Oblast in opravki, ktere imajo po občinskem zakonu z občinskimi odborniki vred. Nauk okrajnega 'predstojnika novo izvoljenim občinskim odbornikom. —«§-§•>— V Ljubljani. Tisk in založba Egerjeve tiskarnice. 1867 . Dirkmtjjskrris kr iemeiitk unb iljrer Uertretcr nad) bem mm dtaink-d&mtp. ©dfitmarte fines IJfjirltsm-ftsJjfrs mt ffine nen ©emeittiienerfreter. r*H*- a t t> a dj. ®ritcE itnb SBerlag bet @ger’fd;en 5Bitd;bniderei. cumljltru S Ktere opravke imajo občine sploh v svoji oblasti. »saka občina ima po novem zakonu (postavi) v oblasti svoje domače in izročene opravke (§. 27). K domačim opravkom spada to-le (§. 28): I. Gospodarstvo z občinsko lastnino (št. 1). — II. Skrb, da se trdijo občinske ceste i. t. d. (št. 3). — III. Ženitova- njske zglAsnice (št. 8). — IV. Skrb in pazka na učilnice (šole) po kmetih (št. 11). — V. Skrb za ubožce (št. 9).— VI. Poskušnje, da se med sebdj pogode občanje v prepirih (št. 12). — VII. Radovoljne dražbe (licitirenge) premičnega blaga (barenblaga) in ležečega blaga (št. 13). — VIII. Skrb za rčd, ali krajna policija (št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10). I. Gospodarstvo z občinsko lastnino (št. 1). Občinska lastnina se imenuje vse, kar ima občina svojega, namreč občinska užitnina in občinska imovina (premoženje). Tiste reči, ktere občanje samo uživajo, kakor: pašnike, gozde, vodnjake (Štirne), €xpx &ljxiL SSiefttitgbfreib b e v ©eitteiitben im 3(11 g e m e i n e n. ®ie ©emeinbe (jat fraft beb netien @efe|eb ciiicit fclbft- ftiiubigcn itnb eineu iibertrageuen SBirfiittgbfmb (§. 27). 3um fdbftftanbigcii SBirfuttgbfrdfe getjikt (§. 28): I. ®ie SBertoatattg bež ©ettteiitbeetgetttbiimž (Kr. 1). — II. ©te Grrbaltutig bet ©emetttbeftrafjen it. f. to. (Kr. 3). — III. ®ie (SrtBetlutig bet ©betttelbjettelit (Kr. 8). — IV. ©er ©tttflujj aitf bte $ol!žfd/ufe (Kr. 11). — V. ©te SrmettBerforguttg (Kr. 9). — VI. ©te ŽBergteic(>žBerfucl)e (Kr. 12). — VII. ®ie freitoittigen SKoBilarlijitationett ttttb KealfeilBietuttgert (Kr. 13). — VIII. ®ie ©rt^olijei (Kr. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10). I. Die ierumltung bes ffiemembeetgetttljitms (lir. 1). ©cuieinbe'' © i g e n t () u m ift alleb, loab bev ©emeinbe ge()ort; eb liinfapt bab ©emeinbe > © n t utib bab ©emeinbe- 3? e r m o g e n. Sene ©acbcn, roddje blob juhi ©ebraitd)e ber ©emeiitbegliebcr biciicn, alb: §iittoeibeii, SBalbungeii, 1 * 3 zakon (postava) imenuje občinsko užitnino, in tiste reči, ktere so odločene, da se iz njihovih dohodkov plačujejo občinski stroški, kakor na priliko: travniki, kteri se dajejo v najem (v štant), imenuje občinskoimovino (premoženje). Politične občine, ktere so se zdaj na novo na¬ redile, ako niso bile poprej združene, nimajo ne občinske užitnine ne imovine; oboje pride s ča¬ som iz zlogov in denarnih pripomočkov, ktere dajejo posamezne podobeine ali soseske, da se bodo iz tega plačevali stroški velike občine. Toda posamezne podobčine imajo že od starine svoja soseskinaposestva in svoje soseskino lastnino, ktera se ne sme mešati z imetkom velike občine. Z lastnino velike občine gospodarijo župan in občinski odborniki; z lastnino posa¬ meznih podob čin ali vasi gospodarijo trije možje, ki so izvoljeni, da imajo slu-b za soseskin imčtek. Občinski zakon (postava) ukazuje, kako se mora s tem gospodariti. Za velike občine veljajo §§. 31, 55, 61 do 86, 90 do 93, in za podob¬ čine ali soseske veljajo §§. 31, 90, 93, 50, 51, 53, 55, 60, 71, 79; v družili rečeh se pa mora za imetek velikih občin in podobčin (sosesk) v poglavitni stvari enako skrbeti, kar se vidi iz §. 8. v dostavku k občinskemu zakonu (postavi). Najprvo se mora v poseben zapisnik (in¬ ventar) [§. 61] zapisati vsa občinska užitnina in 3 SSritunett, iieuut baš ©efetj ®etueiube-@tatitm - ©ut, unb jene ©adjcu, bereit (šiiifiinfte jur Skffreitmtg bec ©e- meiubeaitelageu bcftimmt finb, j. ©. SSicfen, meldje itt ipadft gcgcben luerben, nerntt cž ©enteinbe-©tanim- S? e r m o g c n. ®ie min conftituirten politifdjeu ©eineinbcn [jaben, metin fie bižfier nid)t bereinigt marcu, berjcit meber eiu ©tnmntgut, nod) eiu ©tamutbertnogeu, uub ež roirb fid) folcf)e§ erft mit ber Beit burd) bie 3ufd)[dge unb 23eitrdge ber eiujelueu Untergcincinben, toeldjc jur ŽBeftreitung Der fmuptgemciubeaitetagen jitfamiitcnjiiefieii roerbcn, bilben. 3M)i aDer fjnbcu bie eittjcltten Uiitergemeinbeit ib»r ©emcinbegut unb ©emeittbebermogeit fcit Slltcrž Ejer, mel- djcž jebod) mit jeueiii ber •fmuptgemeinbe nid)t ju bet- medmetu ift. ®až C? i g e u t f) u ut ber §auptgcmeiitbe mirb t> o ut ®eiiteiubeborjW)er mit bcm ©emeittbeaužfdjuffe, uub jencž ber Uit ter g eni eiu b c bou ber jur SSermattung beS ©rteberittogeite gematjlteu brci SBdituent bermaltet. ®ie SSorfdjriften, mie bicfc 5>erroaltung bor fid) jil getjcu l)at, beftimntt baž @enieinbegefe|, unb finb bie- fclben fiir §auptgenieiiibcit fpejicH alte bcu §§. 31, 55, 61—86, 90—93, uub fiir Untergemeiubeu aij[6 bcn §§. 31, 90, 93, 50, 51, 53, 55, 60, 71, 79 ju entnefpnen; iitt Uebrigett aber finb fie nad) §. 8 bež 2tn()augež jitiit ©enteinbegefe|e im SBefeu biefclbeu. SSor aKcnt ift baž ©tauimcigcntljum, fomof)! ©ut ate Sfermbgen, in eiu 3itbeutar ju berjeicfjiteit (§.61), 4 imovina. Ta zapisnik se mora vselej pregledati, kader koli se gospodarstvo občinske lastnine daje v druge roke. Z občinsko užitnino in z občinsko imovi- no se mora tako gospodariti, da se nikdar nič ne zmanjša (§. 68), pa da vendar daje stano¬ vitnih prihodkov, kar je največ mogoče (§.63). Iz občinske lastnine ne smejo ti občanje, ki zdaj žive, vzeti vsega dobička, ker ta lastnina ni samo njih, ampak je tudi tistih, ki bodo za njimi živeli. Kar na konci leta od stroškov ostaja gotovine, to naj se shrani za prihodnje leto (§.63); med občane se ne sme drugače razdeliti, kakor samo takrat, kader privoli deželni odbor (§. 90). Ko bi se imela kaka reč občinske lastnine zamenjati za ktero drugo reč (§. 62), ali ko bi se imela prodati ali zastaviti, ali ko bi se nanjo občina hotela zadolžiti, mora vse to dovoliti de¬ želni odbor, ker sicer bi bilo neveljavno (§. 90). Občina tudi ne sme na posodo vzeti toliko denarjev, da bi ta dolg bil veči od letnih pri¬ hodkov, če ne dovoli deželni odbor (§. 90). Ako bi občina hotela občinsko užitnino razdeliti med občane, mora privoliti deželni zbor. Vsak občan sme toliko in tako uživati ob¬ činsko užitnino, in takšno pravico ima do nje, kakor je bila do zdaj navada; toda nobeden ne sme dobiti več, ampak samo, kar potrebuje. 4 roelcfjež banu bei jcber Ueberga&e bev ©eittciitbceigeitttjutnž- SSerrooltung in anberc $anbe, burdbjufefjen ift. ®až ©emeiitbe-©tanimeigentf)um mitjj fo Berroaltet roerben, bafi bie tfjunlicfjft grojite, aber liadjfjaltige Sieitte barauž erjielt roirb (§. 63) unb ež mufi bažfelbe ungefcffmalcrt erijalten roerben (§. 62). ®až ©emeinbeBertnogen, barf nidft ju ©unften bcr jefjigctt SJtitgtieber aužgebentet roerben, benn baž- felbe gejjort itidjt mir ben je|igcn, fonbent and) ben fiinftigen SHitgliebern ber ©enicinbe. ®ie Safjrežtiber- fefjiiffe litujfen nttf baž ndd)[te Sabi' anfgeffjart roerben (§. 63), unb biitfen mir mit ©eroittignng bež Sanbežaužfdjnffež miter bie ©emcinbeglieber berttjeilt roerben (§. 90). ®er Umtanfd) einež ©tamnieigentfnmtžobjectež (§. 62) gegett c : tj anberež, bie Sterditjierung, SSerpfan- bmig, Seinftnng bežfelbeit, mufi bom fianbežaužfdjuffe bei fonftiger Ungiiltigfcit bež ©efdjdftcž bcroilligt roer¬ ben (§. 90). Sngleidfen barf Bon ber ©emeinbe eiit ®arle^eu, roeldjež baž 3af)reŽeinfommen iiberfcbreitet, mir mit 23e- roiEigmig bež Sanbežaužfdjuffež aufgenoimnen roerben (§. 90). Sur SSertt|ei(ung bež ©tammgutež miter bie ©eincinbeglieber mufi ber fianbtag juftimmcn. ®ie 3) e n ii | n n g ž a r t, baž 9ted)t mib baž $0?afi bet $()eilna[)mc an ben 9tit|ungeii bež © c m e i n b c g it t c ž, rictjtet ficf) nad) bcr tjerfommlidjen Uebung mit ber 2)efd)rdn- fung, bafi feiner iiber feitien SBebarf fJintseit jiefien barf; roo 5 Tam, kjer ni nikakoršne stare navade, to reč razsodi občinski odbor (v podobčinah ali posameznih va¬ seh razsodijo tisti trije možje, ki so izvoljeni za gospodarjenje (§§. 31, 64). Občinski zakon (posta¬ va) na tanko zapoveduje, da ne sme iz občinske lastnine nihče imeti užitka čez svojo potrebo, če ga je poprej po stari navadi morda tudi imel. K tej potrebi se šteje samo to, kar se za hišo in gospodarstvo potrebuje po navadi, pa ne čez na¬ vado. Torej ni zoper občinski zakon (postavo), če občina kterega tacega, ki ima na priliko ne¬ navadno dosti živine tudi obloži bolj, kakor tiste, ki na občinskem pašniku pašo navadno število. Stroški za občinsko užitnino, na priliko: cesarski davki (fronki), namestki, logarji i. t. d., naj se plačujejo iz dohodkov, iz občinskih davkov in iz prikupščin. Kader bi tega ne bilo zadosti, naj se naredi zlog, kteri se tako razdeli, kakor ima kdo užitka, na priliko, kolikor kdo živine pase (§. 71). Ko bi iz kakih občinskih stroškov imeli samo posamezni gospodarji korist, morajo te stroške tudi samo oni plačevati. Koliko stroškov pade na vsacega občana po- sebe, kader se kaj pri vodahnareja ali popravlja, to je zapisano v posebnem zakonu (postavi) [§.72]. Za stroške iz občinske imovine (premoženja) veljajo te naredbe: 5 obet feine Uebung beftcJjt, beftiimnt [)ierit 6 cr bcr ©e- meinbeaubfdjuf? (bet Untergenteinben bie 3 Skriuoltuugb- uuinticr, §§. 31, 64). ®ob ©emeinbegefej) befcf)ranft aubbritcElid) felbft bei borljanbenet gegeutffeiliger Uebung bofj niemanb liber feiuen SBebarf SUitjeu aub beut ©e- meinbegute jicbc; miter bicfem SBebarf ift bcr gett)o[)nli(f)c $attb- uub 2 Birt()fcf)aftebebarf, unb uidjt etn aufier- gcrooljnliiijer 311 oerfteljen. & oerftopt bober nicfjt gegeit bob ©emeiubegefeij, menit moit jemanben, ber 3 . S. ungemoljulicl) oiel SSicI) u. f. to. pit, audj tiieEjr beloftet alb biejettigen, meldje eine normale Slnjot)! attf ber ©cmeinbel)utmeibe meibeti laffett. SUtbgaben, meldje fiir bob ®emcinbe=©ut ju bcftreiten ftnb, 3 .35. lanbcbfurftlidje ©leueru, 9lequitm lente 3Salbl)utergebul)reu n. f. m., finb onb ben 5tn|ungen, Slbgoben, ©tnfoufbgelberu, unb menit biefe nicfjt gnrcidjcti, burd) ben 3ufd)lag, ivcldjer nod) bem SSertjaltniffe ber 2 d)eilnabine on bcr 9tut)utig, 3 . nad) ber Slujaljl beb SBcibcttieljeb aufjiitfjeilen ift, ju bejofjlcit (§. 71). @oHte aber irgenb eine foldfe Slnblgge nur 3 unt ®ort£)eilc eittjelner ©runbbefitjer feitt, fo ift biefe Slublage and) nur n on biefen ju tragen. ®ie Soucurrcnj bei SBofferboutcu ift burd) befoitbere ©efetje uorinirt (§. 72). gftr 91 u b g o 6 c n beb © e tn e i n b e n e r m o g e n b gelten folgenbc 9 formeu: 6 a) ako je za kake stroške odločeno posebno imenje (premoženje), naj se ti stroški pla¬ čujejo najprvo iz dohodkov tega imenja (§• 69); b) ako imajo posamezni občanje posebno korist ali dobiček iz kterih stroškov, naj se najprvo tem občanom naloži plačilo (§§. 72, 82) ; c) ako je po kakšnih posebnih pravicah odlo¬ čeno, koliko na tega ali tega občana pade kacih stroškov, naj to ostane tudi prihodnjič veljavno (§. 85); č) koliko stroškov pride na vsacega občana po- sebe, kader se zida cerkev, farovž ali učilnica (šola), pa kader se nareja ali popravlja kaka cesta, za to so posebni zakoni (postave) [§. 85]; d) kader so stroški za druge reči, pa ne za te, ki so bile zdaj imenovane, naj se plačajo iz občinske blagajnice (kaše) [§. 68]; e) ako občinska blagajnica (kasa) stroškov ne more plačati, naj se sklene, da se na občane razdeli nov davek (§. 73), da se namreč ali narede zlogi k davkom, ali da se ukaže tlaka občini na korist, ali pa da se ukrenejo tudi kaki drugačni davki. Zlogov k davkom do 15 goldinarjev od sto sme občinski odbor sam postaviti, če so po¬ trebni za navadne vsakdanje občinske stroške. Ce se pa taki zlogi zato nakladajo, da bi se ž njimi kaj novega pripravilo občini, ali da bi 6 a) SBenn fiir gemifc 3(ubgnbeu cin befoitberS gemib- meteb ©ermogett beftefjt, fo ftnb oorerft bic @in* fiinftc biefeb ©erntogenb l)icju ju nerroeuben (§.69); b) menu ©iujelnc eiu befoubcrcS Sntereffe nti einer Slublage ^aben, fo fiub biefe nor aUeni in Slnfprttd) ju neljnten (§§. 72, 82); c) rneun auf fpcjiellen Dicctit^titclu eiuc Soncurreitj bcftel)t, fo bleibt biefe aufredjt (§. 85); d) fiir firdfen-, f)5farrt)of-, ©d)ul> unb ©trafien- baulidjfeiten befteljen bcfouberc ©efejje (§. 85); e) menit feiuež biefer galic eintritt, fo ift bie 9lub- loge auf' bec ©emeinbecaffc ju bcftreiten (§.68); f) meuu aber bic ©emeinbecaffc uid)t jureidjt, um allc foldje Sluflagen ju bebcclen, fo fiub Untlagett ju befd)licfieu (§. 73), unb jmar eutmeber burd) 3ufd)ldge ju bcu ©teuern, ober burd) ©atural- leiftungeu juni ©ortljeile ber ©emeinbe, ober enb- lid) burd) Sluflegmtg non neuen Slbgaben anberer Strt. 3ttfd)lagc ju ©teuern bid 15% fmtit ber ©emeiubeaitbfdjuf) alleiu beftimmen, menu ftc not|menbig fiub, um cnrrente ©emeiubeaudlageu ju beden. SBcutt fie aber bic Seftinunung [jaben, um bamit ctmae ©cued fiir bie ©emeinbe ju ermerben, mn bab ©tammeigentfjum unb beffeu Einfiiufte ju nermeEjren, 7 se povečala občinska lastnina in njeni dohodki, takrat morajo tri četrtine volilcev pritrditi (§. 77). Zloge nad 15 goldinarjev od sto mora poleg tega tudi še deželni odbor ali sam deželni zbor potrditi (§§. 73, 78, 79). Zlogi naj se navržejo na vse občane, kteri davek plačujejo; samo na plače in pokojnine (penzijone), ki jih uživajo duhovni, uradniki, uči¬ telji (šomaštri) in vojaški (soldaški) ljudje, in na občane brez posestva, kteri ne prebivajo v občini, naj se nič ne navrže (§§. 74, 75). Zlogi se navržejo na vse občane po enaki meri, če se morda ni kako drugače ustanovilo tačas, ko so se podobčine ali soseske združile z veliko občino (§§. 70, 76). Če je zlog potrjen od vseh strani, naj žu¬ panstvo okrajnej gosposki poda prošnjo, da okraj¬ na gosposka ali sama naroči, naj bode te zloge davkarstvo pobiralo, ali da še drugam piše za to reč, ako je treba. Tlako peš ali z vozom (§§. 73, 80) sme občinski odbor sam ukazati, in sme odločiti, da se tlaka razdeli ali po velikosti zemljišč (gruntov), ali po hišnih številkah (numerah), ali po rodovi¬ nah, ali po irnenji (premoženji) i. t. d., in tudi sme prisoditi, koliko naj plača tist občan, kteri tlake ni delal. Občinske tlake so časi občinam posebno koristne, če se na priliko občina lpti kacega po- 7 miiffeit Ijieju brci SSicrt^eile ber 33a[)[er bie Suftiiinmmg gebett (§. 77). ©teiterjufcfjlagc iiber 15% iituffen itberbieS uod) som SanbežauSfc^uffe ober som Sanbtagc felbft geuct)- migt tscrbcn (§§. 73, 78, 79). ®ie ©teuerjitfdjldgc fiitb in bet Sfcgcl aitf alle ©teuevcoutribuenten aufjtttljeilen, mir anf bie ©elfnltc itnb fpeufioueit ber ©eiftlidjen, ©eamteu, ©cl)u[[e[)rer, SfMitarperfonen, mib nsf abtsefenbc ©emeinbeglieber oljite 23eftt) nidjt (§§. 74, 75). ®ie Sluft^eilmig [jat nacij gteidjcm ©fafie fur aOe 511 gefcfjeljen, ež fei benn, bafj bie?fa[[£ bie Untergeineiubcn bei iljrer SSereinignng gitr foauptgcmeinbe cin anberež Uebereinfonunen gefcfjtoffen [jaben (§§. 70, 76). SBetitt ber Sttfrfjlag allfeitig geuetjmigt ift, fo [jat fid) bie ©emeinbesorftctjnng an bie Sejirfžbeljorbe mit ber SBitte jn lnenben, bie Siubriugung biefer SsfdjlSgc bnvdj bie ©teuerduiter entiseber felbft 311 seranlaffen ober fid) biežfalld iseitev 311 serroenben. 9t a t n r a I a r b e i t 3 l e i ff n n g e n (§§. 73,80), 3 . S. ©emeinbeavbeitcn, ©emeinbefntjren, fann ber ©emeinbe- aužfdjnj? felbft befdjliefjett. Sr beftimmt [jicbei andj ben ®?of;ftab, itadj isddjem bie Seiftnng 311 gefdjeljeu [jat, ob nad) bcm §ubenftanb, §an§niimmerii, nad) ganiitien, nad) ben SSerinogeučfategorien n. f. lu., beftimmt cnblidj and) ben fMnitiončbetrag, lscldjen berjenige 311 jaljten [jat, ber bie Dtatnralarbeitfleiftuiig nicfjt in natura soHfufnt ©oldje Sttatnralavbeitžleiftmigen finb oft som grofien iSortfjeile fur bie ©emeinbe, tsenn eiue ©emeinbe ober 8 sebnega dela: da morda posiplje veliko cesto; če se pogodi, da odkoplje in poravna kak grič, ali da grajščaku pokosi kak velik travnik i. t. d. Posebno v denašnjih časih, v kterih je tako malo zaslužka, županstvom tlako živo priporočamo. Gotovo pa je, ,da morajo v te tlake privoliti vsi občani, ker sme občinski odbor samo za občinska dela tlako ukazovati. Občinski odbor sme naposled, če mu do¬ voli deželni zbor, tudi skleniti, da se posta¬ vijo novi davki, kteri niso ne zlogi, ne tlaka, (§§. 73 81), na priliko: pasji davek i. t. d. Kdor teh davkov in tistih denarjev, ktere je dolžan, ker ni tlake delal, ne bi hotel z lepa plačati, tacega sme županstvo po svojih ljudeh rubiti, sme mu drugam odnesti rubljene reči, sme mu ceniti (šacati) in na dražbi (licitirengi) prodati, da si iz tega plača (§. 84). Da se lepo in prav gospodari z občinskim imetkom, naj v začetku vsacega leta župan se¬ stavi in spiše preudarek občinskih dohodkov in stroškov, kolikoršni se mu zdijo, da bodo v pri¬ hodnjem letu (§. 65), in potem naj ta preudarek poda občinskemu odboru, da ga potrdi (§. 66). Zupan se mora potlej vse leto tega preudarka trdno držati. Ako se med letom primerijo kaki stroški, kteri v preudarku niso imenovani, mora, 8 sDrtfdjaft irgenb eiue jprioatarbeit, 3 . 35. bie Slerarial* ftrafjcnbefd^otteruugen, i>iigelabtraguttgen, bie Slbmabb gr o ji er [)errfd)aft(id)er SSiefen u. j. to. itbernimtnt, itnb fattn ber ©emeinbeoorftrfjung befottber§ bei ber jejjigett S5erbienftIofigfeit itidjt getutg etapfojjlen ioerbeti. ©clbft- oerftanbtidj ntitfjtett in einem foidjett galle alle ©emeinbc- glieber eintterftanben fein, toeii ber ©emeinbeaužfcfjufi Strbeitsleiftuugen mir fiir ©emeinbejiuccfe befdjliejten fatm. ©tiblidj fann ber ©eitteittbeanžfdjufi mit ©enelj- migung be 8 Sanbtagež and) g a n g n en c Slbgaben, toeldje feine ©teuerjnfdjlage obet Sbaturalarbeitfdeijtuugen j'tnb (§§. 73, 81), bejdjliepen, 3 . S. §uubefteuer ti. f. m. ©omot)! biefe 3lbgaben al 6 and) bie Steluition§- betrčige ber friitjer ertoaijnten 9faturalarbeitšleiftnngen, toerbcn bei ttidjt giitlidjer Babtmtg bttrd) bie ©emeinbe- organe itn ©jecntiončioege, namlid) bttrd) ijjfunbung, % t a n § f e r i r n n g, @ cf) d £ u n g, g e il b i e t u n g, ein- gebracfat (§. 84). ©amit bie SSertuaitmig be§ ©eineiitbeeigetttfuitnž cine geregelte tuirb, foU nor 35egittn be§ 3a[)re6 eitt 35 oran[d)lag ber inntf)inaplid)en ©nfiinfte ttttb 3lnž- gabett nottt ©enteinbenovffanbe Ocrfafjt (§. 65) nnb bettt Slnefdmffe gnr ©eneljmignng borgelcgt tnerben (§. 66 ). ©er jo gcneijmigte S 5 oranfd)Iag [jat fobann mdljrenb bem 3ai)re betu ©emeinbeDorftanbe al§ 9 tid)tjd)iiur 311 bienett; fontnit einc Sittšgabe lodfjrcnb bem 3a!)re nor, anf bie man nidjt itn iBoratifcfiinge gebadit [;at, jo barf 9 če ni reč jako silna, še le občinski odbor privo¬ liti, predno se smejo plačati (§. 67). Občinsko blagajnico (kašo) sme župan hra¬ niti, če ni posebnega blagajnika (kasirja). Drugi ključ sme imeti poleg njega še kdo izmed od¬ bornikov. Vsako izplačilo mora župan dovoliti s tem, da pobotnico (kvitengo) s podpisom potrdi. Za izplačilo naj se vzame vselej, kader je koli mo¬ goče, pobotnica (kvitenga). Naj se tudi pripravijo bukvice, v ktere se vsak dan proti zapisujejo dohodki in stroški. Odbor mora večkrat med letom blagajnico (kašo) pregledati in prešteti (§. 40). Dva meseca po dokončanem letu mora župan zadnji čas blagajnico (kašo) in letni račun (rajtengo) dati občinskemu odboru na pregled. Letni račun sme vsak občan pregledati, in torej mora ležati 14 dni razgrnen (§. 66). Občinski odbor mora v računu znesek za zneskom pregledati, potrditi ali zmote očitati. Župan lehko potem pove, kako in za kaj se to ali to zdi pomota; toda če večina glasov med odborniki še zmerom trdi, da račun ni čist, potem mora župan doplačati, kolikor je treba. Če župan neče doplačati, lehko zoper občinski odbor tožbo pošlje deželnemu odboru, kteri potem sklene. Kar ta sklene, to se ne da več ovreči (§§. 31, 91). 9 fie, fetjr bringenbe g-dlle aužgenommeii, mir mit ©enel)- migutig bež ©emeinbeanžfdjuffcž bcglidjen merben (§. 67 ). ®ic ©enteinbecaffe fonu ber ©emeinbeborftefjer iti SSermaljrnng fiaben, menit nidjt cin befonberer Eaffier aufgeftcilt ift. ®ic SD?itfperre fanti cinettt jmcitett an- bertrant »crbeii. 3n jeber Qfnžgabe (jat ber ©cineinbetmrfteljer bie ffielnilligiing bnrd) Untcrjeicfjnnng ber Cuiittnng 311 geben. ®ie 9 fnega 6 eti follen mo moglid) mit Onittungen befegt merben, nnb ež mufi cin 3 o tir ital, in meldjež tdgtid) bie (ginnaljiitcn nnb Slnžgabeit eingetragen merben, ge- fiitjrt merben. ®cr Slnžfdjujj ift uerpflicf)tet, ofterž itn 3 a[)re bie Saffe 311 nnterfiidjen nnb 311 fcontriren (§. 40 ). fidngftenž jtttei 9 )?onate nad) SSertanf bež Safjrež [)at ber ©emeinbcuorftcfjer mit ber Saffe bie Saljrež- red) n n n g bem ©enieitibeanžfdjnffe 3111- fpriifnng bor- 3itlegen. 3 ebež ©emcinbeglieb fanti in biefelbe (šinfidjt neumen, nnb fie mufi batjer 14 £agc offentlid; anfgdegt merben (§. 66). ®er ©emeitibeaitžfdjnft (jat bie 9 ted)iiiing jtoften- meife bnrdjjngeljen, 311 genelfiiiigeit ober 311 bemdngelii; liber bie Semanglmig fanti ber ©emeinbet)orftd)er Slnf- fidrnttg geben; metin aber trotjbent ber ©enteiitbeanž- fd)tift mit ©timmenmctjrljeit bie f)$oft bemdngdt, fo ift fie bem ©eineinbeoorftebcr 311111 Erfaije bo^nfdjreiben. 3 SiU fid) ber ©emeinbeuorftcfjer 311111 Erfatje nidjt Ejerbei- laffett, fo fanti er gegcit bie fBeinanglung bež ©cmcinbc- anžfdjnffežSkfdjmcrbe beim2anbežattžfd)tiffeful)ren,meld)er fobann in gmeiter Snftatij bariiber entfdfeibet (§§. 31 , 91 ). 2 10 V račun (rajtengo) se mora tudi postaviti, ko¬ liko je občina sama dolžna, in koliko ima terjati. II. Skrb, da se trdijo občinske ceste i. t. d. (št. 3). Občinsko gospodarstvo mora dalje tudi skr¬ beti :dase trdijo in popravljajo občinske ceste, kolovozi po polji ter po gozdi, in tudi mostovi; da se snažijo in hranijo luže ali lokve, kjer se živina napaja, vodnjaki (Štirne), stu¬ denci i. t. d. (§. 