Qmin in trajanje znižanja naravnih nizkih voda presega ekološko sprejemljive meje, je potrebno dopusten odvzem vode iz reke (vodnega vira) omejiti ali izgraditi rezervoarje za izravnavo oziroma za ohranitev naravnih pretokov voda v sušnem obdobju.
e.	Za ohranitev naravnega vodnega režima v količinskem in kakovostnem pogledu je pomembno spoštovanje načela, uporabljeno vodo vračamo v vodotok nad mestom, kjer smo jo zajeli.
Podani so tudi primeri uporabe površinskih voda za pitno vodo v Sloveniji, ki poleg svetovne prakse in izkušenj dokazujejo, da nasprotovanje uporabi površinske vode za Rižanski vodovod iz obeh akumulacij, Reke in Rižane, ni utemeljeno.