številka 38 / letnik 60 / Ljubljana, 8. november 2001 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov 4 Slovenije Medlog zakona o delovnih razmerjih usklajen Podlaga za socialno Partnerstvo v podjetiih . Ze 95. seja ekonomsko-socialnega sveta se ■le končala s podpisom izjave o usklajenosti Predloga zakona o delovnih razmerjih. Se pred P°dpisom pa so predstavniki socialnih parterjev povedali nekaj mnenj, iz katerih po-Vžemamo: ^lado Dimovski, minister za delo: “Hva-a vsem za sodelovanje, s katerim smo prišli ,0 skupnega predloga zelo pomembnega zakona. ^ ^ogovorili smo se o predlogu zakona, ki 0 urejal občutljiva razmerja med delodajal- 1 'n delavci. Hvala vam za vztrajnost, s ka-ero smo prišli do modernega zakona. Socialno partnerstvo postaja naša skupna Veznost, pri čemer moramo poleg intere-''j' upoštevati tudi stroko. Pomembno bo tudi izvajanje zakona, saj ni-Urno ustrezne pravne prakse, pravna varnost J. ulje zmanjšana. Moramo se pripraviti tu-1 ka izvajanje zakona. partnerji na pogajanjih nismo pozabljali, da ka besedami ljudje, saj smo delali zanje.” Dušan Semolič (ZSSS): “Pripravili smo 0(ieren zakon, ki zagotavlja ravnovesje med V izjavi o usklajenosti, ki so jo podpisali predstavniki socialnih partnerjev, med drugim piše, da je besedilo usklajeno v vseh členih. Izjema je le 134. člen, ki določa nadomestilo za čas bolniške odsotnosti z dela. Delodajalci predlagajo, da bi nadomestilo plačevali le 10 dni, sindikati pa zagovarjajo 30 dni. socialnimi in ekonomskimi vidiki dela. Upošteva tudi Evropsko socialno listino, ki jo je Slovenija ratificirala in jo zato zavezuje. Pomembneje, da v zakon ni bil sprejet ameriški model urejanja delovnih razmerij, kot so ga ponujali delodajalci in je skregan z evropskim socialnim modelom. Podobne zakone ima tudi večina evropskih držav, v našega pa smo vgradili naše posebnosti. Žal pa noben zakon in tudi ta ne more absolutno zaščititi delavcev - ne more dovolj zaščiti delavcev, ki bodo izgubili delo v propadlih podjetjih. Dobro je, da zakon delodajalce in sindika- te v podjetjih spodbuja k dogovarjanju in socialnemu partnerstvu. Mnogo pravic iz zakona bo veljalo le, če bodo vgrajene v kolektivne pogodbe. Prav zaradi tega smo iz splošne kolektivne pogodbe v zakon prenesli nekatere pravice. Člani sindikatov bodo po novem zakonu deležni večje zaščite, zaradi česar se odgovornost sindikatov v podjetjih povečuje. Da bo zakon omogočil napredek, mora tudi država narediti svoje. Sodno varstvo postaja zelo pomembno, naprimer pri redni odpovedi. Sedaj traja pravdanje delavcev, ki izgubijo delo, tudi pet let. Če država tega ne bo popravila, bo položaj za delavce kritičen. Takoj moramo pripraviti še zakon o kolektivnih pogodbah. Da politiki ne bi pod mizo česa spremenili, moramo takoj ustanoviti skupno delovno telo, ki bo spremljalo zakon tudi med drugo in tretjo obravnavo v državnem zboru. Zaključek pogajanj o tem zakonu je pokazal, da je bolje doseči razumen kompromis, kot za vsako ceno vztrajati v boju do končne zmage.” Vitko Roš (združenje delodajalcev): “Zakon bo dobra podlaga za pogajanja o spremembah normativnega dela kolektivnih pogodb dejavnosti. Zaradi reprezentativnosti delodajalcev je treba sprejeti tudi zakon o kolektivnih pogodbah.” Samo Hribar (GZS): “Čeprav zakon ni najboljši za nikogar, je vseeno najboljši. Kompromis smo dosegli s soglasjem in socialno partnerstvo vgradili v ves zakon.” Kakšen bo novi žakon o delovnih razmerjih ^ova Delavska enotnost bo Phhodnji teden izšla v poveča-ern obsegu, s prilogo, v katero predstavljena usklajena sebirta predlogi zakona o dednih razmerjih.Strokovnjaki .•čS bodo za položaj delavcev I^JPonicmboejše določbe, za č! ere Si je pogajalska skupina ^S morala najbolj prizadeva-’ ludi komentirali. Po sklepu J^edsedstva ZSSS naj bi o pred-§u zakona o delovnih razmer- jih v novembru razpravljali vsi območni odbori sindikatov dejavnosti, združenih v ZSSS. Naslednja številka našega glasila s prilogo, ki bo podlaga za to razpravo, bi zato morala priti v roke čim večjega števila sindikalno organiziranih delavcev in drugih, ki jih to zanima. Vsi, ki jo želite prejeti, se obrnite na svoj sindikat dejavnosti ali na območno organizacijo ZSSS. Izjavo o usklajenosti so podpisali (od leve); Samo Hribar, Vlado Dimovski, Dušan Semolič, Dušan Rebolj in Drago Lombar. Poleg teh so jo podpisali še: Vitko Roš, Miha Grah, Dare Stojan, Branko Krznarič in Rastko Plohl. Solidarnost v Svobodnih sindikatih Delovanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in sindikatov, združenih v ZSSS, temelji na načelu solidarnosti in vzajemnosti. Bistvo solidarnosti v sindikatih je resnično partnerstvo, s katerim skušamo učinkoviteje zaščititi interese članstva. Žal se v sindikatih premalo zavedamo, da je tudi učenje solidarnosti del našega programa. Možnosti za razvijanje solidarnosti v sindikatih je zelo veliko. O oblikah in načinu solidarnostnega delovanja v sindikatih so na nedavnem posvetu razpravljali sindikalni zaupniki domžalskega območja. Uvodno besedo o tej temi je imel izvršni sekretar ZSSS Gregor Miklič. Če pokukamo v Slovar slovenskega knjižnjega jezika, najdemo pod pojmom solidarnost razlago: pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje. Načelo solidarnosti temelji na soodvisnosti posameznika in skupnosti in skupnosti in posameznika. Čeprav organiziranost in delovanje ZSSS in sindikatov, združenih v ZSSS, temelji na načelu solidarnosti, pa marsikdaj zaradi subjektivnih ali drugih razlogov na to načelo pozabljamo. Kako bi razmere lahko izboljšali? Predvsem bi morali bolj opozarjati na način delovanja, in sicer: - sindikat ni le njegov predsednik; - sindikat je delavska organizacija - interes celotne organizacije mora biti v sleherni temeljni enoti te organizacije; - sindikat je organizirano članstvo, njegova organizirana akcija temelji na množičnosti; - pri načrtovanju akcij je treba zagotoviti demokratično vzdušje, po sprejetju odločitve pa disciplino in odgovornost; - sindikat mora planirati akcije in se ne sme prepustiti stihiji; - sindikat organizira konkretne akcije, vedeti moramo: kdo bo kaj storil, ker se samo nične naredi; kdaj bo kdo kaj storil; kako bo kdo kaj storil. Če gre za sredstva, je treba tudi vedeti, koliko bo to stalo, predvsem pa je treba vedeti, zakaj tako in zakaj prav zdaj; - sindikat mora biti bolj racionalen; ker naši sestanki marsikdaj niso dobro pripravljeni, so večkrat razvlečeni, nekon-kretni in premalo učinkoviti, ljudje zavoljo tega izgubljajo voljo do dela; - sindikat mora delovati javno - javnost še vedno premalo ve, kaj dela ZSSS, kaj sindikat dejavnosti, območna organizacija, še redkeje pa je objavljeno, kaj dela sindikat v podjetju ali zavodu. Pri naštevanju predlogov za izboljšanje stanja bi lahko v središče naše pozornosti postavili še kakšen nasvet, mislim pa, da so našteti toliko pomembni, da bomo z njimi - če jih bomo kolikor toliko spoštovali in uresničevali - dosegli najpomembnejše, kar v sindikalnem