PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA EDVARD KARDELJ V MARIBORU: Buren polei kmetijske proizvodnje terja znatno znižanje stroškov Na veliki proslavi 40-letnice Komunistične partije Jugosla- vije in SKOJ v Mariboru je govoril podpredsednik zveznega iz- vršnega sveta in sekretar CK ZKJ tovariš Edvard Kardelj. Del svojega govora je posvetil vprašanju kmetijstva. Zato ta del ob- javljamo v celoti: Vzemimo na primer naše kmetij- stvo. Doslej smo bolj ali manj rešili vprašanje pšenice in koruze, tako da nam pšenice ne bo treba več uvažati — razen morda pri izred- no slabih vremenskih pogojih — in da bomo imeli znatne količine ko- ruze bodisi za razvoj živinoreje, bo- disi za izvoz. Zdaj smo na poti, da v relativno kratkem času rešimo tudi vprašanje mesa. Še več, živi- noreja postaja sedaj ono področje našega kmetijstva, čigar rezultati bodo celotno kmetijsko proizvodnjo dvignili na višji nivo. Da bi to do- scgli, je seveda treba investirati v razvoj živinoreje. Pri tem je treba računati tudi z dejstvom, da bo po- trošnja mesa izredno hitro rasla vzporedno z rastjo individualnega dohodka prebivalstva. Letos smo imeli, na primer, znatno večje trž- ne presežke mesa kot lani, pa ven- dar je čutiti pomanjkanje govejega mesa. Seveda, v veliki meri je po- manjkanje govejega mesa posledica izvoza, na katerega smo bili obve- zani in pa težnje kmetijskih proiz- vajalcev, da zadrže čim več mlade živine za razplod in pitanje, s či- mer naš plan ni dovolj računal. Pa vendar, pojav pomanjkanja goveje- ga mesa je predvsem posledica po- večane potrošnje mesa, zlasti po mestih, kjer je zaslužek prebivalstva znatno porastel. Pri vseh teh tre- nutnih težavah pa to ni pojav, ki bi nas trajneje pritiskal. Sedaj je sta- nje v naši živinoreji tako, da bomo imeli zadostne količine svinjskega mesa za kritje vseh potreb predvi- dene potrošnje, medtem ko bomo imeli z govejim mesom morda še neke težave v prvi polovici prihod- njega leta, v drugi polivici leta pa bo tudi proizvodnja govejega mesa v glavnem že dosegla potrebe trga, seveda s pogojem, če bodo storjeni vsi potrebni napori za realizacijo živinorejskih programov, ki so si jih postavile kmetijske organizacije. To pa ni edini problem, ki je pre- ostal na področju našega kmetijst- va. Nove metode obdelovanja zem- lje dajejo vse večje hektarske dono- se tudi v vseh drugih panogah kme- tijstva. V neposredni proizvodnji se stroški proizvodnje vse bolj znižu- jejo. Toda preden ti pridelki pride- jo na trg, se stroški povečujejo iz- nad možnosti kupne moči našega prebivalstva. To povečanje stroškov ni samo posledica povečanja cen s strani trgovskih podjetij, na kar se po navadi najprej pomisli, čeprav je to nedvomno tudi določen faktor v podraževanju kmetijskih pridel- kov. — Toda najodločnejši faktorji v tem pogledu so materialne nara- ve. Zaostal je transport, pridelki se vozijo z njiv po nemogočih poljskih poteh, nimamo dovolj skladišč, hla- dilnic; železniško omrežje ne zado- stuje in vagonov tudi ni dovolj; ni- mamo zadosti predelovalne indu- strije na podlagi kmetijske proiz- vodnje; trgovinska mreža je še ved- no tehnično preslabo opremljen« itd. Za današnji buren polet kmetij- ske proizvodnje je neobhodno po- trebno znatno povečati vse te ka- pacitete. Ce tega ne storimo, lahk« resno otežkočimo ali pa celo one- mogočimo nadaljnje uspehe v ne- posredni kmetijski proizvodnji in nadalje izboljševanje življenjskega standarda, ki je seveda v veliki