Leto LXXVM tt. 137 Ljubljana, sreda 17. junija 1942-XX UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCIN1JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-23 ta 31-23 — Izhaja vaak dan opoldne — MeeeCs a naročnina f,— lir, sa ttmemstvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije m inozemstva trna Računi pri postno Čekovnem zavoda: OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana UNIONE PTJBBLICITA ITALIANA S. A-. MILANO Ljubljana Stev. 10-351 eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A«, MILANO. Nuovi successi in Narmarlca depo la grande vittoria nel Mediterraneo — Le Sorze dell'Asse avan- zano verso Est H Quartlf»re Generale delle Forze Armate comunlca in data dl 16 glugno 11 seguente bollettino di fruerra nr. 748: In Marmarica dopo la vittoriosa azione f>egnalata dal bollrttino straordinario nr. 747 la manovra delle unita it a liane e tede-»che rnntinua a »vllupparsi con suocesso. L/aviazione dell'Asse che domina Incon-trastata il cielo della battaglia ha appog-giato senr.a tregna le operazionl terrestri. Colonne avvorsarie di riplejramrnto sono »tate mitra^liate e spezzonate; molte renti-naia di automezzi Immobilizzati o distritti; batterie ridotte al nilenzio. Nella giornata del 14 e 15 la Raf ha per-dnto complessivamente 20 vellvolL Cinqne nostri aerei non sono rlentrati. Alla jrrando battaglia aero-navale che si eVonciusa ieri sera nel Mediterraneo la Malina ha potentemente partecipato con le stie forze. Sin dalla loro useita ln mare i due gTOssi convogli nemiei provenienti da Levante e da Ponente sono stati segnalatl ed attaccati da nostri somrn^rginili ehe hanno colpito con silnri dne unita della squadra partita da Gibilterra, po velik! Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 748. vojno poročilo: V Marmariki se akcije italijanskih in nemških edinic po zmagoviti akciji, ki je bila objavljena v posebnem poročilu st. 747, nadalje razvijajo uspešno. Dosežene in prekoračene so bile postojanke pri Aln el Ga-zali.- Osno letalstvo, ki obvlada popolnoma nebo nad bojnim poljem, je brez odmora podpiralo operacije na zemlji. Sovražnikovi oddelki, ki so na begu, so bili obstreljevani s strojnicami in razpršeni. Zbirališča motornih vozil zažgana ali razdejana, topniške baterije pa prisiljene k molku. V dneh 14. in 15. t. m. je angleško letalstvo izgubilo v celoti 20 letal. Pet naših letal se ni vrnilo. V veliki letalski pomorski bitki, ki se je končala snočl na Sredozemskem morju, je bila v veliki meri udeležena mornarica s svojimi silami. Ob svojem prihodu na morje sta bila oba konvoja, ki sta prišla od vzhoda in zapada, opažena in napadena od naših podmornic, ki so zadele s torpedi dve enoti V oddelku, ki je bil na poti iz Gibraltarja. Ob zori 15. t. m. je naš oddelek, sestavljen iz dveh lahkih križark in petih rušllcev, silno napadel konvoj, ki je bil iz Gibraltarja namenjen na Malto. Čeprav je bil zavarovan z močnejšimi silami, med njuni najmanj z dvema križarkama in 12 rušilci, se je umaknil ter se je deloma razpršil ali pa skril v megli. V bitki, ki je sledila, je nastala eksplozija na sovražni križar ki, ki se je nato potopila pod koncentričnim ognjem »Eugena Savojskega« in »Montecucculija«. IK-a izmed rušileev sta bila hndo zadeta, ena trgovska ladja in en rušllec pa torpedirana od naših rušileev. Naše ladje so nadaljevale kljub hudim letalskim napadom ves dan akcijo proti sovražnim enotam, pri čemer so potopile nadaljnji rušllec Osno letalstvo je uspešno posredovalo v tej borbi, pri čemer je obstreljevalo in uničevalo konvoj. Štirje parniki so bili zažgani, dva pa potopljena in ena petrolejska ladja tudi zažgana. Drugi nasprotni konvoj, ki je prihajal iz Aleksandrije, je bil napaden od bombnikov, ki so se dvignili z naših oporišč v severni Afriki in ob Egejskem morju. En rušllec je bil potopljen, še«t enot pa zadetih. V letalskem spopadu sta bfla uničena dva Spit-fira. Eno naše letalo se ni vrnilo. V pomorski bitki, ki se je razvila na vzhodu in na zapadu od Malte, smo izgubili eno križ ar k o. ki je bila težko zadeta od letalskega torpeda, potem pa še od drugega podvodnega, medtem ko je bil en tor-pedni rušllec težko poškodovan, vendar pa je moged doseči naše pristanišče. Velik del posadke je bil rešen. Skupno z ostalimi izgubami, ki so jih imeli Angleži v tej bitki ln operacijah, ki so se razvile 14. t. m. na zapadnem Sredozemskem morju, se je število izgubljenih letal poveoalo na 27, razen onih 19, ki so jih izgubili včeraj. Štiri naša letala se niso vrnila na svoja oporišča. Na Črnem morju so nafti MAS potopili boljše viško podmornico. Prodiranje v Marmariki se nadaljuje Operacijsko področje, 17. jtm. s. (Porct-Mo posebnega dopisuika agencije Štefani.) Sile osi. ki so rarmc^čme zapadno od Ain el Gazile, napredujejo proti vzhodu, premagujoč ostanek sovražnega cd pora. Pri umiku zapušča scvražnik cela skladišča raznega materiala. Predvčera;šnjim sr> čete O&i prekoračile Ain el Gazalo. od koder hitro napredujejo kljub minskirri poljem in Številnim drugim oviram. IzjakrHl 9C j« poizkus Obkoljenih oddelkom, d« bf m odprli ichod •proti vshodu BoJj vzhodno ao nnie oArlo^mo tale nadaljevti* borbe. 5ov*a*n& *• Bn_m#» mvaI zaustaviti naš« akcije z nekaj protinapadi, ki pa niso uspeli. Naknadni podatki potrjujejo, d« je sovražnik ime! v teku AU'alba del 15 a sad di PanteUeria la 7/a Di vis ione Navale formata da due Incro-ciatori leggeri e einque cacciatorpediniere ha violentemente attaecato il convoglio di-retto a Malta da Gibilterra. Questo pur esaendo seortato da forze su-periori composte di almeno due incrociatorl e dodici cacciatorpediniere ha ripiegato disperdendosi e coprendosi di nebbia. Nel combattimento che ne e'seguito a dl-stanza ravvlcinata un inerociatore nemico eVsploso affondando sntto il fuoco concen-trato deli »Eugenio di Savoia« e deli »Mon-tecuccoli«. Due cacciatorpediniere sono stati grave-mente colpiti; un inerociatore ed un cacciatorpediniere si pirati da eacciatorpedmieri nostri. Le nostre navi fatte segno a continui in-fruttuosi attacchi aerei hanno prosegirito per tutta la pi ornata Pazi one con tro le unita nemiche affondando a cannonate un altro cacciatorpediniere. L*Aviazlone dell'Asse lntervenlva nella lotta bersagliando e decimando il convoglio. ; Ouattro piroscafl venivano Incendiati e af- j fondati, una petroliera incendiata. bitke znatne izgjube. Posebno hude so izgube topništva, ki je moralo na bojišču zapustiti številne topove. Sovražnik, ki je bil sprva nenadno napaden in potolčen, je nato utrpel še napad naših sil in kaže očitno vznemirjenje in zaskrbljenost. Bitka se nadaljuje z o ja cenim ritmom. Angleško priznanje Run, 17. junija, s. Angleška pol u radna agencija je včeraj zjutraj objavila naslednje poročilo svojega posebnega dopisnika pri poveljnistvu 8. armade v Severni Afiriki: Zaradi hudih izgub na oklopnih silah, ki jih je utrpela v soboto zvečer, je bila 8. armada prisiljena zavzeti nove položaje. Do pomembnega spopada je prišlo tega dne na planjavi južno od Akrome, toda podrobnosti se niso znane. Za zdaj je položaj zelo zmeden in ni mogoče izrekati S fronte v Sredozemlju, 17. junija s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Po dveh dneh hude bitke na nebu in na morju, dajemo pregled letalskih akcij, s katerimi je bil razpršen sovražni konvoj z Atlantika in potopljen ter poškodovan znsten del bojnih in trgovinskih ladij tega konvoja. Dne 14. junija so se naše letalske sile prvič srečale s konvojem južno od Sardinije. Treba je podčrtati važnost te prve akcije letalskih sil, ki so nameščene na oporiščih v Sardiniji. Konvoj je plul z močnim spremstvom bojnih ladij, med katerimi sta bili dve nosilki letal, ki sta omogočili znatno obrambo pred letalskimi napadi. Zaradi napadalnega sestava konvoja in bojnih ladij s posebnimi napravami za protiletalsko obrambo ter zaradi pozicije spremljajočih ladij, primerne za najboljšo obrambo parnikov, med katerimi so bili 10- in 15-tisočtonski, je bilo predvideti, da bodo morale napadajoče letalske sile premagati hude ovire. Drznost naših posadk je bila vsemu kos. 2e ob prvi akciji je konvoj imel izgube in toliko ladij je bilo poškodovanih, da je moral sovražnik v svoji obrambi popustiti. Ena bojna ladja je bila zadeta in tudi no- 1» Hitlerjevega glavnega stana, 17. jun. «. Vrhnvno poveljni&tvo nem&ke vojske je objavilo včeraj naslednje izredno poročilo: V Sredozemskem morju so skupine nemškega letalstva in edinice nemške vojne mornarice ob sodelovanju z italijanskimi in pomorskimi silami zadale najhujše udarce angleški mornarici in sovražnim oskrbovala un ladjam. Razen že naznanjenih velikih uspehov, ki so jih dosegle italijanske letalske sfle z napadom na konvoj, ki je priflel s Atlantika, je bil razbit angleški konvoj, prihajajoč iz Aleksandrijo, ki je bfl močno aaOCtten m vojnimi odlnieami. Mod IZ. nt IZ- funtom so letalsko pomorske stls potepfis • kritarka m ruJilca, d vi Uvldniiha 6oma to 6 par. nikov, skupno 90.000 ton. Rasen tega j« bilo torpediranih ter zažganih ki tako hudo poškodovanih, da jih je smatrati za I/aitro grande convogDo a*11 ersario pro-veniente da Alesaandria e'stato attaecato da bomba rd ieri e sli uran t i provenienti dalle no-stre basi dell'Africa settentrionale e del-I'Egeo: u o cacciatorpediniere e'stato affon-dato, sel unita col pite. In duelli aerei due »Spittflre« venivano dfetrutti: un nostro apparecchio non h rien-trato. Nei combattimenti navali svoltisi ad ori-ente ed a ponente dl Malta abbiamo por-duto un inerociatore pesante colpito da silu-ro aereo e successivamente da altro subac-queo, mentre un caccia gravemente danneg-giato ha potu t o raggiungere un porto na-zionale: gran parte dell'equipaggio stata salvata. A segulto di ulteriori segnalazioni perve-nute, gli aeroplani perduti dagli inglcsi du-rante le operazionl svoltesi il giorno 14 nel Mediterraneo oecidentale sono saliti a 27; altri 19 sono stati distrutti nella giornata di ieri. Quattro dei nostri non ritornavano alle basi. Xel Mar Nero MAS italiani hanno affon-dato un sommergibile bolscevico. domnev. Položaj je resen, toda 8. armada, čeprav je morala na nove postojanke, se še naprej silno bori. Čeprav ni mogoče natanc«-> presoditi' položaja, je vendar jasno, zatrjuje ob zaključku angleška polurni na agencija, da je inicijativa na strani čet osi, ki bodo skušale brez dvoma izkoristiti dosežene uspehe. Rim, 17. junija, s. Poluradni komentator agencije Reuter daje sledeči pregled o dogodkih v Severni Afriki* Nesporno je, da se je položaj v Libiji v teku zadnjega t*dna znatno poslabšal. Po prvi fazi bitke, ko je Auchinlek poslal Churchillu poročilo, ki je ustvarilo toliko optimizma, so upali v Londonu, da bo os imela tako hude izgube, da se bodo morale osne čete vrniti na prvotne postojanke. Nekateri dobro obveščeni opazovalci so celo mislili, da bo 3. armada izkoristila priliko in izvedla močan protinapad ter prepodila