28, št. 3.) Občinski odbor ima odločiti: kdaj in koliko pi'i tem delu zadene vsacega občana posebe; ko¬ liko v denarjih nadomesti tist, kdor tlake ni delal; koliko globe (štrafenge v denarjih) plača tist, kdor ne stori, kar se mu ukaže; od kod se imajo vzeti denarji, ki so za to potrebni, ali koliko vsak občan da pripomočka v denarjih. Župan delo vodi. Kader se te dolžnosti razdeljavajo, ni gledati samo na to, koliko kteri plačuje davka, ampak po pravici naj se naredi. Kdor po tej ali tej cesti večkrat vozi i. t. d., naj po svoji meri tudi več pomaga, kader se trdi in popravlja. Občinski odbor naj že naprej odloči in oznani kazen (štra- fengo) tistim, kteri ne pridejo zjutraj zgodaj k občinski tlaki in ki gredo precej domu, kader solnce zahaja, tudi tistim, kteri na tlako pošiljajo prešibke otroke in ženske. Kdor tem poveljem 10 3n biefer Dtedjiiuug finb bie Slcfiti- uub fjloffiti- tiicfftanbe uidjt 3 U bergeffcn. II. Uie (Krljrtitititg ber ffiettu'titbe|tt:afrett «. f. tu. (Itr. 3). Sine feruere Sonje bet' ©enteiiibeDertretiiiig ift bie S vij altu 11 g bet ©emeinbeftrafjeii, gelb- uub SBalbioege, fJJfiijjeii, SSniimeii, GucHeii, SSieljtranfen, fSriicfeu 11 . f. 10 . (§. 28 9lr. 3). ®ie 3 cit uub beu fllfafiftab bet fioiicitrvenj, beu Uleluitioiiebetrag bet SRatuvalleiftung, bie ©tvafc fiir bie Uiifolgfaiiieu, bie Sfuitieifuitg obet fJtepartition bet bieju uotljiucubigeu 23nrbetreige beftimmt bet ©cmeiubcaušfdjitjj, bie 9lu?fiil)ruug leitet bet ©emeiiibeuoifte[;er. 93ei S5c- fliuuiiuiifj bet Eoiicurreiij (jat nicf)t unbebiugt bet ©teuer- gulbeit ju ©tuubc gelegt ju tucrbett, foubcru and) bie 23illigfeit ift in 5lufcb(ag ju bviugcu. ©crjetiige, bet cine ©trope 11 . f. to. tu e [jr braiicfit, Ijiitte aucf; uerljoltuipmopig iuel)t' baju bcijutrageu. ®cr ©emeiubeauofcfjup foll fdjott im uoiljiueiii eine ©trnfe fiir biejeuigcu beftimmeii uub fiiiibmadjeit, lueldjc nidjt jeitlicf) friif) ait bie ©eitieiube- nrbeit foutmcu uub glcicf), niaitit fid) bie ©oiiuc ueigt, nad) fmitfc geljeu, feviier bie arbeitžitnfal)ige Siiibev uub SSeibopcvfoueii ati bie SIrbeit fdjicfen. Sebcr 3itwibet- tjniibeliibe ift fogicidj abjuftrafen, uub ift fiir il)ii atif 2 * 11 ni pokoren, tak naj se precej kaznuje (štrafa), in na njegove stroške naj se najme drug delavec. Delo se da tako razdeliti, da tist, kdor ne more priti z vozom, ker nema živine, pošlje več de¬ lavcev. Župan naj ima zapisek občinske tlake, da lehko vselej ve, koliko je kteri občan tlake dol¬ žan ostal. Občinska tlaka naj se ukazuje, kolikor je mogoče, takrat, kader kmetje nimajo silnega kmečkega dela domd. Mnogo boljše je, kader se ceste popravljajo, da vsi občani vkupe na tlako pridejo, kakor da bi vsak posebe dobil svoj del odkazan. Kader se je treba lotiti kacega dela, kte- ro prizadene velike stroške, na priliko, kader je treba zidati kak most ali velike sije (škarpe) 1. t. d., za ktere občina nima zadosti denarjev, naj občinski odbor naredi črtež (plan) in preu¬ darek vseli stroškov, naj razloži, zakaj je to delo silno potrebno, ter naj pristavi prošnjo za de¬ narno pomoč iz deželne blagajnice (kaše), pa naj vse to poda okrajnej gosposki, ktera potem pošlje deželnemu odboru. Občine nimajo skrbeti samo za občinske ceste, ampak tudi za skladne ceste (poprej se jim je reklo okrajne ceste). Ktere ceste so skladne, to je odločil deželni zbor z zakonom (postavo) 2. aprila 1866. leta. Kako se imajo skladne 11 feiite tofteu eitt otibcrcv 9 lrbeiter aufjtiitefmten. ®ie Soncnrrcnj fonu fo beftimmt merben, bnf? bcujenige, bcr luegen SOfnitgel on SieE) feiite f^ttEjr beifteEen farni, mefj> reve §anbarbciter leifte. Ser ©emeinbeborftefier foE liber biefe ©enteinbe- roboti) dne einfadje ©orinerfnng fiifjren, bamit er bie SEitcf 1'ldnbler in ©bibenj [jat. ®ie Sontatjnte biefer 9 tatnralarbeit§leiftiuigen foE mo ntoglitf) auf eiite 3eit beftimmt roerben, mo bie Saitb- bctjolferttng feine briitgenben gelbarbeiten f;at. ®ie gemeinfdjaftlicfje Slrbeit bei ©trafenconferbirnngen f)at in bieleu SJegieljungeu eitiigen SSorjng nor bet ftrecfen- meifett SerEjeifmtg miter bie (Soucitrrelispflicfjtigen. ©inb foftfpielige 93 auobjecte, j. St. Briicfett, grofe ©carpirnngen n. f. m. notijmcnbig, bie bie ©elbfrafte ber ©enteinbe iiberfteigen, fo famt firf) bie ©emeinbebertre- timg miter Slnfdjlnfj eiue§ fpianeS littb JtoftcnboranfcfEa- ge§ mit gfeicbjeitigcr S 3 egriiubutig bcr nnabmeibbarett otfjlueiibigfeit mn cine Slnbtjiifc nnb betu finnbcefonbe an bie Sejirfbbefbrbe, refpectibe 2anbe8an$fd)nj), bittlid) oermenben. Stcbcit ben ©eineinbeftrafen finb and) Soncttr- reii jftrajjen (friifjer SSejivfeftrafen gcnnnnt) bitrd) bie ©cmeinbcn 311 conferbiren. SSeldjc biefe ©trnfjcn finb, bat ber Sanbtag mit bein ©efetje bom 2. Stprii 1866 beftimmt. lleber bie ©r^altnng biefer Soncnrrenjftrnfien 12 ceste trditi in popravljati, ukazujejo zakoni (postave), razpisani 13. maja 1864. leta in 28. jan. 1867. leta. Poglavitne reči teh zakonov so te-le: Da se skladne ceste trdijo, občinam zunaj tlake ne gre v denarjih nakladati več kakor po 10 goldinarjev od 100 goldinarjev pravega davka. Na skladnih cestah kidajo sneg tiste občine, ktere niso nad eno miljo v stran. Župani naj izvolijo za vsak poprejšnji okraj (becirk) na 6 let cestni odbor, v kterem ne sme biti več kakor 7 od¬ bornikov. Ti imajo skrbeti za skladno cesto. Ne samo toliko občin, kolikor jih je v enem okraji (becirku), ampak še več vkupe jih sme popravljati skladne ceste, ako to dovoli deželni odbor. Kar bi bilo gotovih stroškov za kako skladno cesto, to naj se na prave davke razvrže vsem občinam, ktere zadeva skrb za to cesto. Cestni odbor ima pravico odločiti, koliko ceste, in kje ima vsaka občina, vas, ali vsak občan posebe popravljati. K cestnemu odboru sme pristopiti tudi tist, kteri največ davka plačuje v tem kraji, kteremu je izročena skrb za to cesto. Cestni odborniki zastonj opravljajo službo, vendar se jim povrne, če morda kaj svojega denarja potrošijo. Odbor skleplje, odborov prvomestnik pa zvršuje. Vsako leto se mora podati preudarek stroškov in račun (rajtenga). Tožbe zoper ta odbor gredo k dežel¬ nemu odboru. Cesarska vlada razsojuje, ali se tu 12 bcffefjen bic ©efeije bom 13. 3)?ai 1864 unb 28. San¬ itet 1867, beveit tuefeutlicf)e -Seftimmungeu fofgenbc finb: Sur (Mjaitttug ber Goncurrcnjftrajieit fotuien bic ©c- meinbeit neben beu 9tatura!ieiftimgcu im barcu ©clbe uie iiber 10% ber birectcu ©teuern bertjalten lnerben. ®ic ©djuceaubfdjauftuug anf Giotmirrenjftrafieu ift noti ©e- meinben, bic uidjt iiber 1 9)feife bon ber ©trape ent- fernt finb, ju beforgcit. giir jebeti friiijeru 33egitf ift cin ©trafscucomile and petifteud 7 iperfoueu anf 6 3a[)re bon bcit sDrtdborftetjcrn ju tbiifjlen, metdjed bie gefammfc Skrltmltuug biefer ©trapu iiber fidj tjabeu rnirb. ®iefe Soucurrenjgebicte fonueu and) iiber bie 23egirf'dgratijeu mit ©elbilligung bež fianbedanbfdmffed audgebepit luerbeu. ®ie ©aarattblagen fiir bic 6ou- curtenjfttrajku finb anf alte ©emcinbcu bed Sottcnr- renjbcjirfcd burd) Sufdjtng anf bie birccteu ©teuern ju bertlfeileu. ®ie ©ctneiube-, Drtfcpftd- ober iubitiibnclle S?er- tbeituug ber 9taturatteiftimgeu, beftimmt bad ©trapu- comite. Subiefed (iomite Ijat attdf berjenige, ber im (Soncur- renjgebiete bic pcfjftc ©teuer jatjlt, bab Dtedit einjutreten. ®icfc Somite-ffltitglieber beforgen bad ©cfcfjdft nucut- gcltlicf), jebod) merbeit itjuen bie Saraudlngcu bergiitet. ®ad Smilite befd)iiefit, ber ©butanu bcdfelbcit boUgiefjt. Sdfjrlidj ift cin ^rdlimiunrc unb 3ted)iiung ju legeu. 9Sefd)luerbeu gegeu bad Soinit6 gefjeu au bcu Saubcd- aitdfdjup. gragcu iiber bie SBeinautpitg ber ©trakcu finb bon ber lanbcdfiirftlidjeu fftegieruug ju eutfdjci- 13 ali tam na tako cesto postavi cestnina (šranga) ali ne. Okrajna gosposka čuje, da se ceste do¬ bro trdijo, in ona ima oblast, da sme občinam po sili odkupiti kaka zemljišča na skladnih cestah. Okrajna gosposka tudi čuje, da cestni odbor iz- polnuje svoje dolžnosti. III. Ženitovanjske zglasniee (št. 8). Ž enitovanj ske zglasniee dajejo žu¬ pani (§. 28. št. 8.). Ženitovanjske zglasniee smejo do¬ bivati samo tisti, kteri imajo v občini domovinstvo, zatorej se mora župan v tej reči dogovarjati z od¬ bori dotičnih podobčin ali sosesk. Ce išče ženito¬ vanjske zglasniee kak varovanec, to je tak, ki ima jeropa, naj se od županstva pošlje k varstveni go¬ sposki; če je išče kak mladenič pod 23. leti, ki je še podvržen vojaški službi, naj se od županstva pošlje k politični gosposki. Odpuščenci (urlavbarji), reservisti in patentalni invalidi naj se enako pošljo vsak k svoji gosposki. Ukaz deželnega poglavar¬ stva, razpisan 1. marca 1832. leta, št. 4264 ne imenuje nobenega druzega vzroka, zavolj kterega bi se ženitovanjske zglasniee ne dajale. Občinskemu odboru je na izvoljo dano, da odloči, da se za vsako ženitovanjsko zglasnico kaj plača v občin¬ sko blagajnico (kašo); toda odbor mora poprej više gosposke prositi, da mu to dovoli (§. 81). V mnozih občinah je bila ta lepa navada, da je 13 bcit. — ®n§ CSivpropiiatioit^iecfjt mib bie 91nfftcf)t iibcr ben ftagtofen @tanb ber ©trajkn fteE}t ber Skfirfčbe- Ijorbe ju, ioelcfje batjcr and) bab Somite jur SrfiUIntig feiner iJJfitictjt jit berljatten tjnt. m. rite (Ertljciimtg ber (EjjemeUijettel (Itr. 8). ®ic ©rttjeilung bcr ©Ijeiiielbjettel (§• 28 9lr. 8 ) ftctjt bcm ©cmeinbeborftetjcr ju. ®icfcr mirb fotdjc uur an ^eimatSbcredjtigte erttjeilen, mib mirb beotjnlb mit bcm betreffenben ©cmcittbcanefdjnfje ber Itn- tergemeinbc fRiuffpradjc pflegen. 3ft berfelbc ciu ^npillc, ober cin 3)filitdrpflidj tiger uuter 23 3at)reit, fo ift cr im erfteu galic bor atlcm etn bie ©ormunb|d)afiž-, mib im jraeiteu gnile an bie politifdje SJeljotbe 311 bermeifen. Sngleidjcti fttib Urlauber, Dteferbifte«, fpatcntal-Siibatiben nn iljrc borgefetste 9)ct}6rbe 311 inftrnbiren. Slnbcrc 9lb- toeijiitigSgrftn&e femit bie ©uberuial-SSerorbmuig bom 1. iDtiirj 1832, 3- 1264 nidjt; bodj ftctjt ce* bent ©c- meiubcnitefdjiiffe frei, cine gcmific Sape 311 ©imften ber ©emeiiibccnffc bon jebent Stjemc^ettel fe^itfepen mib mn beren ©eneljtnignng Ijotfern Octb anjnfndjett (§. 81). 9 )iele ©emcinbett tjatten >>i frnljcrer 3 eit bie loblidje ©cibotjiitjeit, bon jebent ©[jcmcrbcr 311 bertangen, bnfi er 14 moral vsak ženin nekoliko dreves na pašniku za¬ saditi. Posebno na Krasu naj bi se ta navada posnemala. Primeri se dostikrat, kader se dajo ženito- vanjske zglasnice, da je treba človeka sprejeti v občino. Kogar občina sprejme, vsacega mora zglasiti okrajnej gosposki in poprejšnji občini, da se njegovo ime v stari občini izbriše, pa v novi občini vpiše v tiste bukve, po kterih se ljudstvo prešteva, in da se vpiše tudi v občinski imenik. Kader se kak tujec vzame v občino, takrat se mu da domovinstvo. Občinski odbor lehko postavi, da se mora v občinsko blagajnico (kašo) za domovinstvo kaj plačati, vendar mora to biti dovoljeno po kacem deželnem zakonu (postavi). Domovinstvo je potem veljavno za vso politično občino, in novi domovinec ima pravico do pod¬ pore za uboge. Zakonski otroci spadajo v tisto občino, kjer je njih oče, in nezakonski v tisto, kjer je njih mati, žene pa v tisto, kjer je njih mož. Kdor dobi v občini kako javno (očitno) službo, tak s to službo ob enem dobi tudi domovinstvo. Vojaki (soldatje) spadajo v tisto občino, iz ktere so bili na vojsko vzeti. Kako se dobi domovinstvo, ukazujejo za¬ koni (postave) razglašeni: 25. oktobra 1804. L, 17. marca 1849. 1., 24. aprila 1850. 1. in 3. de¬ cembra 1863. 1. 14 eine bcftimnttc Slnjabl 23ciumc mif ber ^uitmeibe fet)tc. ©iefe @itte ift bcfonberb am &arfte nad)at)mnngbroert|). 9Kit ber (grt^eiluug bcv ©tjemelbjettel ift oft and) bie ©emeinbcanfnatjme »crbmtbeu. Sebe ©emcinbcatif- ltabiue ift ber SBejirfebdjorbc nnb ber fruEjereu 3»P»- bigfeitbgcmeinbe jut* ©intrognng iti bic Solfbjatjlnngb- ncteit linb in bic ©emcinbematrifcln aiignjeigcn. 38irb cin grember in ben ©emeiiibeBerbanb anf- genouuncn, fo roirb itjin bati $ e i m a t br edj t ecttjcilt. ©er ©cmeinbennbfcfinj) fann cine bcftimmte Saje fitr bie ©r- tlfeitimg beb $eimatbred)teb fcftfefjen, jebod) ift Ijicjn ein Snnbebgefej) erfovbedid). ©ab |>eimatbted)t gibt bab 9ted)t anf ben Stnfprncf) ber Slvmenoerfovgnng, unb erftrecft fid) anf bic ganje politifdfe ©rtbgemeinbe. ©l)did)e Sinber tjabcu bab §eimatbrcd)t beb SSa- terb, nnef)e(idje jeneb ber 3Kntter, g-rancnbfierfoneu jeneb itjrer ©fdnncr. Ucbrigcnb tnirb and) bnrdj bie ©rlan- gnng cincb offentlidjeu Slmteb in ber ©emeinbe bab •f)cimatbred)t ermorben. 9RiIitarperfoncu gejforen in jene ©emeinbe, mo ftc beim ©intritt in ben ©dlitdrbienff [)ciniatbbercd)figt marcu. Iteber bic ©rmcrbnng beb £minatbred)tcb beftelfen bie ©efetje Bom 25. ©dober 1804, 17. fJJfiirj 1849, 24. Sfpril 1859 mtb 3. ©ecembcr 1863. 15 IV. Skrb in pazka na učilnice (šole) po kmetih (št. 11). Kar se tiče učilnic (šol) po kmetih (§. 28 št. 11), mora za zdaj županstvo skrbeti, da se o pravem času pripravijo drva, kolikor jih je treba za učilniško (šolsko) sobo (čimer), in da učitelj (šolmašter) o pravem času dobiva, kar mu gre za njegovo službo. Dolžnike naj učitelj oznani županstvu, ktero potem dolg izterja s tem, da dolžnike rubi, da zarubljene reči drugam pre¬ nese, da ceni (šaca) in da na dražbi (licitirengi) proda (§. 81). Županstvo naj posebno pazi, da v vsakdanjo in nedeljsko učilnico (šolo) pridno hodijo vsi tisti otroci, ktere vežejo njih leta. Ako roditelji (stariši) ali gospodarji, pri kterih otroci služijo, za to nečejo skrbeti, naj jih župan¬ stvo najprvo z lepa opominja, in če to nič ne pomaga, naj jih oglobi (v denarjih kaznuje ali štrafa). V. Skrb za ubožce (št. 9). Kar se tiče b e r a š t v a (§.28 št. 9), mora vsaka občina skrbeti za svoje ubožce, da ne bodo po druzih občinah beračili. Občina je pa dolžna skrbeti samo za take ubožce, kteri si več ne morejo sami kruha služiti, pa če poleg tega tudi njihova starja in mlajša rodba (roditelji [starši] in otroci) ne morejo zanje skrbeti. 15 iv. JJer (EiujUtfj auf i»c lolksfdjulc (Ir. 11). Sit SSetreff bet 2 $ olf bfdjttlen (§. 28 Sir. 11) [;at bie ©cmeiubenorfteljung nor ber §anb 311 forgcn, bafi bab fiir bab Sc^uljimmer uottjtneubigc SBrcntifjoIj recfjtgeitig beigeftellt, bafi ber Seljrer feitie ©ebidjreti gur grift erljalte. Sfiicfftanbler [jat ber Mjrcr ber ©emeiube- norftdjiutg aubjuincifcii, uub letjtcre [jat gcgen biefelbeu burdj ^fatibung, Uraubferiruug, ©djiitmug uub geit* bietuug norjugetjen (§. 81 ). ©11 bcfonbcreb Slugeumerf inirb bie ©cmeinbcOorftefjUHg auf bctt fteipigeu Sefttdj ber ©djitlc non @eite ber fdjutpflidjtigen itinber uub ber ©ouutagefdjiiler ridjtcu. ©cgett bie biebfallb uadj- Ičiffigeu Sitem ober ©ieuftndter, luirb fie bci frnd^tlofcr giitlidjer Srutafmuug mit ©elbftrafeu Oorgcfjeu. v. lic ^Cnuruuerforguug (Ir. 9). 3 n 23 etreff bež Slrmetitnefeub (§. 28 Sir. 9 ) [jat alb ©ruubfaij ju gclteu, bafi jcbc ©emeiube itjre Strmeti felbft 311 uerpffegeu (jat, uub baf uidjt biefelben burd) IBettchi ben auberu ©emeiubeu 3111* Saft falleu. ®ie|e SlritteuOorforge non ©eite ber ©emeiube tritt aber uur banu ciu, luciut fidj ber Strme ben llnterfjalt uidjt felbft nerbieneu fanti uub fcine Stnnerluaubtfdjaft iti auf- uub abfteigeuber Siuie aufier ©tanbe ift, fiir iljii 311 forgen. 16 Ubožce, literi bi lehko delali, ko bi hoteli, naj županstvo se silo k delu priganja, in če je očitno, da se nečejo poboljšati, naj jih oznani, da pridejo v dčlalnico (arbajchavz). Župan se mora naj prvo dogovoriti z duhovni¬ kom in z oskrbniki ubožcev tistega kraja, kako se ubožcem daje pomoč iz farne ubožne blagajnice (ka¬ še). Ubožci se najprvo podpirajo iz ubožne bla¬ gajnice (kaše), ktero ima vsaka fara po zakonu (po¬ stavi), razglašenem 1783. leta. Navadni prihodki te blagajnice so: Kar pobožni ljudjč v oporoki (testamentu) ubožcem zapuste; milostinja (almožna) iz skrinjic pri cerkvah; kar se za ubožce vsak teden s pušico nabere od hiše do hiše; globa (štrafenga v denar¬ jih) pri gosposkah in občinah; denarji, kteri se plačujejo za dovolitev godbe (muzike}; kar globe (štrafenge) plačajo krčmarji (birtje), ker so čez uro točili; ubožna tretjina po tistih duhovnikih, kteri umerjo brez zadnje volje; 1 goldinar od 100 goldinarjev tistih denarjev, ki se izkupijo, kader se premično blago (barenblago) radovoljno prodaja na dražbi (lieitirengi); kar se izkupi za tiste reči, ki so se dobile pri poljski tatvini in poljskem poškodovanji. Skrinjice in pušice se smejo samo v pričo župnika (fajmoštra) in v pričo oskrbnikov za ubož¬ ce odpirati. Iz ubožne blagajnice (kaše) domači ubožci, kteri nikakor ne morejo delati, ali stano- 16 Strbeit$fiif)ige aber arbeitšfdjcue Strme finb jluaitgž- rocife jur Strbeit aujutjalteu, ober bei conftatirtcr Uti- Uerbefferlictjteit gar jur Stufuaijme iit ba§ 3toaug^ar- beit^anS iu Stntrag ju briugeu. ®cr ©emcinbeuorftefjer tuitb iu SBetreff ber Strmcu uor allent luegett eiuett Bcitrag auž bcm ^farr-Slrmeu- foube mit beut fjjfarrfcetforgcr itub beu Slrmeuuiiterit 9titcffprnd)e pfTegeu. 3tir ltuterftiitjHug ber Strmeu ift Uor allent bač iu jeber ^Jfarre befteljeubc, mit bcm ©e- fe^e uout 3at)rc 1783 ciugefiiljrte ^Jfarrarmeu • Suftitut ober ber fogeuouute Stnuenfoub berufeu. ®ic getobbulidjeti ©iunaljm$qitellen bežfelbeu fiub: groutme Slnnculegate, Slimofeu auž Spferftocfeu bei beu Sirctjeu uub au8 tuodieutlidjeu ©ammelbudjfeu uou §auž ju §au8, ©trafgelber uou beu ©erictiteu uub ©emeiubeu, SKtififliceujgetber, bauu 83etriige, bie jur Vteberfc^reitung ber ©pcvrftuube gejaljit tuerbeu, bab Strmcubrittel uou ab intestato uerftorbeueu ©eiftlidjeu, 1 % bež ©rlofed uou jeber freituiUigeu ffltobitarlicitntion, ber @rto$ ber attb g-elbbiebftdfdeit uub gliirenfreoelu berritijreubeu ©egeitftdubeu. ®ie £>t>fcr= uub ©ammetbiictjfeu fiub mir iu ©e- gemuart be§ fpfarrerž uub ber Strmeuuater ju croffueu. SIu8 betu Strmeufoube tuerbeu tjeimifdje, gattj arbeitž« nufdtjige Strme bteibenb ober jeittueilig mit ©etb, Sta- 17 vitno ali pa samo v času dobivajo podporo v de¬ narjih, v pridelkih, v drvih, v obleki i. t. d., ka¬ kor odloči župnik (fajmošter) z obema oskrbni¬ koma za ubožce. Kader ti trije niso ene misli, kako bi se razdelilo, naj razsodi okrajna gosposka. Nad ubožno blagajnico (kašo) čuje okrajna gosposka; njeni gospodarji so župnik (fajmošter) pa oba oskrbnika ubožcev, ktera izvolijo župnik in župani. Četrti, enako izvoljeni mož naj ima ra¬ čune (rajtenge) v rokah. Župnik je glava gospo¬ darstvu, toda ne sme biti tudi oskrbnik blagajnici (kaši), ne sme računa (rajtenge) v roki imeti, ter nikakor ne sme blagajnice (kaše) tako pri sebi hraniti, da bi vsi ključi bili v njegovih rokah. En ključ hrani župnik (fajmošter), in ubožna oskrb¬ nika hranita tudi vsak po en ključ. Vsak račun (rajtengo), prošnjo, vlogo, pismo i. t. d. morajo vsi trije gospodarji podpisati, ker sicer ni veljave. Vsako leto se spiše račun (rajtenga), ter se s prilogami na pregled položi pred zbrane župane. Ako ubožna blagajnica (kasa) ne more vsem ubožcem navdovljati, naj zanje župan drugače skrbi, morda tako, da ubožce pošilja od hiše do hiše tiste podobčine ali soseske, od koder je kteri doma, ali pa da jih pošilja samo k bogatejšim občanom. Kar bi se za ubožce v tujih bolnicah (špi- talih) i. t. d. gotovine potrošilo, to bi se pač moralo vzeti iz občinske ali iz okrajne blagajnice (kaše). Kader ubožec izboli, takrat ga mora okrajni 17 turalien, <£>olj, tleibeni tt. f. to. betljcilt, je nad; beitt ©utadjtcu bež fpfarrcrb unb ber beibeit Slrmeubater. @iitb biefe uber bie SMjeiluug nidjt eitiig, [o Ejnt bie IScjtrEbbefiorbc ju eutfdjeiben. ®ie Sluffidjt liber bie Sltmenfotibe ftef)t ber 93e- jirfbbeljorbe, bie SSeribaltuug bem ^'farrer unb beu bci- beu bon bem SBiirgermeifter unb fpfarrer ju ibdljlenben Slrineubateru ju. ®ic fftedjumtgbfii(;ntug tuufs eiu Sierter, cbeufnllg cuif biefe SIrt ©emdljlter beforgeit. ®er fpfarrer alb 2?eribnItuugžborftef)cr barf uidjt and) juglcidj Gfaffe- berlbatter ober fHedjuuttgbfiifjrer fein, and; barf er bie CSaffe oljne ©egenftierre miter feiner Scbiiigung bei fid; iu Olufbemafiriuig tjabeu. ©ueit ©djliiffel Ijat ber fpfarrer, tiub bie aubertt jloei fc cin SIrmenbater bei fid; ju Ijaben. Stile fftedjnnugen, ©cfudje, ©ingaDcn, Urfunbcn u. f. lo. miiffen bon allcu 3 ©erroalteru bei fonftiger llugiltigfeit unterfdjriebcn fein. SIfle Saljre ift bie Siedjmtug ju berfaffeu unb beu berfammelten ©emeiubcuorfteljerit famint beu Sdeilagen jur ^Jriifuug borjulegen. SBeutt burd; bab Slrineninftitut uidjt fiir aUe l;iu- reidjeub borgeforgt rocrben farni, fo tvirb ber ©emeinbe- borftcljer iu auberer 3Bcife, aUetifallb burd) eiue tour- tocife aSerpflegung bon §nub 3« in ber Unter- gcmeinbc beb Strmeli ober mir bci beu Skrmoglidjeru fiir biefelben ju forgeu Ijabeti. Sare Slublagcu fiir Sinite in frembeu ©emeinbe- fpitdleru m f. ib. tniiftcn fdfjon aub beu ©emeinbe- ober SSejirfbcaffen beftritten loerben. 