delovanju hočemo in želimo. Pokažimo ljudem okoli sebe, da smo jih opazili, ponudimo jim podporo in jih spodbujajmo. Justi Arnuš Urejanje razmer v Mercatorju Gorenjska Kot nam je povedala Milena Sitar, sekretarka območnega odbora SDTS za Gorenjsko, je ta odbor ta ponedeljek obravnaval izstopno izjavo Dušana Čadeža, predsednika sindikata v Mercatorju Gorenjska. Ker mu je kot predsedniku sindikata v tem podjetju mandat potekel že pred dvema letoma, je po mnenju odbora s tem kršil statutu SDTS. Zaradi tega mu je območni odbor na podlagi 15. člena statuta SDTS odvzel vse pristojnosti in pooblastila in ga razrešil kot predsednika sindikata. Območni odbor je do izvolitve novega izvršnega odbora v podjetju Mercator Gorenjska vsa pooblastila prenesel na Nevenko Rajhman, zaposleno v Mercatorju SP Jesenice, in Mileno Sitar, kot zunanjo sindikalno zaupnico. Čadež je dolžan do 12. novembra vso dokumentacijo, žig, seznam članov in arhiv izročiti novima pooblaščenima osebama. Do Čadeževe razrešitve je prišlo tudi zaradi tega, ker je podob- no kot Katja Galof iz Poslov^ ga sistema Meractor začel dela' , pred časom novačiti za sampstoj | sindikat Mercatorja, ki naj b' povezan v Konfederacijo 90. i ko kot Čadežu je tudi Galofo^ pred časom potekel mandat, sta, namesto da bi organizirala^ litve, začela ustanavljati kon renčni sindikat. Ker volitev at ta organizirala, je mogoče sk pati, da sta se ustrašila, da ne ponovno izvoljena. Čejirn3.^ prečlanjevanje v konkurenčni s dikat uspelo, pa se bosta na fna cijah lahko obdržala tudi brez' litev. v Sitarjeva je tudi prepričana' bodo zaposleni, ki bodo pod ^ li njunim manipulacijam, zan Ijivo “potegnili ta kratko". Sap1. stojni podjetniški sindikat tudi ^ ma nobene strokovne službe ip uprava z njim lažje manipu)ir po svoji volji. SDTS ji je bn č radi ne.nonnstliive nolitike. s° „ sa trn v peti. F- K' V okviru neformalnega zasedanja Evropskega sveta 'j, sklopu priprav na velike demonstracije v Bruslju sta a... večji belgijski sindikalni centrali (Generalna federa? ,M. dela Belgije - FGTB in Konfederacija krščanskih s!v0ii-katov - CSC) konec oktobra v Gentu organizirali dah; ^ stracije. Več kot 10.000 sindikalistov je nagovoril tu~'jjjo neralni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Eh’ Gabaglio. 1 iTI m ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Daimat»\ ž 1o \ Khv IH I Pii I 1 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednikTo .p Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 » E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo,609 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-S SKEI pričakuje podporo za napoved stavke VeSsta na tiskovni konferenci to sredo po-ia ala Predsednik Albert Vodovnik in vod-^Sajtdskc skupine Bogdan Ivanovič, SKEI trjjVe!: *et opozarja, da so plače v vsej indus-ka Rrf Pa v kovinski, prenizke, saj , 0 odstotkov zaposlenih prejema manj, p znaša povprečna plača. sla.rec*'0g novega plačnega modela šele na-sJa ln verjetno omogočil oblikovanje nove se K6 ^e'U' ®snovna plačil za prvi tarifni razred j t^.^tej podlagi verjetno postopno izenačila CeJevPravje SKEI predstavnikom delodajal-ro,.Ze večkrat predstavil probleme na pod-jih . Pl&č in tudi pisno zahteval pogajanja, jaj ni^a^orni mogel začeti. Delodajalci vztra-tiv ’na-* naPrej končali pogajanja o norma-p nern delu kolektivne pogodbe in se šele nato Rajali o tarifni prilogi. Še posebej vztraj-zahtevajo pogajanja o 51. členu kolektiv-Zaif0^°dbe, določa imuniteto sindikalnih Pnikov po prenehanju njihovega manda- ta. SKEI pa je prepričan, daje naj večji problem neustrezna višina plač. Zaradi tega je republiški odbor sklenil prekiniti pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe in začeti pogajanja o tarifni prilogi. Pri tem ima SKEI podporo še treh sindikatov, ki so parter pri sklepanju kolektivne pogodbe dejavnosti. Ker ima SKEI dovolj argumentov za svojo zahtevo, od nje ne bo odstopil. Da SKEI ne bi zahteval nečesa, kar ni izraz nujnih potreb delavcev, je izvršni odbor sklenil o tem anketirati vse zaposlene. Zaposleni se bodo v dveh tednih pisno izrekli o tem, ali podpirajo stavko. Na tej podlagi bo SKEI napovedal stavko. Če delodajalci kljub temu ne bodo pristali na pogajanja, bo SKEI stavko tudi izvedel. Delodajalci imajo torej še nekaj časa, da premislijo, ali bodo vztrajali pri pogajanjih o spremembi 51. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ali pa bodo začeli pogajanja. F. K. Dolenjci in Belokranjci Dodo tudi okrepili pritisk r;i a Lanšprežu pri Mirni seje konec oktob-0 ral° 60 sindikalnih zaupnikov iz območne jitio 'ZaCi*e ZSSS za Dolenjsko in Belo kra-je ' ^a tradicionalno jesensko srečanje jih n P°Va6il Jože Miklič, sekretar območne or- San-zacije. ni( .e[ie med udeležence prišel tudi Dušan Se-razi'-’ -ie Miklič zaprosil, naj zaupnikom 10 °z'> kakšen je položaj na pogajanjih o predan' Za^onao^elovn*6 razmerjih. Ker je sre-bilo ze pred zaključkom pogajanj, iz po-lT3fmr aenotnos žal J 3 UPn'^ n' poplačan in država polo-hjJ,lcSLIJe s sanacijo bank. Če ni indeksacije, več'° Pn^.a^ujetc hitrejšo gospodarsko rast, jn stabilnost gospodarstva, manj stečajev, V lsJL' realne plače tam. kjer je to možno. Kaj bi deindeksacija rasti plač Ponesla, ali morda odvzela, zaposlenim? ndeksacija sicer vsaj približno ohranja re- 0 vrednost plač, vendar tudi zmanjšuje ^nosti podjetja za obstanek. Lahko pa plače u ' P^fjo kljub indeksaciji. Če podjetje ne zatC P aČevati str°škov inflacije, znižuje plače, n se te hitro znižajo na raven, kakršno imajo in cH01' 'z8u^a^- Gre v glavnem za izvoznike žei 6 0VI?° intenzivne dejavnosti, prezadol-Ce 6 m z inflacijsko klavzulo, in na koncu kon-tjj .Pri(fe do tako nizkih plač, kot so v teks- 1 m usnjarsko predelovalni industriji. Vse Je povezano tudi z indeksacijo. „ . ^indeksaciji pa je vprašanje, kako za-Dan 3t* rea*no rast Plae tam, kjer je to možno. n aaes P,aee realno ne naraščajo niti v uspeš-)|: Sln podjetjih, tam torej, kjer bi lahko. V bližno m raSte-'° *e z 'ndeksi in zadržujejo pri- Kakšne vzvode bi morali imeti sindikati, da bi v uspešnih podjetjih OSeah rp^j/no nmtaAfinia nlnAO IZni h! neko podjetje lahko zagotovi realno rast plač ali ne, kdaj je vredno zahtevati višje plače, kdaj pa popuščati v zahtevah. Če eskalacijske klavzule ni, pa seje treba pogajati ves čas in v času ekspanzije podjetja zaposlenim zagotoviti ustrezen ali celo kaj večji delež pogače. Ko pa je treba čuvati delovna mesta, se popušča do pametne mere. Za sindikalne funkcionarje deindeksacija pomeni bistveno večji interes zaposlenih za članstvo v sindikatu, in za plačevanje članarine. Ali bo odpravljena tudi indeksacija rasti plač, je za zdaj še odprto vprašanje? Pri tem bo pomembno, kakšno stališče bodo zavzeli v evropski konfederaciji sindikatov. Če si oni želijo, da mi ohranimo indeksacijo in je tako trg dela manj primerljiv, bi jo morda tolerirali. Vendar bo deindeksacijo rasti plač prej ali slej treba sprejeti. Evroskeptiki pri nas so neomajno