me- ri odvisen od cenenih prehranbenih proizvodov. Potemtakem je relativ- no znižanje cen kmetijskih proizvo- dov mogoče samo s pogojem, da do- sežemo znatno znižanje stroškov v proizvodnji, predelavi, transportu in trgovini. Tu bomo morali, potemta- kem, vlagati nova družbena sred- stva. Vsebina govora tovariša Edvarda Kardelja ne odpira samo nadaljnjih možnosti za še hitrejši razvoj kme- tijstva, temveč hkrati obvezuje vse naše politične, gospodarske, pred- vsem pa zadružne organe, da vklju- čijo v svoje delovne programe po- leg gesla za večjo proizvodnjo še odločen boj za čim cenejšo ter iz- datnejšo proizvodnjo kmetijskih pri- delkov. Na račun kooperacijskih odnosov znatno povečanje kmetijske proizvodnje Danes je bila redna seja ljudskega odbora celjske ob- čine. Na dnevnem redu skupne seje obeh zborov je bilo tudi poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o planu kmetijske proizvodnje za naslednje leto. Iz tega načrta povzemamo ne- kaj najbolj značilnih misli. Osnovna značilnost plana kme- tijske proizvodnje celjske občine za naslednje leto je v tem, da bi planirano proizvodnjo za 1. 1961 dosegli že drugo leto. Ta zahteva je povsem realna, saj temelji na uspehih letošnjega leta zlasti pri hektarskih donosih v kooperaciji. Zraven tega pa je planirana kme- tijska proizvodnja za drugo leto v skladu z razpoložljivimi površi- nami in kapacitetami zemljišč, ži- vine in ostalih proizvodnih sred- stev in nazadnje s predvideno vi- šino investicijskih sredstev. Na območju celjske občine je 22.948 ha vseh zemljišč, od tega 10.969 ha kmetijske zemlje in 10.674 ha gozdov. Načrt kmetijske proizvodnje celjske občine za naslednje leto je sestavljen po kmetijskih pa- nogah in posebej za vsako kme- tijsko organizacijo, to je za vsako kmetijsko zadrugo in kmetijsko gospodarstvo. Ce se ustavimo najprej pri po- ljedelstvu, vidimo, da naj bi njiv- ske in vrtne površine zajele vse- ga skupaj, v zadružnem in socia- lističnem sektorju, 3754 ha. Sicer pa je očitno, da se bodo drugo leto znatno povečale površine pod krmskimi rastlinami. Ta pre- usmeritev zahteva temeljito spre- membo setvenega načrta. Tako se bodo krmske rastline povečale od 15 na 28%, žitarice pa zmanjšale od 55 na 35%. Ta sprememba je prvi odraz skrbi za povečanje sta- leža goveje živine in nadalje za povečanje rastlinske proizvodnje. Zanimivo je, da plan ne predvi- deva povečanja hmeljskih povr- šin, zato pa je značilen povečan načrt setve krompirja od 666 na 825 ha. Vrtnine pa naj bi pride- lovali na površini nekaj manj od 200 ha. Četudi se bo število rodnih sad- nih dreves zmanjšalo (asanacija), pa predvidena proizvodnja ne bo manjša. Večji donos naj bi bil dosežen na račun boljše oskrbe preostalih sadnih dreves. Zaradi dotrajanosti večine vinogradov, načrt predvideva zmanjšanje pro- izvodnje v vinogradništvu. Ker bo od 4351 ha travnikov kar 2350 ha v kooperaciji, priča- kujemo znatno povečanje krme. Plan govedoreje predvideva po- večanje števila živine za 1426 glav, oziroma na 8627. V ta na- men je planiran nakup 235 krav in telic. Plan klavne goveje ži- vine pa znaša 3757 glav ali 1113 ton. V svinjereji ni bistvenih raz- lik od dosedanjega stanja. Edina večja naloga za kmetijske zadru- ge in gospodarstva se kaže v or- ganiziranem pitanju 730 bekonov. Reja piščancev-pohancev v celj- ski občini ni predvidena, ker bo- do proizvodnjo povečali v ostalih ptedelih okraja. Splošni zaključek načrta kme- tijske proizvodnje celjske