3m GšrfraufungbfaHe 3 18 ranocelnik (padar) zastonj zdraviti; občina pa mora zdravnikom voz dajati zastonj. Rojeni listi naj se ubožcem zastonj dajejo, in kader kak ubo¬ žec umerje, naj ga župnik (fajmočter) zastonj pokoplje. Ubožci, kteri si zavoljo kake telesne bolezni ne morejo sami nič zaslužiti, na priliko: slepci, gluhonemci (gluhi in mutasti ob enem), blazni (norci) i. t. d. naj se dade, če je mogoče, v take hiše, ki so nalašč zanje napravljene. Posebno za kranjsko deželo je več takih zavodov (štiftung), ki se razpisujejo vsako leto. Ubožne noseče ženske mora župan že o pravem času napotiti, da gredo v kako rodilnico (spital). Kader zavoljo ognja, toče, pozčbe, povodnji i. t. d. siromaštvo samo nekaj časa trpi, naj žu¬ pan skrbi, da se siromakom nabirajo denar in pridčlki; naj tudi okrajne gosposke poprosi, da se bode zanje nabiralo po vsem okraji (becirku), po vsej deželi ali po vsej državi. Župan pa mora tudi že poprej skrbeti, da se takim nesrečam v okom pride s tem, da ob¬ čane vedno in vedno opominja ter nagovarja, naj se zavarujejo (asekurirajo) in zavarščino vselej o pravem času plačujejo. Zdaj imamo že zavaro¬ valnice za poslopja, za poljščino, za živino, za orodje, ki je potrebno v hiši ter v stanovanji i. t. d. Vendar naj se ljudem razloži, da svojega imenja 18 ftitb foldfe Hom 35ejirf$tmutbctrjte nnentgeltlidj ju bc- fjanbetn, bie ©emeinbe abcr fjat beit Slerjten bic uti- cntgeltlicEje ©emeinbcfulfr beijuftellen. &auffd)ciuc ftitb bcit Slvmeu mteutgcftiicf) ju uerabfolgen, uub inuffen aud) im £obfalle uueutgeltlid) bont fpfarrer ju ©rabe geleitet toerbeit. SIrute, mcldjc lucgeu .pbfjftfdjcr ©ebre^eu ftcf) felbft uid)t& berbieneu fonucu, j. S. SMiubc, £aubftumttie, Srrfiuuigc fiub mo itioglid) iu foidje Snftitute ju uit- terbriugeu. 6? befteijen iiamentlid) fitr ,frain meljrere foid)c ©tiftuugcu, meldfe jiitjrlid) nudgcfdjricbcit mevbeu, Sknnogenžlofe fdimaugere graitcnjimmer foU bet ©euteiubcuoiftebcr uod) rcdjtjcitig aiimeifeu, fid) iu ciuc ©ebiiranftalt ju begeben. 3|t bie Slnuuti) boriibcrgeljeub burd) gcuerobriiufte, §agel- uub g-roftfdjdben, Uebcrfdjmemmuugen fjerbeige- fid)rt, fo fod bie ©emcinbeborftebuug ©antmlungeu im ©elbe uub 9laturalieit einleiten uub fid) aud) bci ber Sejirtobctjorbe megen Skvaidaffung ber ©amuduug im SBejirfe, im gaujcu Sanbe ober Dtcidjc bcmerbeu. ®er ©emeinbeborftetjer foU aber aud) foidfeti 6a- lamitaten fdf)ou im ®otfjiueiu eutgegeu ju foitimen trad)teu, babitrd), bap er aUeb mogfidfe aumeubet, um bie Seutc jur Slffecuranj uub jur piiuftlidjcu Gšinjal)- Juug biefer ffJramieu ju Herutogeu. ©§ befteljeu bod) fdjou jetjt Slffecuraitjcu fur ©cbdttbe, griidfte, $iel), ©in- ridjtuugčftiicfe it. f. m. 3u biefer f)iid)tung ročiven bie Seutc aufnterffain ju mad)cti, bafi fic bie ©egcuftdubc 3 * 19 ne bi za preveliko ceno zavarovali, ker bi morali potem leta in leta več plačevati, nazadnje se jim pa vendar samo toliko povrne, kolikor je bila reč vredna po cenitvi (po šacilu). Berači iz tujih občin naj se precej domu poženo, vendar naj občina vnenjim ubožcem, ako je treba, da podporo, za ktero naj potlej terja tisto občino, od koder je berač dom A. Berači, kteri se sami bolni delajo, in rodi¬ telji (starši), kteri otroke pod 14. letom pošiljajo prosit, naj se ovadijo kaznovalni gosposki. VI. Poskušnje, da so med seboj pogodb občani v prepirih (št. 12). Da ne bode toliko pravd, ktere kmetom kradejo denar in čas, naj kader je kakšen prepir, župan ali pa tisti pošteni možje, ktere župan priporoči in občinski odbor izvoli, k sebi po¬ kličejo prepirnike, pa naj jih izkušajo z lepa po- bogati (§. 28 št. 12.) To se najlaže opravi v nedeljo po poldne. Take pogodbe so kmetom velika dobrota, posebno kader se prepirajo za mejo in za posest, ker morajo, če se pravdajo, po navadi več pla¬ čati, kakor je tisto vredno, za kar se pravdajo. Pri tacih prepirih so županu krepka pomoč ka- tastralne mape; torej bi bilo želeti, da vsaka 19 uidjt fiir ju [jolje ©drage offecurireu mosten, tueil baitn jafjrdatig cine grofere ©rdmie gejaljlt inerben muf, fdjlieflicf) aber bocf ttur ber ©djabe itn d) betu ©djdijttttgž- medije Dergiitet mirb. ©ettler attž frembeu ©emeitibeti finb ofnctoeiterši iu bic cigette ©cmeitibc juruefjumeifett, jebod) foll aitž- miirtigeu Strmeti bie ©cittciitbc im SiotbfaOe ebettfattž bie Untcrftiiijuug nidjt nerfagctt, imb [jat bic biebfdHigcn fioften fobatut Don feitter $eimatžgemeinbe citijubringeit. ©ettler mit rerfteHtcti ©ebrcdjett, uttb (Sitem, mddje ifrc finber unter 14 3afren betteln laffeit, finb betu ©trafgeridjtc anjujeigett. vi. Hi« DerglfidjsfUfrfitdjt' (Ir. 12). 3ur ©crtneibuitg bet foftfpieligeii, mit ničtem 3dt- ncrlttfte ber Saublcute nerbitnbcnen ©rojcffc foll ber ©e- meittbenorftefjer obcr eittigc non itjm in ©orfd)Ing ge- bradjten ttitb nom ©emeiubeaitžfdjiiffe ertttafjlten redjt- lidjett ©crtraiieužmaitrter, bei uorfoiibenen ©trcitigfciteit, bic ©treitt[jci[e ju fidj norfabett, ttitb fic ju ncrgtcidjcn fitdjctt (§. 28 9tr. 12). ©iefc ©ergleidjžDerfudje foittttett am lcid)tefteu ©rnmtagž ©adjmittag ftattfinben. ©ine maljrc SSofttfat fitr bic Saubleute ift citt foldjer ©crglcidj natncutlid) bei ©rdttj- uttb ©efi^ftrei- tigfeiten, trto iu ber 9tegd bie iproceft- uttb geridjtlidjett CSoitmtiffiotiefuffen beti ®ert[j bež ©treitgegeuftanbež itberfcfreiten. Bineti grctfeu ©djelf tnirb ber ©emcittbe- borftefer bei fotdfer ©treitigfeit iu beti $ataftral-©tat).pcit 20 vas te mape, ki niso nikakor drage, kupi, dokler jih je še kaj. Kader so se prepirniki pobogali, naj se po¬ godba ali zapiše v bukve, ki so nalašč za ta namen pripravljene, ali pa naj se utrdi samo ustno v pričo mož. Ako se pogodba zapiše v bukve, naj se va¬ nje pritisnejo kolki (štempeljni), kakoršnih je treba po zakonu (postavi). VII. Radovoljne dražbe (licitirenge) premičnega blaga (barenblaga) in ležečega blaga (št. 13). Kader hoče kdo radovoljno svoje premično blago (barenblago) na dražbi (licitirengi) pro¬ dati, ali njive, travnike i. t. d. v najem (štant) dati, naj se oglasi pri županu, kteri potem, če ni nikakoršnega zadržka, dražbo da pri cerkvi klicati, in odločeni dan sam pride na dražbo prodajat. To opravilo svoje službe mora popisati v zapisnik, (protokol), na kteri naj pritisne kolek (štempelj), kakoršen mora biti. To se ve, da mora tist, ki je župana poklical na dražbo (licitirengo), prevzeti vse stroške ter župana plačati in podžupa (biriča), ki je klical (§. 28. št. 13). Od vsega, kar se izkupi pri vsaki radovoljni dražbi premičnega blaga, naj se da po goljdi- narji od 100 goljdinarjev ubožni blagajnici (kaši). 20 finbeii, unb el miire boEjev fetjr ju ioiinfcfjeu, bafj fid) jcbe Ortfdjaft bicfe ofmcljiit nidjt tijeiteren 9J?appett, fo- laitge fte tiocf) oorratfjig fiitb, anfcfjaffe. ©er juStaitbe gcbradjte Slergleid) fanti fdfriftlid) bttrd) ©ntragung in ein Ijiejtt borgeridjtetel Sttd), ober mtr tnitnblid) nnter Beugen gefcfjetjen. SBirb er in bal Slitcf) eingetragen, fo mtiffen bie gefctslidjen ©tentpel beigcflcbt hterben. vil. ^Fmtmlltgc JUfllrilflr-ffiritflttMKit ttnb Rcni- ffiHtidungcit (lir. 13). SBiE jemaitb freiroiUig [cine gatjutiffe licitanbo berfattfen, ober feinc ©rnnbftiicfe o črpa d) te n, fo luirb er fid; bciut ©emeinbettorftefjer ntclbcn, nnb bicfcr toirb, metin er feinett Sfnftanb bagcgcn finbet, bie Sirita- tioit bci ber Sirene fnnbniadjcit faffett, ant beftimmten ©agc abcr fobann bie SSerftcigernng tiorneljmen. deber biefc Sfnttlljanbtuiig mirb er cin formtidjcl ^rotofoll aitfneifinen, nnb fotdjel fobann mit bcttt ©cata- ntdpigcn ©tentpel ocrfcifcn. ©elbfttterftanbtid) [;at ber ©c- fndjftrilcr allc bielfdlligcit Softcii, ttnb bie (šntlofjituttg bel ©eincinbctiorftef)crl itttb Sfulrnferl ju tragcn (§. 28 Str. 13). SSottt ©efammtcrlofc jebcr freimifligctt Sftobilar- Sicitatiou foinmt 1% alt fo" Socal Slrntenfonb abjtt- ftiEjren. 21 VIII. Skrb za red, ali krajna policija (št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10). Naposled je županova poglavitna dolžnost, skrbeti za red ali krajna policija. Ta reč se tako-le deli: 1) Skrb za osobo(peršono) in za last¬ nino (§. 28. št. 2). Kar se tega tiče, mora župan, kolikor je mo< goče, izkušati ubraniti, da se ne bi zakoni (postave) prestopavali, in kader se zgodi hudo¬ delstvo ali prestopek, naj obdolžence prime, iz¬ praša ter izroči kaznovalni gosposki. Vedno mora paziti na tiste, kteri so že bili pri sodbi kazno¬ vani (štrafani), in na tiste, kteri so v njegovi ob¬ čini na glasu zavoljo slabega imena. Tudi naj posebno gleda na tujce, ki dohajajo in odhajajo. Neznane tujce prenočevati sme samo tist, ki ima očitno krčmo (oštarijo), ter mora vsacega tujca, kteri več kakor eno noč ostane pod nje¬ govo streho, županu zglasiti po imenu, ter pove¬ dati, kaj je in od kod je. Potepuhi, kldteži, tuji posli brez službe in berači naj se poženo iz ob¬ čine. Ako se prikaže ciganska drhdl, naj se oznani okrajnej gosposki ali žandarmerii, da jih odpravi. V vsaki vasi mora biti vaška in cer¬ kvena straža (vahta) od večera do jutra. 21 vin. ©rfspoitjci (Ir. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10). (Šnblid) ift eine §auptaufgabe beb ©emeinbcoor- ftetjerb bie ©rtbpolijei. ®iefelbe tl;eilt ficf) ab in folgcitbe UnternbtEjeUun- gen: 1) ©orgc fur bie fperfon nnb bež (S i g e n- t O U m S (§. 28 Sir. 2). 3n biefer §infidjt bat ber ©emcinbetiorfteljcr bcn ©efetscbtiberfd)reituugeu tiorjubeugcn, nnb bei neriibtcn SSerbredjeu obev Ucbertcetnngen bie Sefdjulbigteu aub- juforfdjen, anjutjalten nnb bem ©trafgeridjte ju iibet- geben; bie fdjou einmal gericbtlid) abgeftraftcn nnb bie bcfamiten, iibelbcriidjtigten fperfouett in ber ©emeinbe in fteter Sluffidjt ju ^alten, enblicf) bem gretnbenocrfcljre eiit befoubcreb Slugemncrf ju fdjeufen. Slddjtlicfjeu Unterftaub fremben, unbctaiiutcn 3nbi- tiibucit barf mir berjcuige, ber citt offentlidjco S®irt[jb- gcincrbc betreibt, geben, tiub cin folcbcr ift Derpfticfjtet, jcbcu g-retnben, bem er niefjr als eine 9tad)t Unterftaub gibt, bem ©rtbtiorftcljcr mit 9famcn nnb $erfuuft att- jugebeu. SJagabnubcn, itanbftreidjcr, bieuftlofe frembe ©icnftboten nnb SSettler ftnb nnb ber ©emeinbe obju- fdjaffeu. 3cigt ficf) eine Sigcunerbaube, fo ift ‘Tjiedou bie Sejirfbbeborbc obet bie ©eubarmerie ju berett Sfbfdjaf- fung ju intimireti. ®ie 9bad)t- ttnb ^irdjeuttmdjc [jat nom Stbenb bib juin fflforgcu iit jeber Ortfdjaft gefjaltcu ju toerbeu. 22 Bedaste ljudi in nemake (mutce) v občini, potem tudi tiste, ki so bili izgnani iz dežele ali od¬ pravljeni iz te občine, in ki so tudi v policijskem oglasniku, naj ima župan vse zapisane, da se ve, ako se zopet vrnejo, da so že bili odgnani. Ce spet pridejo, naj se izroče gosposki, da jih kaznuje (štrafa), ker so se vrnili, dasi tudi jim je bilo pre¬ povedano. Enako se mora paziti na vse, kteri so izpuščeni iz delalnice (iz arbajchavza); dalje naj se zveda in povprašuje za tiste vojake (sol- date), kteri so popustili svoj polk (regiment), dasi ne morejo ne z doslužnim pismom (abšitom), ne s popotnim listom (posom), ne z odpustnim listom (urlavbskim cegeljcem) dokazati, da so smeli iti od polka (regimenta), in potem naj se oznanijo bližnji žandarmerii, da jih prime, ali pa naj jih županstvo samo prime. Vsaopravila, kolikor sojih tiče popotnih listov (posov) in izkaznic (legitimacijskih kart), ostanejo v rokah okrajne gosposke; toda občine imajo za zglaševanje tujcev skrbeti, kakor je ukazano (v dežel, zakoniku 1857 1. št. 60., 1858 1. v II. delu, št. 24., 1858 1. v I. delu št. 87). Po §. 10. občinskega zakona (postave) imajo občine oblast, da odpravijo vse tiste prihodnike, kteri ne morejo dokazati, da imajo domovinstvo, ali kteri ne morejo spričati, da si prizadevajo domo- vinstven dokaz dobiti, in tudi tiste, kteri po redu ne žive, ali pa z beraštvom nadlego delajo. 22 ®ic 33lobfinnigen mtb bie ©tmnmeit in ber ®c- meinbe, banu bic iiaubesuertoiefenen unb Slbgefcfjofften, toeldje in bcm ^Soligeianjciger befdjriebat toerben, ftnb bejiigtid) itired SBicbererfd^eiuciiS in (šoibeuj ju erljalten. Snbioibuen, bcc Interen Strt, finb bcm ©eiidjtc jur Slbftrafitttg toegett berbotener JRiitffefji' ju iibergeben. 3n glcidjer SBeife finb bic au8 bem 3ioang?arbeit§- tjaufe euttoffcneu SnbiDibuen ju itbertoodjen, unb bic 9Kilitara'uereij3er, b. i. jene ©olbateu, locldje cntferut oon ibrem tftcgimeute augetroffen toerben, oljne jidj iiber bie Sulnpigfeit iijrcr ©ntfernung bttrd) Slbfd)ieb, S>aji ober llrtaubbjcttcl aubtoeifen jtt iontien, aubjuforfdjen, unb fie beE)uf§ ber Stufgreifung bcm nddjftcn ©enbbnrmerie- fpofteu anjujeigeu ober fie glcidj felbft aufjugreifcn. Stile auf Sieife- unb ScgitimationSurfunben bejiig- lid)cn SlintStjanblungeu Oerbleibeu bcm SBcjirfžcunte; ba- gegen [jaben bie ©enteinbeu bob fflielbungeiocfcn nad) bcit SBorfcfjrifteu (S. ®. 1857 Sir. 60 , 1858 II. St). Sir. 24 , 1858 I. St)- Sir. 87 ) ju beforgen. ®ic ©cmeiubcit finb nad; §. 10beb@em. ©ef. jur Sluetocifmtg olter jetter Slušioartigen ermadjtigt, toeldje fid) mit ber $eimat$berecfjtiguug nietjt aubtocifeu, ober nidjt bartijiui, bajt fie ©cfyritte jut ©rlangtmg eiucb fot- djeit Siod)ioeife§ gettjau Ijabeit; bonu jene, toeldje tciucii orbenttidjen Sebenbmanbcl fiitjrcn ober ber SRilbttjatigfeit jur Soft falteu. 23 Luže in lokve v vasi morajo imeti okoli sebe 4 črevlje visok ogradek in vrata, ktera se zapirajo. Kader je semenj ali cerkven shod (žegnanje), pa tudi ob sobotih zvečer in ob nedeljah, ko se po krčmah (oštarijah) navadno zbere več ljudi, naj župan ali namestu njega tist mož, kogar on odloči, z občinskim podžupom (biričem) posebno pazi na krčme (oštarije), da ne bode rvanja in tepeža, ter da se ne bode' čez uro točilo. Pametno je, da se taki dnevi že poprej oznanijo okrajni gosposki, da potem pride žandarmerija županu na pomoč. Kdor poveljem ni pokoren, tega naj župan kaznuje (štrafa). Ko bi se pa pripetila ktera izmed teh reči, ki bodo zdaj na vrsti, takrat naj se oznani kaznovalni sodbi: a) Ce kdo šiloma plane na tuje zemljišče; b) če kdo hudobno poškoduje tujo lastnino, tele¬ graf ali železnico; c) če kdo komu krati osobno svobodo, to je, če ga po sili kje ustavi ali kam odpelja; č) če kdo kterega telesno rani, umori ali ubije; d) Če ktera ženska novorojeno dete kam položi in popusti, ali če porod skriva, ali ga po splavi iz sebe odpravi; e) če kdo koga razbojno napade, ali če kdo komu grozi z nevarnimi rečmi; f) če kdo more pa vendar nalašč neče vpirati hudodelstva, ali če kdo gosposki skriva hu¬ dodelce, ter jim pomaga, da pobegnejo; 23 ®ic §att§Iafen mitffett mit einec 4 @d;u[) pptt SSanb 'unb eitter fpervbaren Spre berfepn feiu. Slu SKarft* unb ftirdfcitfefftagcu, ant ©onttabenb unb ©oitutageu, mo gemoplidj bie SSirtppufer tnep befudjt mcrbeit, pt ber ©cmeiubetiorftepr, ober ein trnu iptSIbgcorbnctcr mit bem ©emeinbebiener bie SBirtp* pufer jur Skritteibuttg trnu Staufercieu unb ©d)iiige- reien befouberž ju beauffidjtigen, unb auf bie ©iupltung bcr ©perrftunbe ju fepu. flug ift ež, fdpn itn Skr- pteitt fotdje Sage ber SBejirfžbcprbe aujujeigeit, bamit att benfelben bie ©eiižbanuetie jur Slffiftenj in bie ©e- meiubc entfeubct mcrbctt foutie. Seber ©amiberpubetube ift oom ©cmeiubetmrftcpr abjuftrafen. g-olgenbe StorfdHe biefer 5lrt finb jebod) bem ©trafgeridjte aujujeigen: a) ©emaltfnine ©ufdHe iti eiu freittbež ©ruubftiicf; b) božpftc ©cfdjdbigmtg frembeu ©gcntpmež, bež Selegrafen, ber ©fenbapcit; c) ©itfcfjrdtifuug bcr perfoulidten greipit, ober ©ut- fupung; d) forperlirfje Skrlepugeit, SJforb unb Sobfdjidge; e) Siubežmeglegutig, Slbtreibuug ber Seibežfritcp Skr* pimlicpttg ber ©eburt; f) fkaubanfdtte unb gefaplidje ©vopngen; g) Skrfcpbleiftmtg, b. i. menit jentaub abfidjtlid) uutertpt ein ŠSerbrecpn ju ptbcrtt, ober menti jetttanb ©erbrecpr bor ber Obrigfeit tterpp uttb ipett jur ©ntmepuug tjilft. 24 g) če se namerijo tatvine, prevare (goljufije), ali če kdo mejnik izruje ali prestavi, ali če se kdo nezvesto polasti izročenega blaga, ali če ukradeno blago skrije ali če si ga osvoji. 2) K a k o j e na ceste paziti (§. 28 št. 3). Napreženi vozovi ne smejo brez človeka stati na cesti. Pod kaznijo (štrafengo) je prepo¬ vedano : vozove preširoko nakladati (nad 9 črev- ljev širjave), pretežko nakladati (nad 60 centov); hitro voziti po vaseh, pokati z bičem (gajžlo), nizdčlu koles s coklo ne zavirati. Kdor se v tem pregreši, naj ga župan kaznuje (štrafa). Zavorni lanec (rajsketina) se dene samo ta¬ krat, kader je požled (požlepica). Kdor ima v najemu (štantu) mitnico (šrango), mora po noči pod kaznijo svetiti na mitnici. Pod kaznijo je prepovedano, vozove tako ustavljati, da se ž njimi drugim cesta zapira. Spustne duri (bavtare) pred hišami in globine pred lde- timi (keldri) naj se tako zatrdijo, da ni nevarnosti. Gosposki je treba ovaditi, da ona kaznuje (štrafa): Ce kdo poškoduje svetilnice (laterne), mo¬ stove, držaje ob cestah, in če je kdo poškodovan, ker je voznik prehitro vozil, ali na cesti zunaj vasi brez človeka pustil konje. 24 h) ®iebftdl)Ie, SSetriigcreicn, Serfefmng obet - 28 eg- rduntitng bet ©rdnjfteiite, Seruntrcunngen, Ser- l)cl)(nng ober Slnfidjbringmig gefto^Ienen ©uteč. 2 ) ©trafienpolijci (§. 28 9 tr. 3 ). ©iitgefpanttte guljrroerfe biitfeit oEjiie Seauffidjti- gung nidjt auf bcn ©trojen gefaffen roerbeu; ba? 311 breite Sabcu (iiber 9 ©d;id)) ober Ueberlabett ber ^tdjr- loerfe (tiiefjr alž 60 3tr.), bati fdjnclle g-aljren bttrd) bie Drtfdfaften, mit ber Seitfdje ©djitarjett, bic Vinter- laffmtg ben Drabfdjnl) mi ob^dngigen ©teden 311 miter- Icgcn, ift bet ©trnfe Perboten. ®ie ®atDibcrl)nitbelnbcit fittb Dom ©eitieinbeDorftanbe abjnftrafen. ®a§ Sintegen ber Seipfette ift nnr beim ©lattciti geftattet. ®?antt)pdd)ter ntiiffen 3111’ Sadjtgeit bcn fDiantf)- fdjranfen bji ©trafe belendjten. ®ic Slnfftellung ber SBdgen nnb Serraminclnng ber ©trapen ift Derboteti, bic d?eHcrtiefcn nnb gad- ttjiiren ant (šingange ber ^dnfer mtiffen uerfidjert fein. ®em ©erid)te jnr Slbftrafnng aii3H3eigen ift: Sefd)dbigmtg Don Saterncn, Stfufen, ©eldnbcrn on ber ©trape, menit bttrd) fdfneHeti galjren ober bttrd) ©tebentaffen ber ipferbe ittt g-reien oEjne 9 InfficE)t jematib Dernngtneft ift- 25 3) Kako je na polje paziti (§. 28 št. 3). Kar se tega tiče, imamo za poljsko varstvo zakon (postavo), razpisan 30. junija 1860. leta. Ta zakon pravi, da poljsko hudodelstvo, ktero se mora kaznovati, stori vsak, kdor poškoduje zemljišča, drevje, plotove, vodotoke, poljske vod¬ njake (Štirne), lokve, poljščino, kmečko orodje na polji itd. Kar se tiče polja in vinogradov, sme ob¬ činski odbor skleniti, da se razglasijo še druge, če tudi gospodarske zapovedi (§. 35), kakor so temu ali temu kraju potrebne, na priliko: Kod in kdaj se po občinskih pašnikih listje grabi, praprot žanje, brinje obira in trava kosi; kod naj se pašo goveda in kod drobnica: ovce, jagnjeta itd.; kdaj se ima začeti čreda goniti na pašo; po kterih gonjah (izgonih) naj čreda hodi, in kterih krajev je varovati, da se po njih ne pase; kteri gospodar sme in po koliko živine sme pasti na pašniku; dokle se morajo gosenice obrati in hrošči (kebri) pokončati, ter po koliko hro¬ ščev mora vsak gospodar oddati županu. Občina naj sklene, da se naredč trdni go- spodarstveni in policijski ukazi, po kterih se les odkazuje iz občinskega gozda. Vsaka podobčina (soseska) posebe, ali tudi njih več vkupe, lehko izbero moža, kteri nad vsem tem čuje. Ta naj pri okrajnej gosposki 25 3) g e I b p o I i 3 c i (§. 28 Str. 3). 3u biefer 33ejief)uug Oeftetjt bab ge(bfcbujj)gefc£ Dom 30. Suiti 1860, toeldjeb oHe ©efdjabigitilgcit ait ©runbfiitcfeu, 53dumeu, Saniteti, SSaffcrleitungen, gelb-. brunuen, ®iebtranfeu, fhljenbm g-rtid)teit, gelbgeratlj* fctjaftcii it. f. m. alb geibfreuel unb ftccifbar etflart. (Šb farni aber and) ber ©eineiubeaubfd)up in bie¬ fer S^ejietjung uod) befoubere, bcn SocniDerbdltniffen ent- fpredjeubc, lueun and) ofonomifdje ^elbuorfdjriften ober SBeingartcuorbnungen befdjliejicu (§. 35), j. 33.: 3Bo unb luanit in bett ©eiueitibejpitioeibcu bab fiaub gefaiumett, bab g-a()rcitfraut gefdjnitten, bic SSadj- bolbcrbeeren abgcfiaitbt, bab ©rab gemaijet tuerben foH. 3Se!d)e ©cgntb alb SSieptneibc fiir bab Stinbuieb, unb it>cld;e fiir bab fleiuuiet), 0 djafe, Sdmitier ti. f. it), beftimmt ift; luaim bie gcineiufc£)aftlicf)e 3M)li>eibc ju beginiieii Ijat, onf locidjcu SBegeu bab SBeibeuici) ge- tvieben lucrbeit foU, tueidje ©egeubeii in S d) o nun g gelegt unb ber 33elueibung entrueft inerben. SBer unb tuie Uiei jeber 33efijjer 33ieb auf ber §uttoeibe lucibeu fonne. 33ib tuanit bic Dtaupeu nertiigt, banu bib luaim bie ®?aifdfer eiitgcfiaubt, unb loeldje Guantitateu eiu jeber 33 cfi{jer berfcibeit au bie ©emeiubeuorftebung 06311 * liefern pat. ®ie ©emeinbe bat beftinuute ofonoiuifdjc utib po* lijeiiidje SSorfdjriftcn in SBctrejf ber §oljaub»eifung aub beni gentcinfd)aftlid)cit SBalbe ju befdjlicfen. ®ie 3 (uffid)t iiber alleb biefeb tanit jebc Uitter* gentciiibc ober ine^rcre jufantuteii eineitt Der[dp[icben 4 26 priseže za logarja (borštnarja) ali za poljskega ču¬ vaja, in ustanovi naj se, kako in od kod se mu bode plača dajala. Tacemu prisežnemu čuvaju po zakonu (po¬ stavi) gre vera. On sme tudi rubljavati, in kdor ga razžali z jezikom ali z dejanjem, tak se tako kaznuje (štrafa), kakor bi bil razžalil cesarskega služabnika v njegovi službi. Dokler je veljaven ukaz 1860. leta, naj se zneski teli glob (štrafeng) dajejo okrajnej gosposki v blagajnico (kašo), ki je za obdelovanje zemlje. Če kakšen občan, kteremu se je zgodila škoda, hoče zanjo povračilo od tistega, ki je škodo naredil, naj županstvo najprvo poskusi, da se z lepa med seboj pobogata; če to ni mogoče, naj občina odloči znesek poškodovancu za varnost, in ta znesek naj se da občini v roke in prepir- nikoma naj se reče, da začneta pravdo. Kader je povodenj, kader gozd gori in pri druzih splošnih nesrečah, naj se cele občine na pomoč skličejo. 4) Kako je paziti na trge, da se prodaja dober živež. (§. 28 št. 4.) Kar se tega tiče, naj župan mero in vago po prodaj&lnicak (štacunah) in steklenice (flaše) po krčmah (oštarijah) večkrat pregleda, ali so pravične in cementirane ali ne. Da se lehko zve pravična mera, zato naj si postavi vsaka veča 26 SJfanue iibergebeu, fic foll ijjit ate gelb- obet - SSalb- i) liter bei ber 23ejirf3bef)orbe beeibctt laffen, unb it)it nad) ivgenb eiiicm ®?obuč' cntgelteu. ®er Sluofage citteS foldfeit becibcteii g-elbpferž ift gefetpd) ©laitbeu bcijumeffeit, er [jat mtd) ba§ fftcdjt ju Jifdnbeu imb geiiiejjt bie SSortbjeile eiuer offent- Iid)cn SBadje, b. t). jebe miinblidje ober tptlidje 23elei* bigting miib fo beftraft, aiš locnu fie einent faiferlidEjeu ®iener in feiiiem ®ienffe »crtibt ltuubcn rodre. ©olange bie SBcrorbiuutg timi 1860 nidjt attfgep- bcu luirb, ittiiffeu biefe ©trafeit au bie 23cjirfžbeprbe fiir bcn Sanbežčulturfoitb abgefiipt ttievben. 