prepričani, da nam bo pridružitev Evropski uniji prinesla več škode kot koristi. Kakšno je vaše stališče do vključitve Slovenije v Evropsko unijo? Da moramo v Evropsko unijo, iz več razlogov, sploh ni dvoma. Vprašanje pa je, kako bomo včlanitev izkoristili za naš razvoj. Slovenija je sicer pripravila strategijo industrijskega razvoja, ki upošteva našo bližnjo vključitev v unijo in temelji na izjemno aktivni razvojni politiki. Vendar znakov, da misli vlada kaj že ukreniti, ni videti. Morda so prvi takšen znak razvojne spodbude Zasavju ob zapiranju zasavskih premogovnikov, toda večina drugih izdatkov je vendarle dosti neproduktivna. Na primer dajanje nepovratnih sredstev dejavnostim, ki nikoli ne bodo konkurenčne ne v evropskem ne na svetovnem trgu. Najprej je vendar treba vzpostaviti elito podjetij, ki bodo pomagala financirati projekte, ki zagotavljajo blaginjo in omogočajo kakovost življenja. Posebej pa bo treba paziti, da ne bi razprodali podjetij, ki so se razvila v zadnjih 50 letih kot nacionalni šampioni, ko je Slovenija izkoristila vodilno vlogo v Jugoslaviji. Če bi ti sistemi postali navadne filiale zunanjih centrov, bi torej večina gospodarstva postala filiala zunanjih centrov in ti bi jih sčasoma, ob redukcijah trga in prestrukturiranjih, postopno zapirali. Končni efekt bi bil izseljevanje Slovencev po svetu. Na koncu 19. stoletja smo se že masovno izseljevali iz ekonomskih razlogov, bolj množično so se izseljevali samo še Irci. Zato je pomembno, da se tudi oba nosilca v finančnem sektorju. Ljubljansko banko in Triglav zadržita v slovenski lasti ali pa prodata tako, da bo lastnina razpršena, da bi oba ostala v Sloveniji kot podjetji z vsemi funkcijami, tudi razvojnimi. Tako bi omogočali zaposlitvene možnosti in financiranje razvoja gospodarstva. Isto velja za farmacevtske firme, pa za Mobitel s Siolom in še katere. Za Gorenje, Iskrine tovarne tudi. B. n. PRAVNA §vetovalka Pokojninske dobe se a kandidat odločiti sam •to ?rašanje: delovni invalid se bo predčas-o JN11 na podlagi 396. člena Zakona aiu k?tninSkCm 'n invalidskem zavarova- 1 v prehodnem obdobju še dopuš- čan • .atkem bo namreč imel 58. rojstni nin 'n 'n,a 38 let 1 mesec in 15 dni pokoj-Pisa 6 Spolnjuje torej že vse tri pred- Pa n?CvP0«°je za predčasno upokojitev. Ima be "«Zn,>St dokupiti nekaj pokojninske do-A]; Utl1 na račun služenja vojaškega roka. se mu to splača? /Ur kovor: Nakup bi bil smiseln le, če bi imel čatu ' nJe8a v'šje odmerjeno pokojnino. Na spl J11 Pmdčasne upokojitve namreč dokup Plača?16 b° vP*'vak A*' se mu dokup torej iz- za pokojninsko in invalidsko zava-Jeje delavcu že izračunal, daje imel naj- ugodnejše povprečje plač v obdobju 1986-1997. Njegova dejanska pokojninska osnova znaša 198.329,15 tolarja. Za 36 let zavarovanja do začetka pokojninske reforme mu gre 77 odstotkov odmere, za zadnji dve leti pa še dodatne 3 odstotke oziroma skupaj 80 odstotkov. Njegova starostna pokojnina bi bila torej odmerjena v višini 158.663,32 tolarja. Zaradi predčasnosti upokojitve pa se mu bo naslednjih 5 let znižala še za dodatnih 5 odstotkov oziroma za 7933,16 tolarja, znašala bo torej 150.730,15 tolarja. (Čeprav mu bo na račun letošnjih dveh uskladitev pokojnin ta znesek takoj popravljen na 170.308,19 tolarja, lahko pri presoji, kaj se mu izplača, to dejstvo zanemarimo.) Ker ima že kar 38 let in 1,5 meseca delovne dobe, si mora do »polne« pokojninske dobe 40 let dokupiti le še 22,5 meseca. Če bi si jih dokupil, bi se na svoj 58. rojstni dan lahko namesto predčasno upokojil starostno. Njegova pokojnina se torej naslednjih 5 let ne bi zniževala vsak mesec po 5 odstotkov. Pa tudi odmera pokojnine od pokojninske osnove bi bila namesto 80- kar 83-odstotna. Njegova starostna pokojnina bi torej namesto predčasne 150.730,15 tolarja brez odbitkov znašala 164.613,19 tolarja. Toda odbitki najbrž bodo! Pokojninska reforma je uvedla povsem nov institut - tako imenovano polno starost, kije za moške letos že 59 let. (Ne vem, ali ima delavec kaj otrok. V tem primeru bi lahko uveljavljal nekaj mesecev znižanja te polne starosti. Ker torej tega ne vem, nadaljnje izračune delam ob predpostavki, da otrok nima. Če jih ima, naj si odbitke na račun polne starosti izračuna sam.) Če se bo namreč upokojil na svoj 58. rojstni dan tudi na račun dokupa dobe za vojaški rok, se mu bo od pokojnine do smrti za 12 mesecev upokojitve pred polno starostjo 59 let odbijalo 3,6 odstotka (oziroma po 0,3 odstotka za vsak mesec). Starostna pokojnina torej ne bi znašala 164.613,19 tolarja, ampak le 158.687,12 tolarja. Odbitki bodo do smrti in ne le do 63. leta kot pri predčasni upokojitvi. Za odgovor na vprašanje, ali bi se dokup izplačal, pa je treba pogledati še, koliko bi stal dokup 22,5 meseca pokojninske dobe. Ker delavec lani ni imel plače (prejel je le nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti), velja cena v skladu s 3. odstavkom 221. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Cena se torej ne bo odmerjala od njegove plače, ampak od najnižje pokojninske osnove, veljavne v mesecu vložitve zahtevka, povečane s povprečno stopnjo prispevkov in davkov. Ta pa trenutno znaša 135.561,53 tolarja. Za vsak mesec dokupa bo od te vsote treba plačati 24,35 odstotka ali 33.009,25 tolarja. Za 22,5 meseca torej 742.707,72 tolarja. To je zelo ugodna cena v primerjavi s ceno, kakršna bi bila, če bi dokup plačal od svoje plače. Jaz se ne morem opredeliti, kaj se delavcu izplača. Ne vem namreč, koliko denarja ima. Ne vem, koliko otrok ima. To ve le on sam. Upam pa, da mu bodo konkretne številke odločitev nekoliko olajšale! Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije Podpisali dogovor o dodatnem pokojninskem zavarovanju Člani ekonomsko-socialnega odbora za energetiko so 26. oktobra podpisali dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki. Hkrati so sprejeli tudi vzorec pogodbe o oblikovanju dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga bodo elektrogospodarske in premogovniške družbe lahko uporabljale neposredno. Izvajalec zavarovanja bo Kapitalska družba (KAD), ki je bila izbrana med šestimi ponudniki. Če se zavarovanec odloči, da bo del Prerruja plačeval sam, mora pooblastiti delodajalca, premijo odtegne od njegove plače in jo VP‘ ' na račun pokojninske družbe. Zavarovanec s ^ odločitev o plačevanju premije spremeniti začetku koledarskega leta. Če bo zavarovan kršil formulo, ki določa, kolikšen del premij6 P j čuje on sam, kolikšnega pa delodajalec, bo do« j delodajalcu pokriti vso nastalo škodo. Obe pogodbeni strani imata pravico P,e(: ‘ gati spremembo ali dopolnitev pogodbe. a ga stran seje na ponudbo dolžna odzvati in P stati na začetek pogajanj. Če se druga stran _ odzove v 30 dneh in če pogajanja niso usp6 | na, ima predlagateljica pravico sprožiti poj pek arbitraže na ekonomsko-socialnem od ru energetike. S podpisom pogodbe so se predstavniki delavcev odpovedali vsem korekcijam plač do 31. decembra 2000. Predstavniki delodajalcev so po dogovoru