SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE lETo XIX, 10 Slovensko 'Zročilo 972 - 1846 jjlagoljite po nas redka slovesa kče bi ded naš ne segrešil 'az se za glagol] o zlodeju BRIŽINSKI SPOMENIKI ^ylost yno gnada nassiga 8ospody . zesstyena body kralewa mati Na« gosspud ye od ssmerti y ^sstal ' a ze ad pouem chudiczu STIŠKI ROKOPIS ^becedarium .ptechismus a evangelij svetega Matevža a Prvi dejl tiga noviga testamenta ^ftikuli oli dejli te prave, stare ^.''are krščanske ‘‘ovenska cerkovna ordninga j^a celi psalter Davidov . atehismus z dvejma izlagama a celi novi testament t».v PRIMOŽ TRUBAR nisna postila FELICIJAN TRUBAR po očetu :)tr<>čja biblija °stila slovenska SEBASTIJAN KRELJ 'kltia, tu je, vse svetu pismu JURIJ DALMATIN ■'Lrcticae horulae ADAM BOHORIČ ^angelia inu listuvi JANEZ ČANDIK ®acrum promptuarium JANEZ SVETOKRIŠKI Svetu Ptsmu noviga Testamenta JURIJ JAPELJ Veseli dan ali Matiček Se ženi ANTON TOMAŽ LINHART es|tte za pokušino VALENTIN VODNIK Panjska čbelica MIHA KASTELIC P 0 E Z I j e “»Sl EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA Oktober 1972 leto knjige LAVNA KONFERENCA UNESCO je 1970. določila v Parizu, da bodi leto 1972 MEDNARODNO LETO KNJIGE. S tem je bila poudarjena važnost, ki jo zavzema knjiga v življenju vsakega človeka, vsakega naroda. Knjiga je vez med človekom in človekom, se pravi, vez med mano in tabo, vez med nami in vami... UNESCO je sprejela to deklaracijo kot nekako dopolnilo k izjavi o osnovnih človekovih pravicah. Knjiga je danes osnovna človekova stvar - vsak človek ima pravico do knjige, kot ima pravico do kruha in svobode. In kljub temu je treba reči, da ima knjiga vsak dan težjo pot do človeka. Vsepovsod razglašamo knjigo za posredovalko duhovnih in stvarnih vrednot - vendar, ali moremo dovolj jasno prikazati človeku tudi njegovo dolžnost do knjige? V uvodu k desetim členom listine, ki določa razmerje človeka do knjige in razmerje narodov med seboj v senci knjige, utemeljujejo vsi podpisniki Glavne konference UNESCO potrebo po spoznanju in zavesti, da je knjiga osnovno sredstvo za ohranitev miru in razširjanje kulture. Za nas v zdomstvu je knjiga osnovno sredstvo za ohranjanje naše narodnostne in slovenske zavesti. Knjiga nas narodnostno in človečansko osvešča, obenem pa nas vodi po zemljah, v katerih bi brez nje že davno propadli in izginili. Na poti skozi silne gozdove in planjave, med zidovi starih mest, na obrežjih širokih rek, v razžarjenili poletjih in deževnih zimah, med nepoznanimi ljudmi nosim s seboj nekaj knjig, med katerimi sta Biblia, tu je vse svetu pismu stariga ino noviga testamenta, slovenski tolmačena... in Poezije Doktorja Franceta Prešerna. Če bi ne imel teh in nekaj drugih knjig, bi danes ne vzdržal v tem naporu poti in življenja. Kaj je knjiga, spozna človek v samoti in v puščavi. Knjiga je simbol človekovega hrepenenja po resnici, je vidna podoba duha, obenem pa vsaka knjiga diši po zemlji, po kamnu in vodi. Knjiga je sporočilo o božjih in človeških rečeh - je znamenje časa, obenem pa ima vsaka knjiga v sebi nekaj potepuškega. Vizija novega sveta, manifestacija prihodnjih videnj, spomin trenutka na vrtu, senca dnevne luči, grmada ognja in pepela,,, začetek plesa v tišini, odmev zamaknjenja, glas skritega slapa, kos neraziskane zemlje. Za nas v zdomstvu pa je knjiga še posebej to: skrinja slovenstva, najdražje izročilo tistih, ki niso mogli z nami; tolažba za trenutek samote, spremljevalka po kamnitih, suhih, mokrih, peščenih poteh novega kontinenta; zapis poti navzgor in poti navzdol; bukve, kjer stoje besede davnih očetov. Knjige so posebna bitja, katerih glavna lastnost je, da govore, kot pravijo Muze Hesiodu: ,.Znamo povedati mnogo laži vam; / znamo, če hočemo, tudi povedati zgodbe resnične.. Knjiga nikdar ne odstopi, nikdar ne obupa; knjiga ne spremeni besed in mnenja, ne utihne pred nobeno močjo. Tudi ko jo zažgo na grmadi, ostane njen duh med nami in vpije. Knjiga nam je bila dana, da spoznamo resnico, pravico in