3n Setreff ber primat- (šntfdjdbigiingeSaiiffmidfe foll ein Sergleid) oerfucf)t toerbeii; foiiuut fotdjer nid)t ju ©taube, fo foll bie ©emeinbe eineii 23etra g alž ©i- d)erfteiliuig fiir ben 23efd)dbigten bcftimiiicti, fotefjen bei ber ©emeinbe ericgeu laffen uitb bie iparteien anf ben fRedpSmeg lueifen. 23ci Ueberfd)iuemnmngeii, Sffinlbbranbeii unb mi- beril allgemeiiien Saiamitdteii mtiffcii gnuje ©emeinbeit aufgcbotcii tuerbeit, itiitjiil)elfeii. 4) Sebeiižmittel' unb arf tf) o ti j ei (§. 28 3tr. 4). ®er ©emeiubet)orfte[)er luirb in bicfer §infid)t bie fDfafiercien unb ©cluidjte in ben SSerfaufelaben, bie gia- fdjen in ben SBirtppuferu oftcr§ iinterfud)cii, ob fie rid)tig unb ciiuentirt fiub. 3ur (šrprobtmg ber ricpgeu 4 * 27 , občina ali vsaj več občin skupe svojega cementarja, kteri mora pri okrajnej gosposki priseči. Župan naj vsacega mesarja, kteri draže prodaja, kakor je cenovnik (tarifa), in vsacega mlinarja, kteri jemlje preveliko mirico, prvič in drugič sam kaznuje, in tretjič naj ga izroči ka- znovalnej gosposki. Sploh naj pazi, da se mli¬ narji drže mlinskega ukaza, razglašenega 1814. L, kolikor je še veljaven. Pri očitnem prodajanji naj se ne telita (vaga) na tehtnice (vage) z betom, ampak na tehtnice s cementiranimi skledicami. Župan naj pazi, da se prodaja zdrav, nepo¬ kvarjen živež. Sprideno blago naj vzame in pro¬ dajalca ovadi kaznovalnej gosposki. Tudi na krčmarje (birte) naj se pazi, da ljudem ne bi predrago vina in jedi prodajali; če je treba, naj se jim naredi cenovnik (tarifa). Vsak krčmar mora užigati svečavo pred vežo svoje hiše. Na semenj smejo priti domači ljudje in tujci z vsakim blagom, ktero v prosti trgovini ni prepovedano. Na tržne dneve se pa sme pri¬ našati samo živež, kteri se v obližji prideluje. Prekupci ne smejo na tržne dneve priti v prvih jutranjih urah. Občine, v kterih so semnji, morajo imeti sejmski zakon (sejmsko postavo), v kterem naj se odloči, koliko gre plačila od sejmskih šatorov (štantov), in tudi naj se usta¬ novi druge reči, ki se tičejo prostora za semenj. 27 9J?ajie foU in jcbcr gtojkru ©emeiube obcr fiir »teljrere ©cmeinbcu jttfantmeu etn (šimentirer aufgeftellt fetn, beffen ©ceibigung bon 23cjirfbamte borbcljaiteu ift. ©r foU jebc Itcberfdfreitung ber gleifdjtarife uub bic ©?aj 3 c(abnat)mc ber 95čuQner im erften uub jtueiten gade felbft obftrnfen, im britten gnile aber bem ©traf- geridjte anjeigen; uberjjaupt foU er fef>eit r bajt bic ©?itf)[- orbiutug bom 3ai)re 1814, foiueit fie uod) in gcfc^iidjer llebitng ftefjt, eingebniteii locrbe. ©d)ncHrangcu foClen im Bffentlidfjcu 2?erfcl)re nidfjt gebuibet tbcrbcn, fonbern ©djalmageu mit cimcntirten ©croidjtern. (Sr foU feljcit, bafj gefuube, uuberfalfdjte Scbeuš- mittel Devfmtft roerbeu. S?erborbcue Ijat er ju confišjitcu unb bic SSerfaufer itebftbei nod) bem ©trnfgeridjte atiju- jeigeu. 9Iud) bie SSirtifc fiitb jtt benufftdftigeu, bamit fie bie ©dfte uidjt ubcrfialten, unb finb iljuen erforberlidjen gallcS Speifetarife borjufdjreibeu. 3cbcr SfBirtb ift ber- pfiidjtet, ben (Singang ju feincnt fpaufe ju bcieudjteu. 3aE)rmdvfte fonneit 3tt- unb 91 užiti n ber befttdjen mit nilcit im freieu ©ertel;re gcftattcten Sffiaarcu. Sluf 3Bo- djeumdrttc fottnen bodf ttur Sebeužmittci, bie itt ber Umgegenb gctuonueu tberbeu, gcbrocf)t merbcn. 23ei ®od)emii(irften bitrfeu bie erften ©titnben bež Jngeb bon ben SSorfiiufern nictjt befudjt mcrben. ©e- tneinben mit SJtarftcn foDeit eine ©tarftorbnung fjabett, iocid)c ben SDfarfftanbcžgclbertarif unb aitbcre fiocal- ©cftimmungeu ju entf)a!ten ijat. 28 Plačilo od sejmskih šatorov (štantov) mora potrditi okrajna gosposka. Ob nedeljah in praznikih ne sme biti semenj. Kaznovalni gosposki naj se ovadijo te-le reči, da jih ona kaznuje (strafa): Prepovedani zmenki in dogovori med kupci in obrtniki, da bi se blagu cena in ljudem plača (Ion) povikiala, ali da bi se zaloge živeža pri¬ krile, potem nakupovanje drobnega denarja z na- davkom (ažijo), krivične tehtnice (vage) in mera pri očitnem prodajanji. 5) Skrb za zdravje (zdravstvena policija). V okom se mora priti, kolikor je mogoče, vsem rečem, ktere bi utegnile škodljive biti zdravju in življenju. Zupan mora paziti, da mrliški oglednik iz- poljnuje svoje dolžnosti, da torej ne daje oglednih listov (cegeljcev), ako mrliča ni pogledal; da se ne prodaja meso nobenega živinčeta, kterega ni poprej preiskal mesarski oglednik; da se mesar¬ ski oglednik drži zakonitih (postavnih) ukazov, ktere mora vsak prebrati, komur jih je treba; da se dobro skrbi za najdene otroke, ktere ima občina v reji. Občina naj ne trpi hudih, nepotrebnih psov, kteri so brez gospodarja; župan naj naroči jahaču (konjedircu), da jih polovi. Nezrelo sadje, izprideno vino ali pivo (pir) naj se ne prodaja, ampak pokončd. 28 ©iefer ©arif mufi Don bcr Sejirfžbefjorbe genefj- migt fein. Sin ©mm- utib g-eiertagcit biirfen SJJdrEtc nidjt gctjalten merben. ©eni ©erid)te jur SIbftrafung merben anjujeigen fciit: llucrlaubte Slerabrebuugeu trnu ©cmerbžleuteu, bie SSreiž- ober So^tier^ofmiigeu bejmetfen obcr mn £ebcnž- mittel-iBorratlje ju oerfjeimtidjen; Sluffnufeu uon ©djei- bemiinje mit SIgio; bcr ©eOrnud) unedjteu ©eraictjtež mtb SKafsemeti im offeuttidjeu Slerfeljre. 5) ©efiuib^eitžpolijei. SlUem, maž bcm ficbeit mib bcr ©cfmibfjeit bcr ©fcnfcfjcu uadjttjeiiig fein lomite, ift moglidjft tmrju- bciigcn. ©er ©emcinbeuorffefjcr foU feljeu, bafi bcr ©obteu- befdjatier feiue SJflidjt t[)iit, tinb nidjt bie Skfdjaujcttet aužfteilt; oljite beu ©obtcn gefetjen jti Ijabeit; bafi fein glcifdj bon eincm liirfjt Dorfjcr oont g-tcifd)6efd)auer uit- terfudften ©tjicre toerfauft merbe, bafi ber §Ieifcf)6efcf)auer nad) ber gefctjiidjen Snftruction tiorgefje, anf meld)c Ijie- mit Ijiugcmicfcn rnirb; bafi .bie gunbelfinber bie in ber ©emeinbe iu S5crpflcgung finb orbentlidj oerfiflegt mer- beu; biffige, fjerrenlofe unuotljige §uube folleu in ber ©emeinbe nidjt gebttlbct mcrben unb fotl ber ©emeinbe- oorfteljcr bcit SSafcmnciftcr aufforbern, fotcfje einjtifangeu. ©er 93erfanf bež nnreifen ©bftež, uerborbeuen SBeinež ober 93ierež ift nidjt gcftattet unb ift folcfjcž ju ocrtitgcn. 29 Jahačem je trdo prepovedano, svinje rediti. Po vsako crklino in mrhovino naj pride ja- hdč, kteri mora precej županu oznaniti, ako se v občini med živino pokaže kaka otrovna (na¬ lezljiva) bolezen. Kader je pasja steklina, naj se ta reč precej razglasi vsem obližnjim župa* nom. Pokončati se morajo vsi psi, kteri prosti letajo po ulicah in cestah. Jame, kamor se zakopava crklina, morajo biti globoke, pokrijejo naj se se steptano prstjo daleč od vasi. Močvirji in stoječe luže naj se suše, kolikor je mogoče. Vsako pokopališče mora biti zunaj vasi ter obzidano, in imeti mora mrt- vačnico (totenkamro), kamor se morajo mrliči nositi precej po smrti, kader kaka otrovna (na¬ lezljiva) bolezen razsaja. Grobje morajo biti po 6 črevljev globoki, po 4 črevlje drug od dru- zega, ter se ne smejo prekopavati pred desetimi leti. Župan mora skrbeti, da je pri ljudeh snaga, ki je zdravju silno potrebna; da ne prebiva pre¬ več ljudi v enem stanovanji, ter da se v stano¬ vanja pušča zdrava sapa. Kader se koze cepijo, mora župan skrbeti da se dade cepiti vsi otroci, in da o pravem času pridejo pred zdravnika. Kader je v občini nenavadno dosti ljudi bol¬ nih , ali tudi nenavadno dosti živine bolne, naj to reč župan precej oznani okraj nej gosposki. 29 ©en SBofenmciffern ift bad polten bcr ©dftoeine ftrenge berDoten. SlDež tobte SSief) ift L' o m SBnfeumeifter abjubolen, unb berfclbe bab ©orfomtneit ctncr auftecfenbeit 3 $ief)frauff)cit fogleidf bcnt ©emeiubcborftclfcr onjujcigett- Seint Slubbrudje bcr SSutlffranflfeit finb fogleidf aile umliegetiben ©rtbborftef)er 311 berftdubigeu; ailc nuf bcr ©affe frči ^crmnlaufcnbcit fpunbe finb ju bcrtilgen. •Dic 5 labgrubeu miiffcn ticf fcin, mit gcftampf- tcr ©rbe jugebetft toerben unb mcit bon ber Drtfdjaft entfernt fcin. ©itmpfe mtb ftcffctibe Safcu finb moglidfft trodfcn ju legen. Seber grieblfof mufi bon bcr Ort* ftfjaft entfernt, ummanert, mit einer Sobtcnfamnter berfetjen fcin, roo[)iu bie 2cid)cu bci Gšpibcmieu, foglcicf) nad) bein Sobe ubertragcu toerbcu. ®ie ©niber mftffeu 6 ©dful) ticf, 4 @d)ul) točit aubcittanber fcin, unb biir* fen bor 10 Safjren uidft micber geoffuct tocrbeit. Ser ©emeinbcborftc[)cr fotl forgen, bafi bie 33 e> bolfernug bcr fiir bie ©efunbtjeit fo notffioenbigcu 9 teitt* [idjfcit ftd) bcffeific, baf? bic Sfoljnuugen getiiftet unb nid)t uberfiiDt toerbcu. Sci bcr Smpfung l)at bcr ©emciubcborfteljcr 311 felfcu, baf) ode fiubcr berfclbcu untcrjogcu, unb bafi bic Jtinbcr recfjtjeitig bcitt Sntpfarjtc oorgcfiilfrt locrbcn. 'Ilci S8a[)tncl)mnng bon nupcrgerooljulid) biclcn Iran* fen in bcr ©cmeinbc, fotool)! bcr ®fenfd)cu alb Sfjicrc, ift foglcict) an bač SBejirfoamt bic Slnjeige 311 macf)cn. 30 Kader razsajajo otrovne (nalezljive) bolezni, in tudi kader je goveja kuga, mora župan v svoji občini brez milosti storiti vse, kar mu veli zdravnik. Izkušnja priča, da je samo po tem potu mogoče take bolezni ustaviti in zatreti. Bolniki, kteri imajo sramno (francozno) bo¬ lezen, morajo se precej uradoma poslati v naj- bližnjejšo bolnico (spital), da ozdrave. Kaznovalnej gosposki, da potem ona kaznuje (štrafa), naj se ovadi: Očitna nevednost pri zdravnikih ali ranocel¬ nikih (padarjih), in če zdravnik ali ranocelnik bolnike v nemar pušča. Ovadijo naj se tudi: mazdči in b&bice, ktere nimajo pravice, pa ven¬ dar babijo, dalje tisti, ki prodajajo prepovedana zdravila, in tisti, ki brez pravice kupčujejo s strupom, dišavami, mazili in takimi rečmi. Tudi naj se ovadi, če kdo po nepazljivosti koga ob¬ streli, ali če kacega otroka nesreča zadene, ker se ni dovolj gledalo nanj; če kak človek oblazni (obnori), ali če žival steče, pa ako teh reči go¬ spodar precej ne oznani, ali če jih skriva; če ima kdo kako divjo zver ali hudobno domačo žival, ktera je koga poškodovala; če kdo po- nesnaži vodnjake (Štirne), vanje metajoč mrtve živali itd.; če se prodaja nepregledano meso, ali če kdo prestopi zapovedi pri goveji kugi; če kdo jedila pridi in kvari ali tako nareja, da so škod¬ ljive zdravju; če kak gospodar otroka ali dru- 30 33ei ©pibemieit uub 3?iel)feud)eu foll er getiau ailcb, loab i[jm bom 5Irjtc angeorbuet roirb, ituuarO- fidjtiid) in ber ©emeiubc burdjfitfjrcu, ioeii mir auf biefe SžBcife crfaiirtiiigbgcmdp bem Umfidjgreifeu ber Sraufijeiteu oorgebeugt roerbeu fotitie. Stjpijiiitifcije fraufe miiffcn fogicid) mm Sliutbtoegen in bab nddjftc Spital jur $eiluug iibergeben merbeu. ©cm ©eri d) te jur Slbftrafuug anjujeigeit ift: Sliiffaileube Uuroiffeutjeit ber Sicrjte ober SBuitb- arjte, ober Skruadjidffigitug ber ^ranfett burd) biefeibeu. Gitacffaibcr, Slfterijebammeu, bie uubefttgtcr SSSeife biefeb ©etocrbe aubiibcu. SSerfauf Don tierboteucu Strjnei- mitteln uub imbefugtcr $aubel mit ©ift uub Sftaterialien. SBentt bitrrf) Unborfirfjtigfeit mit ©djiefjgeujefjreii, imun bard) Unterlaffuug ber Šluffidjt liber bie Jfiuber jeutanb »erunglfuft ift. ŠBeuu umit §aub|errti uidjt ber Slitb- brud) beb Srrfiuueb bci eiucm SKeuf^eu, ober ber 9iitb- brud) ber SEButi) bei eiuem 2.f)iere foglcid; augejeigt, ober ocrbcimiidjt mirb. ©ab §aiteu luilber £iu cl ' c ober bobartigcr §aubti)iere, menit jemaub baburd) ©djabeit erlitteu tjat; SScruureiuiguug tum Srunneu burd) ©umerfen uou tobteu Sijiereu u. bgi. ©er SSerfauf unbefdjauteu gieifdjeb, 9lid)tbefoiguug ber SSorfcfjrifteu bei eiuer SSiei)- fcudje, $crfdlfd)iuig ober gefuubiieitbfdjdbiidje SBereitmig ooit ©jjroaoren, ©fipijaiibluugcu burd) ©fifjbraucf) ber 31 žinče preveč tepe, ter če otroci in pasterki grdo delajo z roditelji (stariši), ali če zanje dovolj ne skrbe. 6) Skrb za poselski red (p o s e 1 s k a po¬ licija §. 28 št. 6.) Skrb za poselski red čuje nad tem, da se izpolnjujejo ukazi, kteri se tičejo poslov: Kakšne pravice in dolžnosti imajo posli; kako morajo posli biti sploh in posebno do svo¬ jih gospodarjev; kako se je s poslom pogoditi (ukordati, udinjati) in kako ga je deti iz službe; kaj je storiti, kader se posel brani, službo na¬ stopiti, ali gospodar posla v službo vzeti; kaj je storiti, kader posel zboli; kdaj sme posel iz službe stopiti pred časom, za kterega se je pogo¬ dil (ukordal, udinjal): vse to razlaga poselski red 1859. leta. Zapovedi rokodelskim pomagačem (k selom) do njihovih mojstrov so obširno pove¬ dane v obrtniškem zakonu (postavi) 1859. leta v §§. 72 do 87, zapovedi rokodelskim učen¬ cem do njihovih gospodarjev v §§. 88—105, in zapovedi trgovskim pomočnikom do njiho¬ vih trgovskih gospodarjev v trgovskem zakonu 1863. leta v §§. 57 — 65; te zakone (postave) naj sam bere vsak, komur je treba, ker bi bilo preobširno, ako bi se tukaj vsi ti mnogi ukazi razlagali. Vsak rokodelsk pomagdč (ksel) mora 31 IjduMid&eti 3 ucf)t on .ftiubcrn unb ®ietift 6 oten; ©?ifi- fjanblungen unb fdjledjte SBejjatibluiig bcr Slelteru burdj il)re Sinbci' unb ©tieffinbcr. 6 ) ©efinbcpoIi 3 ei (§. 28 91 r. 6 ). ®ie ©cftnbcpoltgei uuifapt bie $aubi)aOuug ber 9>orfc£jriften, bic bic bienenbe flaffe bctreffeu: SSeldjc 9red)te unb fpftidftcn bic ® ieuftboten f^aben, tnic fie fid) gcgeit ifjrc ®ieuftge 6 er unb itn 3111- gcmeiucu 311 bcnef)iiieii Ijabcu, luie foldje accorbirt unb entlaffen tncrbeti, mic bei SSeigerungcu bcu ®ieiift 011311 - trden, obcr bcu ®ieuftbotcu in ®ienft 311 ndjmeti, mie bei Srlranfiiugeii berfclbeii Uor^ugeljeu ift, miter meldjcu Sebingitugeit ber ®ieufte 6 aubtritt nor ber accorbirten 3 eit geftattet ift, affeb bicfeb bcftimmt bic ®ienftboteu- orbming nom 3o[)rc 1859. ®ie $orfd)riften itber baS S?erl;dltuip ber © cfcllen 311 ifjren ©feiftcru finb im ©einerbegefefic nom SaEjre 1859 §§. 72—87, jene bcr S e 1; r 1 i 11 g e 311 ifjreu §erren in ben §§.88—105, cnblid) jene bcr §oubcIbge|ilfen (Soimniž) 311 iljreit $>QiibcB • Eljefen im $anbel?gcfetje nom Saljre 1863, §§. 57 — 65 mnftdiiMid) 311 fiuben, auf lneldjc ©efcjje fid) l)ier bentfen luirb, bo cb 311 meit fitfjren tnittbe, nOc bicfc nieleit ©eftimniungeit tjier otiž- einaiiberjufegčit. Seber ©efclle 11111)3 mit bcut Slrbcitž- 32 imeti svoje rokodelske bukvice in vsak posel svoje poselske bukvice. Te bukvice daje župan, kteremu se mora plačati, kolikor je postavljeno, in pa kar je treba za kolek (štempelj). Trgovski pomočniki morajo imeti svedočbe (cajgnise) od svojih poprejšnjih gospodarjev. Noben rokodelsk pomagač (ksel) ter noben posel se ne sme v službo vzeti, ako nima tacih bukvic. Kader se nameri tak prestopek poselskega reda, kterega je treba kaznovati (štrafati), naj kaznuje (štrafa) župan, kakor je popisano po¬ zneje. Kader pa imata gospodar in posel kako drugo reč med seboj, na priliko, kader gospodar poslu neče plačati, kar je zaslužil, ali kader hoče posla deti iz službe itd., naj župan poskusi, da z lepa pogovori, ako je mogoče; ako pa ni mo¬ goče, in če ni več, kakor mesec dni, kar je posel stopil iz službe, naj župan vzame v roko zapisnik (protokol), pa naj vanj ob kratkem za¬ piše, kar govori gospodar in kar odgovarja po¬ sel, pa tudi, kar pravijo priče, ako jih je kaj, ter potem naj razsodi, kakor ga uči poselski red. Prepirnika se smeta v 14 dnevih pritožiti okraj- nej gosposki, kamor se potem pošlje tudi župa¬ nov zapisnik (protokol). Vsi prepiri med gospodarjem in poslom, ako je že več kakor mesec dni, kar je posel stopil 32 budje, jeber §icnftbote mit bcm ©ienftboteubudje »er- fetjen feiii. ©iefetbeu rocrbeu »ont ©emeinbctiorftcfjer gegeu ©ring eincg firen SetrageS liub beg ©tempelg augge- fertigt. ®ie §nubc[ggct)ilfcn miiffen Beuguiffe ifireS fnlfieren Sieufttjernt mit fid) fiitjrcn. teiit ©efellc ober ©icnftbote bnrf oljite ein fotdjeg Slud) in ®ie»ft auf- geuommen metben. SSirb eg (id) Ijanbeltt um eitte Ucbertretmtg gcgeu bie 5>ienft6x»tenorbmmg, tvcldfe mit ciucr ©trnfe betegt ift, fo loirb ber ©enieinbetiorftcljer bag 6trafrcd)t aug- itbeit, raie fpdter bcfdjriebett ift. 2Beun eg (id) ober um eitte aubere ©treitigfcit jmifcbcit ®ieuftf)crru ttitb ®icnffbotcn tjanbelt, 3. 2ofyn»orentl)iiltuug f ©ienffegeutlaffung n. f. m., fo toirb ber ©emeiiibetiorftefjcr eiueu SSergteid) »erfudjeu, unb menil i[)in bicfer nidjt gelingt unb ber Sienftegaugfritt uid)t »or mci)r alg 1 SJfouat evfotgt ift, bcibc SE&eile, aEcnfallg and) Bcugen mit i[)rcu Steuperungcn fttrj 311 fprototoE neumen, unb banu nad) ber ©ienftboten- Ovbnung erfcuueu. ®agegeu ftejjt beu fparteieu frei, biuiien 14 Sagcn au bie SJejirfgbetjorbe bie Sferufuug 311 ergreifen, moijiu fobanu biefeg fprotofoH cinjufenbcn ift. Stile ©treitigfeitcn ang bettt Sienftocrbaube, mo ber ©ienftcgaugtritt fdjon »or metjr alg 1 OKouate er- 33 iz službe, spadajo pred sodnje gosposke. Prepiri med trgovskimi pomočniki, rokodelskimi poma¬ gači ali učenci in med njihovimi gospodarji do tridesetih dni naj tudi razsodi poglavar njihovega tovarištva; samo tačas, ako ni tovarištva, ali če gospodar ni zapisan v to varstvu, naj gre tožba k političnej gosposki. 7) Skrb, da se ne godi pohujšdvanje (nravstvena policija §. 28 št. 7). Na krčme (joštarije) naj se ostro gleda in pazi, da ne bi pohuišavanju dajale potuhe; malopridne ženske po gostlilnicah ne smejo streči; kvartanje naj se prepoveduje, kolikor je mogoče; prepove¬ dane igre na samo srečo (hazardiranje) naj se nikakor ne trpe. Rokodelski pomagači in posli sploh ne smejo igrati za denarje. Posebno je paziti na popotne komedijante in na tiste, ki ho¬ dijo po vrveh, zlasti tudi zato, da ljudem ne kažejo kaj pohujšljivega. Taki se morajo izka¬ zati, da imajo privolitev od c. k. namestnika v deželi, sicer se ne smejo ustaviti v občini. Plesi in godbe (muzika) ne smejo biti, ka¬ der je zapovedan post, ne na delopust pred naj- večimi prazniki, ne ob sabotah od adventa do svetih trijeh kraljev, ne v štiridesetidanskem po¬ stu do prve nedelje po veliki noči. Vsako nedeljo in vsak praznik je do štireh po poldne prepovedana vsaka igra po kavanah 33 folgt ift, geljoren »or bie ©eridjtSiiiftanjen. @treitigfeiten bcr §aubelbgei)ilfen, ©efeUeit ttnb £ef)rliiigett mit itjren Sienftljerren imicr^alb 30 Sagcn, finb iit gleidjer SBeife bor bcr ©enoffeufdjaft^Doiftctjimg aužjutrogen, uur menit feiue bcfteljt, ober bet Slrbeitbgebcr bcrfclbeu ttidjt ange- i;ort, ftnb fie bon bcr poIitifd)eii S3cl)6rbe burdjjufuljreu. 7) ©ittlicfofcitbjiolijci (§. 28 Str. 7). ®ie 26trtl)c()aufcr ftnb in ffrcnger Stufficf)t 3 « crtjaltcn, bamit ftc nirfjt bcr llnfittlidjfeit Uutcrfdjtcif geben, bcrbiid)tige ©irticit follen jur ©etoirti)ititg nid)t geftattct tucrbcn; bab $artenfpiei foll fo biet alb moglid) bintanget)ttften, bie berbotenen §agarbfptele aber gar nid)t gebnlbet mcrben; beit ©efeHett bcr §aubiberfer ttnb bcn ©iciiftboten ift bab ©pieleu um ©elb iiberijaupt nidi)t geftattct. ^eritmjiefjetibe ©ojnebiantett, ©eiltdnjcr it. f. ib. ftnb befonbcrb 311 beanffid)tigett, and) bamit fie nidjt ctmab borjetgen, mab gcgen bie @ittlid)feit berftopt. ©iefdben miiffeit bie ©emilligmig bom Sanbebftatttjaltcr borjcigeti, fouft bfttfctt fie fid) nid;t in bcr ©emeinbe anfbalten. Sin gcboteiieu gafttagen, atit SSorabettbe bcr l) 6 d)- ften g-efttage, ait geiertagen unb.Sambtagen, bom Slb- bente bib 311 bcn ()• brci fonigeit, iu bcr gaftcnjeit bib 3111 U 1 . ©onntage nad) Dftcrn biirfen 18čiHe ttnb Sanj- tttttftfen nidjt abgeljaltett merbcn. SlHe @oitn- ttub g-eiertage ftnb bib 4 Ufjr Stadj- mittagb allc ©ottnngen bcr ©piele in faffee- mib 6 34 (kofetarijah) in po krčmah (oštarijah). Ob nede¬ ljah, v kterih je dovoljeno, naj se godbe (muzi¬ ka) in plesi prično še le eno uro potem, ko mine popoldanska božja služba, ter ob desetih zvečer morajo nehati. Županstvu se mora tudi zglasiti vsak, kdor hoče v svoji hiši sebi in svojim znancem napra¬ viti plčs, ali kdor hoče imeti svatovanje (ohcet) s plesom. Ostro je paziti, da se krčme (oštarije) za¬ pirajo po zimi ob desetih, po letu ob enajstih zvečer. Samo kader je kakšen poseben vzrok (uržoh), naj župan krčmarju (birtu) da privolitev, da sme dalje časa točiti, toda v ubožno blagajnico (kašo) mora plačati 52'/ 2 kr., kdor toči do polnoči, in 1 gld. 5 kr., če toči čez polnoč. Pri plesih se dostikrat gode nespodobnosti, zapravljanje, tepeži itd., zato naj se plesi zavirajo, kolikor je mogoče. Ako pa vendar pride taka prilika, da župan misli, da bi se ples dovolil, takrat županstvo take veselice od začetka do konca ne sme pustiti iz oči. Kader se dajo pri¬ volitve za godbo (muziko), naj se od privolitve v ubožno blagajnico (kašo) plača najprvo 1 gld. 5 kr. in potem še po 10 kr. od vsacega godca. Ne sme se trpeti, da bi družina po noči ostajala zunaj svoje hiše, ali da bi mladeniči po noči vasovali, kričali, ukali ter na glas prepevali. 