italijansko-nemške čete iz Cirenaike. silka letal. Letala so zasledovala konvoj in ga stalno napadala. Dne 14. t. m. je bila izvedena istočasna akcija strmoglavcev in torpednih letal, katera so spremljale močne skupine lovcev. To je bilo na morju pred Bizerto. Ta letalska akcija je bila odločilna. Konvoj je bil razpršen. Izgube in poškodbe zadane konvoju in spremljajočim ladjam, so bile obsežne. Po t*ej siloviti akciji glede na količino uporabljenih sil je bil konvoj izpostavljen stalnim napadom italijanskih in nemških letalskih sil ter skupine italijanske mornarice, ki so dosegli naslednjega dne v Si-ciljskem kanalu odlično zmago. Konvoj se ni mogel več koristno braniti. Ob mraku prvega dne so se nemške letalske sile vrgle na sovražni konvoj ter povečale zmedo med sovražnikom in razpršile vojne ladje in trgovinske ladje, ki so še lahko dosegle ustje Si čilskega kanala. Najvažnejši uspeh prvega dne je bil, da se je moral najvažnejši del spremljajočih ladij vrniti in da je bila ena nosilka letal zadeta s 4 torpedi. V teku 15. t m. so bili letalski napadi še hujši V teku pomorskega spopada med našimi in sovražnimi silami, so italijanski lovci prestregli številna an- izgubljene, en ruSilec m 8 trgovinskih ladij. Bombe in torpeda so zadeia se 6 na-naljaih vojnih edinic in 6 parnikov. Od spremljevalnih sovražnih lovcev konvoja je bilo 33 sestreljenih v letalskih borbah. Izgubljenih je bilo 10 nemških letal. Ostanek konvoja se je moral vrniti. K uspehu je prispevala nemška podmornica pod poveljniatvom mornariškega poročnika Reschkea, ki je potopila eno angleško križarko. Operacijsko področje, 17. junija, a. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Skupine Italijanskih bombnikov as dosefls konvoj, ki j* plul ia ▲laksan-drije proti Malti Ur ao «m aopot napadle, itaH tr*ovtask* ladje so MU sadote. Naša torpadna letala, ki so MkTiarliio tatsrve* nlraJa, so mala eno nadaljnjo S.OOOton, ako edinic o nedoločenega tipa, ter sno 7.000tonako kritarka, gleška torpedna letala, ki so skušala napasti naše ladje. V kratkih borbah je bilo sestreljenih 7 sovražnih torpednih letal in 4 bombniki, tipa Blenheim. Neko naše torpedno letalo je napadlo sovražni rušilec. Napad je bil izveden tako odlično, da je bila sovražna ladja zadeta v polno in se je zavrtila okrog svoje osi ter se potopila v štirih minutah. Popoldne dne 15. t. m. je neko naše letalo bilo na fotografskem izvidniškem poletu nad področjem Siciljskega kanala, kjer so se odigravali najvažnejši prizori letalsko-pomor-skih napadov. Pilot je poročal, da blodijo po morju zažgani parniki, splavi in rešilni čolni, s katerimi se skušajo brodolome: obupno rešiti. Naši hidroplani so jim šli na pomoč in so pobrali z angleškimi brodolomci tudi člane posadke nekega našega bombnika, ki je bil prisiljen pristati na morju, ker ga je sovražni lovec sestrelil. V teku borb in bombardiranja, dne 15. t. S fronte v Sredozemlju, 17. junija s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Naše rešilne ladje rešujejo brodolomce potopljenih angleških ladij, število rešenih angleških mornarjev, ki jih je že več sto in ki stalno narašča, *caže, kako hude izgube je imel sovražnik. Od noči na 14. t. m. je bila naša mornarica v borbi s konvojem, ki je priSel iz Gibraltarja. Naše prežeče podmornice so napadle angleško eskadriljo in zadele s torpedi dve edinici, ko je ob zori dne 14. t. m. konvoj pHSei v akcijsko področje naših letalskih sil na Sardiniji. Znani so uspehi letalskih napadov v teku 14. t. m. v odseku morja med Sardinijo in Tunisom. Kljub hudim izgubam je konvoj nadaljeval pot proti vzhodu, da bi za vsako ceno dospel na Malto. Ob zori, dne 15. t. m. je naša mornarica nenadno napadla sovražno rkupino južno od Pante-lerije, čeprav se je znašla pred znatno močnejšim sovražnikom, kajti sovražnikove sile sta tvorile dve ali celo tri krizarke in 12 rušileev. Poveljnik 7. pomorske divizije, ki sta mu bila podrejena »Eugen Sa-vojski« in »Montecuccoli* ter 5 rušileev, ni okleval in pričel z napadom. Borba je potekala, kakor javlja vojno poročilo, v razdalji 7000 m, kar je majhna razdalja zaradi akcijskega območja modernega topništva. Zaradi tega je odveč poudarjati drznost in izkušenost, ki jo je dokazal poveljnik naše divizije, ko je napadel v takih okoliščinah dvojno tako močne sovražne sile. Sovražnik je padel v past in ni pričakoval tako odločnega pomorskega napada ob tej uri in na tem področju. Brez dvoma je naš poveljnik prav zaradi tega brez nadaljnjega napadel izkoriščajoč iznenađenje sovražnika. Bilo je ob zori, ko so s krovov naših edinic opazili na horizontu konvoj, ki je napredoval počasi proti vzhodu. V nekaj trenutkih je bil narejen najpadalni načrt in naše ladje so se razvrstile v bojni red ter se kretale proti sovražniku z vso brzino. V primerni razdalji sta >Montecuccoli<« in »Eugen Savo;ski« pričela streljati in vzela za cilj najbližjo križarko v sovražni skupini. Prve salve so obkrožale sovražno edinico, zadevajoče nekaj metrov od nje. Ko se je sovražnik opomogel od presenečenja, so se transportne ladje razpršile v razne smeri, bojne edini-ce pa so se obdale z gosto umetno meglo. Med tem so naše križarke naprej streljale ter zmanjševale razdaljo na 9000, ootem na 8000 in končno na 7000 m. Sovražnik je odgovarjal, toda streljal je predaleč ali Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dandes naslednje poročilo: Na trdnjavskem ozemlju pred Seva stopo! jem so bile včeraj samo borbe manjšega obsega, Letalstvo je uničilo v luki sovražnikov ru&ilec. Vzhodno od Harkova zavzeto mostišče preko Donca je bilo razširjeno proti severu. V srednjem in severnem odseku so bili sovražnikovi napadi zavrnjeni. Močni letalski oddelki so z dobrim uspehom bombardirali letališče pri Murmansku. V zalivu Kandalakse so bili doseženi zadetki na železniških napravah. Sovražnik je pri tem Izgubil 10 letal. Močni napadi letalstva se bili usmerjeni proti letališčem in železniškim napravam okrog Moskve. Bitka v Marmariki zapadno ob Tobruka je bila odločena v korist nemških in i talijanskih eet. Ko so bfli nabiti sovralniko\ 1 tankovskl oddelki pri Akromi ln je bila z nadaljnjim prodorom dosežena obala* so bile angleške In južnoafriške čete v Gazi \ odrezane od svojih zvez pri Tobrukn. Od zapada je italijanska divizija te postojanke prebila, zavzel« utrdbe južno od Tobruka In razširila dobljeni prostor proti vzhodu. Obseg, te zmage se ie ne da pregledati. V Rokavskem prelivu so bili pri varovanja konvoja zavrnjeni trije sovražnikovi letalski napadi. Pri tem sta bQs> potopljena dva sovražnikova bran čolna, nadaljnji čoln pa^> bO dalesna s iilninil ezsiiiUmil hndo T jatid AnftT]] m Mil BvnbmrslraRi ve. jaskj euji, ■fVisninisiMi angleška letala so včeraj pod zaščito oblakov podvzela toesuspeiae mo. m. so naši lovci in bombniki sestrelili 1» lovcev in bombnikov ter torpednih letal. Skupno je bilo tega dne sestreljenih 46 angleških letal. Nemške letalske sile so nadaljevale uničevalno akcijo z močnimi skupinami na vseh področjih, kjer so javili fcakšno preostalo ladjo. Konvoj, ki je prišel iz Aleksandrije je bil napaden od nemških letalskih skupin že tedaj, ko se je obrnil na svoji poti pri Kreti. Oba konvoja, ki so ju spremljale močne pomorske sile, sta utrpela znatno izgube. Ni pa to edin uspeh. Angleški ad-miraliteti ni uspelo oskrbeti Malto, ki nujno potrebuje ljudi in vojnega materijala. Ponosni angleški admirali so hoteli anglosaškemu svetu dokazati, da angleška mornarica in letalstvo gospodarita v Sredozemlju na morju in v zraku. Anglosaški svet se bo prepričal ponovno, da London zavedno laže. preblizu in izstrelki so padali več sto metrov od naših edinic. Tedaj so se na nebu nad bojiščem pojavila naša izvidnišk?. letala, ki so kljub hudemu protiletalskemu ognju na široko krožila nad sovražno skupino in vzdržala stik z našimi ladjami ter dajala dragocene podatke za naše topni-čarje. Ena izmed nasprotnih knžark )a bila že večkrat zadeta, ko jo plamen raztrgal megleno zavedo, nad katero se je nekaj trenutkov nato dvignil izredno visok in gost steber dima. Veliko sovražno edinico so zadele istočasne salvo z >Eugena Savojskega« in »Montecuccolia« in sovražna križarka je zletela v zrak. Letala s*o takoj potrdila, da ;e bila velika sovražna edinica uničena. Kmalu nato sta bila zadeta dva sovražna rušilca v polno. Močno sta se nagnila in bitka se je enako srdito nadaljevala. Naši ru£Slci so se vrgli v napad. Z veliko hitrostjo so se približali v majhno oddaljenost od sovražne skupine. Napad je predvsem usmerjen na drug~> kri* žarko kljub močnemu ognju na naše lažje, edinice, ki so se približale na primerne razdalje in sprožile svoja torpeda. Križarka ja bila zadeta v polno. Zmanjšala je hitrost in se nagnila. Zadet je bil in hudo poškodovan tudi en sovražni rušilec. Na npbu so se pojavile skupine sovražnih letal, kt se v zaporednih valovih vrgle na na£a ladje in napadale zlasti obe kHžarkl. t*vla močan zaporni ogenj je preprečil r^/le-* škim letalom dosego cilja in vse bombe so padle več desetin metrov od ladij. Kljub intervenciji nasprotnega letalstva, so naše edinice še naprej napadnle. Večkrat zadeti nadaljnji rušilec. se je potopil. Ves dan ja 7. pomorska divizija vzdrževala stik e sovražno eskadriljo in šele ob mraku so se preostale sovražne edinice lahko umakn b iz borbe. V teku dneva je letalstvo osi doseglo razpršene ladje konvoja ter potopPi in zažgalo 4 parnike in eno petrolejsko ladjo. Kakor javlja vojno poročilo, se je drugi veliki angleški konvoj, ki je odšel iz Aleksandrije v Egiptu vrnil na izhodiščno opo* rišče. Ta konvoj, ki je bil ob napadih našega letalstva in podmornic že hudo zdelan in je izgubil en rušilec, 6 nadaljnjih edinic Pa je bilo poškodovanih, se je vrnil Aleksandrijo, brž ko so izvidniki javil1., da se močna italijanska pomorska fl'kupina kreta proti konvoju Konvoj se je nahajal že vzhodno od Krete, ko se je obrnil zopet nazaj z največjo hitrostjo. t i! ne polete na zapadno nemško obmejne ozemlje. Srdite borbe pred Sevastopoljem Berlin, 17. jun su Nemške napadalne četo so pred Sevastopoljem v teku zadnjih borb še nadalje skrajšale sovražno fronto, kakor poroča nemško vrhovno poveljnK-tvo. Rdeči so se morali umakniti za dru<»o utrjeno črto, ki je mnogo hoij opremljena. Siini protinapadi boljhcvtkov na nove položaje, ki so jih zavzeli Nemci, so bili zadušeni v reki krvi. Tudi poizkus zepetnega zavzetja neke važne višine, ki so jo zavzele prej nemške napadalne ćete. ni uspel in napadalci so bili odbiti ter so imeli najhujše izeube. V drugih odsekih sevastopoljske fronte so bili bertjševiki vrženi iz postojank kljub srditemu odporu. Rumunske čete 90 tudi prodrlo v sJci lovci sestrelili 16 sovražnih letaj. Vojna na Kitajskem 9«k!e. 11 junija, s. Od 1. do 12. junija •e jaaonefen sila. ki enarirejo v onrodnje-n Hopeju. tadale sovražniku hude izjubr Padlo Jt 5634 sovražnikov s poveljnikom b vojnega področja. Zajetih