lepoto. jDa, knjiga je tudi mnogo grešila,, ali bolje - z-grešila namen, vendar so njena prava dela, potegnila tehtnico globoko navzdol. Ko je UNESCO določila to leto za mednarodno leto knjige, smo se spomnili spet naših knjig (v resnici vedno mislimo nanje): tistih dvainosemdeset publikacij Slovenske kulturne akcije in vseh drugih. To so knjige, ki žive z nami vsako leto in vsak dan bolj intenzivno življenje. Sadovi slovenskega zdomstva. Knjige, ki žive in zore za čas, ko ne bo morda nihče od vnukov in pravnukov naših otrok govoril slovensko - takrat bodo govorile tiste knjige, ki leže na naših policah, o ljudeh, ki so se ubijali za svobodno besedo in misel. Prijatelji knjige v zdomstvu se pridružujemo UNESCO z željo1, da bi ob knjigi dosegli končno varnost naših poti, razumetje naših dejanj in očiščenje naših misli, i.saj je bilo pri Slovencih vedno dosti takih, ki so kot tisti slavni vitez iz Manče za knjige žrtvovali dneve in noči in iz knjige tudi sprejeli tisto vzvišeno „norost“, ki je v vseh časih znamenje kulture, človeškosti in svobode. france papež editorial ČADA VEZ se hacen mas frecuentes en Rusia las sanciones contra escritores disconformes con el regimen comunista. Por lo general van a parar a la carcel, a los campos de concentracion siberianos o a las “clmicas psiguiatricas de recuperacion menitaJ”, o padecen lo que se ha dado en llamar la “muerte civll", pero de vez en cuando consiguen huir del territorio comunista y alcanzar la libertad que les proporcionan los paises libres de Occidente. Claro que no solo los escritores, sino tambien bailarines, musicos, hombres de ciencia, que en las ultimas decadas han buscado el dificil camino del exilio, por lo general aprovechando algun viaje al exterior, unica oportunidad que se les suele presentar para alcanzar el ansiado pbjelivo. El caso mas reciente reune todas las caracteristicas dramaticas que suelen rodear estos sucesos. El protagonista es un joven judio de Leningrada, considerado como una de las grandes promesas de la poesia ruša en la actualidad. Josif Brodsky, nombre del poeta, llego a tener farna popular y sus poemas figuraban ya en las antologias mas importantes, cuando en el aho 1964 cayo en des-gracia por no compartir la “filosgfia oficial", y desde entonces hubo de padecer una serie de sanciones y persecuciones, y su nombre fue —como suele ocurrir en estos casos— condenado al olvido por decision gubernamental. El principal delito que se le imputaba fue el de “parasitismo social”, ya que su obra era “socialmente inutil”. o t r o poeta huye de la urss Entre otras calamidades hubo de soportar cinco ahos en un campi de concentracion en Siberia. Varias veces habia intentado huir del territorio sovietjco sin lograrlo Por fin ahora pudo trasponer la frontera y llegar a Viena, dond* ha solicitado viša de su pasaporte para entrar en los Estados Uni' dos. Se repite de este modo un drama prolongado y doloroso, cof todas las alternativas propias de quien debe abandonar su tierrC de nacimiento en busca de la libertad que en ella le niegan. AO' viertase que no se trata de un agitador, de un terrorista, de algui©11 que haya asesinado a mansalva a gente inocente, sino solo de u(1 poeta condenado por el contenido ‘‘inutil” de su obra. Esta distin cičn es oportuna, porque en los paises libres a los extremistas qu* cometen los delitos comunes se les suele tratar con mucha mas be nevolencia que a estos escritores sovieticos, inocentes de todo delilc o accion violenta. Sin embargo, las presuntas victimas protesten c o A' tra la "represion”, contra la violencia organizada desde arrib0 y reclaman mas libertad de la que tienen para realizar, precisament®' aetos que atentan contra las mas elementales normas de convivenci0 Y lo mas tragico y paradojico es que estos mismos agresores fienden y tratan de implantar, curiosamente, esa clase de reglm6' nes, donde un poeta es enviado a la carcel por el delito de que *u5 versos no sean “utiles” a los propositos del