34 SBirt(j$tjaitfern berboten. Sanjmufifen btirfen ait er- laubten ©onn- unb geiertagen erft 1 ©tunbe nad) bem nadjmittagigem ©ottcžbienfte anfangen utib ntuffen um 10 tl [jr Stbenbb gefdjloffen toerbeu. Slucf) ^augtanjmtterjjaltuugeu ltttb $odjjeiten mit Sonj fiub bcr ©emeinbeborfteljuug anjujeigen. ®ie ©jierrftnube biS 10 Utjr SlbenbS im SSinter ltnb biš 11 Utjr im ©ontmer, foll ftrenge einge^alteu ititb nur in befonberu g-aHen bem SBirtlje bie Sicenj jur Ueberfcljfeitung berfelbcit gegeit ©rlag bon 52 % fr. bi6 12 Utjr, utib 1 fl. 5 fr. liber SOtitternadjt, ati beti Slrmenfoub, oorn ©emeinbeuorftetjer erttjeift toerbeu. Sanjunterfjaltungen finb oft bie Steranfdffung ju Unfittlid)feiteu, SSerfc^tnenbung, ©djlagereien ti. f. to., batjer folcfje fo biel alž moglidj tjintahjufjulten fiub, unb m en n fic bei befonberu Slnlaffeit fcfjou ber ©emeitibe- SSorftetjer ju beioiHigen finbet, fo foll jcbc foldje ltnter- tjaltung, oljne forttoajjrenbe S3eanfftct)tigung bon ©eite beti ©eineinbeborftanbeS nidjt bor fict) gefjeit. ®ei fot- djcit Saujmufiflicenjeu ift ju ©unften bež SlrmenfonbeS eiue ©ebiifjr mit 10 fr. bon jcbem SJtufifanten unb al8 ©ruubtare 1 ©ulben 5 fr. abjuneljinen. ®až nčidjtlidje Stuebleiben be§ ©efittbež, bieStadjt- fdjtbiinnerci, bati fidrmeu, Saudjjett, fctjreienbe ©itigen 35 Kdor ni pokoren, tak naj se kaznuje (štrafa). Kaznuje naj se tudi, kdor živali muči, (matra). Ne sme se trpeti, da bi se med božjo službo ljudje potikali okoli cerkve, ali da bi tačas krčme (oštarije) bile odprte. Te-le posebno pohujšljive reči naj se ovadijo kaznovalnej gosposki, da jih kaznuje: Motitvavere ali bogočastja; nečistost, ganoba (oskrumba) nedoraslih osob (peršon); nečistost proti naravi (naturi); krvozmesije, t. j. nečistost z osobami svojiga rodu; zapeljava osob, ktere so izročene za izrejo; zvodnja (rufijanstvo); potuha nečistosti pri krčmarjih (birtih); osobe, ktere na očitno pohujšavanje od nesramnega opravila in posla živč ter mladino zapeljujejo, in tudi tisti, kteri tem osobam v ta namen pomagajo in dajo potuho; igranje na samo srečo (hazardiranje); ako pijani delavci hodijo na visoke odre; ali ako je pijancem izročeno tako delo, pri kterern je treba posebno paziti zavoljo ognja. Skrb za zidovanjein za ogenj (§. 28 št. 10). Brez županove privolitve se ne sme novo poslopje postaviti, tudi staro ne dosti spremeniti. Kader pride kaj tacega, naj se županu poda črtež (plan), po kterern se misli zidati, in župan naj pride z navodom (komisijo) na ogled, ter naj 35 ift iiid)t ju geftattcn, itub fitib bie ®aroiberf)anbeluben ju beftrafcu; cOenfo bie $!jierqualer. ®a$i llmftejjen nor ber ffirdje ročiljrenb ber 9tn- bndf)t, fofl ebeu fo ttienig gcbulbet roerben, niž baž Dffeuljalteu bev SBirtpČjaufer ročiljrenb ber 9(nbarif)tjeit. gofgenbc, bic offeutlidje ©ittlicfjfeit befottberb ge- fačjrbeitbe 9?orfdHe foH ber ©emciubcoorjfef)er bem ©er id) te jur 9(bfttafung anjcigen: 9teIigiou3ftorung, linjudjt, ©djdubungeu uutniin- biger sperfonen, ttujudjt gegeu bic Sfatur, 23[ut?fcf)aube, SSerfft^rmig eitier jur ©rjicljuug anoertrauteu fperfon, Suppefei, llnterfd)[cif jur llnjucfjt uon SBirtfjen, ^perfo- uett, bie unjucf)tige§ ©eroerbe jum offentlidjeu 5tcrgcr- nifj treibcti itub juugc Scute ncrfufjren, batni jene, bie foldjen spcrfoiten ju biefem Broccfe Unteiftanb gebett. ©pieicu ber §ajarbfpie[e, $runfenf)eit ber 9trbciter an ben ©eriiften, ober bie mit fcnergefa[)rlicfjen ©egett- ftanbeti nutjugeljen baben. 93 a n - uttb g-euerpolijei (§. 28 9čr. 10). 9teubautcu ober gtbficrc SSerauberungeu ber ©e- baube, biirfen ofjite 93croilliguitg be6 ©cmeinbeUorftebcrS iticfjt norgenomtueu roerben. $er ©ciueiubcnorffaub roitb in biefem gnile fief) eitten Skuplau norlegett laffen unb roirb beti SSauort contmiffioneH befe^en unb unterfucfjen, 36 presodi, ali se ne misli poslopje preveč iz odka- zane vrste ven pomekniti, potem ali bodo zidovi, stropi, dimniki itd. zavoljo ognja dovolj trdni ali ne. Ce nima župan iz očitnih vzrokov (uržahov) nič ugovarjati, in če tudi mejaši ne vpirajo, naj da privolitev. Kader se ima staviti kako poslopje pri ve¬ liki cesti, kjer mora vsako zidovanje stati dva sežna od cestnega rova (grabna), naj župan k ogledu pokliče zemljemerca (inženirja) okrajne gosposke, k zidovanju pri skladni cesti naj pokliče prvomestnika cestnega odbora, pri zidovanji blizu- železnice pa zemljemerca, ki je pri oddelku za železnico. Kader se zida kaj za kak obi’t ali za kako rokodelstvo, na priliko: fabrike, stroj barsko po¬ slopje, mesnice, steklarnice (glažute) itd., takrat je delati, kakor ukazujejo §§. 31 do 38 v obrt- nijskem zakonu (postavi). Župan naj skrbi, da se vsaka nova hiša pokrije z opeko (ceglom) ali se skrilimi, ter da bodo notranji prostori dovolj veliki in zdravi, pa ne preozki, in da pri krčmah (oštarijah), kjer se ustavljajo vozovi, ostane za vozove prostor med cesto in hišo. Kader je hiša gotova, naj župan še enkrat pregleda vse, kakor prvič, in potem naj privoli, da se sme iti vanjo prebivat. Kako se delajo ruski dimniki, ukazuje dvor¬ ni sklep, razpisan 5. marca 1846. leta. 36 ob bie ©aulinie nidjt gcftort, bie 95?aucrftiicfc, ®ippel- boben, SKandifdngc it. f. to. feft uub feuevftcTjer tieran- fdjlagt finb, uub luenn er fortft in offentiidjer 9ii'tcffid;t Eeincit Slnftanb bagegen finbet nnb and) bie 9Inrainer feiite ©imuenbuugen bagegen Borbtittgen, bcn ©aitcmt- fenž geben. $anbelt ež fid) um einc ©ante on einer 9reid)ž- ftrafje (metdje ftetb 2 $[ftr. roeit Bom ©trajjengraben entfernt fein muf), fo roirb er beit betrcffenbcu ©ejirfb- Sngeuieur, bei ©anten an einer (Soncurrcujftrafc, beit Obrnami bcb Soncnrrenjanbfdjnffeb, bei ©anten an bcr ©ifenbaljn, bcn ©apnfectiouš-Sngenienr jur Socalangert* fcfjeinž - ©ontmiffion beijietjeit. giir ©anten non ©etriebfanlagen ntand)er ©c- raerbe, 3 . ©. g-abrifen, ©drbereien, ©d)Iad)tt)anfer, ©Iaš[)titeu n. f. ft). finb bie §§. 31—38 ber ©cinerbe- Orbnuug inapgebcnb. ®er ©emeinbeoorfteticr loirb tracfjten, bab bei jcbent nciieu §aubbau bab ®adj mit Bicgctn ober ©djicfer eingcbccft, nnb bie 9taumlid)feitcn gcfunb unb nicfjt ju eng. gcmactjt merben, bafs bei ©infeEjrloirttjbljaub. ©anten cin $j$[at 3 jroifdjeit bcr ©trape unb bem §aufe fiir bie SBdgen iibrig bleibt. SBeun bab $aub fertig ift, Ejat cr foldjež uocf)utalb in adeu bicfeit 3tid)tnngen jtt befe^eit, roorauf er ben ©emoijmiugbconfeub Ijinaitb gibt. 3 Bie rnffifdje 9taud)fange erridjtet roerbcn foUen, beftimmt bab §of-®efret Bom 5. SJJfdrj 1846. 37 Zidovanje na vodi, na priliko: mline, jezove itd. mora dovoliti politična gosposka, sicer se ne sme delati. Kako se mora poslopje za prebivanje in za shrambo sploh zidati, da je ognju trdno, to ob¬ širno ukazuje gasilni red za kmete, razglašen 1795. leta, v deželnem zakoniku na 698. strani. Da se kaj ne zažge, naj se užigalice (žve- plenice) tako hranijo, da otroci ne morejo do njih. Vsak gospodar, predno gre spat, naj dobro pregleda, ali je ogenj povsod pogašen, ali ne. Kader se maslo vname, naj se kuhinjske soli vrže v plamen. Kaznovalnej gosposki naj se ovadi, da ona kaznuje: Ce se komu zgodi nesreča, kader se kje kaj zdeluje ali zida, ker se ni postavilo zname¬ nje, ktero ima opominjati, da je treba paziti; če je kake nesreče kriva neskrbnost zidarskega moj¬ stra, ali zato ker se je po noči cesta zastavila z vozovi, sodi itd., ali ker je kdo kaj skoz okno vrgel; če kdo tabak puli, kjer bi se lehko kaj zapalilo, ali če v tč kraje hodi z odprto lučjo; če kdo skriva ogenj, ki se je že vnel; če kdo v vasi strelja, nad ognjiščem drva ali lan v vasi suši. 37 SBafferbautcn, 3 . S 8 . (grridjtmtg eitter 9}?iiE)Ie, 3M)re u. f. ra. foiinen jebod) mtv mit SBcmilligmtg ber politifctjen Sefjorbe in« SžSerf gcfctit rocrben. 3Bic itbcrljaitpt SSobti- unb 38irt[)fd)aft«gebdubc feucrficfja' ju erbaiten fiiib, bcftinimt uiuftaiibKtf) bic geuerorbmmg fiir ba« flarfje 2anb ooitt 3a[)re 1795, (£anbe«gc|‘et)blatt ©eitc 698). Situ SSorbeuguug Poit geueržbrutiffen foUett Sitnb- bolgel fo Derroaljrt feiu, ba& -Siliber nicfjt boju fonuneit. ®or bem @d)iafettge[)en I)at jeber §ati«()en' genait nadj- gufeljcti, ob nllc« g-eucr audgelofdjt i|l @c£)ina(g 6 raube foUeii mit Mdjen -Salj bemorfeu mcvbcn. ©em ©trafgeridjtc jurSlbftrnfiuig atijujeigen ftnb: SBeittt burd) Uiiterlaffung ber Stn«ffcHuitg bon SBaijritiingojeidjcit bci eiiicnt SSanr, ober memi ati« Uti* oorfidjtigfeit bc« Samneifter«, ober burd) SSerftellen ber ©trajieit bci 9cacf)tgeit burd) SBdgcit, grijjer 11 . f. m., ober burd) tperabroerfcii 0011 genfterit jemnitb Derutt* gliicft. ®a« Sabafraudjeit an feitergefd&rlidjeit Ortcit, ba« SSetreten foldjer ©rte mit offeiiem Sidjtc, ba« SScrijeim- lict)en einc« au«gebroiucffid)t auf iJJritmt- nortEjeife obcv Stacbtljeile aužgeiibt merbeu. Saž ©trafredjt fteljt Dem ©emetnbeDdrftefjer ge- meinfdjaftlid) mit ben betbeit ©emeiuberatbeu ju. fftadjbem biefe brei SKduner felten iit eiuer Ort- fefjaft roofjnetr, fo fonneu jur SSenneibung ber uicteu <£>iu - unb §ertocge alleufallž aKc SBodjeu obet alte 14 Sage beftimintc Sage fur bie ©trafnerbanbluugett augeorbuet merbeu, ju mcldjeu flager, ©efdjulbigte unb 3eugeu oorjutabeu ftnb. tleber jebe ©trafocrtjanblung fotl cin befouberež, tabellarifcbež sjjrotofoH aufgcfc^t, mtb oon ben 3 9tid)tern unterfdjriebeu locrben, bamit im gatle bež Dlecurfež ber ©cmeiubcoorftetjer trteldbje ©djrift ber ©ejirtebetjorbe einjufebiefen bat. Sic Služfageu ber Ginocntomnteueu ftnb gonj furj, bod) tiar unb aužbriicf(id) einjutragcu, ben 'ijjar- teien founeu auf ib« Čtoften audj Stbfdiriftcn oon bic- fent ^Jrotofolle erttjeitt locrben. ©rfefjeint SInjeiger ober 39 globa (kazen v denarjih), pa tudi mora povrniti pot tistim, kteri so prišli, ako je treba zavoljo njega razpravo prestaviti na drug dan. Ce obdolženec ne pride, naj se zaočno (v kontumacijo) obsodi na tiste besede, kakor govore priče, in naj se mu potem razsodba pismeno ali ustno razglasi po občinskem podžupu (biriči). Kazen naj bode sama globa (v denarjih), ali če se globa ne bi dala izterjati, naj se prisodi zapor. S palicami ali šibami se ne sme nihče tepsti, to¬ da na občinsko tlako se sme obsoditi. Kazen naj bode manjša ali veča, kakoršen je prestopek, kakoršna krivica, kakoršna trdovratnost, nedloga, narava (natura), kakor se sicer vede, dobro ali slabo, in kakor je bil izrejen tist, kterega je treba kaznovati. Vsacega sme občina kaznovati v političnih rečeh, samo vojaških odpuščencev (urlavbarjev) in reservistov ne sme. Kader teh kateri zakrivi kak prestopek, naj se oznani bližnjemu vojaškemu (Militarkommando) ali stajališkcmu poveljstvu (Stationskommando). Nedorasle otroke, to je, kteri niso še 14 let stari, naj občina kaznuje samo tačas, ako jih njihovi roditelji (starši) ali varuhi (jeropi) doma nečejo kaznovati. Zupan sme kaznovati vse policijske prestopke v občini, kteri so se našteli poprej v domačih ob¬ činskih opravilih, če jih je že prepovedal kak poprejšen cesarsk zakon (postava), ali kak sklep 39 eiu Seuge nidft, fo foE Se^terer mit einer ©elbftrofe abgeftraft tuerben unb Ijaf berfelbe nebftbei ti o d) beu ©rfcfjienenen beu gemadjten SBeg 511 jaljlcit, meiitt bež- roegen bie Ser^anblung ubertragen rocrben iimfite. Gšrfdjeiut bev ©eflagte uicfjt, fo foll cv auf ©ruiib- toge bet 3 eugcnaužfagen in contumaciam derurtljcilt meibett unb ift iljttt bnž Urtljeil borni fcfjriftlid) obet itiihtblid) butci) beu ©emeinbebiener funbjtmiacfjen. ®ie ©trafe ift mir im ©elbe, obet meim biefe ©trafe uti- eiiibriuglicf) ift, alž SIrreft aužjufpredjeu. ©todf- unb 8 iutl)cnftrcicf)e biiffeu nidit oerljdttgt merbeit, mol)! obet foitnte jur ©trafe femoub jut StrbeitMeiftung fiir bie ©emeinbe oerurtfieilt loetben. ®ic ©trafe fanu gelinber obet fdjdtfer feiu, je nad) bet Strt bet gefdjcfjcncn Ueber- tretung obet nad) bet grofjerti obet geringetu ©djttlb, Skrftodtljeit, Stoti)ftaub, ©emutljžatt, Sebeitfooatibel, ©r- jiel)img bež Uebettretcrž. ®et politifdjcn ©trafgericf)tž- barfeit bet ©cineiube uuterftel)t jebermann; aužgenommeii finb ©tilitcir-Urlauber unb Sieferdiffen. SSegcIjt eiu foldjet eiue Uebettretuug, fo ift bie SItijeige on ba§ nddjftc SKilitar- obet ©tatioušcommaubo ju erftotten. Unmiinbige, b. i. fperfoneu, bie uod) ttid)t bab 14. fiebeužjaljt jnrutfgelegt Ijaben, folleu nut bonu n on bet ©emeinbe obgeftraft tuerben, menit beteli Slelteru obet ©ormiiuber ait iljnen bie Ijaužlidje 3ud)t derabfnitineti. ®etn ©emeinbenorfte[)er ftcjjt ju, bie fBeffrafung afiet Ortžpolijeiubeitretuugeu, mic fie obeti beiiti felbft- ftdnbigen SSitfuugefteife befptodjen morben finb unb entmeber butd) bercitž beftel)eubc I. f. ©efetic obet bitrd) 40 občinskega odbora (§. 35), ali kak županov ukaz (§. 59). Tiste prestopke pa, ktere prepoveduje kazenski zakon (postava), in kteri so se poprej ob kratkem našteli, ima gosposka kaznovati, žu¬ pan jih sme samo ovaditi. Če obdolženec taji, naj se obsodi samo tedaj, kader prestopek potrdita dve priči, ali kader po¬ trdi ovadnik in še ena priča, ali pa, če prisežni poljski čuvaj reče, da je videl; ako ni tega, naj se obdolženec izpusti, ker prestopek ni dokazan. Če se pa pokaže, da je nedolžen, potem se mora za nedolžnega razglasiti, in naj se mu zastonj po¬ da svedočba (cajgnis) njegove nedolžnosti, če prosi. Obsojenec mora plačati vse stroške, dalje vse, kar se je izdalo, ko so se priče klicale, in tudi hrano v zaporu itd.; vendar se pričam pot povrne samo tedaj, kader so tako ubožne, da žive ob tem, kar zaslužijo na dan ali na teden, ali pa, kader pridejo 4 ure daleč. Če od tistega dneva, ko se je prestopek zgodil, do tistega dneva, ko se obdolženec po¬ kliče k razpravi, mine 3 mesece, pa če obdol¬ ženec tudi nikakoršne koristi od prepovedanega dejanja več nima v rokah, takrat je kazen (štra- fenga) zastarela, to je, da obdolženec ne sme biti več kaznovan (štrafan). Obdolženci ali tisti, ki so oproščeni, ker se jim prestopek ni mogol dokazati, smejo se zoper županijsko razsodbo pritožiti, in sicer predno 40 58efc£)Iuffe bež ©etneiitbeaužfcf)uffež (§. 35) ober burd) Skrfiiguug bež ©eitjeinbeoorftefierž (§. 59), a (S foldjc erflart nub Oerpout finb. ®ie SSeftrafung jeuer Ucber- tretmugen aber, luelc^e burd) baž ©trafgefep nevpont finb mtb obeit furj angebcutet loitrbeit, ftcljt bem ©cridf)te ju, mtb ber ©cmcinbcoorfteEjer fiat foldjc mir anjujeigen. SBeitn ber 3lugefd)iilbigte bie Stjat Idngnet, fo fann er nur oerurtljcilt luerbcu, menit 2 Bcugcii, ober ber Sfngeiger nnb 1 Seuge, ober menit ber becibetc gelbljitter bie Sljat auž eigener SBalfrncEjimtiig beftiitigen; fann man einen foldfeit 9}etociž nid)t ^erftellcn, fo ift er toegctt 9)fangel an Sctocifc ju entlaffen. ©telit ficf) aber feinc Unfdjnlb Ijeraitž, fo mufi er unfdjulbig erflart loerbeit nub fann fid) and) ein ©dfulblofigfeitžjeiigniji foftenfrei aužbitteu. ®er S5ernrtE)eiIte l)at audj fnunutlicfje Softeu ju jaljleu, fo luie bie SSorlabititg ber BeugetigebiHjren, ber Slliinentationžfoften im Sfrrcftc n. f. m., jebodj finb 3eu- gen fiir ifjrcn SBcg nur banu ju bejaljleu, lučmi fic fo arm finb, bap fic nom ®ag- ober SBodjeiilobnc Icbeu, ober ineutt fie 4 ©tuubeu ločit gefonimen finb. 2Senu nom Sage ber bcgangcueu Sljat biž jur Sorlabutig bež 33efd)ulbigten bereitž 3 SOfouate nerftri- djen finb nub ber SBefdjtilbigte and) feiueit S5orf[;eiI non ber ftrofbaren ^anbhing me^r in čiditbcu f;at, fo ift bie©trafc nerjii^rt, b. t). ber 25efd;ulbigtc fann nidft mefjr beftraft toerben. ®eu ®erurti)eilteu, ober beti auž ©taitgel ber 2)e- tncife greigefprocficnen, ftel)t frei, fid) gegen baž ©traf- 41 24 ur mine od tistega dneva, ko se jim razglasi razsodba. Ako se kdo ustno ali pismeno pritoži, naj župan po štirinajstih dnevih, v kterih sme obdolženec pisano pritožbo od sebe dati, okrajnej gosposki pošlje kazenski zapisnik, narejen po razdelkih. Kader razsodba dobi pravno veljavo, ker se je obdolženec ali prepozno pritožil, ali ker je rekel, da se neče pritožiti, ali ker je jo potrdila tudi viša gosposka, takrat naj se razsodba zvrši. Obsojenec se mora najprvo poklicati, da nastopi kazen, (štrafengo), in če ne pride, sme župan žandarinerii pisati, naj ga ona po sili pripeljd v kazen. Globa (štrafenga v denarjih), ktera se ne bi plačala, kakor je skieneno, naj se izterja z rubežnijo, cenitvo (šacilom), in če je treba tudi s tem, da se zarubljene reči kam drugam prineso in prodade na dražbi (licitirengi). Vse to sme župan po §. 84 občinskega za¬ kona (postave) sam narediti. II. Se ta-le opravila so občini izročena: a) pripomoč, kader se ljudstvo prešteva; b) pripomoč, kader se mladeniči pobirajo na vojsko; c) pripomoč, kader se razpisuje davek; č) pripomoč, kader se na stdn (kvartir) dajo vojaki (soldatje), in tudi skrb za vožnjo ce¬ sarskih reči. 41 erfenntnif) bet' ©emeinbc 311 bernfen, it. 3. biniten 24 ©tun- ben L10111 ©age bcb augefitubigten Uttljeilb. -fiat ficf) jetnaiib iniiubtid) obcr fcf)vift(icf) bernfen, fo t)at ber ©enteinbeOorfteEjer norf; SScrlauf 11011 14 ©ageu, binneii toeidjeu cb bem Slceuvventen frči fteljt cine fcfjriftlidje SBernfiingboubfiifjrung 311 itberrcidjeu, bic ©traftabelle au bic Sejirfbbcijorbe ciiijiifciibcn. 3 ft bab Urttjeii iregeti Derftridjeiicr iBerufuugbfrift, obet' lucgeu fogleidjer auebnufiidjcr Stcgebuug besi 93 e- rufungbredjteb, ober tuegeti ®eftdtiguiig bebfelben tuni ber l)6l)emi 23 el)orbe in JKcdjtsfraft enuadjfcti, fo niup babfelbe and) ejequirt inevben. ©er 5 Serurtf)eilte ift nor aUent 311111 ©trafantritte Oorjiilobeit, utib lučmi er uid)t erfdjcint, fo farni ber ©eineinbeuorfteljer on bctt ©enbar- liiericpoftcn bie fdjriftlidje Sliifforbentiig erlnffcit, bamit er gniangbrueife bitrd) benfelbcu 311111 ©trafantritte geftctlt inirb. ©elbftrafen fodeii, tneuu fte nidjt pnnftlirf) ein- gc^aljlt tnerben, bnrd) bie ipfiinbung, ©djajfuug, niitljigeu- fallb ©ranbferirung uub g-eilbietmig eiugcbradjt luerben. 3u biefcr ®lirdjfnljrung ber ©recntion ift ber ©c- uieiiibenorfteljer nad) §. 84 ber ©em.-Orb. felbft bercdjtigt. II. © i e ii b r i g e n © e f d) d f t c bet* ii b e r tr a g c n e 11 38 i v f n n g b f r c i f e b f i 11 b: ®ie 9)?ittt>irfmig a) in S?olfb3di)htngb-, b) in ŠtefrutirunjŠ ■, c) in Befteuerungž ■ S(ngetegen[)eiten, d) bic ©inqnarticrnng bcb £eercb uub bie SBeforgung bev Slerariainorfpann. 6 42 Ker pri teh stvareh občinam za vsako po¬ seke hodijo ukazi od okrajne gosposke, zato ni treba tukaj teh povelij obširneje razkladati. Pritožbe zoper občinske sklepe, in po kterih stopinjah gredo. Nad županom je naj prvo občinski odbor, in potem ali deželni odbor ali okrajna gosposka, kakor je reč, zavoljo ktere gre pritožba. I. Zoper županove sklepe v občinskih domačih opravilih, kader je kak zakon ('postavo) prestopil, ali po njem kaj napačno sklenil, naj se pritožba poda okrajnej gosposki (§§. 39, 96), sicer pa občinskemu odboru. Kader gre pritožba občin¬ skemu odboru, naj mu župan v prvi seji vso to reč pove in razloži, da jo odbor premisli in razsodi. V izročenih opravilih se je zoper župa¬ nove naredbe pritožiti na ravnost okrajnej gospo¬ ski (§. 95). II. Tudi sme vsak zoper občinskega od¬ bora sklepe v domačih občinskih opravilih, ako 42 Stadjbem ofaiicljiu bet biefeit ©efdjdfteu bcn ©e- meinbcn jebe^uial befoubere SBeifungen Don bet' Sejirfž- SBetjorbe jufonimen merbett, fo erfdjeiut cž iiberfliiffig, [)ier bie bieefdtligen iBorfdjriftcn timftdiibndjer ju bcfpredjen. Uternfmtgen intb 3tt|titu5eitgaitg gegett ©rmrtttbe- Dcrfitguttgett. ®em ©enteitibcDorffeljer finb borgefe|t in evfter fiiitic ber ©cmeiiibeaužfdjufj, foiind) je nad) betu ©cgeu- ftaiibc, bet' Saubežaužfdjuf! obor bie 33ejirfžbel)orbe. I. ©egen SSerfftgitngcn bež © e ut e i n b e D o r |t e f) e v 8 fatitt mati in ©cgenftdnbeit bež f e l b ft ft d n b i g e n 3Bir- fttngžfreifež, menit cin ©efets berlejjt obet' fel)Icrl)aft an- gcmcnbet luttrbe, nn bie 9)ejirfžbcl)6rbe (§§. 39, 96), in anbevn gdllett aber ati bcn ©etneiitbenttžfdntft Sefdjmcrbe fiiljteti. Siti [eljtern g-alle ift ber ©emcittbeDorftefjer ber- pf[id)tet, bcn ©egeuftanb bet ber ndd)ften @i|ttng betu ®enteiubeanž)d)iiffe 3111 ’ 2 )eurt[)eiliiitg tttib ©ntfdjeibung borjutrageu. Sin ©egenffaiibe bež itbertvageueit SBirfuttgž- freifež aber gcl)t bie SScrnfuttg gegett SSerfttgttngen bež ©enieinbelmrftc!)crž glcid) att bie Scjirfžbefjorbe (§. 95). II. Sit gleidjer SSeife ftcljt gegett Sefdjiitffe bež ©e- iti c i n b e a n ž f d) tt f f e ž jebermamt frči, bei ©cgenftdnbeit 6 * 43 se je prelomil kak zakon (postava), pritožiti se okrajnej gosposki, drugače pa deželnemu odboru. Zoper občinske sklepe v izročenih opra¬ vilih gre pritožba do okrajne gosposke. Vselej mora župan pritožbo in vsa druga pisma, ktera k pritožbi spadajo, poslati okrajnej gosposki ali deželnemu odboru. Pritožba naj se županu poda v štirinajstih dneh od tistega časa, kar se je razglasila župa¬ nova naredba ali sklep občinskega odbora; sicer je prepozno. III. Ce se kdo pritoži zoper kazen (štrafengo), ktero mu je prisodila občina, ali zoper razsodbe v prepiru med gospodarji in služabniki, naj pri¬ tožbo v 24 urah podd županu, kakor je že bilo rečeno v kazenski pravici, ter župan naj jo v 14 dnevih izroči okrajnej gosposki, da jo ona drugič presodi. 43 bež felbftftaubigen 2Bir!itngžfreifcž, memi cin ©efet} uevleljt muite, ati bic SBejirfebcljorbe, in anbeni g-dHeit abcr ati ben Saubežaužfdjujt ©eniftiug ju crgrcifcii. ©cgcn ©enicinbebefdjlitffe im u b c r t r a g e n c n SBSiv- fuiigžfreife gefjt bic 23efrf)merbe ait bic Sejirfžbetjorbe. Sit alleu biefett gallcii tuiib bet ©eiiieiiibetiorftejjer bie SBerufitng fanunt bcn Slctcn ber SBejirfžbctjorbe oboe bent ^aiibcaaiieirfjiiift’ tmrjulegeit l)abeit. ®ie ©enifung nbcr mufi biiincu 14 SEagen »on ber 3eit ber .fiiiibiiiacbtuig ber SScrfugiingeit bež ©e- liieinbcborfte^erž ober bež 58cfd)lnffež bež ©etneiiibcauž- fdjuffeS, itub jroar bcini ©emciuDcooifteljer augebradjt merbcn, fonft ift ež ju fpdt. III. SJerufiuigeu gegeu ©traferfentuiffe ber ©e- iiieinbeii mib gegeu ©rfeutiriffe in ®ienftftreifigfeiten, fiub mie bereitd beint ©trafredjt ertudfjnt, biiincu 24 Strni- beu beim ©ciiieiiibeuorfteber aiijubriiigen, mib (;at foldje [etjterer banu uacf) 14 SEagen ber ©ejirfžbefjotbe jur ©utfdjeibung iu jmcitcr Snftanj borjufcgen. 44 Drugi del. Kakšna opravila imajo posamezni občinski oblastniki. A. Županova opravila. Župan občino vodi, pazi na vse (§. 50), in gospodari po sklepu občinskega odbora (§. 