je bilo 4821 so vražnikov. Novi uspehi v Narmariki zmagi na Sredozemskem morju — Gete Osi prodirajo dalje proti vzhodu Udarec za udarcem Se nekaj podrobnosti o uničenju angleškega konvoja po italijanski mornarici in letalstvu še en angleški konvoj uničen v Sredozemlju Na Malto namenjeni konvoj se je moral z vcfflrinri izgubami vrniti v Aleksandrijo Nemško vojno poročilo Manjši boji pred Sevastopolje« — Pri Harkovu srečil prodor preko Donca — Bombardiranje okrog Moskve se je po* Zasluge vojne mornarice Podrobnosti o pomorski bitki južno od Pantelerije — Drzen podvig mornarice proti nadmočnemu nasprotniku Sestanek Združenja Fašističnih železničarjev Nacionalni svetnik Morello Morem v krogu naših železničarjev Ljubljana, 17. junija Dne 12. t. m. se je Nacionalna svetnik Morello MorellL, nacionalni 9vetn'k Državnega združenja Fašističnih železničarjev, sestal z voditelji ljubljanske sekcije. Se&tanku je predsedoval Zvezni Tajnik Orlandim in so bili navzoči tudi potkraj in siti zaupniki dr. Ettore Sardo. zaupnik trie&ts*ke sekcije comm. Gugliemetti, vršilec dolžnosti načelnika vzhodne železniške delegacije inž. Gianaroli, Poveljnik avtonomnega oddelka železniške milice Seniore De Felice. pod-«upniki, načelniki skupin in zastopstvo železničarjev skvadristov. Dr. Sardo je poročal o delu, ki ga je opravila ljubljanska sekcija od dneva svoje ustanovitve do danes. O rusa I je nacionalnemu svetniku Mcreihu položaj ttali jan -kih železničarjev v poslanstvu, ki ga opravljajo v tej pokrajini, ter razločil njihove želje in potrebe. Nacionalni svetnik Morelli se je v svojem odgovoru dotaknil dela, ki ga je sekcija Fašističnih železničarjev opravila do danes, ga odobril, nato pa govori1! tovar-šem o raznih vprašan jih. ki se tičejo železničarjev, ki tukaj službujejo. Ob tej priložnosti sta Zvezni Tajnik Or- landini in N^cicmaJni svetnik iMoTclli obiskala ždczn;Carsko mtnzo in k njej priključene pn>-torc za sestanke, to je okrepčevalnico, čitalnico, dvorano za zabave iii dvorano, kjer je na razpolago bljard. Prvaki so se nekaj jasa razgovarjali s tovariš ^ železničarji in so izrazili pokrajinskemu zaupniku svoje zadovoljstvo za lepo ureditev. Praznik Kr. Karabinjer] ev v Novem mestu Novo mesto. 17. junija Dne 5. junija je bila v vojašnici 37 odseka Kr. Karabinjerjev v prisotnosti Generala Cononatia, Poveljnika Divizije »Isonzo«, okrajnega komisarja in političnega tajnika proslava praznika velezasluž-nih Kr. Karabinjerjev. Proslava je potekla v strogo vojaški obliki. Po maSi. ki jo je daroval vojaški kaplan, je General Coronati naslovil na navzoče vojake kratke besede pohvale in vzpodbude, sklicujoč se na slavo karabin;erskega orožja v preteklosti in bližnjih dneh,. Posebno je podčrtal trdo in težko službo, ki jo najzvestejši Kr. Karabinjerji opravljajo na tem ozemlju. Uvedba mednarodne poštne nakaznice S 1. julijem bo uvedena v Ljubl;anski pokrajini služba mednarodne poštne nakaznice. >Tadaljn_a obvestila o modalitetah in pogojih, s katerimi so združene zadevne operacije, lahko dobe zanimanci pri poštnih uradih. V Ljubljani je za opravljanje te službe pooblaščen samo pootni urad glavne pošte. Opozarjamo, da na mednarodnih poitnih nakaznicah niso dopustna pismena sporočila. Domače črešnje za prlboljšek živilski trg je zdaj tudi dobro založen z borovnicami Ljubljana. 17. junija Čeprav je bilo davi še nezanesljivo vreme, vendar ni zadržalo števiinih prodajalcev, da bi ne prišli na trg. Včeraj je deževalo in zemlja na vrtovih je bila zelo razmočena, to pa seveda ni moglo toliko ovirati pridelovalcev povrtr.ine, da bi je ne megli pripraviti za današnjo prodajo na trgu. Vendar je bilo danes malo manj blagra kakor ob sobotah, a tudi promet v splošnem ni bil posebno živahen: cb sobotah prihaja na trg mnogo več gospodinj kakor sredi tedna, kar seveda vedo tudi prodajalci. S kakšnimi posebnimi novostmi nas zdaj branjevci ne morejo več presenetiti. V splošnem ni prišlo do nobenih večjih sprememb. P*ač pa zadnje čase gospodinje lažje izbirajo črešnje. Uvoženih črešenj je zdaj res na izbiro in v splošnem so lepo ter zdravo blago. Med povrtnino pri branjevcih prevladuje zelje. Razen tega imajo naprodaj še vedno izredno mnogo Čebule. Vsi so založeni z njo in gre tudi sorazmerno precej v denar, čeprav so naši zelenjadarji tudi že začeli prodajati prvo domačo čebulo. Veliko povpraševanje je še vedno po grahu in če se branjevci založe z njim, ga lahko takoj razprodajo. Na splošnem zelenjadnem trgu bi bilo treba zdaj peti slavo naši krasni glavnati salati. Ljubljanska salata upravičeno slovi. Vredno je, da pridete na trg že samo zaradi nje. Zdaj zalagajo trg z njo Trnov-čanke dan za dnem — vselej z najlepšim pridelkom in kosajo se med seboj, katera bo razstavila lepše blago. Gospodinje se pa seveda živo zanimajo tudi za drugo blago domačih prodajalcev. Zlasti povprašujejo po grahu, ki ga pa doslej še ni moglo toliko zrasti, da bi prodajalke lahko vedno ustregle vsem odjemalcem. Prihodnje tržne dni pa bo nedvomno tudi že domačega graha na izbiro. Najbrž ga bo mnogo več že v soboto, zlasti, če bo vreme za dovoz živil na trg primerno. Na^i pridelovalci sečivja tudi že napovedujejo, da bodo kmalu začeli zalagati trg še z drugimi letošnjimi pridelki. Prihodnji mesec bo baje naprodaj že stročji fižol. Nizki stročji fižol je res že začel cveteti, a tudi strožje visokega fižola bo letos naprodaj prej kakor lani. Prav tako bo čez nekaj tednov naprodaj Že precej domačih paradižnikov m vsaj nekaj kumar. Med domačo povrtnino zdaj prevladuje razen salate še zelena koleraba. Vedno več je korenja, ki je zdaj tudi že debelejše. Prav tako je več pese. Dovolj je špinače in ra-dlča. a zdi se. da po tej zelenjavi zdaj ni več posebnega povpraševanja. Zdaj se nam za priboljšek nudijo tudi že domače črešnje. Morda %e kdo mislil, da jih letos ne bo, toda prej Še niso dozorele, zato jih pač niso mogli dovažati na trg. Frorokovanje — AH imate tudi vi strahove v svojem gradu, markiz? — je vprašal gost smeje in si naložil zvrhan krožnik solate. — Trkajoče duhove, bele žene ali kaj podobnega. Ali pa padajo morda stike raz sten. ker je nekje v Bukovini vas šolski tovariš v istem trenutku umrl? Takole da malo groza spreleti Človeka, a? Po teh prav domišljavo izrečenih besedah je nastala v dvorani nenadoma tako mučna tišina, da je bilo gostu pri srcu, kakor da je prav kar razlil gospodinji vso mast izpod pečenke po obleki. Markiz je nervozno bobnal s prsti po mizi. Markiza je v zadregi prebirala kcralde. Zdelo se je, da celo jelenje glave na steni odklonilno majejo z mogočnim rogovjem. V kaminu je počasi ugasnil ogenj in mraz ee je jel ovijati okrog nog liki zoprna kača. Skozi visoka okna se je videlo v zapuščeni park. Pred bledo ugašajočim zimskim nebom se je dvigalo mračno ogrodje bresta brez listja, ki je na njegovem vrhu sedela črna kavka kakor mrtva. S hodnika so odmevali drsajoči koraki grbastega lakaja Ivana, njegovo hreščeče kašljanje je napolnilo prostrani svod z neprijetnim bobnenjem. — Potipljlte tu! — je prekinil končno markiz mučno tišino v dvorani in nastavil gostu glavo. — Bula. markiz, je ugotovil mladi gospod hitro in vesel, da je led mučnega razpoloženja prebit. — In še kakšna! — je pripomnil markiz z lastniškim ponosom, — kapitalna bula. Vi torej ne verjamete, da so strahovi ali da straši ? Povedati vam hočem, kaj sem doživel sam in morda ?° boeste nad mojim doživljajem ma'o zamislili Oni dan r i prid^ v parku naproti ciganka, češ. da mi bo pro- Dovažajo jih največ kakor prejšnja leta iz Sostrega in Dobrunj. Te črešnje so precej sladke in zdrave. Letos so baje dobro obrodile in smemo pričakovati, da bo trg še založen z njimi prihodnje tržne dni. Danes jih je biio že precej. Domače črešnje so malo cenejše od uvoženih, kar je raz-umljvo, saj so za nje prevozni stroški mnogo manjši Določena je maksimalna cena na 6 L kg. Uvožene črešnje so pa zdaj po 6.5 L. Trg je tudi precej dobro založen z borovnicami. Zdi se, da so lani gospodinje bolj posegale po tem blagu. Maksimalna cena za borovnice je bila določena na 5 L kg. Liter borovnic tehta približno 65 dkg, zato so določili ceno za liter na 3.5 L. Nekateri napovedujejo, da bodo poslej začele rasti tudi gobe, ker je namočil dež, tako da jih bo morda prihodnje dni tudi nekaj naprodaj. Z Gorenjskega — Športna prireditev v Medvodah. Delavstvo in nameščenstvo tekstilne tovarne Meditz & Miklautz je prireiilo te dni na športnem prostoru tovarne svoj prvi pomladanski tek z zelo bogatim sporedom. — Ureditev zbiranja kmetijskih pridelkov. Na podlagi odredbe šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske so vsi kmetijski proizvodi zlasti še poljski pridelki zasežni v korist splošne prehrane in dani na razpolago prehranjevalnim organom. Izvzete so samo tiste količine predmetov, ki jdi pridelovalec sam potrebuje zase na temelju obrokov ali pa jih posestnik potrebuje za seme. Izvzete so tudi za krmo potrebne količine kmetijskih pridelkov. Kmetovalci ne morejo razpolagati s kmetijskimi pridelki, temveč jih morajo oddajati pooblaščenim nakupovalcem in zbirališčem po določenih cenah. Od laja kmetijskih pridelkov bo zdaj na novo urejena. V posameznih krajih bodo določeni nakupovalci. ki bodo pokupili vse pridelke razen on!h, ki jih smejo kmetovalci obdržati zase. Kmetovalci bodo dobili potrdila. Drugim osebam in podjetjem kmetovalci ne smejo oddajati teh pridelkov niti proti plačilu niti zastonj, razen če se ti Izkažejo s potrdilom prehranjevalnega urada, da so upravičeni sprejeti kmetijske pridelke. Oddaja krom- S1Ć HUDEGA Sodnik: — Obtoženec, vi ste torej prelomili svojo palico na tožiteljevi glavi? Obtoženec: — To ni nič hudega, gospod sodnik. Takoj sem namreč kupil drugo palico. pirja In žita, zasejanega na podlagi pogodbe o razmnoževanju semena in priznanega v armenske svrhe, bo posebej odrejena. S Spodnje štajerske — Veliko zborovanje štajerskega Heimatbunda v Ljutomeru. Štajerski Heirnatbund prireja po večjih krajih vsako leto svoje dneve, velika zborovanja, na katerih ima prebivalstvo priliko spoznati delo te organizacije. V juniju, juliju in avgustu bodo prirejeni na vseh sedežih okrožij prvič taki dnevi. Prvi je bil v Ljutomeru v soboto in v nedeljo. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Od vseh strani so prihajali v Ljutomer prebivalci iz vseh krajev okrožja. Prišlo jih je nad 500. Zborovanje je bdio v domu štajerskega Heimatbunda, kjer je nagovoril zborovalce zvezni vodja Steindl. V svojem govoru se je pečal s spodnještajerski-mi problemi ter prikazal zborov al c em bližnje in daljne politične cfije, ki je njihovo uresničenje naloga štajerskega Hei-matbunla, V okviru dneva štajerskega Heimatbunda je bilo ve« mladinskih prireditev, zaključen je bil pa z veliko manifestacijo na Trgu Adolfa Hitlerja, kjer je ponovno govoril zvezni vodja Steindl. — Za nemški Rdeči krit. 7. junija je bila na Spodnjem Štajerskem že tretja javna zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ po hišah. Nabrali so 726.906 mark. Celje je dalo 46000, Ljutomer 6.000, Maribor-okolica 35.500. Mari-bor-mesto 40.600, Ptuj 22 500, Brezice 15.500 in Trbovlje 7.000 mark. — Veseli gledališki večeri. V ponedeljek je bil v mariborskem kinu prirejen vesel gledališki večer, na katerem je nastopil dr. Bergauer s svojo igralsko skupino pod naslovom »Ferdinan 1 Raimund«. Obisk je bil zelo velik. Snoči je nastopil dr. Bergauer s svojim potujočim gledal iščem v Studencih, danes nastopi v Pobrežju. pozneje pa še v Ptuju, Ljutomeru, Slo-venjgradcu in Trbovljah. SPORT Razvoj sporta na Japonskem 2 in pol, Stoltz 1 in pol, Junge 1 in pol, dr. Aljehin 1 in Schmidt pol točke, pri čemer prekinjene partije niso vpoštevane. Prekinjene partije četrtega kola so odigrali ▼ soboto popoldne. <2e/ ezmea KOLEDAR Danes: Sreda, 17. junija: Adolf. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Postrzek. Kino Sloga: Toreadorjeva ljubezen. Kino Union: Smola slamnatega vdovca. Razstava Gor&o-MultH v Jakopičevem nnvf-ljonu. mami lerarnk Dano«: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta i. Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. S sportom se bavijo Japonci že od L 55£» — V nogometu doslej niso dosegli posebnih uspehov, izvrstni pa so njihovi plavači, lahkoatleti in rokoborci tnseriral v „Slov. Narodu rokovala z roke. Jaz seveda tega ničem hotel. Ni mi dala miru. En sam pogled. Nc. pa naj bo. In že je kriknila: — O, se ta teden doživite železniško nesrečo! — Kdaj je bilo bo ? - - je vprašal go=r radovedno. — Prejšnji četrtek. Danes teden. Smešno, sem si mislil, železniški nesreči se bom izognil najlažje tako, da se teh nekaj dni ne bom vozil z vlakom. — Naravno. — Da, toda s tem še daleč ni to storjeno. Saj je končno vlak povozil tudi ljudi, ki se niso vozili z njim. No in to je vendar tudi železniška nesreča. Za vsak slučaj se torej ne bom smel nobenemu železniškemu objektu niti približati. Nevarnost pomeni tudi iskra iz lokomotive. Dalje: Konji se lahko splašijo, če zaslišijo sopihajoči vlak. pa je nesreča tu. čim dalje In čim globlje sem prodiral v pojem >2elezniška nesreča«, tem jasneje sem spoznaval, kako zelo smo vsi ljudje obkroženi s stvarnu, ki spadajo k železnicam. O sobni železnici, ki jo imajo moji otroci za igračo in ki smo jo seveda takoj po cigankinem prerokovanju zaklenili do kosca tedna, sploh ne govorim, kajti človek se lahko spod taleče tudi ob njene tračnice in si zlomi nogo, mar ne? Hotel sem omeniti samo eno izmed mnogih možnosti. Prvi varnostni ukrep je dvignil mimogrede rečeno pri otrocih tak vik in krik, da sem malone že mislil, da utegne biti to napovedana železniška nesreča. — To pa še ni bilo vse, — je nadaljeval markiz, — lotili smo se t udi hiše in jo sistematično preiskali glede na njene odnose do železnice. Slika železniškega mostu je morala izginiti s stopnišča. Stare vozne rede smo sežgali, izmed gramofonskih plošč smo pa podarili x Železni carsko koračnico« in »Valček lokomotive« nekemu Ljubljana. 17. junija O športu na Japonskem d«>le proslavili zitasti kot izvrstni plavalci. NTa treh olimpiadah od leta 1028 do 1936 so japonski plava tri pnboriG svoji domovini nič mani ko 26 olimpijskih kolajn (10 zlatih, 8 srrcbrnih in 8 bronasirih). S svojimi senzacionalnimi uspehi so zbudili po v>em srreru ocrr^fmno poziom-GSt in spoštovanje. Mahoma se je uvrs*t;i1a Japonca med države najboljših plavačcv na svetu. Uspešno se je razvijala na Japoncem rudi lahkr^r! etika, čeprav jih v neknterih cKecsplinal] ovira njihova no pr^pMi majhna postava (povprečna vi^-TVi Japoncev je 1.59 m). JarK^nrsk.i lahko-i^leti so na o&rapi-ja.dah znKfcgali kot poed nci 4krat. obenem pa z^ed'i 4 drucfa in 5 rretjMi mest, torej s*! pri-borili 13 olimpiijsikrh ko!a;n. Največje uspehe so zabeležili v tokih na kratke m drVpe proge. Znano je. da so svetovni prvaki v maratonskem reku. V krat-ke-m času. kar sistematično la zrna«a nad švecbkp 3:2 na olimpijadi let 1936. V nogometu rh rvekaHio coV> Kfrajci. Japonska je s K;tajsko dor/ej odi^nailn 17 mednarodnih tekem. Od teh jih ie 12 iz^'bila. 4 zmagala in 1 je ostala neodločena. Ti neuspehi so toliko bofj presxmeMjivi. ker so sK5»rba. ki je dosegla neverjeten razmah. V njeni senci so v starih časih pojili rudi džiudžicu, sablja^tvo, streljanje na tarčo in plavanje, ki pa ni«? nikoli doscEbelsberg< do »Filigranarbeitc, je pripomnil markiz mračno. — In? — je vprašal gost radoveden, kakšna je tu pointa. Tedaj se je pa markiz razjezil. — In? Dovolite. gospod: In? Se vprašujete. »Ebeisbergt m »Filigranarbeit«! V tem zvezku je vendar tudi beseda >Ei£enbahn«! »Igrah Daljnega vzhoda«, je oživelo zanimanje tudi med ljudstvom in se odtlej ii-rido z neverjetno brzino. Z nedeljskih nemških prireditev Nemški lahkoa tleti so sedaj že zapolni & svojimi kraje\T»imi prvenstvi. Podobno prireditev so imeli v nedeljo tudi na Dunaju. Med rezultati je najpomembnejši oni v metu kopja, kjer je Peiktor dosegel letošnjo najboljšo ncm^iko znamko z 69.35 m. Za Štajersko nogometno prvenstvo so bile v nedeljo odigrane samo tri tekme. Tako marib'-'r^ki Rapid kreker Celje sita počivaj.*.- Dunajski nogometni klubi so udeleženi v več raznih kocikurencah. V posebnem poletnem tekmovanju dunajskih klubov, ki je prišlo že do finala, jc biti v nedeljo določen drugi finaHstt. FC \Vien se je s presenetljivo zmago 6:1 (2:1) nad Vie-nno. ki se udeležuje tudi zaključnih tekem v nemškem državnem prvenstvu, kvalificiral za nasprotnika VVienor SC. Finalna tekma bo 28. junija. FAC je premagal \Vacker 1:0 (1:0). V tekmovanju za TschaTnnrerjev pokal je Wiener SC premagal Admiro 5:2 (2:0). Ra-pid je odpravil PoM SG 3:0 (1:0). Uspeh italijanskega skakača V nedeljo je bila v Parmi večja luliko-atletska prireditev. Na sporedu so bile štiri discipline za državno prvenstvo, razen tega so pa nastopili tudi v nekaterih drugih točkah. Udeležba je bila izredno lepa. V cbeh štafetah za državno prvenstvo je nastopilo 25 klubov in v teku na 10.000 m 52 tekačev. V štafeti 4 krat 100 m je postal državni prvak Oberdan PP, katerega štafeta je zmagala v času 42.6. V štafeti 4krat 400 je prav tako odnesel prvenstvo Oberdan PP s časom 3:23.3. V teku na 10.000 m je z velikim naskokom zmagal in postal italijanski državni prvak favorit Giuseppe Beviacqua. Pretekel je progo v času 31.34.6. Zanimivi pa so bili tudi rezultati v ostalih »prijateljskih« disciplinah. V skoku v višino je zmagal z novim italijanskim rekordom Alfredo Campagner, ki je preskočil 1.98 m (prejšnji rekord je znašal 1.96 m). V metu krogle je zmagal Angelo Profeti s 14.47 m, v metu kopja Bruno Rossi s 56.38 in v metu kladiva Tcseo Taddia z 49.80. * — Mednarodni boksarski dvoboj med Hrvatsko in Madžarsko, ki je bi! preteklo sredo v Zagrebu, je bM ob stanju 6:6 prekinjen. Odločitev sodnika je izzvala nezadovoljstvo. Sklepne produkcije GA in GS Ljubljana 17. ;unija. Sklepne produkcije Glasbene akademije in srednje glasbene šole se bodo vršile v naslednjih dneh: I. v nedeljo 21. junija ob 10.30 v veliki fil-harmonični dvorani. II. v ponedeljek 22. junija ob 18.15 istotam, III. v sredo 24. junija ob 18. v mali filhar-memični dvorani, IV. v petek 26. junija ob 18.15 v veliki ffl-harmonični dvorani. V. v nedeljo 28. junija ob 10.30 v Huba- dovi dvorrani (Glasbena Matica), VI. v ponedeljek 29. juni ;a ob 10.30 v veliki filharmomčni dvorani. III. produkcija je namen iena komorni glazbi. V. orgelski glasbi, ostale bodo pa obsegale mešane sporede (petje, klavir, vio-iino in druge orkestrske inštrumente). Sporedi za produkcije, ki veljajo obenem kot vstopnice. Kodo n-aprcKla; v Matični knjigarni po 3 lire, za dijake 1 liro. ŠAH Bogoljubov prevzel vodstvo V petek so na šahovskem turnirju v Sol-nogradu začeli četrto in peto kolo. Z eno izjemo so bile vse igre prekinjene in nedokončane, Keres je igro] prot: Bogoljubova. V srednjici mu je vzel kmeta, katero materialno prednost je potem obdržal do prekinitve. Bogoljubov ima kljub temu izglede za remis, ker sta v končnici na šahovnici tekača raznih barv. Stoltz je proti dr. Aljehinu žrtvoval kmeta in si sicer pridobil prostorno prednost ne pa dejanske. Junge stoji v igri proti Schmidtu nekoliko boljše. Če bo ta prednost zadostovala za zmago, pa še ni mogoče reči. Popoldne so igrali peto kolo. Edino Bogoljubov je dokončal svojo partijo proti Jungu. Junge je z nepazljivo potezo izgubil figuro in j^ moral že po 29. potezah predati. Pozicijska igra se je razvila med dr. Aljehinom in Keresom, Svetovni prvak je bil ob prekinitvi v položajni prednosti, konec pa je še negotov. Zelo borbeno in napeto je potekla partija med Schmidtom in Stoltzem. Stoltz je napravil napako in izgubil kmeta. Kasneje se je njegov položaj toliko poslabšal, da je moral dati še kvaliteto. Pri prekinitvi je Schmidt v položaju, ki je zanj nedvomno dobljen. Stanje v tabeli se zaradi prekinitev ni mnogo spremenilo. Vodstvo je s 3 točkami prevzel Bogoljubov, med tem ko ima T'ere« Varujmo mestne nasade Ljubljana, 17. junija Zaradi uničevanja tivolr-k:h m miMnih aasadov je med vsem dOHtoJlllHI preh:val->tvom zavladalo op* tč en je, ki je £*otovo upravičeno. Kdor vidi bregove Gradišcice ili druue nasade, mora obs več nobene 'ele klopi po spre h U in naposled bo mestna vrtnarija pf^polnoroa upravičena, da. bo klopi shranila, ker je prsnljena varovati rvremo/enje mestne občine. 2rtev davkoplačevalk v nrin nimena. da ^i vsakdo surH uničevati javne naprave in dolari -kodo. Tudi meMni napadi prav mno-jo veljajo ter so mestne uprave vedno r.ide dr.vo1 ievale prav zna'ne vsote za čim lepšo zpopolnitcv park ca-, napravo poti in olepšavo javnih nasadov. Zato »e tudi vsa Liub-'iana ponaša z mestnimi nasadi, ki j'h t*o«rt-ie našega mesta unravičeno cenijo za naj-'et>še. kar ima Ljubljana. Ljubijančani naj .