dolžni predlagati sprejetje sklepov o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja v poslovnih načrtih družb, predstavniki ministrstva v nadzornih svetih pa so dolžni te sklepe podpreti. Financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja se prične 1. decembra letos. Predstavniki delavcev so dolžni voditi aktivnosti, da se bo v pokojninske načrte vključilo zadostno število zaposlenih. Financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja ne bo bremenilo mase denarja za plače. V vzorcu pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo bosta v družbah podpisala uprava in sindikat, med drugim piše, da se delodajalec zavezuje financirati pokojninski načrt, za katerega bo vplačeval del premije. Zaposleni, ki se bodo vključili v pokojninski načrt, bodo lahko premijo za zavarovanje vplačevali tudi sami, vendar največ v višini razlike med premijo, ki jo bo plačeval delodajalec, in zakonsko določenim maksimumom, kije deležen davčnih olajšav. Zaposleni se bodo v pokojninski načrt vključevali tako, da bodo podpisali pristopne izjave. Delodajalci bodo v pokojninski načrt posameznega delavca vplačevali po posebni formuli - za delavce, mlajše od 30 let, 70 odstotkov premije, za delavce med 30. in 45. letom 80 odstotkov, za starejše delavce pa 90 odstotkov premije. Pogoj za to je seveda to, da bodo delavci vplačevali razliko, torej 30, 20 ali 10 odstotkov premije. Če zavarovanec ne bo pripravljen vplačevati svojega dela premije, bo delodajalec zanj vplačeval le 50, 60 ali 70 odstotkov premije. Premija znaša 24 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to je 5,84 odstotka bruto plače. Najnižji znesek premije ne sme biti manjši od zakonsko določenega minimuma, sedaj znaša 3318 tolarjev, in ne višji od zakonsko določenega maksimuma, sedaj znaša 33.180 tolarjev. Če bo zavarovanec odsoten z dela zaradi porodniškega dopusta, bo delodajalec zanj brez prekinitve plačeval svoj del premije. Delodajalec bo premijo plačeval tudi v drugih primerih odsotnosti, za katere delavci prejemajo nadomestilo plače. Če bo družba poslovala uspešno, bo delodajalec po petih letih zavarovanja svojo obveznost plačevanja premije povečal za pet odstotkov. Za delavca, ki mu preneha delovno razmerje, delodajalec ni več dolžan vplačevati premije. Če se bo število zavarovancev v družbi zmanj- Dogovorso v imenu sindikatov podpisali (od desne): Valter Vodopivec, Franc Dolar, Jože Janežič in Iztok Cilenšek. Dogovor so podpisali tudi: za ministrstvo Robert Golob, za združenje delodajalcev David Valentinčič in za gospodarsko zbornjco Franc Žer-din. šalo pod najnižji odstotek, določen z zakonom, delodajalec ne bo več dolžan vplačevati premij. V primeru prisilne poravnave, stečaja in programa finančne reorganizacije lahko delodajalec šest mesecev ne plačuje premije, vendar mora izpolnitev tega pogoja ugotoviti v soglasju s sindikatom. Zaposlenim, ki jim do izpolnitve prvega P goja za upokojitev manjka manj kot pet let' lodajalec ne vplačuje zavarovalne premij6-mesto tega jim ob upokojitvi izplača enkratni l sek v višini seštevka premij, ki bi jih vpla^ če se bi zaposleni vključili v pokojninski na ^ Nujne spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že do konca leta Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski je bil pred prazniki na obisku v Mariboru. Na pogovoru, ki gaje pripravila Združena lista socialnih demokratov, je sodelovala tudi Vekoslava Krašovec, sekretarka območne organizacije ZSSS za Podravje. Dimovski je izrazil prepričanje, da se bo v nadaljevanju pogajanj o predlogu zakona o delovnih razmerjih razčistilo še nekaj odprtih dilem. Po njegovih besedah je zakon usklajen z direktivami Evropske unije in priporočili Mednarodne organizacije dela. Krašovčevo je zanimalo zlasti, kakšne ukrepe načrtuje ministrstvo, da bi delavci pravice, ki jih imajo po zakonih, občutili tudi v vsakodnevni praksi. Dimovski je obljubil več ukrepov. iofr Tako bodo inšpekcijske službe povečale svoj seg dela, ministrstvo pa bo poskrbelo tudi />' boljšanje pogojev za njihovo delovanje in za nj večanje njihovih pristojnosti. Pripravljajo ^ spremembe zakona o delovnih in socialnih diščih, poseben poudarek pa nameravajo dat' Sevanju sporov z arbitražami. Več reda narr aefaVa ministrstvo uvesti tudi na področju zaposn nja, še zlasti pri preprečevanju dela na črn°[v.tl Na vprašanje Krašovčeve, kdaj bo ministra pripravilo spremembe zakona o pokojnin^. ^ in invalidskem zavarovanju, je Dimovski da bo nujne spremembe, ki pa niso globoko binske narave, zakon doživel že do konca ,j Dimovski je tudi obljubil, da bo spremeni1 ienthu K* Resman in Miloš Trampuž o uresničevanju kolektivne pogodbe in predlogu a*ona o delovnih razmerjih Dodatki morajo biti napisani v zakonu s . ,r'*or^ Dešmanom in Milošem Trampužem, predsednikom in ok "etarjem območnega odbora Sindikata KŽI za Ljubljano in siti C° tu<*' predsednik tega sindikata v Pivovarni Union), r ° se Pogovarjali o aktualnih nalogah v zvezi z zakonom o delovnih r lnieri'b in novo kolektivno pogodbo dejavnosti. Govor je bil tudi o *"erah v podjetjih živilskopredelovalne industrije v povezavi z °Panjem Slovenije v EU. Je biti sindikalist v živilskopredelovalnih podjetjih težko ali lahko? Dešman in Trampuž pravita, da težko. “Precej direktorjev skuša sindikat izriniti iz podjetja, delavcem obljublja tudi večje plače, če bodo poprej odšli iz sindikata,” dodaja Trampuž. Na naše vprašanje, kaj se bo v podjetjih živilskopredelovalne industrije in kmetijstvu do- 0 rešitvah v novem zakonu o delovnih razmi ra 'n nov' kolektivni pogodbi dejavnosti boi J-vliah vsi izvršni odbori Sindikata KŽI ci Jet-!!h- Na razpravah bodo sodelovali fun jeh rjlKZI in strokovnjaki iz ZSSS. Na te s se s- ■°1ZVr^n' (K^or' praviloma vabili tudi čla nj’ Je tiobro, da se večina zaposlenih sezn kon n.0Vo kolektivno pogodbo in z vsebino z no V'/C V- ^az' predloga. To je še posebej pomem bi ara^' nevarn°sti, da ZSSS na pogajanjih nitpSPvC a uveljaviti svojih ciljev. To pa je ohr Posl Clrn večJe8a števila Pravic, kijih imajo z darstv" Si5 °^n‘ kolektivni pogodbi za gosp dosČe|d0datk°v ne bo v zakonu, jih ne bon seue. 1 n'koli več,” poudarja Dešman. Še p ga s^ ^?memben je dodatek za minulo delo, '^kat na pogajanjih v podjetjih ali deja dik i! ne.