49). Zatorej mora občinske odbornike v sejo skli¬ cevati, kader je treba, vsaj pa vsacega četrt leta po enkrat (§. 41). Odbornikom, kteri ne pridejo v sejo, smč prisoditi do 10 gld. globe (štrafenge) (§. 42). Seja je javna (očitna); vanjo smejo tudi drugi priti poslušat, ali govoriti ne smejo nič (§. 47). Župan v seji razlaga tiste reči, ktero so na vrsti (§§. 45 do 54), vpraša vsacega odbornika posebe, kaj on misli, in potem se sklene ter v zapisnik zapiše tako, kakor pritrdi nadpolovična večina pričujočih odbornikov (§. 46). Kader ni dve tretjini odbornikov v seji pričujočih, takrat se ne more nič veljavnega skleniti. 44 min &\)nl SB i r f u it g 6 f r e i ž b c r c i it 3 d n e n S e r t r e t c r 1111 b S c tj ih b c n in © e m c i 11 b e a u g c 1 c g c n t) c i t e n. a. fficfrijiiftc bfs C5nitctitbnutr|lrljfr$. ®cr ©cuteiubebor|tcfjer Icitet bic ©cmeiubc, [jat bic Slufjtdjt itbev all.eS (§. 50) unb fiitjvt bie Semialtuug nadj betu Sefdjhtffe bc§ Sludfdjuffcž (§. 49). ©t' [jat ju biefeitt EMjufe ben ©emeiubeaudfdjuj) nadj Sebarf, ibeuigfteuž abcr alte S5icvtclja[jr jur ©ij- j u u g gufatumeu 311 nifcit (§. 41). ©ie uoit bci* ©ij- juug audgeblicbcneu Sluefdjtiffc fanti er ftrafen bid 10 f(. (§. 42). £>ie ©itjuug ift ojfcntlidj, cd foitucu and) attbcfc baja erfdjeinett, [jaben abev babci nidjtd ju vebett (§• 47). Sci ber ©ijjitng trdgt ber ©cmeinbcborftdjcr bic ©cgcnftdube bor (§§. 45—54), cr frogt bie eitijcltten Služfcfjuffe tun itjre SKeiuung, unb jette Slnfidjt, fiir tocldjc metjr alb bie $>dlftc ber Sluroefenben ftitnmen, tuirb 311111 ©efdjluffe crEjoben (§. 46) unb in bad sjJrotofoH cin- gefdjvicbeit (§. 48). SBcun jcbodj nidjt jtnei ©rittfjcilc ber Stubfdjiiffe aniocfctib fiub, fo faun tein gidtiger Sc- fdEjIu^ gefajjt merbcn. 45 Te sklepe občinskega odbora naj potem z vrši župan (§. 49). Ce pa misli, da je sklep zoper zakone (postave), kteri imajo še zdaj ve¬ ljavo, naj povpraša najprvo okrajne gosposke, ali je zvršiti ali ne (§. 54). Zupan po sklepih občinskega odbora gospo¬ dari z občinsko imovino (premoženjem) in užjt- nino; izdeluje preudarke letnih stroškov in do¬ hodkov; daje letni račun (rajtengo) (§. 66); uka¬ zuje trditi in popravljati občinske ceste, poti, mosti itd.; daje ženitovanjske zglasnice; terja dolgove učitelju (šolmaštru) (§. 28); dovoljuje, da se sme, in odločuje, kdaj se sme radovoljno na dražbi (licitirengi) prodajati premično blago (ba- renblago) in v najem (štant) dajati nepremično blago (§. 55); skrbi za ubožce (§. 55). On skrbi za red v občini; če je sila, sme tudi sam razglaševati ukaze, kteri se tičejo redu (policije), ter sme tistim, ki niso pokorni, groziti z globo (štrafengo) do 10 gld., ali se zaporom do 48 ur (§. 59). On z obema, občinskima svetnikoma tudi kaznuje obsojence (§. 58). Župan ima v strahu občinske služabnike, kterim sme službo vstaviti (§. 51). On govori za občino z vnenjimi gosposkami in ljudmi (§. 53); občinska pisma podpisuje on pa še en občinsk svetnik, ali pri posebnih na- klučjih tudi on pa še dva odbornika ž njim (§. 53). 45 ®icfe 93efcf)Iiiffe bež ?Iuž|djuffež (jat fobnuu ber ©emcinbetjorflc^er ju tiolljieljen (§.49); glnubt er je- bod;, bajj ber 33e|'d)Iufj gegen bic beftefjenben ©efcjje Derftoffe, fo f)ot er Dorlaufig itod) Oci ber ©cjirfžbeborbc fid) 311 beanfrngeu, ob er DoUjogcu iDerbeu folle (§. 54). ®cr ©cntciubcDorfteljcr D er id ni tet bnž ©emeiube- ©ermogen unb ©ut nad) ben ©cfdjliiffcu bež Služfdjuffež, Derfafit bie SajjrcžDornufdjldge unb Icgt bic SaEjrežred)- mnig (§. 66 ), orbnet au bic -§erfteHiing ber ©emeittbe- ftrafjeu, 28egc, ©ruden 11 . f. id., erfljcilt bic ©fjcmelb- jettel, briugt bic ritcfjldubigen @d)ullcl)rerbctrngc cin (§. 28), bcluilligt unb ovbnet au, bie freiroiHigeu 9Mo- bilarfeiibietuugcu unb 9fvealDcd)ad)tungeu (§. 55), cr forgt, bn§ bie Slrmett uevpftcgt toerbett (§. 55). ®cr ©cmcinbeuorftefjcr iibtbic o l i 3 c i nuž, fanti in bringeuben g-dUcn and) ^olijeiDorfc^riften miter 9tu- broljung Don 8 trnfcu biž 10 fl. ober 48ftuubigen Slrreft crlnffen (§. 59), unb baubtjabt baž @frnfrcd)t mit 2 ©ciueiubcrdtbeu (§. 58). ®er ©cmcinbeDorfteljer iibt bic ® iž cip lin gegen bic ©emcinbebebienfteten anž, unb fanti fic fužpcubireu (§. 51). ©v Dertritt bic © e m e i n b e nad) Stuften (§. 53) unb uutcrfertigt ©einciubeurfunbeu mit einciti ©cmeiube- ratlje, cDeutuell nud) mit 2 Služfdjiiffeti (§. 53). 46 Župan opravlja izročena opravila (§. 57). On se mora za občinske naredbe odgovarjati ob¬ čini, za izročena opravila pa vladi (rogirengi) (§-60). Po zakonu (postavi) pa ima župan tudi po¬ sebno čast in posebne pravice: Gosposke namreč po kaznovalnem zakonu (postavi) kaznujejo vsacega, kdor bi se ustavljal občinskemu oblastniku, kader službo opravlja; kdor bi ga razžalil z jezikom ali z dejanjem; kdor bi ljudi podpihoval zoper njegovo naredbe; kdor bi odpečatil ali ponaredil občinski pečatnik; kdor bi pokvaril ali odtrgal nabita občinska povelja. B. Dolžnosti občinskih svčtnikov. Občinska svetnika župana podpirata pri gospodarjenji, opravljata, kar jima on naroča (§.50), ter ga nadomestujeta, če njega ni doma ali če izboli. Ona sta odgovorna za vse, kar jima izroči župan. C. Pravice in dolžnosti občinskih odbornikov. Občinski odbor čuje nad županom in nad podobčinami ali soseskami, ter skleplje, kaj in kako ima delati župan (§. 40), kteremu tudi sme ukazati opravilni red, to je red, po kterem naj se vrste občinska opravila (§. 48). Odbor mora večkrat pregledati in prešteti občinsko blagajnico (kašo). 46 ®er ©emembeoorftci)er beforgt bie ©efdjiifte bež ii 6 c v t r n gene n SSBirFnngbFrcifcb (§. 57). Sr iff fiir feiue Simtbtianbluugeii bcr ©emeinbc imb im libertrogenen SBMrfnngbfrcife bor Otegierimg ncranfioortlid) (S. 60). ©efd) riinmt a bcr aucf; bcm ©emeitibcbor- ftcijer befonbcrc ©egihiftiguitgen cin. ©o loirb jcbc ŠBibcrfcljlrdjfeit gcgcit cincn ©emciiibe- Dertrctcr iit feiuciu Simič, jcbc iDortiidjc ober ti)dt(id)c 2)elcibignng bebfclbcii, jcbc Slnfregntig gcgcit fciitc Sin- orbtumgcn, bic Sroffnnng obcr 9tad)ni)innng beb ©cmcinbc- 1 'iegeib, bic SSevIc^tittg obcr £>crnbrcijmng oon angcfdjla- geticu ©cmeinbcDcrorbnnngen nad) bcm ©trafgcfe|e mm bcn ©cridjten gcaijnbet. b. pjltriften bor ©cmcinbcrdtlje. ®ie ©emeinberdffje mite r ft ii (3 c 11 bcn ©emeinbc- oorfictjcr in fcincr ©crloaitnng, bcforgcn bic ©cfdjdffc bic cr iijncn anftrdgt (§. 50), fie finb ©tcliocrtrcicr bcc* ©cmeinbcDoijtcijerb in beffen Sibmcfcnbcit obcr Srfrnit- fnng, unb ijaften fur bic ibncn Dom ©cmcinbcDorjMjer iibertragcncn ©efdjaftr. c. 11 c tl) tc uttii Pflidjtcu bcr ©ciimitbctutsfrljnfjc. ®cr ©cmcinbcnnojdjnf? iibcrmadjt bcn ©emeinbenor- jtcijcr nnb bic Untcrgcincinbcn, nnb fafst 93cfd)Iftffc, nad) mcldjcn bcr ®emeiitbe»orftef)cr borjugcijeti l)at (§. 40), fann if)m and) einc ©efcfjdftSorbming norfcfjrcibcn (§. 48) nnb t;at ofterb bie ©affe 311 fcontrircn. 47 Večkrat v letu se mora odbor zbrati v seje, kakor ukazujejo §§. 41 do 48. Kar se tiče gospodarstva z občinsko lastnino, mora skrbeti, da je imovina vsa zapisana, ter da se ne zmanjša (§§. 31, 6l, 62), pa da vendar daje, kar je največ mogoče stanovitnih dohodkov (§. 63), in kader se prodaja, zamenjava ali za¬ stavlja, mora svoj sklep zavoljo te reči poslati deželnemu odboru, da ga potrdi (§. 90). Občinski odbor odločuje, kako se uživa ob¬ činska imovina (premoženje) (§. 31); kdo in ko¬ liko pravice ima do občinske užitnine (§. 64); on pregleduje letne preudarke stroškov in dohodkov; on potrjuje ali ometa letni račun (rajtengo) (§§. 31 do 66), dovoljuje naklade k davkom do 15 gld. od 100 gld. (§. 79), odločuje tlako za občinske reči, ter koliko ima kdo v denarjih plačati, da potem ni treba priti na tlako (§§. 73, 80); on z do- volitvo deželnega odbora ukazuje nove zloge (§§. 73, 81), ter sploh skleplje vse reči, ktere ne spadajo k navadnemu gospodarjenju z občin¬ skim imetkom (§. 31). Odbor mora posebno paziti, da se skrbi za ubožce (§. 36); on razglaša ukaze, po kterih je skrbeti za red v občini, ter grozi z globo (štra- fengo) do 10 gld., ali se zaporom do 48 ur (§. 35), posebno kar se tiče pohujšavanja in poljskega čuvajstva; on v podobčinah (soseskah) postavlja može, da skrbe za red (§. 52); on 47 (Sr [jat ofterb im Sa[jrc ©itjitngen 311 [jnltcn nad; bcn ©cftimmungen brr §§. 41—48. 3n 93ctrcff ber ©emeiubcbermiigcubberioaltung [jat cv 311 forgett, baf; bab ©tammgut gcfjorig imientirt fer, uub ungefcfjmdlert bleibc (§§. 31, 61, 62), baf; bor¬ atih bic grafite nadjljaltigc Dieute erjicft merbc (§. 63) uub toetin cb berdrtfsert, bertaufdjt, Ocrpfanbct mcrbcn foll, (jat er bcn biebfaDigcn Sefrfjlttf; an bcn Saubeb- aubfdjufj 3 itr ©enefjmiguug eiiijufdjitfen (§. 90). ®cr ©cmciubeaubfdjup bcffimmt bie ©cuutjmigb- art beb ©cmeinbebermBgenb (§. 31), bab fHedjt ber Uljeitnafimc uub bab ffJfap ber IBeniiljuug beb ©cmeiube- guteb (§. 64), jmlft ben Saljrcbboraufdjlag uub erlebigt bie Saljrcaredjmutg (§§.31—66), bcroilligt ben ©teucr- 3 iifdjlag bib 15% (§• 79), beftimmt bie fftaturalarbcifb- leiftnngcn 311 ©enieinbejmccfen, bcn IVapftab nnb ben fRelnitionbbetrag berfclben (§§. 73, 80), bcftimmt nene 9(uf- [agen mit ©enetjmiguug beb Conbtagcb (§§. 73, 81) nnb bcfddiept iiberljau.pt liber afie 3lugelegeu(jcitcn, meldje nidjt 3111 ’ gerooljitlidjcn SSmnogenbucrmaltung gcfjorcu. (§. 31). (Sr [jat ber 9lrmeuberforgmtg feitt befottbcreb 9lugcu- merf 311 mibmen (§.36), erla^t ortbpol^eilidjc 9(uorbuun- gen miter Slnbrotjung eincr ©trafe pr. 10 fT., ober eineb 48ftiiitbigeu 91rrcfteb (§. 35), namentlidj in ber gelb- nnb ©ittlidjfeitbpolijei; beftellt in ber Untcrgemeiubc ©cmeiube- glieber 311 pol^eilidjen ©efcfjdften (§. 52) uub mufi fiir 48 mora za opravila, ktera so potrebna za red v občini, pripraviti denar (§. 35); on daje častno meščanstvo ali občanstvo; v njegovih rokah je patronstvo in podelitvena pravica; on daje domo- vinstvo, voli občinske svetnike in župana (§. 34.); on gosposkam daje od sebe, kako se mu zdi ta ali ona reč (§. 38); on izbira možč, kteri po¬ skušajo prepirnike pogoditi (§. 37). On deva v službo in iz službe občinske slu¬ žabnike in ugiblje njih plače (§§.31 do51), ukreplje plačo županu in občinskima svetnikoma (§. 25). Občinski odbor razsojuje pritožbe zoper župa¬ nove naredbe v domačih občinskih opravilih (§. 39). Č. Kdaj se morajo k sklepanju občinskega odbora sklicati vsi občani, kteri imajo pravico voliti. Kader odbor skleplje, da bi se nakladi k dav¬ kom ali občinski zlogi naredili iz tega namena, da bi si ž njimi občina kaj pridobila ali da bi se polotila kacega početja, kar bi pomnožilo ob¬ činske dohodke, ali da bi se plačal kak občinski dolg ali obresti (interesi) od njega; takrat se morajo sklicati vsi občani, kteri imajo pravico voliti, in ko se jim stvar razloži, potem morajo pritrditi vsaj tri četrtine tacih občanov, na ktere tudi hodi tri četrtine vsega pravega davka, kar ga plačuje vsa občina. Ce ni tega, sklep ne more obveljati (§. 77). 48 bit' SBcforgting bet' fpolijei bic ©elbmittel fc^offen (§. 35), ertljcilt bab ©[jrciibiirgerredjt, iibt bab fpatrouatb- unb fBerleiljungbredjt attb, erttjeilt bab £>cimntSrcdjt, rudl)lt bie ©emeiuberdtlje imb ben ©emeinbctiorftaiib (§. 34), gibt bni SBeEjorbett ©iifadjteii (§. 38) imb befthiniit and) bie fBertrflueubmdimer ftir SSerglcic|'$Derfiid)e (§. 37). eruemtf, cutliijjt imb beftiuimt bie ffiefolbiiug bet' ©emeinbebebiciifteteu (§§. 31—51), banu bie (Sutlotjming bet' ©emciiibetiorfteljimg ttitb bev Matije (§. 25). ©er ©emeiiibcaubfdjufi eutfdjcibet uber Sefdjluerbcu gegeti SBerfiigitiigen beb ©emciubettorftcljerb im fdbftftdu- bigett SSSivfitngbfmfe (§. 39). d. Iht mrldjcm Orfrijlitffc bes 05nnetttitrauofd;ujTee miiflVtt n 11 1 ' UlaljUtcrcrijtigten ttt ber ©emetnbr jnfttmmengcruffit tuerbett ? SBeitn bev Muefdjiijj ©tenerjiifdjldge obet' ©emeiiibe- ttmlagen bcfdjliefjf, meldje bcit Bmccf (jabcti, cine iieitc ©rmctbmig obet' Utiteriieljimntg jur Setittcljnuig ber ©emeiiibeeinfmifte ju madjeit, obet' 5111 ' Siilgiiug obet fSeniiifiutg eitteb foldjcu ©arleljeu? beftiuimt finb. 3n eiiicnt foldjcu gnile miiffeit allc SSnljIbercdjtigtcii ber ©emeiiibe jufammcit bentfen merbcn, imb nadjbem ifjttcu bet' ©egeuftaitb aubciimttbcr gefetit Itiotbeii ift, miiffeit miiibefteub brci SSiertljeilc berfelbcii, meldje jugleidj audj brci Micrtljeilc ber gcfammten, in ber ©emeiiibe uorge- fdjriebeiieu bireeten Steiicr entridjtcii, fidj bafiir erflareu. 3ft bicb uidjt ber ga 11, fo ift ein foldjer Sefdjlnfi um giiltig (§. 77). 49 Glasuje se o tacih prilikah tako, da se reče: da, ali: ne; druzega razgovarjanja ni. D. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh okrajna gosposka. Okrajna gosposka čuje nad občinskimi do¬ mačimi in izročenimi opravili, sme hoditi k ob¬ činskim sejam, ter sme povprašati, kar se ji zdi potrebno (§. 94). Ona sme ustavljati take občinske sklepe, kteri bi ne bili po zakonu (postavi) (§. 95.), ter razsoja zavoljo tacih občinskih sklepov, ktere župan ustavlja (§. o4); ona daje občini na njene stroške pomagače, kader se zanemarijo izročena opravila (§.97), tudi kader se zanemarijo domača občinska opravila, ako bi bilo nevarno odlagati; ona kaznuje (štrafa) župane in občinske svetnike, če so nedelavni v izročenih opravilih, ktera opra¬ vila potem ona sme oddati drugim ljudem v roke (§. 98); ona razsoja pritožbe tujcev v občini žive¬ čih (§. 10). Okrajna gosposka razsoja pritožbe zoper županove in občinskega odbora naredbe v izro¬ čenih opravilih (§. 96), potem pritožbe zoper kazni (štrafenge), ktere prisodi župan v domačih občin¬ skih in izročenih opravilih. Pri volitvah odločuje okrajna gosposka, ko¬ liko volitvenili razdelkov se ima narediti (§. 13), ter ona razsojuje pritožbe zoper volilski imenik. 49 ®ie Slbftiminiing gefrfjie^t in eiuem foldjen g-alle mit „jn" obev „uein“, unb ift jebc loeitere. ®i§ctiffion aužgefc^Ioffeit. e. Dor Iflirfuutgskras bes Uejirksamtes iit ©meinbe - ^ngrlrgeitljeiten, ®ie ©ejirfžbe&orbe fut;rt bie 3luffict)t liber bie ©emeinben im felbftftanbigen mib ubertrageneii 2Bir= fungšfreife, bat baž f)tecf)t bcn ©cmeinbefitsuiigeii beijit- ttioljueu unb fid) Sfuffldrungen gebcii ju laffcti (§. 94). @ic taim gefefsmibrige Sefdjiiiffe ber ©emeinbc einftellen (§. 95), ntib entfcfjcibet iibec bie tiom ©c- liieinbeborftebev oerfiigte ©iftirung bec ®emeiiibebefd>luffe (§. 54). $?ad)t Slbijiife anf Naften ber ©emeinbe bei $ernari)[nffigung beb ubertvagenen SBirfuttjjžfreifež (§. 97), nnb menn ©efafir oni SSerjnge ift, and) beb felbftftdn- bigcn SBirfungbfreifeč; ftraft nadjldffige SDtitgiieber bež ©enteinbetmrftatibeb im ubertrageneii SBirfntigefreife nnb tanil ein anberež Organ jur 93eforgnng ber testeni befteHeu (§. 98). @ic entfdjeibet uber 2)efd)rocrbeu ber Slnbmdrtigen in ber ©emeinbc (§. 10). 3m SSernftingemegc entfdjeibet bie SSfejirfbbefjorbc gcgen Slnorbmingcu bc? ©cmciubetmrftefjerž nnb bež Stud- fdjuffeb im ubertrageneii SBirfmigšfreife (§. 96), banu gegen Slbftrafuugeu burd) beit ©euteinbenorftetjer im feibftftdubigeu unb im ubertrageneii SSirfuugofrcife. 23eim 2Sat)Iberfa^reit beftimint bie SJejirtSbeljorbe bie Slitjaf)! ber 2Sat)lforper (§. 13) unb eutfdjeibet bei SBefdjmerbeti gegen bie SBa^Itifteu. 7 50 E. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh deželni odbor. Deželni odbor čuje nad gospodarjenjem z občinsko imovino in užitnino (§. 89); on dovo¬ ljuje naklade na davke od 15 do 25 goldinarjev od sto (§. 79), dovoljuje, da se sme občinska užitnina menjati (§. 62), prodati, zastaviti (§.90), ter da se sme na posodo vzeti denarjev več, ka¬ kor ima občina letnih dohodkov (§. 90), da se sme razdeliti med občane, kar bi konci leta gotovine ostalo v občinski blagajnici (kaši) (§§. 63, 90). On smč župana prisiliti, da mora dati račun (rajtengo) (§§. 66, 92), razsoja pritožbe zoper občinske sklepe v domačih občinskih opravilih (§. 91), ter kaznuje (štrafa) župana, če je nede¬ laven v domačih občinskih opravilih (§. 92). Kader imajo občani prepir zavoljo kacih pravic med seboj, pa ako je tudi občinski odbor zapleten v ta prepir, takrat deželni odbor postavi pooblaščenca (§. 93). Deželni odbor razsojuje, kako se razdele stroški, kader se več občin ši¬ loma združi v eno samo (§. 88), ter prisojuje ka¬ zen (štrafengo) tistemu, kdor ne bi hotel prevzeti občinske volitve (§. 20.) F. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh deželna vlada. Deželna vlada sme razpustiti občinski odbor (§. 99), ter razsoja pritožbe zoper volitve (§. 33 volilnega reda). 50 f. Uirkitugstois bes flambesmtsrdfulfes tn ©eumttbe -i&ttgfltgeitijeiiett. ®er Ižaubežaužfdjujj it b er tu a d) t bie SSertualtung bež ©emetnbeftammDerinogenž unb ©utež (§. 89), be¬ tu i 11 i g t ©teuer-ttmfageu bon 15—25% (§. 79.), beti Utntaufd) (§. 62), bie ©erdttpmtng, $erpfanbnng bež ©enteinbegutež (§. 90) unb bie 9lufnat;me cittcž ®ar- Idjettž, tueldtež baž Satjrež • ©infotnuien uberfcEjreitet (§. 90), batni bie 3?ert(jeilung ber Uberfd)iiffe (§§. 63,90). ©r beit)d[t beti ©cineiubcDorftcber jur 9led)nungž- leguttg (§§. 66, 92), entfdjeibet iiber SSerufungen gegcti ©emeitibebefd)iuj|'e ittt felbftftdnbigen SBirfuttgžfreifc (§. 91), imb ftraft bctt ©emeinbeuorfteljer bei SSeritadjldffigttttg ittt felbftftdnbigen SBirfttngžfreife (§. 92). ®er Sanbežanefcttnp beffellt ber ©eineittbe bei S5efaitgenbeit bež ©ettteiitbcattžfdjttffcž in prinatredttli- d)en ©treitfadjeu eitieit SeuoHinddtttgten (§. 93), bc- ftimnit bie ®ertfjeiluug ber .ffofteu bei jtoattgžtueifer SSereinigung ber ©eineittben (§. 88) unb fpridjt bie ©elbftrafe gegett benfelben auž, ber fid) tueigert, bie ©c- meinbetoaljl anjuneftmen (§. 20). g. (Eiitflujj ber fmtbeskljjirbe mtf bie ©etneittbe- (Drgatte. ®ie Sanbežregietung bat baž ŠJledjt bie ©eitteinbe- SSertretmtg anfjttlofen (§. 99) unb entfdjeibct iiber ©in- luenbnngen gegett baž S55a^lberfof>ren (§. 33 9Baf)l- orbttnttg). 51 Do nje gredo pritožbe zoper vse, kar v občinskih rečeh okrajna gosposka naredi in razsodi. G. Občinski sklepi, kteri ne veljajo, ako jih ne potrdita deželna vlada in deželni odbor. Deželni odbor v dogovoru z deželno vlado dovoljuje: da se več podobčin ali sosesk združi v eno samo; da se prestavijo občinske meje (§.4), ter da se več občin tako združi, da vkupe oprav¬ ljajo občinska opravila (§. 87). Deželna vlada v dogovoru z deželnim od¬ borom iz službe deva nemarne župane (§. 92), občini na njene stroške daje pomagače, kader se zanemarijo domača občinska opravila (§. 97) ter skrbi, da ne zaostanejo občinska opravila, ako se razpusti občinski odbor (§. 99). H. Občinski sklepi, ktere mora potrditi deželni zbor. Deželni zbor dovoljuje od 25 do 50 gld. od sto naklada k pravim davkom, in od 25 do 30gld. od sto naklada k nepravim davkom (§. 79). I. Občinski sklepi, ktere mora potrditi deželni zakon (postava). Deželnemu zakonu (postavi) je prihranjeno, dovoliti, da se postavi plačilo za domovinsko pra¬ vico, dovoliti, da se smejo občine razločiti (§. 3), 51 @ie ift bie jtueite Snftanj itber alle SSerfiigutigen mib ©ntfcf)eibungeii bet 1 SSejitKbe^orbe in ©emeinbe- angelcgenbeiten. H. (bfuunitbclufdjiiilTr, ttuUtijc ber etmter|Mttblidfett ©eitcljmtgung ber 1'iiubesbrljbrbe itttb bem Cttnbes- tursfrijupV uflrbtljdicu ftnb. ®ev fiaubežaužfcfinp im Gšiiroerucljmen mit ber £attbcžbct)orbe beroilligt bie SJcmuigung mefirerer £?rtž- gemeiitben tuib bie Sleubenmg ber ©emeinbegrdnjeii (§. 4), genebmigt bie SSeieiiibaruug meljverer ©emeinbeu 311 einer ©efcfjaftžfiitjnuig (§. 87). ®ie fiaubežbeboTbe im ©inOeniebitteii mit bem &utbežaužfd)iiffe entfeijt nad)iaffige © eutei n bet) o rftel) e r »on iljrem Stmte (§. 92), macf)t Stbljilfe ouf ftofteu ber ©e- mciube bei Steniadjldffiguiig bež Stmte? im felbftftdnbigen 28irfmtgžfreife (§■ 97) unb tierattlajjt bie cinftroeitige ©eforgmtg ber @emeiubegefcf)dfte, rocitn bie ©emeinbe- Dertretuug nufgeložt rombe (§.99). I . (Senmttbfberdjliifle, melrfje jur ©cncljmigititg bem Cnnbtitge »orjulegett ftttb. ®er Saitbtag beroilligt Umlagen uou 25—50% ouf birecte, 11011 25-30% ouf iubirecte Stcueru (§. 79). k. ©enteinbebefdjluffe, roclrije burrij etn £tutbesgcfeij functionirt merben miilfen. ®em Itnnbežgefefse ift ttorbefjnlten bie ©eroitligmig jur g-eftfefjung ciner ©cbiifjr fiir bie (Srttjeitmtg bež 52 in da se sme združiti več tacih občin, ktere ne izpolnjujejo izročenih opravil (§. 88). Tudi nad 50 gld. od sto naklada k pravim davkom ali nad 30 gld. od sto naklada k nepravim davkom (§. 79), ter nove davke, kteri niso nakladi k sta¬ rim davkom (§. 42), mora potrditi deželni zakon. gieiniatgredjteb, banu bev 33eitriHiguiig jur £rciiiiuiig (§. 3) unb jur 2kreiiiiguug mcfjrerer ©emeiiibeti, roelcfje nidEjt ben iibertrageiteii SBirfmigSfreiž erfiiHen (§. 88); autf) muffeti ©tciieviimlagcii liber 50% refp. 30% (§. 79) imb lieue Stuflagen, roeldje feiuc 3»fc^tcigc jur ©tcuer fitib (§. 42), biird) bab 2anbebgefe| fanctionirt merben. St. po vr sti 53 I. priloga. Inventar cešniške občine (vasi) za 1867. leto. Reči' občinske lastnine I. Posestva: Občinska hiša v Cešnici | št. Iz m&lim vrtcem in s poslopjem, kjer se hrani ga- silnica, v zemljiških bukvah vpisana pod urb. št. 6, Do¬ min. Tabor. 2j| 116 orali zmešanega gozda (v Grižah, parcelske št. ! 1126, 1128, spadajoča v davčno občino v Studenem 3 Pašnik pod Tabrom 246 orali, parcelskašt. 1346 do 1357, spadajoč v davčno občino v Češnici . . . . 4 Občinski travnik v M1 a - ki, pare. št. 34, spadajoč v davčno občino v Cešnici, meri 1 ’/ 2 oral. V družbi z vasema: Stu- deno in Dašnica ima tudi v S tu d en e m učilnico (šolsko hišo), ktero so 1851. leta te tri vasi zidale po razmerji pravih davkov. 1100 6960 6150 250 14460 K št. 1. V njej stanuje občinski pisar in občinski >odžup(birič.) K št. 2. 