*ami skušnjo napraviti -cd, mj io devastacije po (srnin mi 1 h ■sramota za vso Ljubljano. Nova mestna uprava je pa pomoo&fll straže po javnih naDe revolutitionibus urbium coelestium« bo zastopano v zbirki z rokopisom v faksimilu. Zoirka bo obsegala dalje vsa poročila iz življenja in del« slavnega zvezdoslovca, kolikor se da to do kumentarično dokazati, ter bibliografski zvezek o Koperniku. Delo bo zaključeno X obširnim novim Kopernikovim življenjepisom. Za tako obširno znanstveno delo je bilo seveda potrebno primerno uredništvo, v katerem so sloveči znanstveniki, in val Kopernikovi raziskovalci. Zbrana Kopernikova dela izidejo v založbi R. Oldenburg:, Miinchen — Berlin. Novi uspehi profesorja Sauerbrucha Prof. F. Sauerbruch, sloveči nemški kirurg, poroča iz svoje najnovejše prakse o kroglah, ki so obtičale v srcu ali v pljučih. Poročilo o tem je objavil v reviji »Deutsche Zeitschrift fur Kirurgiec 157 ranjenim vojakom sobile operativnim potom odstranjene krogle iz pljuč in operacije so se sijajno posrečile. Rane v pljučih niso zapustile nobenih posledic. Dejstvo, da zapuste sicer krogle v pljučih pogosto poznejše nevarne posledice, kakor so abcesi, krvavitve, gnojenje itd., sili k operaciji. Težji so primeri, ko je zadeto srce. Tu je navadno zelo kočljivo vprašanje, ali naj se odloči kirurg za operacijo ali ne. Klinični pojem v srcu tičeče krogle se lahko zajame širše kakor anatomični, kajti klinik lahko govori o taki rani tudi v primeru, če je obtičala krogla v okolici srca samega in povzroča motnje v njegovem delovanju. Ugotovitev anato-mlčne lege tujega telesa se navadno olajša s tereoskopično rongentsko sliko ln prodiranjem svetlobnih žarkov. Med takimi operacijami so pogosto uporabljali novi Sie-mensov Iskalec tujih teles. PISMENO ZDRAVLJENJE Pri nekem specijalistu za kožne bolezni v mestu se je zdravnik bolnik z dežele, ki mu hitro izpadajo lasje. — Da ne boste Imeli nepotrebnih potov, — mu pravi zdravn k po drugi ordinaciji, — mi pošljite vsak mesec vzorec svojih las*, da jih mikros^opično preiščem. Potem vam bom pa dajal pismena navodila glede zdravljenja. Bolnik se je točno ravnal po tem naročilu. Vsak mesec je poslal zdravniku vzorec svojih las, petem je pa dobil pismeno navodilo zdravnika, ki je bil zelo zadovoljen z uspehom zdravljenja. Nekega dne je na prejel od bolnika naslednje pismo: — Priloženo Vam pošiljam zopet nekaj las. 2al pa tega ne bom mogel več storiti, ker so to zadnji. T •ter. 137 Varstvo umetno? »SLOVENSKI (f A RO D«,Sroda, 17. jurrfjt 1942 XX spo; Delo Umetnostno-zgadovinskega druitva v Ljubljani — Zbornik za zgodovina Ljubljana. 12. junija. Naša domovina se lahko ponaša s številnimi umetnostnimi spomeniki, ki imajo nekateri tudi veliko vrednost. Umetnostni spomeniki niso le znamenitost, ki bi jih smeli c cen jeva ti kot tujsko prometno privlačnost in kapital; njihova vrednost je nadčasovna in. lahko bi rekli, je substanca tega. kar rjhenujemo kulturna tla Razumljivo je, tfa se kaže. kako znamo ceniti svoje umetnostne spomenike, predvsem v ureditvi n.iih zaščite; nikdar ni dovolj le, da esteti oren ju jejo umetnostne spomenike v g-lc-bokoumnih razpravah. Spomenike je treba tudi zaščititi, to se pravi jim priznati dejansko kar jim gre. da ne propadejo za-racn Škodljivih \'remenskih vplivov aH da bi jih celo ne uničili ljudje. Kdo pa naj varuje spomenike? Vprašali se boste, kdo naj varuje spomenike in kako. Morda veste n. pr., da je v Ljubljani mnogo poslopij in spomenikov, ki so zaščiteni, kakor pravimo. Kaj pomeni >so zaščiteni* ? Zaščita je v tem. da hiš. cerkva itd. ne smejo podirati, da se morajo na nje ozirati pri regulacijah, pri prezidavah, pri preureditvi njih okolice itd. Umetnostni spomeniki morajo ostati, ka-ikršni so. ostati, kar so. Sama beseda ne zaleže; hvalisanje umetnostnih spomenikov, njih povzdigovanje do neba nič ne pomaga, če ni zakonskih predpisov. Umetnostne spomenike morajo ščititi zakonski predpisi in ne le ocene umetnostnih strokovnjakov. Ce te zaščite ni. spomenik prej ali slej propade, kajti ljudje, čeprav spadajo med višje kulturne plasti, nimajo vedno dovolj globokega spoštovanja do umetnosti ali pa ne morejo ločiti umetnine od kiča. Varstvo umetnostnih spomenikov je pri nas dovolj dobro urejeno, vsaj formalno, pač pa ni vedno dovolj gmotnih sredstev za vzdrževanje ter popravila spomenikov. Vloga umetnostnih zgodovinarjev in konservatorjev Sami zakonski predpisi bi seveda tudi ne bili dovolj. Potrebno je še delo umetnostnih strokovnjakov, ki bede nad umetnostnimi spomeniki, nadzorujejo popravila, predlagajo potrebne obnovitve in imajo sploh stalno v evidenci vse zaščitene spomenike. To je težko in odgovorno delo, zlasti še. Če je konservatorjev malo. Nasi varuhi umetnostnih spomenikov vsekakor zaslužijo priznanje. Velike zasluge za varstvo naših umetnin, umetnostnih spomenikov v naših krajih imajo delavci Umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani. To društvo zasluži se posebno priznanje, ker skuša — kolikor je pač mogoče — tudi popularizirati umetnost; doslej je namreč redno prirejalo izlete, da so si izletniki ogledali umetnine, predvsem v starinskih cerkvah. Umetnine so ljudem razlagali umetnostni strokovnjaki poljudno in jih vzgajali v ljubezni do umetnosti. To pa seveda ni bila edina naloga društva. Društvo redno izdaja >Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki objavlja tehtne strokovne razprave trajne vrednosti, zlasti o naših umetnostnih spomenikih. Društvo razpošilja zbornik tujim kulturnim ustanovam v zameno za podobne publikacije in tako stori tudi mnogo za naš ugled v svetu. Letošnji zbornik Nedavno je izšel letošnji zvezek Zbornika za umetnostno zgodovino. Zbornik urejuje univ. prof. dr. Fr. Štele, sodelujejo pa naši najboljši umetnost ni zgodovinarji. Zbornik izhaja že 18 let. Letošnji zvezek vsebuje dve obsežnejši razpravi, in sicer Vojeslava Moleta > Tradicionalne črte zgod-r.jebizanUnske umetnosti Ln njena izvirnost« in V. Steske opis škofijskega gradu v Goričanah. Razen tega zvezek še vsebuje kroniko o delovanju društva v prejšnjih štirih letih in obsežno poročilo o varstvu spomenikov v času od 1. januarja 1. 1940 do 31. marca lani. Publikacijo krase ter poriazorjujejo razprave številne lepe reprodukcije umetnin. Iz poročila o varstvu spomenikov posnemamo nekaj podatkov, ki bodo najbrž zaniniali tudi širšo javnost. Samostanske cerkve v Kostanjevici Delna restavracija v samostanski kosta-njeviški cerkvi je bila posrečena, toda delo je bilo ustavljeno zaradi pomanjkanja sredstev. Večji del prvotne romanske gotske arhitekture je bil v ladjah odkrit, ostal je pa še baročni omet v gornjih delih glavne in prečne ladje ter prezbiterija. Profilirane baze stebričev so pa bile nest rokovnjaško dopolnjene. Po načrtu so nameravali restavrirati notranjščino cerkve, položiti tlak, urediti portale iz leta 1632 itd. Dalje so nameravali restavrirati freske iz pozne gotske dobe, ki sa^ skrivajo v nekdanjem križnem kostanjeviške župne cerkve. Konservator je odsvetoval predelavo zunanjosti cerkve, ker bi sicer trpel pogled na romanska portala. lxgšCe-ar- r umih umlhw umlm*§r umi Cerkev na Kureščku Tudi cerkev na Kureščku, pcKiružnica ižanske župnije, spada med zaščitene umetnostne spomenike pri nas. Zidana je po vzoru dvoranskih stavb poznega baroka. Prvotna oblika cerkve je pa bila drugačna, kakor sodijo po freski na severni ladijski steni. V prezbiteriju je na mestu oltarja na presno poslikana stena (freska), pred njo pa leseni oltarni nastavek z lesenimi kipi svetnikov, izdelki kmečkih rezbarjev. Prez-biterij krare še freske na oboku in zgornjem delu sten. Slike baje ponazorujejo neko legendo o nastanku cerkve in o dveh sovražnih graščakih. Razen teh, je 5e nekaj drugih slik. Freske je najbrž naslikal domači umetnik in spadajo po slogu v pozni barok. Pripisujejo jih Tušku ali kakemu njegovemu sodobniku. Zanimiva je tudi oltarna slika na severni strani. Slika prikazuje čudežni vpliv Marije na Kureščku. Na steni pa freska, naslikana pozneje, prikazuje procesijo, ki se pomika na Kurešček. Pred reformami Jožefa II. je imela na Kureščku sedež »bratovščina kraljice miru« in zato je bila na vzhodni strani cerkve sezidana kapelica. V nji je bila ob binkoštnih ponedeljkih maša. Zanimalo vas bo tudi, da dve freski v tej kapeli prikazujete razdejanje po potresu leta 1895. Freski sta bili Panirani namreč šele leta 1895. Naslikal ju je preprost ižanski slikar F. Blaznfk leta 1897 in sta precej primitivno delo. Dve cerkvici v ljubljanski okolici Omenjeni sta še dve cerkvici večje ljubljanske okslice. Na jugu Ljubljane v vrhniški občini je Mala Ligojna. Na pomol a-stem griču stoji podružnična cerkvica sv. Lenarta. Konservator opozarja na potrebno popravilo. Prezbtterij je bil prvotno obokan z gotskimi rebri, zdaj pa ima zvezdaste pasove iz ometa. Notranjščina je barokizira-na. Cerkev ima tri lesene oltarje. Streha Je krita s skodlami in delno z bebrovci. Zaključek novejšega gornjega dela zvonika j« značilna baročna kapa, krita s pločevino. Zid je močno poškodovan po streli, pa tudi streha je potrebna popravila. Konservator je pripomnil, da zaradi popra vil ne sme trpeti prvotna oblika cerkve, zlasti ne zvo-nikova kapa. — Na južnem robu Barja pr: Podpeči na Jezeru je podružnična oerkev sv. Lovrenca. Cerkev ima eno ladijo in je barokizirana pozno gotska stavba. Na portalu je letnica 167S. V južni steni je kamenit šilast podboj, ki je renesančen. Ladjin strop je razdeljen na baročna polja. Konservator je opozoril, da se streha na južni strani udira in da je odstopil omet na južni steni. Zanimivost je tudi, da je ekrog cerkve še obzidje, ki priča, da je bil tam včasih manjši tabor. Metlika in Novo mesto V Metliki imajo staro baročno podružnično cerkev sv. Martina. Stoji na kraju podrte starejše cerkve. Belokranjsko drušrvo se je zavzelo, da bi cerkev prezidali ter uporabili v belokranjski muzej; arhitektura cerkve bi bila seveda ohranjena, kar je bil tudi glavni namen akcije. Cerkev so v dobi, ki se na njo nanaša poročilo o varstvu spomenikov v naših krajih, že začeli obnavljati. Bila je močno razpokana in popravila so bili potrebni celo temelji. Tudi streha je bila že slaba. Najprej so utrdili temeije. potem so pa popravili venec in prekrili streho. V načrtu so bila še številna druga dela, I tako n. pr. odstranitev oltarnih menz. popravilo tlnka, notranjega ometa, vzidava novih oken ln vrat in ureditev cerkvene okolice. — Tudi leapiteljska cerkev v Novem mestu, eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov naših krajev, je budila skrbi konservator jem. Na njenih vzhodnih stenah so se pokazale večje poškodbe in pretila je celo resna nevarnost vsemu poslopju. Očistili so kripto. Poznogotski prostor z oboki na osmerokotnih stolpih so zopet pregledali. Zidovi so vsi zelo vlažni in zato je tudi odpadel na vzhodni strani ves omet z onimi ostanki na presno slikanega oltarja vred, slike, ki jo pripisujejo našemu slikarju Hovšku. Na zahodu nad cerkvenimi stopnicami so ostanki renesančnih fresk, ki jih je pa treba še odkriti. Razne kamnitne dele, ki so jih našli pri pospravljanju kripte, so razstavili v vzhodnem delu, v pritličju nedozidanega južnega zvonika. Tam nameravajo vzidati tudi pomembnejše nagrobnike. Za osušitev kripte je bila predlagana drenaža in za to delo je bil tudi že izdelan načrt, ni pa bilo denarja za njegovo uresničitev. Konservatorijski urad je izdelal dokumentiran restavracijski program kapiteljske cerkve. Po tem programu ne bodo le osušili kripte, temveč tudi uredili zemljišče, očistili prezbiterij in ga smiselno poslikali, restavrirana bo znamenita Tintorettova slika, očiščene vse Netzinger-jeve oltarne podobe, nadomeščen sedanji neprimerni oltar z ustrezajočim itd. Številna druga dela V poročilu so našteta še številna druga obnovitvena dela. odnosno pred'cgi za zaščito umetnin v mnogih naših krajih. Tako n. pr. poročajo o obnovitvenih delih v križnem hodniku samostana v Stični. Dalje je opisana cerkev na Stražnem vrhu pri Črnomlju. V tej