^° niogel doseči. Že dosedaj je si prit‘i ,Zanje nioral v večini podjetij uporabIj; da sk 'v^’re^tc,rji so namreč nagnjeni k tem stroš znižati vse, kar pomeni za kapit Dev ek' Pd tem so bili prav iznajdljivi, poudar jo t/11^ ^0Vr^ nekateri direktorji uporablj neza / Umazano igro. Ker so delavci večkr si ni •0L0|jni s plačami, sindikatu očitajo, ( jajo s 0ril v'^j'h izhodiščnih plač. “Pretva vi5inoe’ r,3'* <^<)k’ro vedo, da lahko ne glede i več” 'zfl°diščnih plač delavcem dajo v kuver namrevj1^^3 ^rampuž. Kolektivna pogodi med | C določa le minimalni standard. Zrnec čenieJU- * Povzročajo delodajalci tudi z en Pa je H)1 lzhodiščnih z osnovnimi plačami, za k res t ,e °ma kriv tudi plačni sistem, ki ga t Sčtreba spremeniti. deiit^rav b' delavci lahko participirali tudi p jo j/dobička, delodajalci tega ne dovoljuji Prisr,0 n.a-!n*zji osnovi, od katere se obrač na D|.Cy k' zaposlenih. Po zakonu je to n , 1 aca, Krašovčeva na ie onoznHIn H na n?6* k' zaposlenih. Po zakonu je to r (avec a’ Krašovčeva pa je opozorila, c mini ,n zakona proučili in upoštevali. Ciril Dešman, predsednik Sindikata KŽI v Unionu in območnega odbora tega sindikata za Ljubljano in okolico Miloš Trampuž, sekretar območnega odbora, sindikata KŽI za Ljubljano in okolico o tem vprašanju naj bi v podjetjih organizirali razširjene seje izvršnih odborov. Čim več ljudi mora spoznati, do česa imajo pravico. Z znanjem oboroženih delavcev pa direktorji ne bodo mogli odpraviti z besedami, to ni mogoče, denarja ni in podobno. Je vzdušje med zaposlenimi v Ljubljani kaj drugačno kot v drugih območjih? Ljubljana je posebnost, tudi zaradi večjih možnosti zaposlitve, menita Dešman in Trampuž. Ljudje jemljejo vse nekoliko lažje. Za sindikat se pogosto začno zanimati šele takrat, ko v družbi nastanejo večji problemi, ko ni plač. “Zgodi se, da delavec v stiski vstopi v sindikat. Ko dobi pomoč in reši svoj problem, pa iz njega spet odide. So tudi ljudje, ki mislijo, da lahko sindikat vpliva tudi na poslovne odločitve, kar je velika iluzija,” pravi Trampuž. Sindikat pogosto nima potrebnih informacij in ne more pravočasno ukrepati. Je tako tudi v Unionu ob načrtovanem prevzemu? Informacije smo dobili 17. julija. Vodstvo podjetja smo podprli. Pri tem smo zahtevali, naj pravice delavcev ostanejo neokrnjene, tudi število delovnih mest se ne bi smelo zmanjšati. Se ljudje kljub temu bojijo prevzema? Dešman pravi, da iz kontaktov z ljudmi tako ne more sklepati. Po Dešmanovih besedah imajo sindikati v podjetjih, kjer so uspeli ustanoviti svet delavcev, še boljše možnosti zadelo. V Unionu so zaradi tega že do julija pripravili vse potrebno za uveljavitev novega zakona o varstvu in zdravju pri delu. Od aktivnosti sindikata je tudi odvisno, ali so v svete delavcev res izvoljeni njihovi predstavniki ali bolj ljudje, ki delujejo v interesu uprave. Sindikati v podjetjih morajo tudi preprečevati, da bi bili delavski predstavniki v nadzornih svetih ločeni od svetov delavcev. V Unionu se zaradi tega izvršni odbor sindikata pogosto sestaja skupaj s svetom delavcev. gajalo zaradi vstopanja naše države v EU, sta Dešman in Trampuž povedala, da bo v precejšnjem številu primerov prihajalo do ugotavljanja trajno presežnih delavcev, posamezna podjetja pa bodo verjetno tudi potonila. Težave zaposlenih pa bodo nekoliko manjše, ker je Sindikat KŽI v kolektivni pogodbi dejavnosti dosegel kar nekaj ugodnih rešitev za zaščito trajno presežnih delavcev. Po 18. členu kolektivne pogodbe dejavnosti pripada trajno presežnim delavcem za vsako leto dela pri delodajalcu polovica njegove bruto plače v zadnjih treh mesecih, ko je še delal. Odpravnine morajo biti izplačane pred iztekom odpovednega roka. Čeprav podjetja, ki proizvajajo pijače, in tudi obe pivovarni sedaj poslujejo relativno zelo dobro, je glede njihove prihodnosti veliko neznank. Morebitni tuji prevzemi, kijih bo verjetno začel Interbrevv z Unionom, bodo zelo verjetno povzročali strah med ljudmi zaradi zniževanja stroškov in tudi zapiranja tovarn. Bolj bodo zavarovana podjetja, ki se bodo povezovala z drugimi domačimi podjetji, kar se že dogaja v mlekarstvu. Zaradi higienskih zahtev so že ogroženi manjši pridelovalci in predelovalci mleka in mlečnih izdelkov. Tudi cena našega mleka je nad cenami v EU. Na naše vprašanje, kako so pivovarji plačani, je Dešman povedal, daje največ zaposlenih v Unionu razvrščenih v 4. in 5. tarifni razred in da na mesec prejmejo do 150.000 tolarjev neto plače. Bruto plače v pivovarstvu pa v povprečju znašajo 202.000 tolarjev. Pekarstvo v Sloveniji pa je v razvoju in se povezuje, kupuje tudi podjetja v Dalmaciji in Bosni. Manjši mlini se zapirajo, večji pa modernizirajo. Peki so zase dosegli tudi ugodnejše plače, uveljavili so namreč dodatke za nočno in izmensko delo. Franček Kavčič Sk& SKEI - mladi Ze štiri leta med mladimi »V sindikatu kovinske in elektroindustrije (SKEI) smo se že dolgo zavedali, da moramo začeti delati z mladimi, saj za svoj podmladek skrbijo vse organizacije, pa tudi društva,« pravi predsednik komisije za mlade pri tem sindikatu Branko Amon. »Naš problem pa je bil, da nismo natanko vedeli, kako bi začeli delovati med mladimi, ki še niso zaposleni, saj sindikati pri nas doslej na tem področju niso imeli skoraj nobenih izkušenj. Pri delu z mladimi pa ne velja eksperimentirati, saj so mladi dandanes izjemno razgledani in zahtevni. Z napačnim pristopom bi lahko pri njih dosegli ravno nasprotno od tistega, kar želimo.« Upoštevali so izkušnje nemškega IG Metala Zato so v SKEI proučili izkušnje, kijih imajo z delom z mladimi v sindikatu IG Metal v Nemčiji, kjer ima IGM-jugend že dolgoletno tradicijo. »IGM-jugend je avtonomna organizacija mladih znotraj sindikata, ki ima svojo vsebino dela, poleg tega pa imajo mladi v izobraževanju in v tovarnah svojo kolektivno pogodbo. Tudi naša dolgoročna prizadevanja gredo v tej smeri, da bi pravice in položaj mladih v dualnem sistemu izobraževanja uredili s kolektivno pogodbo,« pojasnjuje Amon. SKEI je ta čas skoraj edini sindikat v Sloveniji, ki se sistematično, organizirano in dolgoročno ukvarja s problemi mladih. Komisija za mlade je že dve leti zapored organizirala tudi koncert za mlade člane SKEI. Lani je bil ob Ivarčkem jezeru na Koroškem, letos pa na Snežnem stadionu pod Mariborskim Pohorjem. Čeprav obisk še ni bil takšen, kakršnega so si organizatorji želeli, so vendarle naredili prve korake, ki se jim že obrestujejo. Danes mnogi mladi (tudi tisti, kijih na koncert zaradi vremena, slabe obveščenosti ali drugih vzrokov ni bilo) vedo, da SKEI pomaga mladim reševati ekonomske in druge probleme, s katerimi se srečujejo v procesu izobraževanja. »V SKEI smo za mlade pripravili zloženko in v njej natančno popisali, kaj vse svojim mladim članom nudimo in kaj smo pripravljeni zanje storiti,« pravi Amon. »Naš cilj je, da bi mlade v dualnem sistemu izobraževanja in v srednjih ter višjih strokovnih in drugih kovinarskih šolah spodbudili k vključitvi v SKEI-mladi. Mladim, ki se včlanijo v SKEI, ni treba plačevati članarine, imajo pa celo vrsto pravic.