54 orali tega gozda na Melinah pare. št. 1128 se mora zareji hraniti po sklepu občin jskega odbora : 2. marca 1866, K št. 3 jPo občinskem ;sklepu3. apri¬ la 1866.leta naj se na tem pašniku go¬ veja živina pase po pro¬ storu pare. št. 1346. do 1348., ovce po Pro¬ ustom pare. st. 1349. do 1356., injagnjeta po prostoru pare, št. 1357. 'Pofb97: I- Seilcifle. 53 3nvtnUx bet* ©emetnbe (Ortfdjaft) Češnica fiit baS 3fll)t 1867. ©etbmertb ®egettftnni> r. Henlitaten: ®až ©emeinbepau« in Če¬ šnica sub §au8»97r. 1 mit bem fleitten ©iirtcpen unb ber ©djupfe, »o bie geueripripe aufbemaprt roirb. ®runb» feiicf>Iic5 Borgemerftsub Urb.- Nr. 6, Domin. Tabor . . 116 Sotp gemtfc^ten SSBalbeS im 9tiebe v Grižah, ifar« jeffem97r. 1126,1128, ©tem ergemeinbe Studeno . . . ®ie §utmeibe pod Tabrom, 246 Sod?, fctrjett.*9fr. 1346 biS 1357, @t.«©em. Češnica ®ie ©emeinbemiefe Mlaka, iparjett.sSfa. 34, @t.*@em. Češnica, 1 '/ 2 3od) grofj . ®emeinf mit ben Ortfd^ftften Studeno unb Dašnica befipt eS aud) baS ©dmdjauS in Studeno. toeb d)es im Sapre 1851 nadj bem ŽKajjftabe ber birecteit ©tem erBorfd)reibung bon biefen 3 | Ortfdjaften aufgebaut tourbe. Einjetn 3ufam« men fr m ft- fr 1100 6960 6150 250 Stnmerfung 14460 Alt iPojl 1 ®ient jur SBoljnung bes ©em.» ©cbreiber« u. ®ienerd, 3« M 2. ®abon finb 54 Sc 4 na melinah ?rj. 97.1128 mit ®em. $3e[ddufj Bom2.SDiarj 1866 in ©iponung getegt. 3“ M 3. SSiit ®em.» ©efcptufj Bom 3.9l))ril 1866 finb f)ieBon bie iparjeffen 1346-1348 fiir ba8 §ornbiep, I Št. po vrsti 54 Reči' občinske lastnine Vrednost v denarj. vsako poseke fl. |kr Učilnica z vrtom učitelj- skim (šolmašterskim) in s sadnim, kteri seje pozneje prikupil. Vse je 4600 gld. vrednosti; pravi davki za vse tri vasi znašajo 6000 gl., in za Cešnico 3000 gld., torej se Cešniški del učil¬ nice ceni. II. Pravice: Brod na Savi, kupljen od grofa Turna 1897. leta za Lov po vsej Studenski davčni občini. Semenj v Cešnici . . . Mitnica (»ranga) na Sori, ktero je razpis deželne vla¬ de privolil 20. maja 1855.1., St. 11233 . III. Istina: Obligacija voj skine presta- cije 1. majnika 1862. leta po 5°/oi št. 3324, pisana na podložnike Turnške gra¬ ščine pro rusticali . . . Poprejšnji občinski odbor je pustil dolgi terjati, kakor 2300 2800 320 180 1200 400 skup e Opomba 14460 16760 4500 400 j K st. 4. V naj mu h (štantu) za ji 25 fl. K št. 6. ji V najmu I) (štantu) za 178 fl. na Ičto, j j K št. 7. iV najmu za j j 21 fl. na leto. K št. 8. Denar od sejmskihšato- rov (štantov) občina sama pobira na , vseh treh i semnjih j do¬ biva ga na leto do 18 gld. K št. 9. V najmu za |92gld.na leto. I K št. 10. Ker se ne more zvedeti, kdo so bili prvi prestant- je, in kdo so njihovi nasledniki, zato je go¬ sposka 2. no¬ vembra 1866. leta, št. 76, razsodila, naj se prišteje k občinski imo- K št. 11. Ta dolg je že vpisan v zemljiške bu¬ kve. ^oft-Jer. 54 10 11 ©cgenftatib ®až ©djutlfaitž fammt bem ©arten fiir ben Sester, unb bem frater baju gefauften ©bftbaunt * @rf;ulgarten re* prafeutirt eirtett ©ertlj Son 4600 ft. — ®ie ©teuersor* fdpreibung atter 3 Ortfd;af* ten betragt 6000 f(., v ^ietoon jene ber ©rtfdjaft Češnlca 3000 ft., balfer ber2Bertfyan* tljeil bež§aufež mit2300ft. tiier angefefit tsirb . . . II. ©Ercdjtfomc: ®ie Ueberfu^r an ber @abe, aefauft som ©rafen SEljurn trn 3afyre 1791 um . . ®ie Sagb in ber ganjen ©teuergemeinbe Studeno . J®ie 9ftar!t * ©onceffion in Cesnica. SDte 23rMettmautfy iifcer bie 3et?er, genefmtigt mit San* bežregiermtgž * ©rtafi som 20. SJŽai 1855, 3at>l 11233 m. JUpitnlieit: ©te Srtegž * $rajtetionž* Dbtigation Som 1. SJtai 1862, 5°/ 0 , 97r. 3324, tautenb auf bie Untertlfanen bež ©utež ©Ijurn pro rusticali . . . ©ie © emeinbe * ©djtufi* 9ted)nungžfčfmlb bež friti)* ©etbisertb ®„„r, ft. |fr 2300 2800 320 180 1200 16760 400 fl- |fc| 14460- 4500 400 Slunterfung 1349-1356 fitr bie @d;afe, unb 1357 fiir bie Santmer jur SBeibe beftimmt. 3 U tpoft 4. Sft ser* paštet um einen ifiadft* jinž Son 25 ft. 3«W6. SBerpadjtet um jalfrlid/e 178 ft. 3u ?oft 7. SSerpadftet um jatjrlicfie 21 ft. 3« M* 8. ®ie SDtarft* ftanbgetber voerben in eigener 3te* gie an ben 3 Sttarften eingetjoben, unb rserfen iabrticb im ®urd)* f^nitte 18f(. 55 55 56 56 ©elbmertt) (Begenftanb v. JUtioriich|}imic: 20! ®et nod) intmer f>aftenbe Utitcffianb att @d;ulbaut'ct» tragen laut nomineHen Sub- Stužtoeifed in B 21 2ln ©čbitlleijm^SotattmtS^ beitragen ift pro 1866 nod) riicfftanbig laut nomineffen Služmeifed sub C. . . . 22 2ln 33Seibebiel)re!partition ift pro 1866 laut D. nodi bei beu einjelnen 31iidftanblern audftaitbig. 23| In ©tvafgelbern jit ©im* ftett ber ©enteiubecaffe ift ned) eiujnbringen laut E. . VI. Snrfdjaft: 24 3n ©anfnoten (šinjeln fl- fv @umma bed Slctibftaubed 1221 37 16 35 26 42 28 26 men n Tft 1309 23552 Stnmerlmtg jbie Stnteiu tirungžge« biil;r bejiefit 96 26 22 ! pSJA od 'Jg 57 1 2 3 Županstvo v ČVŠnioi 1. januarja 1867. J. J. s. r., župan. J. J. s. r., občinski svčtnik. J. J. s. r., občinski svetnik. I! spofcgfr. 57 @einctHbeamt Čežnica am 1. Siinner 1867. SR. 9}. m. p., ©emeinbeBorfteber. SR. SR. m. p., ©emeinberatfn SR. SR. m. p., ©etneinberatf>. 8 58 II. priloga. Preudarek dohodkov in stroškov češniške občine za 106 ?. leto. 58 II. jBeilflflt 1 . Uimmfdjltfrj ber (čiimaljineii unb dusgaficn ber (Bentetnbe Češnica fiir baž %abt 186 ». 8 * Št. zneska 59 lloliodlii kaže, da je 1866. ostalo gotovine, ktera se sme porabiti ... Iz občinskega gozda bi se prodalo pod Steno 12 ostarelih dobov(hrastov) za ktere bi se utegnilo vzeti Najemnina (štant) od travni¬ ka na Mlakah (št. 4 v inventarji) za 1867. leto Najemnina od brodu (št. 6) Najemnina od lova (št. 7) . Za sejmske šatore (štante) [št. 8]. Najemnina od mitnic (šrang) [št. 9] . Kuponi od obligacije (št. 10) Obresti (interes) od dolgA Za pregledovanje katastral- nih mkp, po 30 kr. od vsake, hodi na leto po- vpržk. Vsega jjJoft»9fr. 59 <$tmtaf)tneit !l 9Sorge» fd;Iagen »orn ~ i raeinbe« ljSaut Snbentar« batirt Bom Ijeuttgen Sage, 5|5oft=9tr. 20—24, bemeifct auž bem 3al)re 1866 ein bermenb« barer SctibrMftcmb • 2 2lu8 bem (Semeiitbemalbe t»a« ren 12 ilberftSnbige @id)en pod Steno ju bcrfaufen, loefdje abtoerfeu biitften . 3 ^adjtfd)itltng berSBiefeMlaka ($oft=9fr. 4 be8 Sn»entar8) pro 1867 . 4^ '.padjtfdntting ber lleberfu^r (^oft.Slr. 6). 5 j $ad)tfdjilltng bet 3agb(5pojl« 9fr. 7) . 6 9Karft » ©tanbgefber (5pofl> jj 9fr. 8). 7 33riidenmautf> * spac^tfdjilling (?o|t«9lr. 9).i 8 ®ie Soubcuž bet Dbtigation (5J3oft»97r, 10) . . . . 9 1 Sie Sntereffen ber ©djulb i be8 97. 97. 10 giir bte ($inftd?t ber^atajiraf« 9TCabbeit, 4 30 Ir., fommt burdd dnitttid) jabtfid? ein 3uf«mmen . 1315 120 25 178 21 18 92 20 12 fr. 2211315 50 25 178 21 18 92 20 12 — 6 1687 22 : : « - S s S S „ S 'S s S,, ® 2= Jgi« u gss 0>0 » jj 50 72 S 3 «• 44 §><»a.3 P- -t- ClJ c ©t t;:« OS o ^ c>e a a*® J*« ff*© £ § S, H «5«» o toS- B.tJ 'S'« c (N bsa.v ,» T ..- 7 ------ Jufdjlag ju bcn birecten Steuern einjubrtngen ift, unb tnirb bte ©emeinbe4SorfteIjung ermac^tigt, bitsfaff« 'bte niJt^igett v @^ritte ju ttjun. ©emeinbeamt Ceinica, arn 8. SKarj 1867. ®em.4?crfiel)erm. p, ©emetnberafbem.p. @emeinbeausfd()iiffem.p 61 III. priloga. Blagajniški dnevnik Češniške občine za 1867. leto. Račun se skleplje 31. decembra 1867. V blagajnici (kaši) ostaja gotovine gld. . . . kr. . . , kar se prepisuje v novi račun za 1868. leto. Županstvo v Češnici 31. decembra 1867. Potrjuje se, da je račun čist, in da je v blagajnici (kaši) toliko gotovine, kolikor kaže račun. Župan s. r. — občinski blagajnik (kasir) s. r. Opomba 61 III. jBeilaflc bet ©emeinbe Češnica fiir bač ^nfjr 1867. Stbgefcbloffen am 31. ©ejember 1867, »obei ftcfy cin ©affareft pr. ... fl. .. fr. ergiebt, tteld)er in bie neue 9?ecf;tmng pro 1868 in ©mpfang genommen mirb. (fiemeinbeamt Cesnic« am 31. ©ejember 1867. SRidjtig befunben unb mit ber £affa iibeteinftimmenb. ®emeinbe*5Bor)kljer. — ©emeinbe*®affier. .HI hnm&npi!} ifaf, f i1l4 iti S‘.»iffh ; > 13« iiml *WV$ a -• it ,. «A -'i 3 '■ «»A .. j_. -it«# ^ ft« y : ri;r f? afa 3mS»n;:: : S :»1 miitsT ,-•? .rt j ,ii .» . •q i!P w:,3 .«££ »I|Jt .-;•,< ••,'!■; • ,:;>Irr; .* i u ! -if !.& Jt*w »iif. ,, .81 s . '. ftniifetfti ; rho'»!t~t.$ ,**4 :irt mto3 jMiM-rtca! njyt .r^.trf. . j . htiun.O -. 7 J in/. iijtr ., ,|gi iMfcf -f*iwt ”IIJ . . . . . Uirioi-I 1 ■:■ ‘ i ■ i' n: rrf. a v v ■ -rij 1 i:'- ?> r:' 7 V :■ s' t: • tj . . . c ;, '(!i i 1 -’ n'>fv.!/ .-rt' diio-' .i rfiiif .,it»a .ihrjff.Sra . . jnsmlf.} .; n£ mSEitt 7 .08«! mn srtptvt s!Jwmisw^) taMr tn-iit .1. jllo^Bftjdnbrei* 1 nini3iyit .rl ..J* ... ,v\ ,T<«i .’K i?* «»u<-><-»’¥ iiiMi^ohnin iti Jiw *mr mirrrM pitmil®' 62 IV. priloga. Račun, koliko in zakaj se je v česniški občini 1867. leta prejelo in izdalo. 63 63 Opomba 64 64 m' ■ * d „■ •- q n ■ J«l*ioE p it * - v *W «1*5 *»* V t® 11 ■ > i -.V ■ « — -.„ i V l ■■ , - ■ .nQ» « . .. i . ^ J" KT.lI JtbSt jrui ,.i .a '.T. .t 65 IV. isBeilnfle. H t ti} n u n g liber bie tit ber ©emeinbe Cesnica im 1867 etngegangenen urtb eeraužgabten @elber. 9 66 66 2Inmerfung 9 67 67 68 OMafle. 68 ©emeinbcamt Vovčja vas ant 12. tuguft 1867. ©emetnbeborfteljer m. p. — ©emetnberatpe 69 VI. Priloga. Opravilni zapisnik. Vsako županstvo naj ima opravilni zapisnik, kamor se vpisujejo vse vloge, ktere županstvom pošiljajo gosposke in posamezni ljudje, kamor se vpisujejo tudi zapisniki in pisane županijske razprave s številkami po vrsti; povedati se mora tudi. kako in kdaj so se te reči rešile ter odposlale. Konci leta se mora ta zapisnik skleniti. Obrazec. 69 VI. fBciloge. Sebe« ©etneinbeatnt foH etn ©efcfiaftSsiprotolotI fiiljren; e« ift in bažfetbe jebe ©ingate, »etdie ton Stemtern eber $ri- baten an ba« ©emeinbeamt tommt, fo teie and; bie iptotcfeUe unb fčf>rifttidfen Stmtstfanbtmigen bež ©emeinbeamte« felfeft eitt* jutragen, mit betn forttaufenben 91umero ju berfefjen, enblid) beren ©rtebigung unb @j:f>ebirung barin anjutnetfen. 9Kit ©cfrtujj bež Safire« ift e« abjnfdjtiefjen. ftj- o r ut n 1 a r c. 3 7 . 4 14 . tung. ©traftabette mit 31., megen Ueberfcfirei* tung bet ©fterrftun* be. ©emeinbebiener teta* tiontrt liber bte beti* jegene iPfSnbmtg tee* gen eine« tiicfftanbi* gen ©trafjen* filetu* tum« ju2fj.50fr. bei nteftreren ipatteien. ©ie ©etbftrafe ier. 2 ft. an ba« tpfarramt 91. am 12. San. alge. fiibrt. ©ie geitbietungl auf ben 3. unb 15. gebruar fltl * beraumt. III II 70 VII. priloga. Vročilna knjiga. Važno opravilo vsacega županstva je tudi vroče- vanje. Občina namreč, najniži političen urad, ne razpošilja ljudem samo svojih sklepov, pozivov in razsodeb, ampak tudi okrajne in davčne gosposke pisma. To je važno opravilo, ker je zvezano z važnimi političnimi nasledki, če se prav ali če se napak opravlja, in teh političnih nasledkov dostikrat ni potem nič več mogoče poravnati. Torej mora služabnik, kteri raznaša in vročuje taka pisma, biti zvest, zanesljiv člo¬ vek in znati mora pisati. Županstva smejo za raznašanje tacih pisem tudi uganiti in pobirati plačo (vročnino), po ka¬ kih 5 do 10 kr. od pisma. Da je na služabnika laže paziti, naj se vročnina zapiše na list in v vročilno knjigo. Najboljše je, da ima županstvo za to reč nalašč posebno vezano knjigo, v ktero se zavoljo razvidnosti vpisujejo vsa vročila, tudi tista, od kterih se morajo prvotni vročilni listi dati dotičnim gosposkam. Ako človek , kteremu se tako pismo vroči, ne zna pisati, pa naj naredi križec in vročevalni služabnik naj podpiše nje¬ govo ime. Tudi poročila in vloge gosposkam se morejo iz¬ ročati s tako vročilno knjigo, in gosposka mora potrditi, da je vlogo prejela; to mora potrditi tudi tist, komur se je bila vloga poslala. Vročilna knjiga ima biti taka: 70 VII. Seitone. (Sine ntcfjt unbettaebtlidje Sgenbe ber ©emeinbeantter i(i bie SSeforgung ber 3uftettitngen. E« fomtnett nantlicf; nidjt nur Sefdduffe, iBcrtabungen unb ©rfenntniffe bet eigencn ©emeittbe, fonbern audj ber Sejirl«* itnb ©teueramter, bet ©enteinbe, al« unterftem politifcben Stmte, an bie iparteieit jitjufteHett. S« ift bie« and; eine n>icbtige Slmtsbanblung, toeil mit bet ridftigen ©ffectuirung berfelben gefefslicbe golgen berbunben fiub, toetdje ftdj oft rtic^t mefjr gut ntadjen fonnen. ©Ben barmtt tniiffen bie= felbeit bttrčb einen toerlagltd^cn, fd)reiben«fnnbigen ®iener beforgt tcerbett. @« unterliegt atub feinem 9Infianbe, bafj bie ©enteinbe« antter fiir bie Seforgung ber 3 u ftettungen in *Parteifad;en, ©e* biibren, attenfall« 5 bi« 10 Ir. fiir eirt ©tiid, »orfcbreiben itnb abnebnten; gur ©cntrole be« ©enteinbebiener« ift bie3uftettung«= gebiibr aitf ben jujuftellenben 2lct fcibfi aufjunotiren. 2lm gmecfbtenlicOften ift e«, bafj iiber atte 3 u f te ftungen ein einge« imnbeite«, fogenannte« 3 u fiettung§bucb in ber ©emeinbe beftebt, in toeldte« atte 3 u ftettungen, felbft jene, mo bie Originalen* ftettung«fd;eine an bie Neborben einjnfčfiden ftnb, bet ©oibenj balber eingetragen toerben. Sann bie ifiartei nicbt fdfreiben, fo bat fie ba« §anbjeicben ju tnačben, unb bet 3ujleffer bat ibren ttiamen beijufepen. Stud) Sericbte unb ©ingaben an bie ®ebor« ben IBnnen mittelft eine« folcben 3 u fteHung«bucbe« iiberreicbt teerben, unb bat *« einem folcben gatte ba« betreffenbe 8lmt ben ©mfjfang ber ©ingabe, fo trie bie ipartei barin ju befiatigen. $a« gormulare eine« folcben 3uftettung«bucbe« toare: 71 Obrazec. 71 o r m n 1 n r e. 72 VIII. priloga. 4. seje Vodiškega županstva 3. maja 1867. Pričujoči: Janez Zadregar župan ; v Urban Rode, Jožef Štrom- belj, Jernej Jamnik, Stefan Zajec, odborniki; France Rojec, pisar. Zupan bere c. k. okrajne gosposke v Kamniku ukaz, razglašen 29. aprila letos, št. 2304, s kterim se župan¬ stvu oznanja, da se 20. dan t. m. začne popisovanje Vo¬ diške županije. Potem župan poprime be¬ sedo in reče, da bode treba prositi gospoda župnika (faj- moštra), da na odločeni dan pridejo s krstnimi bukvami k popisovanju, da povedč, ko¬ liko se jih je po zadnjem po¬ pisovanji porodilo ter koliko jih je pomrlo. Za njim opomni odbornik Štrombelj, da bode županstvu pri tem popisovanji treba po¬ sebno pazljivemu biti na vse osobe, ktere v občini prebi¬ vajo, ali res spadajo vse v občino ali ne, ino ali se morda ni kak tujec na tihoma vanjo vrinil za domačina. Za¬ torej on nasvetuje, naj si žu¬ pan prizadene, da vse te reči poprej na tanko zvč, da po- 72 VIII. Beilflflf. P r 0 txrk0U liber bic 4. ©ifettng ber ©emeinbe Vodice bom 3. Wai 1867. ©egenumrttg: Johann Zadregar, ©cumiibcmnjteper, Urban Rode, Josef Štrombelj, Barthel Jamnik, Stefan Zajec, ©eiiicitibcflttbfdjiiffe; Franz Rojec, ©cnieiiibcfdjieibcr. Ser ©emeinbeborftelier »er* lieSt ben Sluftrag be« f. f. 23e< jirfžamteS ©tein »om 29. Storit b. 3., 3. 2304, moburcfj bent ©emeinbeamte lunb gegeben toirb, bap ant 20. b. SK. bte $olf«jafjlung in ber ©enteinbe Vodice ju beginnen pabe. Sarattf ergreift ber ©entein* beborftetier ba8 SBort, e8 fet ber §err ^3farrer ju erfudjeu, bap er am feftgefepten Sage mit bent Saufbuct;e jur $olf«jaf>* lung erftf;einen miige, um liber bie feit ber tehten ŠBotfžjatdung ©eborenen unb SSerftorbenen Služfunft ju geben. Ser ©emeinbeausfdiup Štrombelj erinnert barauf, bap baž ©emeinbeamt bet ber »or- jmtepntenben SBoltžjaljtung auf affe in ber ©emeinbe tootmen* ben iperfonen fein Slugentnerl befonberS ju ritpten pabe, ob alte in ben ©emeinbeoerbanb geporen ober nidjt, unb ob fid) nidjt grernbe ftiffjcfuoeigenb atž ©enteinbeangetiorige eingefcplie* djen paben. @r fteltt ben Sin* 73 Soglasno sta bila potrjena oba nasveta, namreč naj se g. župnik povabijo k popi¬ sovanju, in tudi, naj župan na tanko zve vse, kar se tiče tujcev. Ta nasvet se soglasno po¬ trdi. tem pridejo tujci v liste za tujce. Župan opomni, da so ceste in potje skoro po vsej občini jako slabe, polne jam in glob&nj, pa da posebno nekterih sosedov nemarno na¬ pravljena gnojišča, iz kterih se gnčjnica vedno po cesti cedi, narejajo, da je cesta po vseh vaseh vedno polna blata. Do¬ bro trjene ceste niso samo znamenje pridnih sosedov, temuč tudi velika dobrota vsacemu gospodarju, ker se vozovi bolj varujejo, živini delo lajša i. t. d. Župan potem nasvetuje, naj se v nedeljo po poldne po krščanskem nauku pri njem zberč odbor¬ niki, da potlej obidejo vsi sku¬ paj vse veče občinske ceste, da se presodi: kje, koliko in kako bode treba poprave. 73 ©ie beiben Slntrgge, e8 fotle ber §err '.(jfarrer jur SMfž« jiiljlung eingetaben loerben uub ber ®emeinbeborftef)er in 83e« trcff ber grentben genaue @r« funbigung einbolen, nmrben cinftimmig angencmmen. ©iejer SSntrag »urbe ein« ftimmig angenommen. trag, ež mBge ber ®emeinbebor« fte^er alte biefe Umftanbe jubor genau in (Srfabrung ju bringen tracbten, bamit banu bie ^irem« ben in bas grembenberjeid;ni6 aufgenotnmen tt>erbett fBmten. ©er ©emeinbeborfteber erin« nert, bajj bie ©trajjen unb Sffiege faft tu ber ganjen ®e« meinbe feljr bernacblaffigt, boli ©ruben unb SSertiefungen erfdjei« nen, unb bajj befonberS bie bon maneken Siat^barn nac^laffig be* forgten iKift^aufen ©djulb baran tragen, ba§ bie ©trajen in atten ©Brfern fo fotljig feieu, inbem fid; auf biefelben immermiibrenb bie 9J7iftjaud)e ergiejje. ®ut er« baitene©trajjen tieferen nic^t uur ben ©erceis fieifjiger ©emeinbe« infaffen, fonbern gemabreit and? eine groge SBobitbat jebem i ! anb« roirtbe, inbem baburdj bie gugr« rniigen gefdjont unc bettt gugbielj bie Saft erfeid;tert »erbe n. f. tb. ©er ©emeinbeborfteber fteHt bierauf ben Slntrag, ež rooHeit ©onntag« iJtadunittag nad) ber Sbriftenleljre bie ®emeiitbeau8« fc^iiffe bei ifym jufammenfom« men, bon teo auž fie banu bie grojjeren ©emeinbeftragen ge« meinfd/aftlid; begeben luerbeu, um bann beurtbeilen jn fonnen, roo unb inmiefern eine iRepara« tur nBtbig erfcbeitte. 10 74 Tudi ta nasvet je bil so¬ glasno potrjen. Odbornik Rode spregovori potem rekoč: Kako pa bode zavoljo gnojišč? Poprava teh je se skoro veča potreba, ka¬ kor poprava cest. Dokler ne bodo popravljena gnojišča nekterih trdoglavcev, naša vas ostane vedna luža. Ce slab gospodar ne ve, koliko dobička ima od dobrega gnoja, ki mu zdaj po cesti splava, naj ga županstvo prisili, da gno¬ jišče popravi zavoljo zdravja in občini na korist. Gnojnica naj ostane v gnojni jami, tam je zlata vredna, — po potih razlita škoduje gospo¬ darju in vsej vasi. Mislim, da je treba pregledati vsa gno¬ jišča vse občine, pa da po¬ tem župan kolikor more hitro poroči, kakova so gnojišča vsako posebe, da se bodemo potem posvetovali, kaj je sto¬ riti. Župan oznani, da se je pri njem oglasil Mihael Gru¬ den, tesarsk rokodelec, 30 let star, sin Jurija Grudna, kaj- žarja v Vodicah iz hiše št. 22, za privolitev, da bi se smel 74 Stud; btefer Slntrag rcmrbe einfitmmtg gebiftiget. §ierauf ergreift ber ®e» meinbeaužgbug Rode bab SBort, inbem er fagt: SSie foCC e« benn mit beti SKiftgruben beftettt »erbett? Sine 2tbl)ilfc in bie= fer SRidjtung ift beiuabe notb« tteubiger ais bie ©trageureba* ratur. ©ofange nid)t bie 2Jiift= graben etlidfcr ©tarrfofjfe in ©rbnung gebrad;t trerbeit, Meibt unfer ©orf eine imntermabrenbe Spfiifse. SJBemt jc^Jec£;te Saitb« ttnrtbe nidft einfeben »otten, itnebiel eine ijut eingericbtete fKiftgrube eintragt, tooraub beim jetjigen Buftanbe bie 3aud)e auf bie ©trage abfiiegt, jo fott fie bie ©emeinbe jmingen, bag fie aitb ©efunbbeitbriidficbten unb jum SBortbeil ber ©etneinbe bie SKiftgntben in orbenttidfeu ©tanb fefsen. ©ie SKiflfaučbe folt in ber ©rabe bfetben, bort ift fie ©otbeS toertl;, auf SBege unb ©tragen eraoffeu fd>abet fie bent eigenen Sanbmirtbe unb ber ganjen ©emeinbe. iDfciner 3lnfid)t nadj foK man atte SDiift* graben ber ganjen ©emeinbe in Stugenfrffein' nebmen, unb ber ©emeinbeoorfteber foU ebembg« fidjft iiber ben 3 u f tal, b t^rer atter Sericftt erjhtten, bamit mir unb bann megen ber toeiteren biebfattigen ©cbritte beratgen fiinnen. ©er ©emeinbecorfteber be= ric^tet, bag fOiidjael ©ruben, 3imniernteifter, 30 Sabre alt, ©obn bež in Vodice §aub« iftr. 22 anfagigen fžaifcbferž ©eorg ©ruben, bei ibm um bie 10 * poročiti z Mino Bogatajevo, za¬ konsko deklo iz Most, 22 let staro, zdaj v službi pri Janezu Kreoni;, mesarji v Mengši. Ženin ne more pokazati dru- zega imenja, kakor zdrave roke, ali znano je, da je delavec jako dober in tudi lepega vedenja. Tudi dekle mora biti dobra gospodinja, ker je izkazala z ljubljanske hranilnice bukvicami, da ima 120 gld. na svoje ime hranje¬ nih. Nadejati se je, da se bosta mogla pošteno živiti, in zatorej župan svetuje, da bi se njima prošnja dovolila. Vzdigne se odbornik Rode ter govori: komaj so dobila županstva pravico, da smejo v ženitovanjskih rečeh tudi govo¬ riti in določati, pa že bi rada zopet po stari struni brgnkala. kakor poprej, ko se je smel vsak lilkpe ženiti. Bodi si delavec tem boljši, če mu roke odpovedd, pa županstvu pade na rame; bodi si nevesta tem bolj varčna, ako mož nič ne zasluži, ne bode imela kaj spravljati. Tistih 120 gld. bode hitro konec, ako pride troje ali četvero otročičev v hišo, česar se je gotovo nadejati, ker sta še oba mlada in trdna. 