cerkvi je močno poškodovana slika, dobro delo iz baročne debe. Znamenit je lesen strop, izdelan zelo okusno, lahko bi rekli v domačem clogu. Okraski so zelo bogati in lepi. Tudi strop zahteva nekaj pepra-vila. — Konservator je tudi opozoril, da so v stari šišenski cerkvi sv. Jerneja bile potrebne očiščenja freske, ki jih je naslikal Janez VVolf. Toda name-stu tega so jih kre.tkorf.alo prebelili. DNEVNE VESTI — Borba proti hazardni m igram. Pristojni zakonodajni odbori zbornice fašijev m korporacij ter senata v Rimu so odobrili nove predpise o borbi proti hazardnim igram. O teh predpisih s^ je predhodno posvetoval že ministrski svet. Predpis- bodo stopili v veljavo peti dan po objavi v uradnem listu in bodo veljavni za dobo sedanje vojne in še 6 mesecev po njej. Kazni, ki jih določa italijanski kazenski zakonik v čl. 718, 719 in 720 so potrojene. Predpisi se uporabljajo tudi, ko gre za igranje ha-zardnih iger v zasebnih stanovanjih ali drugih prostorih, kjer se sestanejo osebe za igranje hazardnih iger, dasi to ni bil glavni namen sestanka. Važna je določba, ki pravi, da smejo uradniki policije, ko je* podan utemeljen sum obstoja igralne hiše. ob vsakem času izvesti preiskavo in izvršiti zaplembe. (Agit.) — Demografija Dalmazie. Prof. Gangemi je objavil v Mesečniku za gospodarsko finančne in korporativne razprave, ki ga izdaja Zavod za finančno vedo na gospodarski fakulteti univerze v Napoliju, zanimive podatke o Dalmazii. Površina dalmazij-skega ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji, meri 5777 kv. km. Na tem prostoru prebiva 415.000 prebivalcev. Ce k temu dodamo površino stare pokrajine Z ara v izmeri 110 kv. km in njegovo prebivalstvo, šteje vsa italijanska Dalmazia 5887 kv. km, kar je 47.459/o stare avstrijske Dalmazie. Prebivalcev je skupno 439.771. Gostota prebivalstva na kv km je različna od kraja do kraja. Ob obali pride 75 prebivalcev na kv. km, v vsej Dalmazii pa povprečno 48. Največja gostota je v Spafcatu z 111.8, v Cattaru z 61.8, Zari 48.4 prebivalcev na kv. km. Ce upoštevamo samo obdelano zemljo, je Dalmazia znatno preobljude-na, Na kv. km. obdelane zemlje živi povprečno 300 prebivalcev. To dejstvo je že v avstrijskih časih vplivalo na prebivalstvo tako, da se je izseljevalo, predvsem v Ameriko. Najvišje rojstvene količnike in prirodni porast prebivalstva beležijo na ozemlju, ki je bilo priključeno zarski pokrajini, najnižje pa v cattarski. Zelo je tudi še razširjen analfabetizem, saj je 40 odstotkov nepismenih. Večinoma gre za kmečko prebivalstvo v notranjosti dežele. V Benco-vazzu doseže na primer 67 8/o, v Spalatu le 15°/«. Po veri je velika večina prebivalstva katoliška. 20°/o je pravoslavnih, ostale veroizpovedi pa imajo le manjše število pristašev. (Agit.) — Sodnikova smrt pod avtomobilom. Po nesrečnem naključju je prišel SSletni sodnik Calogero Campo iz Milana na vogalu ulice Orefici pod neki avto. Za poškodbami je Calogero Campo, ki je užival sloves uglednega sodnika in pravnika, kmalu zatem podlegel. V milanskih sodnih krogih zelo sočustvujejo z njegovo usodo, ki ga je doletela po nesrečnem naključju. — Na polja slave je padel na Hrvatskem 21 letni Alojzij Porbice iz Milana, po činu višji korporal. Pred enim letom je umrl junaške smrti na grškem bojišču njegov starejši brat Francesco. — Nagrade po 10.000 lir. V seriji m. so bile izžrebane sledeče štev. zakladnih bonov za nagrade po 10.000 lir: 105.735, 259.155, 394.605, 650.564, 791.160, 955.107, 1,200.7^ 1.330.636, 1,417.736, 1,539.240, 1,679.847, 1,821.254, 1,961.123, 119.544, 291.987, 434.997, 691.851, 814.824, 992.950, •1,212.988, 1,365.855. .1,451.524, 1,606.407, 1,635.378, 1,839.451, 1,976.015. — Odkritje novih podzemskih Jam. Pri dolini 9-avaglia pri Luinu so odkrili već zanimivih podzemskih jam. Gre za votline različne velikosti, ki jih je Izkopal potok Margorabbia v osrčju gorovja, TUkaj sta tudi prijazni jezeri, ki sta globoki več ko 40 m Odkritje jo vzbudilo veliko pozornost ln je dalo pobudo sa nadaljnja proučevanja ter raziskovanja. Ugotovili so mod drugim, da živijo v obeh novo odkritih jezerih raznovrstne ribe, M se za njs zanimajo zlasti prirodoslovci. — Prva razstava ljudsko naboSnostl bo otvorjena 19. julija v BeaotkalL Na stavi bo razvrščeno gradivo iz vseh italijanskih pokrajin. Razstava bo združevala sedem oddelkov, kjer bo zbrano gradivo pod sledečimi sedmerimi gesli: nabožnost doma, nabožnost pri delu, nabožnest na morju, nabožnost pri ljudskih veselicah, ikonografija in vojakova nabožnost. Razstava, ki je dal pobude za njo Dopolavoro, bo v Napoleonovi avli muzeja Carrer. — Razstava nemških ter rumonsklh umetnikov v Milanu. Pod okriljem italijansko-nemške zveze ter italijansko-runi unske kulturne zveze je bila otvorjena v Milanu razstava nemških in rumunskih umetnikov. Otvoritvi sta prisostvovala poleg milanskih odličnik o v tudi nemški in rumunski konzul. Razstava je v galeriji Duomo. Gastone Corrieri je govoril o političnem pomenu razstave, ki združuje umetnike držav, ki so prijateljsko povezane z Italijo. — Blaženstvo dr. Ludvika Necchija. Te dni je bil po več desetletnem trajanju zaključen škofijski proces v Milanu, ki se nanaša na raziskovanje blaženstva dr. Ludvika Necchija. Zadeva pcjde sedaj v razpravo obredne kongregacije, ki bo natančno proučila zbrano gradivo. Milanski kardinal Schuster je zelo pospeševal to akcijo, da bi dobili italijanski verniki v njegovem svet-ništvu zgled laika ta Katoliške akcije. — Trik s perzijskimi preprogami. Pri 66Ietni gospe Errniniji Truffini ki stanuje v ulici A. Paoli 2 v Milanu, sta se zglasila prodajalca preprog, ki sta ji ponudila štiri preproge za znesek 15 000 lir. O preprogah sta zatrjevala, da so perzijske. Trufflnijeva jima je ponudila f000 lir, na kar sta tudi pristala. Ko je Truffinijeva dala oceniti preproge, so ji povedali, da so vredne komaj 1400 lir. Kvestura. ki je bila o tej goljufiji obveščena, je zajela oba prodajalca, 281etnega Vincenca Schiaffa iz Napoiija ter 381etnega Viktorja Traina iz Palerma. Obsojena sta bila vsak na šest mesecev ječe in 600 lir globe. — Poraba starega papirja na Hrvatskem. Hrvatska centrala za papir je izdala okrožnico, v kateri poziva vse lastnike papirja, naj ga dajo nji na razpolaga Tvrdke so bile pozvane, naj izroče centrali svoje aktive. Vse zaloge starega papirja bodo porabljene za izdelovanje novega. — Zelen jadni vrtovi za siromašne jSe sloje. Ena najvažnejših nalog hrvatskega državnega vodstva je zagotovitev prehrane prebivalstva do nove žetve. Na pristojnem mestu so bili storjeni vsi ukrepi, da se prehrana prebivalstva zagotovi pod vsakim pogojem. V zvezi s tem je treba omeniti sklep ustaške organizacije, da se prepuste vse v območju zagrebške mestne občine še neobdelane parcele brezplačno siromašnemu prebivalstvu za pridelovanje socivja. Ustaška organizacija je tudi poskrbela za seme. — Potna dovoljenja samo vestnim davkoplačevalcem. Užiška mestna občina je sklenila, da bodo dobivali v bodoče potna dovoljenja samo tisti prosilci, ki so plačali vse davke za lansko in letošnje leto. — Hrvatska je dobila nov parnik. Novi hrvatski parnik za premet po Donavi »Zagreb« je bil 2. t* m. izročen na Dunaju zastopnikom Hrvatske. Parnik je krenil preko Bratislave in Budimpešte v Zemun. Zgrajen je bil predlanskim v Nemčiji in ima dva vijaka. — Zenica dobi radarsko šolo. Hrvatski uradni list je objavil uredbo o ustanovitvi rudarske šole v Zenici. Njeno financiranje prevzamejo zaenkrat hrvatska rudarska podjetja. — Ustava hrvatske pravoslavne cerkve. Poglavnik dr. Pa veli č je podpisal zakon o ustavi novoustanovljene hrvatske pravoslavne cerkve. Gre za ustavo avtonomne državne cerkve na temelju ortodoksnih dogma Ličnih in kanoničnih na6*1. Obenem je imenoval Poglavnik na predlog pravo- I sadnega in prosvetnega ministra za prve-! ga metropolita hrvatske pravoslavne cer-• leve s sedežem v Zagrebu knezogkofa Ger-V soboto tfldsa j* bil metropolit v L1U BLDANSkt KINEMATOCRAM Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18 15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 32-41 rfedaliSu vc*rlo'fff» aa fSadfcaa platna! Eda aailffiik Hltmrv —J—! Postriek UUA SILVi ievrv^ka DtmttM Durtria!). AMEOEO NAZZARI KINO UNION — TELEFON SS-tl Nad vse zabaven film Smola starana tega vdovca Vlttorio de Sira, C. Culama!. KINO SLOGA — TELEFON Car lepih rretodij, ognjevite, tetnparvmentne tjvbeni in dram bikohorh* v f Ima eva ljubezen Cor.sueto Frcace is Orla Lopm Zagrebu svečano ustoličen. Častna stotnijn ustaške milice je bila rx>.<=1rojena pred katedralo. V cerkvi je naslovil kmetijski minister Dumančič v zastopstvu vlade na metropolita nagovor, ki je le-ta odgovori! n3nj z izjavo lojalnosti. Ustoličenju sta prisostvovala predsednik hrvatskega sabora Do-šen in zagrebški župan Ivan Wemcr. — Hrvatska brošura »Mati in otrok«. Hrvatsko ministrstvo narodnega zdravja je dalo natisniti 100.000 izvodov brošure "Mati in otrok«,, ki bo razdeljena med prebivalstvo. V n^deiio teden je zakijučiVa Hrvatska »teden matere in otroka«. Za zaključek je bil prirejen velik mimohod mladine pred Poglavnikom dr. Paveličem Na čelu dolge povorke je korakala ustaška mladina, nji so pa sledile velike množice zagrebške mladine, ki je navdušeno pozdravila Poglavnika. Mnogi otroci so bili v narodnih nošah. — Hrvatska je olajšala promet s paketi. Hrvatska vlada je razveljavila prvotno odredbo da je potrebno posebno predhodno dovoljenje za pošiljanje poštnih paketov se celo vrsto biaga z brutotežo največ 2 kg v vrednosti največ 3000 kun iz inozemstva na Hrvatsko. — Odgovornost pri višanju cen. Notranji minister je razglasil, da bo v primeru višanja cen predmetom v trg-ovni na debelo in drobno raztegnjene raziskovanje z ovadbo na vse one osebe, ki so na kateri koli način soudeležene pri višanju cen. — »Te Deum« za dobro letino. Nekateri škofje so odredili petje zahvalnice »Te Deum« za dobro letino žita in pa da spomnijo poljedelce na njihovo dolžnost Jo domovine ter skupno zbirko pridelanega žita. Med prvini, ki so vzbujali v poljedelcih spomin na krščansko in domovinsko dolžnost, so škofje iz Boiana, Campobassa, M od ene, Cesene, Livorna, Coma in Vel le trija. — Italijanski pevci v Nemčiji. Na koncertni turneji po Nemčiji so znameniti italijanski tenor Emilio Rigon. ter odlične sopranistke Ria Foche, Silvija Brondes in Ines Carnpausen. Na svojem nastopu v Berlinu so želi prodoren uspeh. Rigon je pel tudi v berlinskem radiju. — Metuzalemska starost. Gospa Joslpina Ventni, ki stanuje v Milanu, je praznovala včeraj 101. obletnico rojstva. Slavljenka. ki je za svoja leta nenavadno čvrsta in zdrava, je mati sedmih sinov. — Dragocena umetniška najdba. Pri S. Marcu di Resana pri Castelfrancu so našli v neki nametani sobi, kjer je bilo polno starih ropotij, zelo dobro ohranjen, dragocen umetniški Marijin kip. Gre za umetniško plastično delo neznanega umetnika Iz 15. stoletja. Najdba je vztud la v italijanskih