totalitarismo. “LA PRENSA”, Buenos Air®5 kulturni večeri ki bodo evolucija zvezd (11. kulturni večer, v soboto 4. novembra 1972) 11. kulturni večer, v soboto 4. novembra 1972, ima poseben pomen: že drugič se bo v nizu naših kulturnih veečrov predstavil slovenski publiki predstavnik naše mlade_ argentin-sko-slovenske int'-1 "ktualne generacije. Licenciat^ Janez Zorec, ki bo razpravljal o izredno aktualnem področju svoje poklicne stroke astronomije, o evoluciji zvezd, je slovenski astronom, sin slovenskih staršev, rojen v Argentini, ki je doštudiral in diplomiral na državni univerzi v La Plati, danes pa deluje kot znanstvenik na Državnem inštitutu za raziskavo vesoljskih teles. S svojim prvim predavanjem se kot znanstvenik vključuje tudi v kulturno tvornost Slovenske kulturne akcije, kot prvi predstavnik mladega rodu v naših vrstah. Že samo to dejstvo hrabri ustvarjalno prizadevnost Kulturne akcije, saj vidi v njem poroštvo še dolgega življenja. Posebnost večera je tudi v tem, da bo predavanje v španščini; ne ker bi predavatelj ne znal slovensko - materinščino obvlada bolj in vrednejše kot marsikateri v matični domovini rojeni slovenski izobraženec, saj Janez IZorec plodno ustvarja že od otroških nog tudi v kulturni večeri ki so bili DOBER VEČER, TOKIO - ZA LJUBEZEN IN SMRT IN ŠE KAJ... tak je bil motto svojskega gledališko-literamo-muzikalnega večera, v soboto 7. oktobra 1972, ob osmih v gornji dvorani Slovenske hiše. Po kronološkem redu letošnje sezone je bil to 9. kulturni večer. Zamišljen je bil kot audiovizualni prikaz poezije našega izredno plodnega rednega člana literarnega odseka pesnika VLADIMIRA KOSA. Večer je pripravil režiser Nikolaj Jeločnik. Kot esejist o Strukturi poezije Vladimira Kosa je pesnika predstavil vodja literarnega odseka France Papež Naglavni del večera je bila reeitacijsko-igralska-vizualna upodobitev Kosove poezije. V njen uvod je režiser Jeločnik poudaril Kosovo zavestno pripadnost ,,republiki Slovenske kulturne akcije“, saj se je v samostojni pesniški zbirki Dober večer, Tokio, ki jo je sam tiskal v Tokiju - tu živi, vzgaja, misijonari in poje - podpisal „Vladimir Kos, član SKA“. Omenil je tudi, da je naš pesnik na cesarskem pesniškem natečaju na Japonskem prejel cesarjevo nagrado za svoje - japonske pesmi; letos pa je za pesniško zbirko Ljubezen in smrt. In še nekaj, ki jo je izdala in založila kot svojo redno publikacijo Slovenska kulturna akcija, prejel tržaško literarno nagrado Vstajenje. Recitacijsko-igralski del Kosovih pesmi sta pripravila igralka Nataša Smersujeva in Nikolaj Jeločnik. Zamišljen kot dialog med moškim in žensko, ubran na japonsko in slovensko motiviko, na človeške konflikte in iskanja, na jok zdomca in smeh človeka ob človeku, mu je osnovna nit gledališkem odseku Kulturne akcije, katerega redni čD11 je, ko se vsa leta slovenskemu občinstvu predstavlja ' žlahtnem Prešernovem jeziku, - marveč ker bi s predava njem v španščini rad privabil mlajši rod, ki mu je ,,stroko}' na“ slovenščina iz razumljivih razlogov le prevečkrat tul3 in neumljiva. Uvod predavanja pa bo slovenski; tudi ri0' rebitni razgovor po predavanju. Predavatelj bo prvenstveno skušal orisati pot teoretid1 astrofizike ter hkrati razjasniti in približati poslušalcu ra»' lične pojave, ki jih zaznavajo opazovanja in raziskovani zvezd, ozvezdij, vesoljskih teles sploh. Tako nam bo prik® zal, kako zvezdoslovci ustvarijo tisto izhodiščno težišče n osnovi podatkov, ki so si jih nabrali z opazovanjem, s katf rega potem razčlenjajo in raziskujejo razvoj posamezri zvezda in zvezdnih sistemov. Predavatelj bo obdelal najva nejše raziskovalne metode in dognanja sodobne astronom1),} posebej se bo pomudil ob opisu najbolj zanimivih vesoU skih teles, ki so poseben predmet študija sodobnega astro!1® ma. Posebej tehtno pa bo Zorčevo razmišljanje tudi v te11} ker nam bo mladi astronom v njem razvil lastna dogn^ nja, izsledke in teorije o postanku vesoljskih teles. ljubezen: tako se ta literamo-igralski “cpllage” predsta^ oslV Ija s povzetki različnih Kosovih pesmi iz njegovih ph Dober večer, Tokio; Ljubezen in smrt. In še nekaj; Jj najnovejših, še ne objavljenih, ki jih je režiserju PoSje, pesnik v rokopisu Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži; , ..........................l še malo, pa bodo češnje drhte' sen otoške postojanke 81 in (zadnji dve zbirki je pesnik posvetil slovenskim učiteljic3^ ki se v velikem svetu slovenskega zdomstva žrtvujejo ohranitev in življenje slovenske materinščine med zdo skimi otroki). Vizualni del je bil stvaritev lic. Janeza ca, rednega člana gledališkega odseka, ki je igralsko V1'6* vajanje na odru požlahtnil z občasno montažo konkretP ^ pejsažov iz Japonske (dar pesnika Kosa za ta večer) ijU, lastnimi abstrakcijami na filmu - oboje v tehniki P1'0)^. cije diapozitiva s prekrivanjem in razkrivanjem iz več no japonsko folklorno pesmijo, kar je dalo večeru svoj-.jj jektorjev hkrati. Pri tem mu je družno pomagal redni gledališkega odseka igralec Frido Beznik. Kot zvočna vesa pa je služilo petje slovitih Tokijskih pevčkov z voj*' zares japonsko nadihnjeni čar. Ti glasbeni posežki so doživetje zase, ob katerem se je brž podrlo morebitno ^ nje, plod nepoznanja, da sta japonski kulturni svet in 'd gova glasbena folklora Evropejcu estetsko tuja in neraz" ljiVa' . df’ Večer je po zamisli, pripravi in izvedbi prepričal. V1'6 je predstavil pomembnega, velikega poeta modernega venskega Parnasa, hkrati pa poudaril moč slovenske bes sredi velikega sveta. podob e pesnik VLADIMIR KOS struktura poezije vladimira kosa Kačji pastir, pa srečno! K svatbi se pelješ v sapic kočiji... Iz VLADIMIRA KOSA rokopisne pesniške zbirke ,,Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži". 1 p OEZIJI VLADIMIRA KOSA se približam z namenom, da bi jo pregledal v njenih notranjih sestavinah, se Pfavi v tem, kakšne so njene čutne in miselne prvine in ^ovi, njeni principi, njena pomenskost. V tej študiji bi 1 Klavnimi potezami označil Kosovo poezijo kot črto, ki se Vlga in pada, ki niha med stvarmi „spodaj“ in stvarmi ii ’’*goraj“. črta ali pot, se začne pri zemlji, v naravi in| V lenih idilah nato se dvigne k človeku ter se približa nje-. sovemu najbolj človeškemu - ljubezni. Pri človeku se za-k'rZU-,'e dolgo časa, pravzaprav ves čas, a se medtem -s k. navdahnjena - dviga v višjo, irealno poetično stvarnost, so prividi časa, spoznanja, usode in skrivnosti vseh dru-|'n vrst. Nato se ta črta spusti v ostrem padcu nazaj v I tno in realno in pesnik se v preprostem, a dognanem e 'skem zapisu spet ustavi pri prvih stvareh. 9 j, Poeziji Vladimira Kosa vidim dve sferi: nižjo, stvarno , a?eMčno, dejal bi vitalno, in višjo, nadstvarno poetično in s z^ktno. Ti sferi sta sicer dojemljivi že pri njegovih , §°0(lnjih pesmih, a v novejših delih - Ljubezen in smrt. In I, ]>• »«kaj (zbirka, ki jo je izdala SKA 1971); rokopisni zbir-, 0( rftovnik ugaslih trenutkov iz Fudži (1969-1971) in Jesen , lijake postojanke 81 (1972) — je še posebno lahko slediti - obZlVe^em ene druge sfere. Prva sfera vitalnih podob , i-a^e£a dvoje svetov - svet narave in svet človeka. Iz na-ii Zen6 rasl'e 'dila, v svetu človeka pa je glavna tema Ijube- - tak ^ru£a s;fera nadrealnih poetičnih doživetij je prav ini razdeljena: na eni strani je prisotna tematika časa In p °de> na drugi strani pa je pesnik samostojen ustvarjalec v j^eator novih, višjih podob. Vendar pa se pri vživljanju t>ra S°Vo poezijo zavemo, da so vse te strukturalne teme Va]'^Pnav vsebina njegovih pesmi ter da se prelivajo in l)ah' • ° nekako tako kot tonski slap v Debussyjevih sklad-t1.e7’ impresije si slede kot valovanje morja, razgibajo tre- • k0 ?^ek in se izgube v času. Kos ustvarja svojo poezijo ta-; se čustveno lirično premika v različnih strukturalnih ) ekg^ ea> to gibanje mu nadomešča fabulo, simbol, mit, 1 PrvjaZj' .