obči- ne za naslednje leto je v tem, da se bo pri popolni realizaciji pred- videnih nalog povečala kmetijska proizvodnja za 22% v primerjavi z letošnjim letom. Tak razvoj pa bo v glavnem omogočila koopera- cijska proizvodnja, ki zajema 36% kmetijskih površin celjske občine. Plan kmetijskih investicij za naslednje leto predvideva 25 mi- lijonov 615.000 dinarjev. Ta sred- stva so namenjena za nabavo kmetijskih strojev, za dograditev enega zadružnega doma, za zgra- ditev strojne lope, dveh sušilnic za hmelj, za adaptacijo in izgrad- njo novih hlevov, za nakup ple- menskih krav in telic, za izgrad- njo rastlinjaka, nadalje za hidro- melioracijska dela na Prešniku in v Dobrni ter nazadnje za agro- melioracijo Zepine in Medloga ter za dograditev mlekarne v Celju. 25 vagonov sadja je letos odkupila od svojih članov Kmetijska zadruga v Slov. Konji- cah. V konjiški okolici je sadje letos dobro obrodilo. Tudi češpelj je zadruga v prejšnjih tednih ve- liko prodala, saj so letos spet dale velik pridelek. Vendar se večji del sadjarjev dobro zaveda, da bo treba sadoT- njake temeljito obnoviti. Tako bo- do v Skalcah do spomladi že pri- pravili načrt za obnovitev vino- gradov in sadovnjakov, ker vedo, kako prav pride dinar, ki ga da sadno drevje in dobra trta. L v. Žena dom družina „Mojcina" revija mladosti Modna revija otroške konfekcije, ki je bila te dni v Narodnem domu v Celju, nam je pokazala, kako bomo odslej oblekle naše male, da bodo oblečeni praktično, okusno in, da ne bomo za to izdale celega premože- nja. Modele so prikazali otroci od treh do štirinajstih let, ki so gle- dalca tako osvojili s svojo naravno prisrčnostjo in ljubkostjo, da smo za trenutke pozabili, da je to modna revija, ampak se je zdelo, da so nas hoteli otroci razveseliti samo s svo- jo prisotnostjo in pesmicami. Sicer pa jim je tudi to v celoti uspelo. Na modni reviji smo končno vi- dele vse, kar smo si tako dolgo za- man želele. Pred nami se je zvrstilo sedeminšestdeset ljubkih izdelkov, v glavnem so bile to oblekce »Moj- ce« in težja konfekcija celjskih pod- jetij »Kroja«, Moškega in ženskega krojaštva, salona »Neva«, Šivalnice, Topra, polzelske Tovarne nogavic in pedjetja Oblačila iz Rogaške Sla- tine. Blago za revijo so prispevale tovarna Metka, Tekstilna tovarna iz Prebolda, »Volna« iž Laškega, Ma- riborska tekstilna tovarna, maribor- ska Svila, celjski Ljudski magazin in podjetje Tkanina-galanterija. Vsa ta podjetja so ponudila svoje uslu- ge, saj so tudi sama uvidela veliko potrebo po cenejši in lepši otroški konfekciji. Ob spremljavi plesnega ansam- bla »Metronom« nam je modele predstavljal član celjskega Sloven- skega gledališča tovariš Skof. Vez- ni tekst v rimah je na znane narod- ne napeve sestavil profesor Fran Roš. Tako je modna revija izgledala bolj prireditev otrok; saj je vsak izmed nastopajočih zapel ljubko pe- smico, ki je pristojala modelu in letnemu času, ki naj mu model slu- ži. In sedaj o prikazanih modelih... Videle smo prav vse, od pomladn-h oblekic za otroke vseh starosti do zimskih plaščkov. To so bila obla- čilca za vse priložnosti. Res, da se bo »Mojca« sedaj posvetila izdelo- vanju prepotrebne lahke konfekcije za vsak dan, vendar nam je na re- viji prikazala vsaj, kam naj se obr- nemo, če potrebujemo za otroka pla- šček ali za dečka, ki je že v višjih razredih osemletke, lepšo obleko. — Vendar sem prepričana, da so se mamice najbolj razveselile igralnih oblekic za male, životnih