umetniških krogih zanimanje ter pozornost. — IV. nagrada Bergamo. Pod tem naslovom je znana narodna slikarska razstava, ki bo otvorjena v Bergamu 1. septembra in ki ima svoj sloves kot ena najmočnejših manifestacij italijanske umetnosti, fcirija je sestavljena sledeče: Gino Gallerini. predsednik ustanove »Premio Bergamo«, Viljem Pacchioni kot zastopnik ministra ljudske vzgoje, Julij Pa-voni kot zastopn'k ministra ljudske kulture, Albert SaMetti kot predstavn k konfederacije umetnikov, Karol Prala kot zastopnik nacionalnega fašističnega sindikata lepih umetnosti, nadalje še Srečko Casorati, Marino Marmi :n Ercole Maselli Prometm minister je dovolil 50% vozne ugodnosti za pooet razstav«*. Vse nagrade skupaj znašalo več ko 100.000 lir, prva nagrada je 50.000 lir. — Fo kosilu se je šel kopat ln utonil. V zadnjem času je bilo več primerov, ko so se 81: vneti kopalci kopat takoj po kosilu, pa so onemogli. Tudi primer kletnega dijaka Ivana Ardumlja iz Piacenze nam kaže. da je bolje, ako počakajo kopalci nekaj časa po obedu za kopanje. Arduini je šel s prijatelji takoj po kosilu v Po in zaplaval po reki. Neki j časa zatem so popustile njegove meči, zalel ga je močan tok reke, voda ga je zagm'Ia za vedno. Njegovega trupla še niso našli. — Nov grob. V Ljubljani je umrl včeraj vpokojenl nadučitelj g. Rudolf Horvat Pokojni je bil zlasti med svojimi stanovskimi tovariši splono znan in priljubljen. Pogreb bo danes ob 16. Iz kžrpelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem nase iskreno sožalj"- — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico le trt ponesrečence. Elizabeta Paternoeter, 281etna delavka iz Velikih Lase, je bila zaposlena v gozdu, kjer jo je voz pritisnil ob skalo in ji je močno ranilo desno nogo. — Fr. PrinčiČ. 301etnl delavec v opekarni na Brdu, si je zlomil nego. — Marijan Kompare, 41stni sin delavca iz Ljubljane, se je poparil s icropom po prsih in rokah. VAS OBRAZ KAZI debel, otekel in porde-Čen nos. To posledico zmrzell, prehlada ln zastale nečiste krvi, ki so je »trdila, preže-nate a Časom, če dnevno rodno pijete Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le ▼ — Medarnl — Ljubljana, Židovska ulica 6, POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem Potltiram oprave ts zvriuJem vsa popre-vila najceneje. — Josip Zorman. Ljubljana, Breg 14. 10*3 Stran 8 IZ LJUBLJANE —lj Čuvajte obdelano zemljo. Koristno in potrebno je čuvati vsako ped obdelano zemlje. In res je človek na poti Iz Kamniške na Podmllicakovo cesto prijetno iznenađen, ko vidi. da so pridne roke lepo obdelale Izdaten kos zemljišča, ki je bilo dolgo vrsto let radi nediscipliniranih pešcev naravnost opustošeno. Nobena prošnja, nobena deska ni pomagala, da ne bi pešci po-mendrali vsako leto pol hektara travnikov. Zdej pa je tu vse polno gredic, posejanih s krompirjem, zeljem ln fižolom. Težko zazeljeni dež je namočil tudi te njivice, da bodo jeseni dale obilo sadu. Pešcem naj te njivice, ki hodijo mimo njih v spominu še dolga leta ln naj tudi v bodoče čuvajo vsako ped obdelane zemlje ter hodijo samo r>o odrejenih cestah, preko travnikov pa naj se posl«žujejo previdno le skromne steze. — Vsi, ki so letos v našem mestu in bližnji okolici ob znatnih stroških in napornem delu obdelavah zemljo, da bi pridelali jeseni nekaj živil, žele in prosijo someščane, zlasti pa njihove otroke, nnj ne delajo škode na obdelanih parcelah ln naj spoštujejo tujo lastnino. — žanjejo naj tisti, ki so ludi sejali. —lj Nenavadno hladno. V zadnj'h dveh dneh se je z^lo ohladilo. Včeraj je bilo precej hladneje tudi popoldne, ko je posijalo solnce. V okolici so se vrstile včeraj popoline manjše nevihte in tudi Ljubljana je bila še deležna iežja. Neprestano so se valili od zahoda Črni oblaki. Med dežjem je padlo tu in tam tudi nekaj zrn toče. Ponoči se je zjasnilo, davi je pa bilo zopet precej oblačno. Ohladilo se je Se bolj kakor včeraj. NI Se zanesljivo, če se bo vreme izboljšalo ter ustalilo za delj časa ali pa bo še deževalo. Ker je precej hladno, vendar upamo, da se bo zjasnilo ter da dobimo zopet tako lepo vreme, kakršneea smn už vali prejšnje telne. —lj Shakespearova dramatska pesnitev »Vihar« v prevodu Otona Zupančiča je pravkar izšla pr= Sloven-ki matici. Spremne besede je napisal dr. France Koblar, za elegantno opremo je poskrbel ing. arh. Marko Zupančič. Kartoni ran izvod stane za naročnike 20 lir, v platno vezan izvod 28 lir. Naročila naslavljajte na Slovensko matico, Ljubljana, Kongresni trg 7. —lj La«»tnikom ln obveznikom za oddajo ,"\ejv fctvtee. L.:^ir.iki goveje živine, ki l n so oddali izpolnjenih tiskovin »Prijave goveje živinec. naj jih taKoj oddado v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7, ker bi drugam imeLi sitnost, ter bi bili prvi pozvani, da morajo cddati živino. Će bi pa kdo ne dobil tiskovine za pri avo na dom. jo dobi in tudi lahko izpolni kar v uradu. Obenem pa vabimo one, ki so za to poslovno leto že oddali obvezno množino in imajo še primerno žival za do^on. naj jo naznanijo pri tem uradu za d;gon dne 24. t. m. Ta oddaja se bo štela v dobro že za novo obvezno dobo, na drutri strani pa s tem \+» omogočijo nekaterim obveznikom odložitev oddaje mlečnih krav, da jih t* lahko še izmolzejo, ko so priilc sedaj na zeleno krmo. Iz pokrajine Trieste — Proslava Rossinijeve 150 letnice. V okviru nove poletne operne sezone v gledališki dvorani Politeama Rosetti v Triestu bo tudi proslava 150 letnice rojstva znamenitega skladatelja G. Rossinija z otvoritveno prestavo »Seviljskega brivca«. — Poročil so se v Triestu Jakob Oldra-do in gospodinja Marija Lumct, zasebnik Viktor Fava ln gospodinja Albina Lusetich, grof dr. Ruggero Correr in gdč. Miletta Canestrini. — Lokali javnih predstav bodo v poletnih mesecih po odredbi Kr. K vest ure v Triestu odprti do 24. ure. — Za umetnostno šolo. Trieste, ki je tudi važno šolsko središče vse obmorske pokrajine, bo dobil svojo umetniško šolo. Doslej je obstojala le takozvana mala slikarska šola, ki je priključena Kr. tehničnemu industrijskemu zavodu >A. Volta«. Akcija za umetniško šolo v Triestu beleži že lepe uspehe, tako da je računati z bližnjim uresničenjem te zamisli Maister je že uvi-del nujno potrebo, da dobi Trieste Kr. šolo umetnosti. Tudi vsi lokalni činitelji so se zavzel: aa to, prav tako tudi Kr. šolski nadzornik. Gre še samo za vprašanje šolskih prostorov, ki je z ozirom na vojne čase sicer nekoliko težavno, ki ga je Pa mogoče provizončno ugodno rešiti. Verjetno je, da bo sedanja mala slikarska šola. ki deluje pod okriljem tehnično Industrijskega zavoda »Volta«, dobila še nekaj prostorov in da se bo njen delokrog razširil v nov; okvir Kr. umetnostne šole. V primeru, če bi se pojavil«? kakšne tehnične težave, pa bi lahko nova umetnostna šola v Triestu delovala kot gost katerega koli drugega šokkega zavoda, kjer bi se pouk prav lahko vršil v določenem tumu. Upati je. da bo spričo uspešnih priprav nova umetnostna šola, ki je Triestu prepotreb-na, otvorjena s šolskim pričetkom jeseni t. L Naše Gledališče DRAMA Sreda 17. junija, ob 17. uri: Rom^o in Julija. Red Sreda. Četrtek 18 junija, ob 17.30 uri: So!a za žene. Red Četrtek. Petek 19. junija zaprto (Gene:alka) OPERA Sreda 17. junija, ob 17. uri: Traviata. izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Četrtek 18. junija, ob 16.30 aH: Evgenij Onjeg-in. Red B. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Opozarjamo na gostovanje, ki se bo vršilo danet« v sredo ob 17. uri. Pevka bo pela naslovno partijo v Verdijevi operi »Tiaviata«. Njene pevske ln igralske sposobnosti sc JI pridobile odličen umetniški sloves in nenavadno priljubljenost. 7ato bo njeno gostovanje v našem gledališču za vse. ki Jo poznajo ln cenijo zelo dobrodošel, redek užitek. Njeni uspehi v beograjski Operi pričajo o neprestani ustvarjalni rasti ts pevke. Traviata j« ena Izmed tistih partij, v katerih prihaja poleg njene glasovne kulture tudi njo* na čustvena igra do polnega izraza. Obnovite naročnino S Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD «.Snxla, 17. Jot?}* I942-XX 137 Obleganje in padec Sevastepolja pred devetdesetimi leti Kako s 3 međ krimsko vojno združene angleško - francosko esvojiie to važno rusko trdnjavo -turške čete Belaja Cerko CerUas *-> Sevastopolj se po pravici imenuje »kraljica Črnega morja«. Kdor erospodari temu po naravni lekraljico Cmega morja* se je bila prčela in kot taka tutli zaključila, še pred umikom proti Simferopolu je bil dal ruski general Kolčakov potopiti 24 modernih edinic ruskega črnomorskega bro-dovja v Sevastopclskem zalivu, blokiranem po^ Angležih. Kar je bilo še ostale po tem psrazu od ruske pomorske pomoči, namreč prstaniike naprave, ladjedelnice in doki za vojne ladje, to so Angleži hitro in temeljito uničili, da bi si »Ugotovili oblast tudi na Črnem morju. Vročica dragoceisa opora zdravljenja Neutemeljen je strah, «£a psnieni porast telesne tofdate oslabitev organizma Dvi^tfcnje in padanje telesne toplote je pogosto značilno za način oboienja. Zatiranje mrzlice je potrebno samo tedaj, če so njeni učinki zvezani s hudirnd bolediiiami ali življenju nevarni. Seveda je treba ve!no poklicati zdravnika. Marsikatera mati se je že prestrašila, če je imel njeai otrok 40 stopinj vročene. V resnici je pa vročica dragocena opo*a zdravljenja. Sploh pa dobe otroci večkrat vročino kakor odrasli, pogosto že iz najmanjšega varoka. Vročina ostane zdravilna blagodat za bolnega človeka, če jo pravočasne omejimo. Celo če se večkrat pojavi kakor recimo pri pljučni tuberkulozi, je treba smatrati to za prizadevanje organizma seči po obrambnih ukrepih proti bolezni. Ce telesna toplota naglo narašča, je to znak posebnih procesov v organizmu, ki pričajo, da je začelo telo obrambni boj. Da se prepreči nepotrebna preobremenitev telesa, je treba omejiti hrano na najnujnejše, poleg tega je pa treba poskrbeti, da se čreva dobro izčistijo. Važno je tudi, da človek v takem primeru počiva. Iz gibanja temperature se da takoj spoznati bolnikovo stanje. Ce naraste telesna toplota preko normalnih 37 stopinj, kar je navadno posle lica učinka v organizmu nastalih strupov na središče toplotne regulacije, se bo zdravnik seveda takoj zanimal za vzrok. Sodobna medicina pa odklanja takojšnjo uporabo sredstev, ki potisnejo temperaturo navzdol, ker se s tem zakrije razvoj bolezni. Višina telesne toplote, ki jo doseže bolnik, je zdravniku dobrodošlo merilo, kako daleč gre lahko bolnikova odporna moč in kako je sploh z njo. Preveč je razširjen strah, da pomeni porast temperature oslabitev organizma. Ta strah ni vedno utemeljen, ker oslabitev ne izvira iz vročine kot take, temveč iz bolezni kot splošnega pojava. °ri nalezljivih boleznih in pri pre-hlalu ima bolnik navadno hudo vročino samo nekaj dni. Organ'zem pa tako vročino sam premaga. Isto velja za otroške bolezni. Vendar pa zdravnik tudi v takih primerih predpiše bolniku učinkovito sredstvo, da mu olajša bolezen, ki