^Prepletanje teh notranjih liričnih in meditativnih 4 Pa' t t aie Kosovi poeziji pridih rahle monotonosti, vendar t za monotonost prevzame globoka liričnost - bistvena j sy0-. osovo poetično ustvarjanje — in kot pravi Hegel t razi, . oel-iki, ni bistvo lirične pesmi v zunanjem in realnt » L'azv * 'J’=LIK|> nl mstvo lirične pesmi v zunanjem in realnem ' čusteJ,U. Predmeta, ampak v notranjem gibanju pesnikovih j p v 'n misli. In to je pri Kosovi poeziji razločno čutiti. ' krog spodnjega, realnega sveta Kosove poezije je ' Porai-P.en Prostor lirično občutenih stvari narave. Tu se * silUost'°>,lle.sriiku intimne meditacije o življenju, lepoti in '"utiti 1 .^Je naiave — pravim božje, ker je v vsakem verzu I barav*)llso*:rlost nadstvamosti in lepote. Pesniku se kaže hio c.5. nePrestano v novih podobah in skrivnostih. Poglej-v om rno Pesem „Makova simfonija" - čustveno vibrira baši n 1'.11nem. Ijogastvu tihožitnega sveta, kot ga poznajo be k Jboljši impresionisti in romantiki. Pesnik se pripog-k bi,k6m^ 'n v'di čudovite stvari: ,,rdeči hrošči se plazijo ^deč g.111'. Mravlja vlači bruna. / Čebele molijo. /Mak pa beizgjP°ri' Poetična vizija poustvarja bogastvo tistega Kosova e^a sv.eta majhnih in velikih stvari narave. To je s^ran. j,nal‘,°]p estetska, pa tudi najbolj osebna poetična b°etične ° branost mu odpira neznane razsežnosti b°ve .70zm°sa, romantično razpoloženje mu odkriva bjijjjj lal1”e’ misel se upogiba pred navadnimi, vsakda-P°etična P.arave m v njih odkriva misterij in poezijo. mtuicija čutnega sveta je prisotna v vsem Kosovem delu - ,,Makova simfonija" je bila objavljena v Meddobju leta 1954, najnovejša in še neobjavljena zbirka „Jesen otoške postojanke 81“ pa je prava zakladnica teh „spodnjih" čustvenih prvin - zgrajena je skoraj povsem iz njih. Tu sta prisotna narava in svet v svojih najbolj doživetih in pristnih videnjiih, npr.: „S kom si šla, jesen, z mostu, / da šal pustila s kljuk si vej viseti / luknjasto pusto?" Pesnik Vladimir Kos je izredno tankočuten opazovalec narave in sveta idile, a ga ne gleda naivno in preprosto — vidi ga v estetski občutenosti, a še rajši z zvitim, nekoliko zatisnjenim očesom in fino ironijo: „V zastavljalnici pri soncu / čaka stara leščerba kamna / in vsak večer / - za ceno dneva - / mesec vzame jo na pot / skoz svet / zaljubljencev in revežev in pesnikov / in v noč umirajočih." V svojem lirično bukoličnem dojemanju narave se Kos včasih približa Balantiču, pesniku sveže zemlje: ,,že črvom nabrekle so žile / od vonja prsti...“ ali pa: „Trave z drobnim srcem..." V poeziji te ravni nam sporoča pesnik japonske motive: „Tempelj v gorah, in / mah na kamnih, in / kriki, kriki cikade" (prevod japonske haiku). V zbirki „Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži" je zapisana pesem, ki je nekaka balada tistega sveta - Vergil se je ne bi sramoval: „Nekoč je živel v Hirano, / kjer veter pere čolne ribičem, / citronček. / Ne vem, kako je čul, / narcise vzdih za kapljico / v palači sonc stoječih, / kako je skušal sneti z ustnic / mrtve mamice solzo, / pod krili skrito, / in vsi so spomnili se / mlekastih snopov, / in tiho so zaprli / okna. / Nekoč je živel v Hirano, / kjer veter boka mreže ribičem, / citronček." Tihožitne prvine so bistveni del Kosove poezije - to so vitalne, estetsko čiste in presnovljene podobe. Narava je osnovna in najbolj jasna prvina vsake pesmi in pesnik jo — nasprotno od Balantiča — ne veže z gnitjem in umiranjem, ampak z življenjem. HoLDERLIN je dejal, da je poetična dejavnost spreminjanje sveta v besede. Poezija zavzema stvarnost in daje stvarem besede, a jih daje na svoj način — v ljubezni. Veliko in človeško prevladujoča razsežnost Kosove poezije je ljubezen^ lahko bi dejal, da je vodilna tema vsega njegovega poetičnega ustvarjanja. Peta je v vseh mogočih oblikah in pojavih kot prava esenca pesnikove poezije in osebnosti. Ljubezen je njegova interpretacija narave, človeka in vesolja. Že na začetku knjige Ljubezen in smrt. In še nekaj citira Kos — kot motto vse zbirke - neznanega japonskega pesnika besede: „Ali moram na veke goreti / kot silni vrh gore / z imenom Fudži / v Suruga! / Ker zame ni steza / k ljubezni." Tako zveni ta beseda in to čustvo preko vseh Kosovih pesmi. Ljubezen je razmerje med pesnikom in svetom, kot je razmerje med očetom, materjo in sinom v pesmi: „Mojemu . očetu, / umrlemu daleč od mene, / sayonara.... / Saj zdaj se spominjaš, / kaj si rekel mi, / ko si^še ljubil le mojo mamo. / Rad bi te srečal kje. / Zato šepečem le / sayonara. Jaz in mama." Če se ustavimo pri katerikoli Kosovi pesmi in če jo presnovimo v lastnem liričnem razpoloženju, spoznamo, da je vsaka sestavljena vsaj iz treh notranjih prvn: narave, ljubezni in časa. Ljubezen je npr. rdeča nit v pesmi Dober večer, Tokio:.,,... Koliko staneš? / Le tisoč yenov. In greva, / vštric, / da ji v dlan pogreznem tisoč yenov. / Nocoj ne smeš grešiti. / Nocoj je božja noč.“ Vitalna podoba ljubezni je bolečina, s katero se pesnik bliža naravi in človeku. Ljubezen mu je kot Danteju “nessun maggior dolore” (Pekel V, 121-123). Je nekaj neizpolnjenega, v večnost odprtega. Ljubezen in smrt - osnovna misel, podana že v naslovu zbirke. Ljubezen je razsežnost človeka in narave. Nedosežno poje Kos o tisti idilični ljubezni, ko pravi v zbirki Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži: „So borova usta res črna / od vina poljubljanja za plotom, / kjer se pasejo oblaki ves dan... / in - ali res poljub je del morja, / ko kane z ust angela ?“ Visoka čustva, ki so na tej stopnji znak pristne lirike, kaže sprostitev pesnikove nadzirane in nenadzirane prvinske sle po življenju. Pa tudi skuša Kos odkriti misterij tistega življenja, na katerega je, kot je dejal pesnik Nerval, ljubezen edini možni odgovor. In Kos je kot pesnik, kot človek in kot duhovnik vržen v ta misterij. V prej navedeni zbirki v rokopisu pravi: „Domršljam si, / da hočem biti trem ženam / nebo.“ ČAS je tretja vseobsegajoča tema v sferah Kosove poetike. Se pravi, čas - ali brezčasje, kajti mnogi motivi Kosove poezije niso postavljeni v perspektivo časa, ampak v neko idealno večno zdanjost, ki se ne rojeva in ne mineva. V tej zdanjosti postane človek veliko vprašanje, tu se približa pesnik zgodovini na poseben način: iz neke prvinske, svete oddaljenosti. Verzi so spočeti pod pritiskom neke transcendentne zdanjosti — vse je tu in zdaj. Čas se javlja kot čista iluzija, v resnici je vse, kar pesnik zapisuje, podoba večnosti. Narava in idila sta simbol druge stvarnosti. V ,,Makovi simfoniji'1 je zapisal pesnik: „In vse se ziblje v spokojnem plesu / z napevom pradavnih dni.“ Poezija je estetsko čista in daljna, govori nam o stvareh v njihovi prvotni, bitni perspektivi. Stvari so v svoji mirni poetični resničnosti, pesnik jih samo odkriva. V pesmi „Kakor karta v ubogi roki" iz zbirke Ljubezen in smrt. In še nekaj pravi: ,,Čolni so odšli na dolgi lov, / kjer je smrt kakor karta, / v ubogi roki, / a dan je bil le povratek / v spomine rodov, / - bori ob morju." Zadnji verz „bori ob morju" ustvarja idejo statičnosti časa. Vse je mimo, nekdanje, zdanje in prihodnje obenem, čas ni realen; pesnik ga piše z majuskulo: „Februar, govorim na skrivaj, / o, Februar, izstopi! / Toda Čas, kot zaslužen sprevodnik, / spi." (Ljubezen in smrt. In še nekaj, str. 75) In vendar je pesnik v najbolj prisotnem, ostrem času -v času velikega sveta in v slovenskem času. Iz apolinič-nosti idiličnega verza vstopa nenehno v realnost zdanjosti in preteklosti. Rezkost zdanjega časa doživlja Kos navadno ob velikomestni stvarnosti spodnjega Tokia. (Zadnja pesem zbirke Ljubezen in smrt. In še nekaj je nabita z verzi drhteče zdanjosti: ,,Tokio, lahko noč! / Prižgal si rdeče lučke / ob posteljah turbo-avionov.. . / Popravil z zelenim svinčnikom si trud / v očeh kabaretov... / S slušalkami čez radar, Tokio, / lahko noč! / Zavil se bom v plašč za pot / med kanale in zmeraj ožje ulice, / v večni rob. . . / Stojnice, lahko noč!" Ampak pesnik-duhovnik se sosredi nazadnje ob socialni stvarnosti svojega sveta: „V star in zašit kimono / stiska žena še nerojeno dete.. Osnovna tema pesnitve ,,Opera v zelenem", ki je ena najvažnejših