« Mladim članom SKEI zagotavlja pravice brezplačno Tako SKEI svojim mladim članom svetuje, ko opravljajo prakso v podjetjih in šolskih delavnicah. Poleg tega skrbi za njihovo sindikalno usposabljanje, bedi nad pogoji za varnost in zdravje pri delu in podobno. Mladi člani so tako kot vsi člani SKEI tudi 24 ur na dan nezgodno zavarovani, tako kot drugi člani pa lahko uporabljajo tudi počitniške zmogljivosti SKEI. SKEI skrbi tudi, da delodajalci mladim, ki so na praksi, plačujejo nagrade, in še bi lahko naštevali. Po besedah Branka Amona je SKEI razvil dobre odnose z ministrstvom za šolstvo. Centrom za poklicno izobraževanje, s Sveti strokovnih šol strojne in tehnične ter elektrotehniške usmeritve in drugimi sorodnimi ustanovami. Sindikat SKEI vsako leto sodeluje tudi pri tekmovanju mladih kovinarjev in električarjev iz vse Slovenije, ki so vedno v drugem kraju. Tu išče sindikat stik z mladimi, da bi jim pokazal, kako lahko sindikalno organizirani sodelujejo pri pripravi programov in premagujejo prepreke v vzgojno-izobraževalnem procesu. Skupaj s svetom strokovnih šol v Ljubljani okolici pa je šel SKEI-mladi tudi v osnovne šole, kjer si je prizadeval med mladimi povečati zanimanje za tehniške poklice in nasploh za tehniko. »SKEI dela med mladimi že štiri leta, napredujemo pa počasi: korak po koraku,« pravi Amon. »Največji učinek smo dosegli s pred- Sonja Vaupotič iz Podravja in Robert Vojsk3 iz Gorenjske, ki sta tudi sama še mlada. »Na različnih prireditvah in predstavitvah s|j čedalje več mladih zanima za delo SKEI tf mladimi,« pravi Robert Vojska. »Poveinjjn1' jim SKEI nudi pomoč pri valovanju njihovih P ^ vic brezplačno, saj jim ni treba plačevati čla rine. Mlade še posebej pritegne, kojim poVt’. da jim nudi SKEI brezplačno pravno potno0 ^ svetovanje pri izobraževanju in zaposlovanj pri pripravi učne pogodbe, pri pripravi P°S be o zaposlitvi, pri urejanju pravic iz kolek ne pogodbe in podobno. Za mlade člane je nimivo tudi nezgodno zavarovanje za primer st ti ali trajne invalidnosti, mnogi pa se zanimaj tudi za uporabo sindikalnih počitniških zmotljivosti ob morju, v toplicah ali v smučarskih s diščih. Če za mlade to ne bi bilo zanimivo-res ne vem, kaj bi lahko bilo.« »Mladim povemo tudi, da SKEI skrbi zahP hovo zaščito in varnost pri odnosih z delo jalci,« dodaja Sonja Vaupotič. »Zlasti to vej za spremljanje izvajanja učnih pogodb, za vajanje poklicnega izobraževanja, za sprem J nje problematike varstva in zdravja pri dem podobno.« <’ m. -m ¥ LžiSm rt * Ulr Branko Amon: Sindikalno Sonja Vaupotič: SKEI se Robert Vojska: Mlad'* j delo med mladimi terja bo delo med mladimi za- zanimajo za pomoč P veliko naporov, pravi re- gotovo obrestovalo. varovanju njihovih Pr^ vic, ki jim jo SKEI hč brezplačno. zultati pa bodo vidni šele čez leta. stavitvami našega sindikata na srednjih oziroma poklicnih šolah. Včasih je ravnatelje težko prepričati, da smo sindikati socialni partner, ki mu velja prisluhniti. Pri delu SKEI med mladimi gre za projekt desetletja: zdaj z relativno velikimi napori in znatnimi sredstvi dosegamo šele prve rezultate, pravi rezultati pa se bodo pokazali šele čez nekaj let.« Jedra mladih članov so že oblikovana Mladi člani SKEI imajo svoje mesto tudi v statutu SKEI. V območnih organizacijah oblikujejo mladi v SKEI poseben organ, ki v okviru finančnega plana deluje samostojno. Jedra mladih članov v območnih organizacijah v Velenju, na Koroškem in v Podravju so v ustanavljanju in že delujejo. Amon je prepričan, da je led prebit in da bodo v bodoče skrb za delovanje SKEI-mladi čedalje bolj prevzemale na svoja ramena iniciativne skupine mladih članov. Za promocijo SKEI med mladimi skrbita tudi Kako mladi sprejemajo te informacije’^* je večina zanje že slišala? Led je prebit »Ne! Mnogi so presenečeni!« pravita sog° vomika. Po njunih besedah mladi z zanimanj1-’ prisluhnejo, kaj vse jim SKEI nudi. Hitro ng° tovijo, da če se včlanijo, ne bodo imeli stre kov, temveč samo ugodnosti. »Vprašanje pnJ ' koliko jih začne tudi resno razmišljati o te' ' da bi se včlanili v sindikat. Je pač tako. da m sikdo začne resno razmišljati o sindikata * le, ko ga potrebuje. Zagotovo pa se bo tak spomnil, kje lahko najde pomoč,« pravi VaUp tičeva. ■. SKEI med mladimi ni več neznanka. LeaJj prebit, to pa je tudi najbolj pomembno! SK se bo njegovo delo med mladimi čez leta z gotovo obrestovalo, verjetno pa bodo od n.l ga imeli koristi tudi sindikati, ki danes o med mladimi še niso začeli razmišljati mora vedno orati ledino del« . Nekd° r> pogajanja v podjetju Vole so naporna Jo^Hlu o podjetniški kolek-Sp ni Pogodbi v podjetju Vele so UsSa maja ‘n pogajalci so u ,večino vprašanj. Ne-. aJeni so le še členi o plačah ^ugih prejemkih, v , “tkalna pogajalska skupina. SDTc6” soc^e'uje sekretar sIirvH ^anc^‘ Bartol in strokovna ZSv a območne organizacije ^ Domžale, si prizadeva, da bi v podjetniško pogodbo zapisali čim več ugodnosti za delavce. Glede na rezultate bi namreč Vele lahko delavcem zagotavljal višjo raven pravic, kot jih imajo po splošni kolektivni pogodbi in kolektivni pogodbi dejavnosti. Upamo, da bo uprava pristala na naše predloge in da bodo rezultate poslovanja delavci občutili v svojih denarnicah. 11 ** Bartol skuša prepričati delodajalce. 0 plačah tudi v LIP-u Radomlje Srri ‘l ’'a vozil Maribor s 170 zaposlenimi, ki nada j Tamovo tradicijo avtomobilske proizvodni ^ log. Na lokaciji nekdanjega mariborskega gjS ^ sedaj posluje 96 podjetij, v katerih je okoli ^ dvomi, ali bo tovarni uspelo obuditi ne Po Gazvodovih besedah v Mariboru mam1.. ,kda< . 3nfa i n,a zauPn'kov je dalo ugodne rezultate vi^P-rebno in zaželeno, sklepamo iz šte-Semj c(ežencev in njihovega zadovoljstva s p, , t* tla g° .evn° izobraževanje v okviru progra-tirn t0Je?en Pa Je bilo namenjeno sindikal-Sran/^P11'^001’ k‘so 0Pravili temeljni A-pro-so ta ’ln drugim sindikalnim zaupnikom, ki Izob113”]3 pridobili že PreJ ali drugače. 0rSa • razevanje sindikalnih zaupnikov sme mina,1 ^'ub za ve^ območij skupaj. Prvi se-tiočii p .Programa je bil v Zrečah za ob-Velen-, 7'*a’ P°dravja, Pomurja, Koroške ir okolice 7 3 območ.ia Gorenjske, Ljubljane in organ,- ’• ,avja in Pomurja smo izobraževanje Pa so ^'lrab na Bledu. V Dolenjskih Toplicah Not ‘e lz°braževali predstavniki Dolenjske, (Jjtijske in Posočja. Upnik0t'teV za ^titov znanja sindikalnih za-°V’ kur so glasno zahtevali udeleženci -saj se je jesenskega izobraževanj maiav',,ar slušateljev in slušateljic kate.. S , erne8a Podjetja oziroma dru Za deluje Sindikat KNG Slovenije, dr'Bogdan Kavčič (Kako se uspeš in _'k Ida Baš (Vodenje sestanko' st naaien 'n cilj sestankov, pripravr . nek, vodenje in potek sestanka), no i 'n. ^^'etka Peršak (Ekonomi! ,,.,/U^ib družb in plačna politika Zd , lkIie in Katarina Lavrin: (Var p0|?Vj5. Pfi delu, naloge sindikata tv,, r,0(;ju in naloge sveta delavcev vna delavskega zaupnika). /ararU IZ<,)brazcvalnc oblike so bile uspeš in s t.,U^ eležencev, ki so z izmenjavo \i Seminarja v Dolenjskih Toplicah so se udeležili zaupniki iz Dolenjske, Notranjske in Posočja. je dosegel svoj namen in le želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Dvodnevni mednarodni seminar v Kranjski Gori V drugi polovici oktobra je Sindikat KNG organiziral dvodnevni seminar za predsednike sindikatov družb. Na njem so ob pomoči Jima Cattersona iz mednarodne organizacije ICEM obravnavali vprašanja globalizacije in skrbi za varno in zdravo delo. O nakupu pokojninskih bonov za dodatno pokojnino, za kar bo jamčila država, je govoril Milan Dokanovič. Drugi dan je bil namenjen študijski delavnici o lobiranju, v kateri sta sodelovala Niko