krilc, blu- zic, srajčk in hlačk za vsak dan. Prav tega smo najbolj pogrešale in si najbolj želele. Za vsak prikazan model smo izvedeli tudi,ceno in lah- ko rečemo, da so cene zlasti pre- prostim vsakdanjim modelom ne sa- mo konkurenčne, ampak res zelo nizke. Samo izredna požrtvovalnost or- ganizacijskega odbora je uspela iz- vesti tako tvegan načrt. Kajti spr- va je bilo res tvegano poskušati za- četi nekaj tako popolnoma novega, čeprav prepotrebnega. Navdušenj« gledalcev na Modni reviji je bilo zaenkrat edino plačilo vsem, ki se vložili v »Mojcin« uspeh svoje sile, vendar je ves organizacijski odbor s tovarišico Vinko Simoničevo n« čelu želel samo uspeti, pri tem pa «ie niso ozirali na žrtve in težave, ki so jih morali pri tem prebroditi. Uspeli pa so v polni meri! Eva Tatjanina obieka za sprehod. Mojca in Gorazd sta voščila lahko noč. Knjige v roke! Zima prihaja v deželo, z njo pa za kmečke prebivalce svojstveno obdobje več ali manj — oddih. Res je, da marljivi ljudje tudi v zim- skem času najdejo vedno do- volj dela in opravkov, ven- dar bi v prvo vrsto morali postaviti izobraževanje. Nekoč je bila zima čas, ko je polno običajev, žal dosti- krat tudi vraževernost, kraj- šalo čas kmečkim ljudem. Ti časi so za nami. Od pomladi, do pozne je- seni kmečki človek komaj najde čas, da sproti spremlja dogodke in se le površno po- sveča svojemu umskemu iz- popolnjevanju. Kmetijstvo pa dandanes ni več samo gara- nje, kmetijstvo postaja ved- no bolj veda, postaja zna- nost. Le kulturno, strokovno in hkrati tudi politično raz- gledan človek je dandanes kos naglici razvoja, ki poti- ska kmečkega proizvajalca naprej — ali pa ga »povozi«. V času, ko po vseh občin- skih središčih nastajajo de- lavske univerze, ko vse ka- že, da bo delovne ljudi zajel širok val izobraževanja, tudi naše kmečko prebivalstvo ne sme biti ob strani. Koliko stvari je, ki bi našemu kmeč- kemu človeku bile v veliko pomoč, če bi jih poznal. Iz- kušnje, tudi ob najnovejši akciji v kmetijstvu, kažejo, da je največji sovražnik na- predka neznanje. Ob skle- panju pogodb za kooperacijo, je bilo jasno tole: Zelo malo je bilo primerov, ki bi jim lahko dali prizvok »reakcio- narnosti«. Domala vselej je bil vzrok v slabi poučenosti, v izredno majhni gospodar- sko politični in gospodarsko strokovni razgledanosti ljudi na vasi. Razgledani ljudje, dobri gospodarji, kmetovalci, ki znajo tudi s svinčnikom dobro kmetovati, se prav dobro zavedajo nujnosti hi- trih sprememb in moderni- zacije kmetijske proizvodnje. Kdo je v prvi vrsti odgo- voren, da nudi kmečkemu prebivalstvu možnost za nje- govo izobraževanje. Pred- vsem zadružne organizacije, v nič manjši meri pa bodoče občinske delavske univerze. Ni občine v našem okraju, ki bi smela izpustiti to nalo- go iz svojega izobraževalne- ga programa. Tisti kmetoval- ci, ki sami čutijo veliko ko- rist od tega, če se izobražu- jejo, bodo zimo prebili s knjigo v rokah, druge pa je treba do tega pripraviti. To je naloga odgovornih organi- zacij, ki se morajo zavedati, da je izobrazba kmečkih lju- di važna, če spričo sedanjega razvoja in nalog v bodoč- nosti ni celonajvažnejša. K. OB RAZPRAVI O KMETIJSKEM PLANU ZA OBCINO KONJICE Za večjo samostojnost zodrug? Pred kratkim so na občinski seji v Slov. Konjicah razpravljali o kmetijskem načrtu za leto 1960. Seja je bila zelo živahna, saj plan predvideva vsestranski razvoj kmetijske proizvodnje. Težišče plana je na živinoreji, s tem v zvezi na povečanju krmske baze