Kosovih pesnitev, je socialna. V pesem vpleta Vladimir Kos kraje in čas „republike SKA", kjer „umirajoč / živimo v mit, / po šegi mučenikov. / TOKRAT SODELUJEJO: • s pesmijo - FRANCE PAPE2, VLADIMIR KOS, KAREL RAKOVEC, NACE POLAJNAR, TED KRAMOLC, FRITZ DIETRICH • z esej!: STEFAN SLAK, MILAN KOPUSAR, RUDOLF CUJES • s prozo: FRANK BUKVlC, LEV DETELA • s kritiko: VINKO BELIČIČ • v problemih iVi glosi: ALOJZIJ KUKOVIČA in FRANCE PAPEŽ • z umetniško prilogo: akad. slikar BOŽIDAR KRAMOLC Strasti in tožb in zmot in solz / prenašajoč obstrete. / Za tisto revolucijo, ki stre / duha okove." (Ljubezen ir smrt. In še nekaj, str. 76) Ali pa se vrača v našo polpreteklost kot npr. v pesmi „Za hudiča", iz neobjavljene zbirk« Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži, kjer pravi: „Cesta se zvije in vzpne v Kočevski Rog, / da omahne v strojni«; ropot / skozi toliko zadnjih poletij. / O, dež, tega n« moreš razumeti! / Le jokaj v bolno srce živali. // Veter obriše osti tipalk ob breg, / kot da ni očitnih sprememb / v šahovnici skopljeno sivih ljudi. / Le voz za h klavnici se ziblje v meglo - / hudiču ta pelin riža!" V IZBIRKI Dober večer, Tokio so zapisani tile verzi: „Zadnji« drsim z dlanjo / čez zlati zrak / in čez ametist obzorja in dolgih las / zemlje in čez oniks zlomljenih doživetij...‘ Izraz „zlomljena doživetja" sem podčrtal, kajti preko velikega dela novejše Kosove poezije najdemo neko izrazit« moderno asociativno doživljanje, kjer dosega pesnik s križanjem in ne-logičnim druženjem besed in doživetij nad' čutno, abstraktno in metafizično vsebino. Dojetje in razu' metje teh asociacij zahteva posebno poetično senzibij' nost in tudi višja poetična doživetja. Vzemimo verz i2 neobjavljene zbirke Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži; „Dež! / ki na trne ne nizaš več vzdihov / ne pišeš ve« stihov..." ali pa „Odmišljanje splošnih tesni / od posa' meznih deževne dobe / s strtim mescem mlak, / ni prav! / Brezskrbnega petja sopota ni več / med praprot, / le soVe se dvignejo / z lačnih votlin / zavesti v zgodnjo noč." T11 se pesnik iz stvarne aristotelske logike podaja v nadreal' ne, platonske možnosti oblikovanja pesniških podob. Poezij®1 ki jo s tem ustvarja, je imaginarna, odmaknjena čutneir11 dojetju; še manj bi mogli priti do njenega bistva z raz®' mom. Vendar po to j e poezija. Vsebuje nek čar, ki ga jc mogoče primerjati muziki. Kot rečeno, je Kos blizu impre' sionizmu. Tudi bi dejal, da je v tej poeziji nekaj filozofske' ga. Ali se hoče pesnik približati platonskim idejart'. ,,Gora! / Nič več se v višavo ne skrivaš, / na krilo šivaš / iz jagod srce..." (iz pesmi „Le še en tajfun1’ zbirka Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži). Podobne ko11' strukcije izražajo posebna Kosova filozofska in lirična do' živetja — a važno je tole: pri ustvarjanju te poezije^ Je bila na delu močna kreativna intuicija. Razume se, da čD' vek ne more ustvariti nekaj absolutno iz sebe, a pri ustvat' janju te vrste poetičnih doživetij je pesnik v polnem moZ' nem pomenu besede ustvarjalec. Podobe so zrasle v umetnj' kovem zakladu realnosti, predvsem pa iz njegove zmo2' nosti uporabe tega zaklada, se pravi, iz širine in globin6 njegove umetniške kreativne osebnosti. Poezija, ki jo d«' sega Kos z lomljenjem doživetij in križanjem besed, J6 rezultat bogatega zaklada vitalnih in realnih podob v njem, obenem pa je sad silnega odprtja v transcendentn« globine duha. POEZIJA VLADIMIRA KOSA je - dejal bi - cesta njegovega bitja, speljana v svet in nadsvet; je drobna sle® v brezkončno smer duha, kot poje v pesmi „Končati rt0' rava", v zbirki Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži: „CeS^ čaka za jablano vasi. / Brez opominov. / Boječ se raje’ ( Mojo culico noseča / v Tokio. / Cesta mojega bitja, / sn°'| besed. / Kot tista prva, / izgovorljiva zmeraj lažje-, Drobna sled / v brezkončno smer." To je Kosova poezij®' sled v brezkončno smer. FRANCE PAPE* IZŠEL JE 3. ZVEZEK XII. LETNIKA revije meddobje