Mejaš, diplomirani psiholog, in Željko Ču-rič, doktor medicine. Udeleženci so med drugim spoznali, da mora lobirati tudi vsakdo sam in se zaradi tega vključiti med določene ljudi. KNG začenja delo z mladimi Skladno s statutom je KNG oblikoval poseben odbor za vprašanja mladih. Vodi ga Tomo Zdovc iz Cinkarne Celje, v njem sodelujejo tudj predstavniki desetih območnih odborov. Že na prvi konstitutivni seji je odbor začel pripravljati program dela. Predstavniki odbora so sodelovali na konferenci mladih na Madžarskem, ki je bila sklicana na pobudo mladih iz Nemčije. Decembra se bodo člani odbora udeležili konference v Nemčiji, na kateri bo govor zlasti o vplivu sindikatov na trg delovne sile in nastajanju nove politike na tem področju. Konferenca bo obravnavala tudi nove oblike solidarnosti med delavci in sindikati, sklepanje kolektivnih pogodb in soodločanje v različnih državah, soodločanje v multinacionalkah, organiziranost mladih v Evropi ... Marjan Bari, sekretar KNG NAJ SEVE... Med varnostne znake štejemo tudi ročne signale. Pri ročnih signalih gre za vidno komunikacijo med dvema delavcema: signalistom in upravljalcem. Signalist z v pravilniku določenimi kretnjami rok sporoča navodila in opozorila upravljalen naprave. Naloga signalista je poleg vodenja manevrov tudi zagotavljanje varnosti drugih delavcev in oseb v bližini izvajanja operacij. Po potrebi sme delodajalec določiti tudi več signalistov. Upravljalec mora nemudoma slediti napotkom signalista. Signalist mora biti prepoznavno oblečen (jopič, narokavniki, odsevni trakovi, signalni loparček - vse svetlih barv). Navodila signalista (različne kretnje rok) so med drugim: začetek operacije, stoj, konec premikanja ali operacije, dvigni, spusti, kolikšna je razdalja dviga ali spusta, premik naprej ali nazaj, desno, levo, nevarnost, hitro, počasi. Vir: Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/4. 11. 1999) r '£a »Fantje, ali imate v soboto zvečer kaj časa?« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vprašal rezkar Vili. »V bifeju Pri Ančki bom imel fantovščino! Vse vas vabim, da se mi pridružite!« »K-k-k-kaaaj prirejaš ti?« je skoraj omedlela od presenečenja kuharica Špela. »Ali sem prav slišala?« »Seveda si prav slišala, Špela!« je veselo odvrnil Vili. »Le pridi, če boš imela čas! Nič ni narobe, če pride na fantovščino tudi kakšna luštna punca!« »Poslušaj, Vili: povej mi, ali se je zmešalo tebi ali meni,« je Vilija z dramatičnim glasom prekinila Špela. »Ali mi nisi pred natanko tremi dnevi predstavil svojo ženo?« »Sem!« je dejal Vili. »No in?« je povzdignila glas Špela. »Kaj, no in,« se ni pustil ugnati Vili. »No, kaj? Zdaj povej, ali si poročen ali nisi?« je ponovno povzdignila glas Špela. »Ali pa samo meni že tri leta lažeš, da imaš doma ženo! Ne vem, s čim sem si zaslužila, da si mi svoje dekle še pred tremi dnevi lažno predstavil za ženo?« »Špela, kar pomiri se!« je vzkliknil Vili. »Prav nič ti nisem lagal. Pred tremi dnevi sem imel ženo, danes pa je nimam več.« »Neverjetno? Ali si se v tako kratkem času ločil?« je presenečeno povprašala Špela. »Ko sem vaju z ženo srečala, ni nič kazalo, da bi bilo med vama kaj narobe. Prav nasprotno: videti sta bila kot mlada zaljubljenca!« s* Iz dnevnika delavca Jožeta V' Življenje za določen čas V. V »Saj tudi sva mlada zaljubljenca,« je veselo pribil Vili. »Zato se bova naslednjo sredo tudi poročila!« »Krut i fiks, Vili! Če se ne boš takoj nehal norčevati iz mene, te bom z največjo kuhalnico, kar jih imam v kuhinji, tako treščila po glavi, da boš vse življenje nosil buško za seboj,« je zavreščala Špela. »Ravnokar si mi razlagal, kako si se s svojo ženo ločil, v isti sapi pa mi pripoveduješ, da se boš z njo ponovno poročil.« »Tako tudi bo!« je odločno dejal Vili. »Pred dvema dnevoma sva se ločila, naslednji teden pa se ponovno poročiva!« »Zakaj?« smo povprašali vsi v en glas. »I, zakaj le?« je odvrnil Vili. »Ko sem pred leti svojo ženo zaprosil za roko, sem bil zaposlen za določen čas. Kakor vam je vsem skupaj znano, zdaj delodajalci v Sloveniji praktično zaposlujejo delavce samo za določen čas.« »Pusti zdaj politiko zaposlovanja,« se je ujezila Špela. »Povej raje, zakaj se boš z isto žensko najprej ločil, nato pa ponovno poročil.« »Zakaj, zakaj?« se je razburil Vili. »Ko sem jo pred leti prosil za roko, mi je dejala približno takole: Vili, ti hi rad vse za nedoločen čas - ~en0' otroka, stanovanje, avtomobil in bog si ga vedi, kaj še! Službo in denar pa imaš za določen čas! Če je tako, je rekla moja bivša in bodoča zena pa sem tudi sama pripravljena iti s tabo v zakon samo za določen čas-Prejšnji teden se je najina pogodba o sklenitvi zakonske zveze za določen čas treh let iztekla, naslednji teden pa se bova poročila še za naslednja tri leta, ker mi je z delodajalcem uspelo skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.« »Vili, to je noro!« je vzkliknila Špela. »Kako pa z Ženo shajata, če sta poročena samo za določen čas?« »Le kako?« se je začudil Vili. »Saj veste! Z ženo imam takšne odnose kot z delodajalcem, ki me je zaposlil samo za določen čas. Nenehno gledam za drugimi kiklami, saj ne vem, kako dolgo bom še s svojo. Poleg tega pa vodiva vsak svoje gospodarstvo. Jaz pazim, da se ne bi preve iztrošil, saj bom potreboval veliko energije za novo ženo, če me bo dose danja odpustila. Ona pa verjetno kar naprej gleda za drugimi moškim1-če bi lahko našla kje kakšnega, ki ima zaposlitev za nedoločen čas. Verjetno pa ji,0 ne bo uspelo, saj so v Sloveniji domala vsi mlajši zaposleni samo za določen čas. ?a nedoločen čas so zaposleni samo tisti, ki imajo delovno razmerje sklenjeno še iz časov gnilega samoupravljanja!« »Kako pa je v takšnih pogojih vajin zakon uspešen?« je zanimalo Špelo. »I, kako?« je odgovoril Vili. »Tako kot nase gospodarstvo, kjer so že domala vsi delavci zaposleni za določen čas. Zato morajo rta- -/ nehno razmišljati o svoji eksistenci in se ne morejo posvetiti delu. Zakol za določen čas je približno takšna zadeva kot delovno razmerje za določen čas.« »Hm, hm!« smo vsi zamencali. »Za koliko časa pa se boš ponovno p°' ročil s svojo bivšo ženo!« »Kdo ve?« je dejal Vili. »Kako dolgo bom za določen čas poročen/ odvisno od tega, kakšen zakon o delovnih razmerjih bodo sprejeli nas1 poslanci. Sindikat predlaga, da bi lahko delodajalci z delavci sklenili delovno razmerje za določen čas največ za dobo dveh let, delodajalci po s Želijo, da bi lahko sklepali delovna razmerja za določen čas do treh let-Kdo ve, kako se bo odločila moja žena?« »Vili, če je tako, ali potem ti tudi tiste stvari, zaradi katerih te žen1' očitno ima, počneš za nedoločen čas?« se je zarežal skladiščnik Rud1 »Povej nam, kako je videti tvoje življenje.« »Kaj bi vam govoril, saj sami veste!