sicer ni nevarna, je pa lahko neprijetna. Zunaj lahko pritiska strupen mraz ali pa troplčna vročina, organizem ne glede na to vedno vestno pazi, da ostane telesna toplota normalna. Cim pa nastopi nevarnost resnejše bolezni se telesna toplota takoj dvigate za nekaj stopinj. Ta izpre-memba v organizmu povzročiti takoj tudi porast š£e\-ila belih krvnih telesc. D očim je pri normalni temperaturi v kubičnem metru krvi 6000 belih krvnih telesc, se dvigne njih število pri hudi vročini na 30.000 ali celo 40.000. Bela krvna telesca opravljajo v organizmu nekakšno policijsko službo. Njihova naloga je obkoljeve-ti tuja* telesa in odstranjevati jih iz organizma. Prav tako napadajo tudi bakterije in jih uničujejo. Braziliji primanjkuje papirja V braziljski državi Rio Grande de Sul. zlasti pa v mestu Porte Alegre je nastalo občutno pomanjkanje papirja in sicer zaradi prevoznih težkoč. Mnogo listi so že morali znatno omejiti svoj obseg. Uradno glasilo braziljske vlade »Diario del Esta-doc se ne dostavlja več naročnikom. Vsaj advokat Neki kirurg in neki advokat, prijatelja Irskega pesnika Bernarda Shawa, sta sedela nekoč z njim v kavarni, kjer sta pripovedovala kratke, večinoma zbadljive zgodbe o pisateljih. Shaw je poslušal in molčal. — Zakaj pa ti nobene ne zineš? — je vprašal prijatelj. — Jaz poznam samo eno zgodbo ln takoj jo povem. Med neko operacijo so odpovedali kirurgu, ki ga dobro poznam, živci, in namesto bolnega organa je odstranil bolniku vest. — No, ali je to vse? — je vprašal advokat. — Ne, — je odgovoril Shaw. — Bolnik s tem nikakor ni bil ozdravljen, a ker ni imel več vesti, je lahko postal vsaj angleški advokat. Ovce na Velikem Kleku Kratkovidnost, da je Nemčija uvažala volno iz inozemstva, se je že med prvo svetovno vojno bridko maščevala. Zdaj si pa Nemci zopet prizadevajo pospeševati ovčerejo tudi v Alpah. Zato se je v planinskih krajih pojavilo mnogo ovac tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Pastirji iz dolin so prignali nedavno velike črede ovac tudi na Veliki Klek, 3798 m visoko goro. Občine ob vznožju najvišje gore nemških Alp same so poslale na planinsko pašo 1.500 ovac. V spremstvu mnogih pastirjev in ovčarjev so bile velike črede ovac teden dni na poti in morale so seveda večkrat prenočiti. Celo morje v oblake prahu zavitih čred se je pomikalo iz dolin po ozkih stezicah in planiskih poteh na solnčno pašo. Na planinah ostanejo ovce do srede septembra in bodo mnogo pridobile tako na mesu kakor na volni. Ko so jih pognali iz dolin so bile zelo nemirne, ker se še niso poznale. V planinah se bodo seznanile in jeseni na povratku bodo že mirne. V planinah zasači ovce pogosto nevihta. Toda izkušeni pastirji vedo kaj je treba v takem primeru storiti. Presenečenja sicer niso izključena, bolj redko se pa pripoti, da bi plaz ali poedini večii kamni zadeli ali ubili ovce. ker jih pastirji skoraj vedno pravočasno odženo na varno. Gledališče in življenje Znani igralec Josip Kainz se je tako vživ-ljal v svoje vloge, da je prenesel marsikaj iz njih tudi v svoje zasebno življenje. Seveda so nastale iz teca razno nevšečnosti. Nekoč ser je pripravljal na nastop v glavni vlogi Molierovega vSkopuha*. Ko je študiral vlogo, ga je srečal na cesti prijatelj in ga naprosil za ščipec tohaka. Kainz | i je pa srdito nahrulil: — Kaj, tobaka bi radi od mene? Cujte, dragi gospod, pa vendar ne mislite, da sem svoj tobak ukradel. Ce vas mika ta naslada, si izvolite sami kupiti tobaka, jaz vam ga ne dam. Ljubljana ČETRTEK. 18. JUNIJA !942-XX 7.30: Poročila v tfosrcaŽčini. 7.45: Lahke glasba.: v odmoru (8.00^ na povoda ča*.čiui. 20.20: Komentar dnevnih dr;*odkov v sU,-. č n ■«. ai. 20.30: Voia/ke pesmi. 20.45: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijaoce« 21.15: Koncert sopran istke M. Mfojnik 21.40: Koncert \-io!im«'ta L. Pfeifcrja in pianista Marijana Lipo\>ka. 22.10: Operna glasb«. 22.45 Poročila v italijanščini. PETEK. 19. JUNIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini 7 45: LaHI i glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.1 Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert :ram la Ljubljana. 12.40: Godailni orkester, v dirigent Spaeciari. 13.00: Nap-ncxi čvi. poroč;la v italijanščini. 13.15* rOVOČUo \ r> hc/vnega Poveljstva Oboroženih Sil v s!o-venrčini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vedi dirigent D. M. Sijanec. Lahka gla-ha. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Domu t orkester, vodi dirigent Fragana. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopra-nistke Ksenije Kušejeve. 17.35: Četrt ure za tvrcLko Nizzardo. 17.50: Pisana glasha. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; OpcTct-na glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30: Vojaške pes-mi. 20.45: Simfonična prireditev družbo EIA1L Simfonični koncert, vodi dirigent E. Salza, sodeluje pianist Rio Nardi. 21.25: Preda\a-nje v slovenščini. 22.10: Mističm potopis: Božja pot v Genazzanu. 22.25: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. NA UMETNOSTNI RAZSTAVI — Ali ste vt naslikali to tihožitje s krasnim sadjem? — 5>a. Ali bi ga radi kupili? — Slike ne, pač pa modele. NA SESTANKU — Cujte, neobrit mi ni prišel se noben moški na sestanek. — Saj sem bil ob dogovorjenem času še svete obrit. 13. Du Maurier: 2t Roman >Ne. Vprašam vas, norček, ali me hočete za moža.« Natakar je prinesel zajtrk, jaz pa sem sedela z rokami na krilu in ga gledala, ko je postavljal kavno ročko in vrček z mlekom na mizo. »Menda se ne zavedate,« sem rekla, kakor hitro je odšel, i Nisem takšno dekle, da bi me mogli vzeti za ženo.« iKaj vraga mislite s tem?« Odložil je žličko in me pogledal. Opazila sem, da je sedla muha na mezgo; nestrpno jo je odgnal. »Ne vem. . . Težko je najti pravo besedo,« sem neodločno dejala. »Vsekako ne spadam v vaš svet.« »In kaj je po vaših mislih moj svet?«« »Moj Bog... Manderlev. Dobro veste, kaj hočem reči.« Spet je prijel za žličko in si vzel mezge. »Skoraj takisto nevedni ste kakor gospa Van Hopper in prav tako malo pametni. Kaj pa veste o Manderleyu? Ce je kdo, ki lahko presodi, ali spadate v ta svet ali ne, sem jaz. Vi mislite, da vam zadajam to vprašanje tako rekoč izpod pazduhe, kaj? Zato, ker ste rekli, da ne marate iti v New York. Prepričani ste, da prosim za vašo roko iz istega razloga, iz katerega ste mislili, da vaa vozim na izlete, in iz katerega sem vas prvi dan povabil na večerjo. Iz dobrote. Ali ni tako?« »Je.« »Nekega dne boste opazili, da človekoljubje ni moja slabost.« Tako govoreč si je mazal opraženi kruh. »Ta mah menda nič ne opažate. In na vprašanje mi tudi še niste odgovorili. Me hočete za moža?« Ne verjamem, da bi bila kdaj mislila na to možnost, niti v trenutku največjega zanosa ne. Nekoč, ko„je avtomobil brzel po cesti in sva že precej časa molčala, sem bila v mislih zasanjala zmešano prigodo: on je bil hudo bolan, bledlo se mu je, in je poslal pome, naj mu strežem. Bas ko sem mu polagala na čelo obkladke s kolonjsko vodo, sva se pripeljala v hotel, in vsega je bilo konec. Drugič sem si zamišljala, da živim v neki hišici v manderlev-skem parku, in on je časih prihajal k meni v vas in posedal ob zakurjenem kaminu. Ta nepričakovana ponudba zakona me je docela zmedla, kar ogorčena sem bila. To ni bilo resnično — bilo je takisto, kakor da bi me prosil kralj za roko... On pa je med tem jedel mezgo, kakor da se ni nič zgodilo. V romanih podajo moški pred ljubljeno deklico na kolena; tudi mesec bi bil moral sijati. Takole pa, pri zajtrku.. - »Zdi se mi, da moja ponudba ni imela bogvekaj uspeha,« je dejal. »2al mi je; domišljeval sem si, da me imate radi. To je hud udarec za mojo ničemu most.« »Rada vas linam,« sem odgovorila. Neizmerno rada. Zelo nesrečno ste ms storili, in vso nož sem prejokala, ker sem mislila, da vas ne bom nikoli več videla.« Pomnim, da se je smejal, ko sem tako govorila; nato mi je čez mizo podal roko. »Bog vas blagoslovi za to, kar pravite! Nekega dne, ko dosežete tisto blaženo starost petintridesetih let, ki ste si jo želeli, se vas bom usodil spomniti tega trenutka. In če pomislim, da mi nočete verjeti... Res Skoda, da morate še zrastL« Že tako me je bilo od sile sram; a ta njegova veselost me je kar dražila. Ženske torej ne priznavajo moškim takšnih reči. Videla sem, da se bom morala še marsikaj naučiti. »Torej je sklenjeno, kaj ?« je rekel, ne da bi nehal jesti. »Namesto da bi delali družbo gospe Van Hop-perjevi, jo boste delali meni; vaše dolžnosti bodo do malega iste. Tudi jaz imam rad, da mi kdo sproti poroča o književnih novostih; rad vidim cvetlice v salonu in po kosilu rad kvartam. In všeč mi je, da mi kdo jemlje čaj. Edina razlika je v tem, da ns jemljem ,taksola\ ampak imam rajši ,Eno', in da me ne smete nikoli pustiti brez mojega posebnega čistila za zobe.« Jaz sem ta čas bobnala s prsti po mizi, ne vedoč, kaj naj mislim o sebi in o njem. Ali se je spet samo norčeval ? Je bilo mar vse samo burka ? Ko je vzdignil glavo, mi je najbrž na obrazu črtal tesnobo. »Malce surov sem bil z vajni, kaj ne?« je dejal. »Takole si snubitve pač niste zamišljali. Morala bi sedeti kje v zimskem vrtu, vi v beli obleki in z vrtnico v roki, ▼ daljavi bi morale gosli igrati valček, jaz pa bi maral stati sa palmo m vam s krsta j srni devati svojo silno ljubezen do vas. Potem bi bili zadovoljni. Skoda, škoda, ubožica ... a ne bojte sc, na ženitovanjsko potovanje pojdeva v Benetke in se bova v gondoli držala za roke. Toda predolgo ne bova ostala, ker vam hočem pokazati Manderlev.« Hotel mi je pokazati Manderlev... in mahoma sem se zavedela, da je vse resnica: njegova žena bom, skupaj bova hodila po vrtu, po tisti dolinski stezi bova počasi stopala proti obali. Videla sem se po zajtrku na stopnicah, kako gledam, kakšno je vreme, in mečem ptičkom drobtinice; pozneje se odpravim s širokim slamnikom na glavi in dolgimi škarjami v rokah, da nastrižem cvetlic za hišo. Zdaj sem vedela, da je bila tista razglednica, ki sem jo kupila še dekletce, usodno znamenje in slep korak proti prihodnosti. Hotel mi je pokazati Manderlev... V razburkanih TriiMlih so stopale mimo mene neznane prikazni, postava za postavo — on pa je ta čas jedel mandarino, mi zdaj pa zdaj pomolil košček in me kradoma opazoval. Množica ljudi naju je obdajala, in on js govoril: »Zdi se mi, da vam še nisem predstavil svoje žene.« Gospa de Winter. Jaz bom gospa de Win-ter. Videla sem to ime. Videla sem ga na bančni nakaznici in ob koncu pisem, s katerimi bom vabila ljudi na obed. In slišala sem se, kako govorim v telefon: »Zakaj ne bi prišli prihodnjo soboto v Manderlev in prebili konec tedna z nama?« Ljudje, toliko ljudi. »Oh, zelo je simpatična, morate se z njo seznaniti ...« Govorili so o meni, v dvorani, polni gostov^ sem mimogrede prestrezala njih mrmranje; in ooV vračala sam as, kakor da nisem mlč slišala. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljnbonir Volem — Vm f i^obtjnsj