uredi li in opremil FRANCE PAPEŽ v pripravi ivana dolenca spomini moja rast KDO, razen na tujem rojenih, ni poznal IVANA DOLENCA — študentje, ki so šli skozi gimnazije v Ljubljani ali v Novem mestu, skozi ljubljansko učiteljice, so ga poznali kot odličnega profesorja latinščine in slovenščine; profesorji kot izvrstnega šolnika, inšpektorja slovenskega srednjega šolstva; kulturni delavci kot prijetnega kramljača o šolskih vprašanjih. Predvsem pa je njegov pomen v slovenski kulturni in politični zgodovini zvezan z njegovim raziskovanjem dela dr. Janeza Evangelista Kreka, katerega največji poznavalec in častilec je bil. Njemu je posvečal v glavnem svojo literarno delavnost kot urednik Izbranih spisov J. E. Kreka, dokler tega posla ni prepustil mlajšim rokam dr. Vinka Brumna. Dolenec je povezan z začetki slovenskega katoliškega visokošolstva na Dunaju; z obiskovanjem slovite Krekove ,,univerze" na Št. Joštu in na Pertovču; bil je eden prvih slovenskih stenografov v dunajskem parlamentu tik pred njegovim koncem, nato pa stenograf slovenske vlade 1918 v Ljubljani, pozneje tudi v narodni skupščini v Bogradu. Bil je blizu slovenskim politikom, dokler ni sam, proti svoji želji in volji, zašel mednje: med poslance, ko so ga 1938 izvolili za državnega poslanca za škofjeloški okraj, kar je bil do 1941, ko je postal ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Kot član Slovenske ljudske stranke v profesorskih vrstah je bil v času Živkovičeve diktature pregnan v Mostar, v Hercegovino, odkoder je pisal svoja zanimiva, „Mostarska pisma". Mnogokaj bi se še dalo povedati o njegovem življenju: vse to je sam popisal v knjigi, ki bo za božič izšla pri Slovenski kulturni akciji z naslovom MOJA RAST. Povedal bi lahko samo eno, kar odtehta vse njegove naslove v življenju, namreč to, da je bil ravnatelj Ivan Dolenec eden najboljših ljudi, kar sem jih srečal v življenju. človek preprost, brez zvijače, naiven bi kdo rekel, tako je bil odkrit in zaupljiv do vsega in do vsakega, tako kristaliziran značaj, da ga je moral biti slednji vesel in srečen, da živi v bližini ali celo v prijateljstvu s takim človekom iz resničnega „božjega ljudstva". Kmečki sin iz vasi Sopotnica, dve uri hoda od Škofje Loke v poljanskih hribih, sin očeta iz Selške doline, je bil pravi sin škofjeloškega okraja, ki ga je pozneje zastopal v parlamentu: srečna sinteza izobraženca in kmeta, profesorja in orača na zemlji. Kot kmet je začel, kot kmet je živel med prvo svetovno vojno, kot kmet tudi na koncu življenja v letih 1946-1970, ko je umrl 86 letnik v svoji Sopotnici, ki jo je ljubil Oad vse. Najboljši človek in najpristnejši kristjan, ki je doživljal vero in jo živel tako preprosto kot naš kmet in ki je tako izžareval duhovno življenje v sebi in iz sebe Jia vso okolico, da je bilo gotovo zasluženo njegovo zadnje in najvišje odlikovanje, s katerim ga je odlikoval papež Pavel VI. — z zlato medaljo za zasluge Cerkvi. Tak je bil ravnatelj Ivan Dolenec, ki je napisal avtobiografijo. Pa bi tako skromen, svetel, sam sebe tako malo povzdigujoč človek pisal svoj lastni življenjepis? Da bi pisal o sebi hot pomembnem človeku ? Gotovo ne. Pisal ga je z drugačnega vidika. Kot sopotnik svojega časa, kot priča dogodkov, zlasti teh med drugo svetovno vojsko, še posebej pa dogodkov po vojni, ki jih je živel v ječi, tudi v pričakovanju smrti. Pisal jih je z namenom, da pokaže svojo rast. ovojo rast v to, kako je doživljal Boga v raznih fazah *y°jega življenja in kako je Njemu hvaležen za vse, kar "ju je dal živeti. [Zanimivo je, da je svoj življenjepis začel Pisati v ječi, ko ni mogel biti brez dela in mu je prišlo na hi le utegnilo komu prav priti poznanje njegove 'vljenjske rasti v resnično stoično, veselo krščanstvo, g ra'ec bo užival v opisovanju Dolenčevega šolanja, v ljudski uu v Škofji Loki, v gimnaziji v Kranju in na univerzi na unaju, kjer si je bil dobil družico Poldko, Nemko po rodu, Pr t8] 86 •,e ta^° vživela v njegov in slovenski svet, da je dr^t 8 Ce^° Pre