« je odvrnil Vili. »Trenutno živim Zfl določen čas. Kaj pa bo potem, pa bomo videli! Tako je to dandanes prl nasvčasuvisokr^rmntegc^apitaliunc^^uihcdlumskhiačii^evedaL^^ Udeleženci nedavnega Sinlesovega seminarja so se zbrali tudi na družabnem srečanju, kjer je harmoniko raztegnil Marjan Ferčec, na čelu svojega zborčka pa je zapel Danilo Vedlin. Pa naj še kdo reče, da sekretar in predsednik Sinlesa za svoje zaupnike ne storita vsega, kar je v njuni moči! Nalezljiva bolezen da me šef vedno kritizira, »Gospod doktor, kaj je narobe z mojim možem?« »Sifilis ima!« »Strašno! Ali ga je lahko staknil na kakšnem javnem stranišču?« »Morda, vendar na posebno udoben način zagotovo ne!« imam slab spomin in da sem Pf/. bil že vse, kar so nas učili v p° l ski šoli!« jf »Ti pa si zares tepec! Ali si Ji zdravljenje revme, sem dobil n0- L »Gospod doktor, tudi jaz bil nazaj revmo!« Psevdonim Ločitev »Ali si srečno poročen!« »Ne, temveč srečno ločen!« Izaubljeni spomin »Kaj pa iščeš po zaporu ?« je vprašal policaj svojega sodelavca. »Osumljenec je na zaslišanju rekel, da je v zaporu izgubil spomin.« »Kajpa boš z njim, če ga najdeš?« »Sam ga bom uporabljal. Saj veš. »Gospodična, dovolite mi, dd'j predstavim velikega pesnika. Of vam lahko povem samo to, da/^ lo skromen in sramežljiv ter do ~ vedno uporablja psevdonim.« »Oh, meni tega ni treba pa/,sl( vati, saj redno jemljem tabled^^ Povratna karta »Eno povratno karto, prosil' »Do kam pa?« (|;r »No, ta je pa dobra. Do sef' zaj vendar!« Razpis seminarja Učinkovito soupravljanje v 130 od 4- do 6- decembra v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljici, Gradnikova 1. UDni!"ar ie namenjen članom svetov delavcev in sindikalnim za-Ponni 001 'er dru9'm sindikalnim delavcem. v udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, združenih PROGRAM: p^ma l: Način in strategija delovanja sveta delavcev edavafe/y- Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS fe-Vloga 'n naloge sveta delavcev na področju status-Ir> kadrovskih zadev ter reševanja sporov z delodajalci edavatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS p®ma ni; Kolektivne pogodbe in soupravljanje edavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS pema ni; Soupravljanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu tavate!j; Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS ravnV Vl°ga sveta delavcev na področju plač ter pri ob-- navi gospodarskih rezultatov družbe p'eda, Prija' vatelj: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS n'ns ® t3 seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobod-Seminaik?,ov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 26. novembra. Ostaip ar..mo izvedli, če bo najmanj 20 prijav; če bo prijav več, bomo pre-Cena priiav|jone uvrstili na naslednji seminar. |arjev ®erri|narja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 25.000 to-pia{a3a udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-števiikofl' virrnanu pod namen nakazila pripišite “Seminar II”, sklic na Stroju* dajalec serriinaria za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delo- Pod n Jezence. ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti ®*r°ški h®2110 rubriko v prijavnici. sobi Iq Dl,vania in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni Odg'8400 tolarjev). te pr| v,re na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobi-faks- ni mo' Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43-41 239, 1,43 34 279 in 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Razpis seminarja Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu ?emir 4 Ljjdar bo v torek, 27. novembra, v Domu sindikatov, Dalmatinova Šemi Jana: soba 16/l' od 9-00 d0 15-15- ure- Upniknar Priporočamo predsednikom sindikatov oz. sindikalnim za-Cev KOm pri deloriajalcih, predsednikom in članom svetov delav- udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so PROGRAM: _ pravni red na področju varnosti in zdravja pri delu - dirg^Hosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda; cielavcev^IJ tdV':)e^aVi ukrep0V 23 vzPodbudo izboljšav varnosti in zdravja naTl^^hia slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom tem področju. .r2^_ PRIJAVNICA za izobraževalni seminar ZSSS UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Ime in priimek:................................. Datum rojstva:.................................. Izobrazba, stopnja izobrazbe:................... Naslov doma:.................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije (navedite katerega): Član sveta delavcev: Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda: Predsednik sindikata družbe DA NE DA NE Drugo (navedite):.......... Telefonska številka: doma: V službi: Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Datum: Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. • zakon o varnosti in zdravju pri delu temeljna načela, obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakonski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe, • naloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu pristojnosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, • naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu organiziranje sindikatov, naloge sindikatov, naloge sindikata, če pri delodajalcu ni izvoljenega sveta delavcev oz. delavskega zaupnika. Strokovna izvajalca: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS in Lučka Bohm, svetovalka v ZSSS Prijave za seminar pošljite na izpolnjeni prijavnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 20. novembra. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Kotizacija, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 8000 tolarjev za udeleženca. Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije.^ Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, sklic na številko 33.« Odgovore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239, faks: 01/43 34 279 ali 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnico smo objavili v 37. št. NDE. NAROČJE RAVEN KDOR NOSI DOLGE HLAČE POLJSKI SLIKAR (EVGE- NIUSZ) NORD. BOGINJA MORJA RADIJ LETOPIS LASULJA ELEK. NABIT DELEC STOJAN ANDOV HEROJ STANE SEMIČ SODIŠČE ŽENSKO IME NATR|J AFRIŠKA ZVER IZ RODU CIBETOVK ENAKI ČRKI ODMEV OGLJA Nova Delavska enotnost SLAVKO HREN OLIMP. IGRE IT. SKLAD. (ANTONIO) SEBASTIAN KNEIPP 3 4 HUMORI- STKA PUTRIH ŠALJIVO IME ZA KONJA TERME PRI PADOVI JAPON. PISATELJ KDOR DELA ZGAGO LOČNICA MED DRŽAVAMA BRENK. INSTRUM. NOR. SLOVNIČAR IN PESNIK PEROCI NEMŠKI REŽISER (ERICH, 1891-1966) MOŠTVO, EKIPA IRANSKA DENARNA ENOTA VELIKA VEZA RIBJE JAJČECE REEVE Cristopher -AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC, »SUPERMAN« GRŠKI BOG VETROV GESLA NAGRADNE KRIŽANKE st. 38 (8. 11. 2001): 1:............................................ 2:............................................ 3:............................................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja* ,/'Ltov in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponede 19. novembra 2001. Pravilna rešitev gesel iz 36. letošnje številke Nove Delavske enofJjL {o' 1. KOSTANJEVKA, 2. ZELENA MUSNICA, 3. GOBAN. Nagrado 50^ larjev prejme Alenka Kous, Sebenje 27/a, 4294 Križe.