75 Seibiffigung angefudjt fiaBe, in bert (špeftaitb treten ju bilr= fen mit ber epelidf erjeugten, au« SKofte geBiirtigen, 22 Saftre attett, jefet Bet Soparat Kržon, gteijdjfmder in SJtann«* Butg, Bebienfteten SDiagb 91žaria Segataj. ®er SBrautmerBer fbn* ne fid) j»ar allerbing« itber tein anbere« 23ermogen al« ilBer gefunbe §iinbe austretfen, aBet er fet Betannter iKagen ein fepr tiicfttiger SIrBeiter unb tbol)l> gefitteter SKenfd). Stud; ba« Sftab* dfen miige eitte toirtljfdfaftlidfe 'Perfott feitt, ba fie nad) bem 2lu«tbcife be« ©partaffe * 58iP djet« 120 fl. in ber SaiBadfer ©parfaffe auf ipren Starnen ara getegt paBe. Stu« aHe bem Jei ju ermarten, bag fie fidj reblit^ merben ernapren fonnen, unb barum trage ber ©emeittbebor* fteper an, e« fei iprent ©efucpe ftattjitgeBen. Sinit erBeBt ficp ber ©e» meinbeaudfcpug Rode unb fagt: Saum ift ben ©emeinben ba« 9tetd)t ju tpeit getnorben, bag fte in £eiratp«angetegenpeiten amp mitjprecpen unb mitent* fcpeiben biirfen, unb fcpon mollen fie toieber bie alte Seier anfd;(a« gen, ioie epentat«, al« nodj jebe« Snecpttein peiratpen bnrfte. @ei ber SBrauttnerBer ein nocp fo guter StrBeiter, toenn ipnt aBer bie §anbe berfagen, fo fattt er ber ©emeinbe jur Saft; mSge bie 33raut nodj fo fparfam fein, metra aBer ber 9Kann nidjt« berbienen toirb, fo toirb fte nicpt« ju fparen pa&en. ®te Ali kaj bode potlej, ako moža zadene kaka nesreča? Ne¬ marno li že dovolj gostačev, ki nam sezajo po polji in po gozdih, po sadežih in po lesu? Ako se ne bodemo vpi- rali zdaj, ko imamo pravico, nam ni več pomagati. Jaz se ustavljam in bodem se vselej ustavljal takim ženitvam. Za njim poprime odhornik Štrombelj besedo, rekoč: tudi jaz se ustavljam beraškim že¬ nitvam, — ali vendar je razlo¬ ček med človekom in človekom. Znano je, da je Gruden pri¬ den delavec in lepega vede¬ nja. Učil se je v Ljubljani pri tesarskem mojstru g. Pa- jeku, in pridno je hodil v' risarsko učilnico (šolo), tedaj zna več od vseh tesarjev naše občine. Njegova nevesta je pošteno dekle; pokazala je s prihranjenim zaslužkom, da bode pridna gospodinja, in če je res, da gospodinja podpira 3 vogle hiše, ne smemo misliti, da bode njijnega imenja konec, ako se tudi družina pomnoži. Pravijo, da je tudi dobra švelja (mojškra), in vedno si bode še kaj prislužev&la poleg gospo¬ dinjstva. Ali ne padejo tudi bogatinci na beraško palico? 76 ermiifmten 120 ff. merben Batb aufgeBeit, menn 3 obet 4 Sin* ber inž £auS Fommen, ma« molji ju ermarten ftetjt, ba Beibe nodj jung itnb fraftig ftnb. SBaž gefdfiefit benn bann, menn ben 9J?amt etn Ungliicf trifft? §aben mir benn nidft fdjon genug Sntootnter, bie in unfer getb, in unfern Salb, in unfere $f(anjungen unb in unfer tpoFj greifen? 2Benn mir biefem Uebel jefjt, ba mir baS 9ied)t baju Ijaben, nic^t SBiber* fiaitb teiften, fo ift unž nidft mefm ju ^elfen. Bin unb Bteibe intntet gegen berartige $eiratfyen. ®arauf ergreift ber ©e* meinbeauSfc^up Štrombelj bab 2Bort uttb f^ridjt: 2ludf id) Bin gegen Settlerijeiratben, aber es tft bod) ein Unterfdjieb jmifdjeit 3Renfcf) unb iKenfd), ©ruben ift ein BeFannter fteijjiger 2lr* beiter unb orbent!icf»er 2Renf$. @r mar iit Saibad) beirn gim* mermeifter §errit fPajef in ber Setjre, Befudite ffeifjig bie £d' cfyenfd)ule, unb Fann bat)er meljr alb alte ilBrigen 3immermeifter unferer ganjen ©emeinbe. ©eine SSraut ift ein eBrbared 2J?ab* d)en, unb fte Bat burd) iBr ©rfparnijš bemiefen, bap fi« eine Brase §au«mirtBin ab* geBen merbe. SBenn e« maBr tft, bag eine fteipige §aužfrau brei ©eten bes §aufes aufrecBt erBatt, fo biirfen mir nid)t an* neumen, bap d)r SJermBgen ganj aufaeBen merbe, menn bie gamitie 3uma(f>8 Befcmmt. ©ie 77 Po večini glasov se je do¬ volilo Mihaelu Grudnu, da se sme poročiti z Mino Boga¬ tajevo. Ta nasvet se soglasno do¬ voli ter pisarju se naroči, naj za to reč piše Egrovi tiskal- nici. Ino ali si ne pomagajo več¬ krat ubožni pa pošteni in pridni ljudjž do boljšega stanu ? Jaz torej mislim kakor župan, naj se namreč prosilcema d& ženitovanjska dovolitev. Župan d4 svoj nasvet na glasovanje. Pisar France Rojec potem reče: toliko ženitovanjskih do- volilnih listov moramo spiso- vati, da s tem zamujamo dosti časa. Meni to ne prizadeva mnogo dela, ker hitro pišem; ali kterikrat vendar pride ob enem toliko opravila, da časa pri¬ manjkuje. Menim, da bi ne bilo napak, ako bi pisali v Ljubljano Egrovi tiskalnici, ki take izgledne liste (formu¬ larje) natisneue prodaja, da nam jih za plačilo nekoliko pošlje. Naposled opomni župan, da nima denes drugih stvari, ktere 77 3« gotge bet ©timrnen* me(;rl)eit »irb bem 5Kid>aef ©ruben bie ©emittigung er» mit 2Raria ©ogataf in ben Š^eftanb treten jn biirfcit. SDiefer Intrag »irb ciuftitn« mig gebilliget unb bem ©emeim befdjreiber aufgetragen, bieS* fattd an bie @ger’fc^e ©udb brutferei eine 3ufd;rift ju n(?> ten. foff and; eine gute 9iaf>eritt fein, unb »irb fic^ immer nebeitbei ettnaž oerbienen Jounen. tom» men ben nid;t audj bie 3teid;en oft auf beit ©ettelftab? Unb f>elfen fid; nidjt and? arnie aber reb!id;e unb fteifjige SDienfc^en bfter ju einem beffern 3uftanbe auf? 3cf> bin alfo ber 2tnfid;t bed ©emeinbeborftelierd, man fotfe ben ©ittftettern bie @je= iicenj ertfjeilen. jpierauf ISfjt ber ©etnein, 5 beborfteljer iiber feinen Stntrag abftimmen. ®arauf bemerftber ©emeim befdjreiber Rojec: SBirmiiffen fo »iele @(;eticenjen aitdfertigen, bafj bamit fefyr »iel 3eit »ertoren geljt. 2ftir berurfacfit bad j»ar feine grofje SStrbeit, ba id; im ©direi* ben geiibt bin; attein mitunter ljauft fid; bie Strbeit mandjmat bod; fo an, bafj man mit ber 3eit ind ©ebrange tommt. 3cb glaube bafier, ed »are augeratljen, bie @ger’fd;e ©udfbruclerei in l'ai» bad;, »etdje berartige gebrudte gormufare »erlauft, anjugefien, fie fotle mtž eine gemiffe 2lnjal;l berfelben gegeit ©ejaljtung ju» tommen laffen. 'Jinn bemerft ber ©emeinbe» borftefier, bafj er berite teinen 78 Soglasno se sklene, da se Kozoprsku to zidanje hitro ustavi, pa da se on pred žu¬ pana pokliče na odgovor. bi dal na posvetovanje, ter povpraša odbornikov, ima li že kdo izmed njih kaj nasve¬ tovati ? v Odbornik Strombelj vpraša: Anton Kozoprsk dela terilno jamo in sušilnico tako blizu svoje hiše, da bode vsa vas v nevarnosti zavoljo ^ognja. Kdo mu je to dovolil ? Župan od¬ govori, da tega nič ne ve. Župan sklene sejo in prosi odbornikov, da se v 14 dneh zopet snidejo. Janez Zadregar s. r. župan. France K oj ec s. r. pisar. 78 anbern ©egenftanb bet Sera» rtntttg Borjutegen babe, unb fteUt bie Snfrage, ob feiner bet ©etneinbeaužfriuiffe ettraS an= tragcn rooUe. ®er (Sctnetnbeansfdjuf; Štrombelj fragtait: Anton Ko- zoprsk errid;tet eitten Srepel* unb ©arrofen fo nabe an feinem $aufe, bajj ba8ganje®orf babttrd; in jeuergefabv geratbeit mufi. SBober I>at et bajn bie 58eruil= (iguug ? ®er ®cmeinbeBorfteber beanttnortet bie Slnfrage, er (gg tnirb eiitfiimtnig befcbtof* triffe nid)t« baBott. fen, bajj Kozoprsk bie 23aut einflellen unb Bor ben ®e* meinbesorfianb jur ©erant* tnortung gejogen merben foft. ®er ©enteinbeBorfteberfdftiefjt bie ©ifsung mit bem Gšrfud?en, bie S(u8(d;ufje tncflen ftdj in 14 ®agen jur tiinftigen @i( 3 img eiitfmben. Johann Zadregar m. p., ®emeinbeBorftet)er. Franz Kojec m. p., ©emeinbefdfreiber. 79 IX. priloga. Okrožnica. Reči, ktere so tako silne, da ne morejo počakati do prihodnje občinske seje, kjer bi jih imel župan povedati zbranim občinskim oblastnikom, naj se odbornikom oznanijo po okrožnici, ktera se tako naredi: Vsak* župan (odbornik, krajni policijski služabnik), kteremu se je ta okrožnica poslala, naj jo prebere, potem potrdi, da jo je razumel, in potlej naj jo precej pošlje v bližnjo vas dalje. Obrazec. Šenpetersko županstvo podobčinam, županom (krajnim policijskim služabnikom) oznanja: J. J. župan. 79 IX. Seilafle. Ctaianfritm. ©egenftiinbe, tuelcfK tregen jehter Sringiidffeit nic^t auf bie nacfifte ©emeinbefifjung toarten fbnnen, »o fte ben toerfam* nielten©emeinbe=®evtretern »om ©emeinbe4Sorftei;er mitjuttieifen »aren, foffen fc^rtftltdf) jur Senntuifj gebradjt reerben nitt einetn fogenannten Utnlauffdjrei&eit nad? foigenbcr Strt: 3eber OrtSDorfteber (©emeinbe=9lue[d;ufj, OrtSpoltgei* Organ), nit beit btefeS Sircutanbum gctangt, M eS burdfju* lefen, bie SBcvftanbigung ju Beftatigcu unb eS banu fogteid; rreiter ait bte nad;fte Ortfdjaft abjufeuben. Ste @emeinbe43orftefmng »on @t. ipeter giebt ben Un* tergemeittben, ffiorfte^ern (©emeiitbe^PoKjeiorganen) golgenbe® jtt hnffett: 92, 92. ©emeinbe»$orftel)er. 80 X. priloga. Zapisnik za pazko na hudodelnike. Ubežni hudodelniki in drugi občno Škodljivi in ne¬ varni ljudje, kteri se klatijo po svetu ter jih je zato gosposka preporočila občinam, da bi pazili n&nje, naj se zapišejo v poseben zapisnik, v kterega se potem zaporedoma dostavlja, kaj počenjajo, da se takisto vedno pazi n;lnje. Ta zapisnik naj bode tak: Obrazec. 80 X. SBeilnfle. JtotrtijHinmjgs - fnrtoM. Ueber fiiidjttg getnorbene Skrbretpr unb (onft gemein» fcpbitdje ttnb gefat)i'li(be Snbiotbuett, meidje ficf> in ber SSelt berunitreiben, unb aid foldje uoit ben SSeprben bcit ©entetitbe* amtent.jur Snirigtitrmtg anempfoPen Irerben, ift jur fortroapen* ben SPbettj etn fortloufenbe« S5erjeid;nifj jit liatten, nctdj fol« genbem Jv o v in n la r c: 81 XI. priloga. libožni iist bolniku, kteri ne more plačati stroškov, kijih je imela ž njim bolnica (špitalj. Podpisano županstvo potrjuje, da Jakob Nabore z Dobrave hiš. št. 12, nima premičnega niti nepremičnega blaga, tudi ne rodbe (žlahte), ktera bi mogla zanj plačati, in da torej ni mogoče pri njem izterjati tistih 84 gld. 15'/ a kr., ktere je za njegovo bolezen in postrežbo ljubljanska mestna bdlnica potrošila četrte kvatre 1866. leta. Županstvo na Dobravi 3. oktobra 1866. Videl in potrdil J. J. J. J. župan, župnik (fajmošter). 81 XI. SMafle. 3Cnmttlf$-$eup$ iibcr bic 3«ljlnnjj$nnfilljiglett etneč im Spitale bdjanbdten ^nbtotbnumč. "ivontit »on bet gefertigten ©emeinbe*®orftebung be* ftiitigt toitb, bafj Safob SRabore bon ©obraba, §au«=9tr. 12, roeber ein beteeglidjcS ttocb Itegenbes ®ermogeit befitoe, autb feine ;al)(uug«fal)igen Slnbetmanbten Ijabe unb baber bie fiir beufeiben im Sibiifpitale ju Saibad; im IV. Ouartale 1866 an= erlaufenen Sur« unb ®erpf(eg8fcflen pr. 84 f(. 15 (r. unein« bringlidj fcien. @emeinbe»Sorftei)ung ©obraba am 3. Oftober 1866. ©efeben unb ioirb beftatigt. 91 . 9 1 S)3farrer. SR. SR. ©emeinbe - SSorftetjer. 11 XII. priloga. (Glej 14. stran.) Dežela: Kranjska. Okrajna gosposka; v Litij. Domovinski list, s kteriin Šmartinska občina potrjuje, da Ime: Jožef Hruševec, Njegovo opravilo: Pek&rsk pomagač, Koliko je star: 24 let, Stan (sam ali zakonec) : sam. ima v tej občini domovinstvo. V Šmartinein 23. julija 1867. Svojeročen podpis tega, komur se je domovinski list dal: Jožef Hruševec. V imenu občine: J. J. župan. 82 XII. ®eilaf|e. (@ief>e @eite 14 .) fianbt foain. ffiotittfcfoer gSejirč: Žittai. toomit t>on bcr dfemetnbe 8t. Martin Bcfiattgt ttiirb, bafi 9lartei: giir bie ©emeinbe: Sofef §tušebe 5 m. p. 91, 91. ®etneinbe«$orfteI>er. H* 83 XIII. Priloga. (Glej 13. stran.) Zapisnik o ženitovanjskih zglasnicah. Naj se tudi ima zapisniea, v ktero se o ženitovanjskih zglasnicah, ki jih daje županstvo, zaporedoma delajo opombe. Tak zapisnik se tako naredi: Ženitovanjska zglasniea, ktera se daje ženinom, utegne biti taka: Št. reči Ženitovanjska zglasniea. Podpisano županstvo v Rudniku uradno potrjuje, da se je 25 let stari kovačev sin, Peter Kalčič iz Rakovnika, hiš. št. 121, iz Rudniške fare tukaj zglasil, da se misli poro¬ diti z Marijo Semenovo, 18 let staro iz Trnja, hiš. št. 76, iz šentvidske fare. Županstvo v Rudniku. dne 1. aprila 1867. J. J. župan. 83 XIII. Scildi^e. (@iel;e @ette 13.) - pnrtflltrrJl. Ueber bte »on ber ©entetitbe ertt;exlten (šljemelbjettel t(l ebenfall« ein fortlaufenbež 5Berieicfint§ ju fiifiren, nadj folgenber Slrt: ®a« bern Srauttgant jitnuuSjugebenbe ©bemefbjettel fdnnte bic gorm fiaben: jpoftsiftr. IT on bem gefertigten ©emetnbe*2ltnte 92ubnif ftrirb btemtt amtlidj beftatiget, fcaf? ber 25jaf)rtge 'Scfimiebfotm ^eter Saldtč aub 82afotonif, §au8»92r. 121, SPfarre 92ubnif, fetne beabfuf)tigte 5Cer> etjelidjung mit ber 18ia6rigen Sffiarta Semen au« Srnje, §auS*92r. 76. 'jJfarre ©t. SBeit, t>ier angemelbet fiat. ®emeinbe*3lmt 92ubnif ben 1. atjaril 1867. 92. 92. @emeinbe=33orfteber. 84 XIV. priloga. (Glej 34. stran.) Dovolitev plesa in godbe (muzike). Naj se ima tudi zapisnica, v ktero se o dovolitvah plesa in godbe, ter tudi o tem, če se je komu dovolilo, da je imel krčmo čez uro odprto, zaporedoma delajo opombe. Ta zapisnica utegne biti taka: 84 XIV. jiBeilafle. (@ie&e @eite 34.) Ueber bie (Srt^eitung ber SattjmufiMicenj unb Ueber* fcfjreitung ber tpotijei^perrftunbe ift fotgenbe« fortfaufenbe« ifJrotofotl ju fiitjren: 85 XIV. priloga. (Glej 34. stran.) Št. Dovolitev godbe. Dovoljeno je Luki Poliču iz Vinotoka, hiš. št. 1. da smž čez uro imeti krčmo odprto, in da sme napraviti ples z godbo 26. februarja 1867. 1. ter da sme imeti 4 godce. Županstvo v Vinotoku 10. februarja 1867. J. J. župan. 85 XIV. 33filofie. (©tebe ©rite 34.) M $tu|tkton?. Uettt SufaS 93o(ie aub Vinotok §au(S»9tr. 1 roirb btemit mit gtetc^jeittger Sobjablung »on ber (Sinbaimitg bev ge|'e^tid;en ©berrftunbe geftattet, am 28. gebvuar 1867 eine iEanjmufit uttier SfJiittvirfung toon 4 Sftufifanten abl)a(teu ju biirfen. ©emeinbe*2Imt Vinotok am 10. J^e&ntav 1867. 97. 91. ®emeinbe»©orftel)er. 86 XV. priloga. Zapisnik o plačani globi in druzih novcih (denarjih). O novcih, kteri se občini plačujejo za kazen (štrafengo), za odstotke pri dražbah in o druzih posebnih prilikah, naj ima županstvo poseben zapisnik, kteri utegne tak biti: Opomba. Najboljše je, da tukaj in tudi pri prejemanji plačil za godbo s plesom, precej v ta zapisnik brez druzih dopisov potrdi, da je novce prejel, župnik, ali okrajna gosposka, ali komur so se sicer izročili. 86 XV. SBeitafle. JDrutfl lurll itkr eingcjdjltc ©traf= iutb tmbcre ©cliter. Ueber bie cm« Žtntafj befonberer SBorfiitte einftiefjenben ©elber, g. ®. ©trafaetber, Sicitatton«=ipercenten ift ein »eretntg* te« SSerjeicf;nig ju filtiren, etma ned) fotgenber 2lrt: Slnntcrfmtfj. ©omot)! tjier, atž bet ben jLanjmuftfen ift e« am jroecfmafjtgften, roettn SBetrage gleidf itt biefent tprototctle »on ben (šntbfangern (tpfarren, Sejirfs* amtern u. f. m.) otine roettere Sorreffionbenj beftatigt toerben. 87 XVI. priloga. Svedocba za prejembo najdencev. Potrjuje se, da ta ženska, ktera se izkazuje s tem listom, Marija Ocepkova, zakonska žena Janeza Ocepka, doječa v druzem meseci, iz okrajne gosposke v Koževji, iz Škocjanske fare, vasi Gradišča, št. 11, stara 22 let, dobrega zdravja, mati dvoje živili otrok, želi v izrejo vzeti enega naj- denca, kteri se ji sme brez skrbi dati, ker ga more rediti in ker je tudi sicer lepega vedenja, torej se ni bati, da bi z otrokom imela slabe namene, ali da bi ž njim grdo delala. Popis, kakovšna je dojnica (ama), ako se najme; toda dojnica mora biti iz tiste fare, iz ktere je najdenčeva rednica. Ime in priimek: Marija Jerajeva. V vasi Gradišči. Fare Škocjanske. Št. 11. Županstvo v Škocijanu, 18. novembra 1866. J. J. J. J. župan. župnik. Videl J. J. c. k. okrajni predstojnik. 87 XVI. jBeilflfle. fiir Uebenutljnte uou ginbelftnber. UJcmit beftatigt rcirb, bajš SBorrceiferin biefeb SDIarta Ocepef, (g^egatttn bež Sofiann Oce^el, ©Sugenbe im $*»dten Sonate, au8 bent SBejirKamte ©ottfdiee, SPfarre ©t. Sanjan, $>orf ©rabišče, Srtr. 11, alt 22 Saltre, ton guter ©efunbbeit tmb SSKntter bon jmei eigenen (ebenbett .SittDern, eiiten Snaben, ginbling, in bie SPflege ju ii&erneljmen rciinfcfjt uttb il>r fo!d>er ofme ©ebettfen iibergeben tnerben fbnne, nacftbem fie iljn jn ernaftren im ©tanbe itnb attcf) fotift eine fittlicbe Sperfon ift, bon »eldjev cin Sliigfrrainf) cber eine 2Bi6banbtung beš SinbeS nidjt jit beforgen ftel;t. 25 e f cb v e t b u u a brr SJlimnc, im /alle rittc folrijt' mtfgeitammrn miri*, iif jflmdj mit brr Pflrgrmutier nus l*rr itamlidjnt Pfum frin mufi. j£auf» unb 3 u name: SIrtaria 3eraj. Srn Sorfe: ©rabišče. S|3farre: ©t. $an$ian. Srtr. 11. ©emeinbeamt ©t. Sanjian ant 18. Srtotoember 1866. Srt. Srt. Srt. Srt. ©emeinbetoorfiefter. SPfarret. ©efepen Srt. Srt. £. f. S3ejir!žamt8=li3otfteIier. 88 XVII. priloga. (Glej 19. stran.) IVagodni zapisnik. K posknšnjam, da se med seboj pogode občanje v pre¬ pirih, naj se pokličejo tako: Poziv. Pozivate se vi Matija Triplat iz Zabukovja, da k temu županstvu pridete 2. majnika 1866. 1., da se z lepa pogodite v prepiru, kterega imate z Jurjem Jelencem. Županstvo v Zabukovji, 26. aprila 1866. Še le prihodnji zakon (postava) ima določiti, kako in s kakšno močjo se prepirniki pred županstvom morejo z lepa pogoditi. Dokler še ni ta zakon razglašen, utegne se pogodba tako zapisati: N a 2. dan majnika 1866. 1. sta pred to županstvo prišla Matija Triplat in Juri Jelenec , oba iz Zabukovja, ter se je med njima naredila ta Nagodba. Juri Jelenec se zavezuje Matiju Triplatu za tepkovo drevo, ktero mu je po zmoti posekal na njegovem vrtu „v Otocih," 12 gld. zamene (odškodnine! plačati do svetega Mihela, to je do 29. septembra 1867.1., in se podvrže sodnijski izvršbi (sekucijonu). S tem je zadovoljen Matija Triplat, ter za to reč ne išče nobenega druzega povračila. Juri Jelenec, Matija Triplat s. r. podpisal sem ga jaz Janez Lužar s. r. Janez Bučar s. r. priča. priča. 88 XVII. ©eilnfle. (@iebe ©eite 19.) !?rgietdj£.|)ntt0kirlL 3 um SkrgleidjSberfudje Jonnten bie ^Sarteien mit fotgen« ben SJortabungen borgetaben reerben: 51» o v l rt«? n it ^ SKatlpa« SEripfat i:t 3 a 6 uto»ie roirb jit eitiem giitHdfen ®ergteid?«berfud)e mit ®eorg Selenej, rcegen einen im Dbftgarten v Otocih untgelfauenen iHtofibirubaum, auf ben 2 . bDiai 1866 bor biefeS ®emeinbeamt borgetaben. ©emeinbeamt 3 utobje am 26. 1866. 3 n metdjer 9lrt, unb mit meldfer ®raft bie šSerflleic^e bor ben ©emeinben gemadft merben, toirb erft baž ®efe£ ermartet. S 8 i« baljin fonnte folgenbe gorm geniigen: *9m 2 .9TCail866 ftnb bor biefež ©emeinbeamt erfdfienen 9ftatf)ia« 2 /ripfat unb ©eorg Setenej, beibe bon 3 a* benerfats fiir' einen tbrn im Dbftgarten „v Otocih“ irrttfilmtid) umgefmueneit 9Koftbirnbaum ben Šetrag pr. 12 ff., bi« SJJidtaeti f. 6 ., b. i. 29. ©eptember 1867, 511 Bejaljteu unb nnteribirft fi$ Bei nidjt 3 uf>atag ber grift ber gerid;tlic£)en @yecution, tbomit fid; fKatfna« $riptat jufriebeu fteVt unb auf jebeit meitern SInfprud) biežfatt« berjid^tet. + ©eorg Setenej, 2 Katf>ia« £riptat m. p. bureki mid) Sotjann Sužar m. p. 3obann Stučar m. p., 3 eu fl e - 3 eu S e > 89 g-•g, - J. -d •• < 3 -O a- S O 5' g <Ž £. i v= S° o o* 2, B O- ^ tO — » O" N CC ° -1 ® ^ 0 “ N< 85 s PS §• K S''S * fgV _ ® p: a a <2." 3 § B £" ® p = 3 "'F -» p o 3 §f N §.§ o< -■ o C _ 2 S 1 - cr “ P 5 b n< Pj p r~* *. — ° Si o rt- g- cn? N ® n< S- ^ §<•5. < S 2“ S • c ® S -O j®^-® _o H * V? B CD N p 5 _.f B P---2. rt. ^ as o CD £2.3 £■* 3 . . (— “J rl STSo® S C “T3 2 . o“ ere 05 as < - i^;iš <25? ? 0.^1 - o 2 . g <-a GZ2 aT ««r as’ pi pr* N O B.** § CD is Cf? O *= ( b o a x*'* '■j O P* 15 S-j» M Oj O P . h* p 3 . 0-3 P a < 2.®5 B - g.« 89 St > * 12 90 Iz teh zapisov se more preraeuniti (prerajtati), po čem se na stot (cent) povprek cena postavi pitani živini, kožam in loju. Kader se mesu cena postavlja, treba najprvo povpra¬ šati, koliko je imel mesar stroškov, in sicer: Potem so stroški povrneni, in meso pride funt po 20 kr. na prddaj. *) Računi ti se mora, da pride samo 333 funtov mes4 za sekanje, ker se od 4 centov mora najprvo odbiti 50 funt. loja, potem 5 % od vse teže (tukaj 17 funtov), ker toliko ga na hladilu gre v izgubo; koža se tudi ne šteje, ker navadno se pri živinski teži šteje samo meso in loj, pa ne tudi koža in drobovina. Prepis tacega računa naj občina vsak mesec pošlje v Ljubljano mestnej gosposki. 90 StuS biefen ©onnerfungeit mirb fid; ber 35itrd^fd^nitt8* ©reig beg ©cp(ad;t»iepeg, ber §aute mib beg Unfcpfitteg pr. ©entner teidit beredfnen laffen. ©ei ber ©eredjnung beg gfeifcptarifeg fiub mm »or aftem bie Sfuggabeit ju bereipnen, mie folgt: $ « § g a b c n: 1. $aufftpitting, 1 ©tiid ©(plačptBiep im ©eteicpte pr. 4 Seutucr.80 f(. — (r. 2. 2ln ©erjeprungg=@teuer.2 „ 10 „ 3. „ 20% Srieggjufcprag.— „ 42 „ 4. „ 20% l ! anbe§foub«jufd)lag.— „ 42 „ 5. „ 10% ©emeinbe^ufddagen.— „ 21 „ 6. „ ©emerbeaitglageu itnb bctt bilrgerticpen (Semimt mit 3% berSumme sub 1 augenom* men.2 „ 40 „ ©umm e . 85 ft. 55 tr. Sinita!) tuett: 1. pr 50 ipfunb ltnfd,>litt.9 ft. — fr. 2. „ 50 „ §aut.10 „ — „ 3. Saper miiffen fiir 333 *) ©funb pifcp eingepen 60 „ 55 „ @u utrne . 85 ft. 55 tr. SBobitrd; bie Slugtageit bebccft erfdjeitten itnb ber Sarif pr. 1 tpfunb gteifef) mit 20 fr. fid; perangftetit. *) 3 - P gg rf- O S £ *“ S m. - p E cg N ^ _ r „ g* g ^ O d* “ 5 g-R g*.? a 3 o: 3 — _. K - ■ d< O S. d “p _i:.(t> r ?r c - 3 CD O'", V N ' « N N *ao p- a c 03 2 O Sp r£ 3 p CD 0Q ^ _ - .p 3 _. —r S ~ N< e r* 5 -" P ^ rt P 3 gig O. 6 -* g r 95 ! P .. 3 < S < O- 95 CD-« L CD N< P D-Lh P ^ sr •< p d n< S2. ?r p ^ o £--o © :.ril ° :£'» j d C-^. P3g pr n ® w r* s* p p^ 3 g,g_'g; ^ tj £ p: 3-°£-^ s g C.- 2 o a p ® W (5 & CO -3 3‘^'g ro »&„ o^O^. «•§ | |f 11.1 ^ w &• c 1 a w “ O ? H »- P-* 2 o • o N o ® 3 K "S -O 3 sf CO £f. tj 33 S o N< CD m, p TJ £.3 P P- co p CD o y CD £*■. m. pr p ©J 3 3 - p* n gr-a P S* P o g® w- p_i pr 93 • ~ A c; so H s-» -r- -*j j -S o -— 2 S*- « -j-* ■& ’**-' fl 11 § g&s s-5 n= Ci* ■>£> ^ o o W <3 =35 J3 JO i.s€l| J3 ila o-S 35-0 o C a ii OS, 02 S § «- tu '6''» ;-i <32 3 35 JO S ■ i± N 'CJ 2 2 — si 3X2 •«— C 3 č'.S£.„=«!§ gt® *^S S d 8 ®!l* ^ClPu'" &~».-š^£ c £ j- o ^ <*— >-* j-* <=2 q-> *x> a ~s “ S-g H 5 >'^'w .SJb pt£BS|S It B J g.2' 8, 'e-®is ■2 J “S ®.;is . 8 eJs^ § cs Jssgj, =2 s. 02 '^"'s — ^ j-*'—- » OJ sO OJ se emtjaauiuft S? c <32 & JO -=5 .5 -o- ■>o " S " _<32 S-» JO «j n - 0 3 'S- č? <3 <32 8? S vv sg- 5=5 «J> <3 o <32 $3 53 53- o <32 V* SJ.J2- <3 *> »35W J2 ej ,r> '-'^ £2®* i-n 94 Račun od stroškov za spremljevanje gnancev meseca J. 94 95 dne koliko milj daleč Račun za vožnjo gnaneev meseca J. 9?edjiimtg iikr i>ic @cl)it&t)orfyannč!often im Sftottate 95 96 Številka reži' dne leta od vojaškega kr¬ dela v hiš. št. častnikov (oficirjev) Primaplanistov prostakov na koliko noči s.r < o< S P 3 ** — w g.' P Č3 CD cfl 2t 33 0< jsr' ^ tt ® ^ o o ji?«—i'• ~ H; % §<» S B ° ™ ' S ft ’ P N< O O O- S V 3 gl © P 3 O ® ' S 5j,!=| | <3 2- O -i P -3! T3 T3 - OP«. P-. 3 Sl Opomba. 50 te- 05 >-J CC "• § r I -S II -£< *“ p 3 <<-•£- 3 s M ‘ EJi P go 3 ?»« g ŠT* 3 J " h 2. o' & ?»*'? ec n< < 3 *3 a OD P zi 2. S- o« ^ N<0~ ? 3 3-^ \ M * o< ;S| a 2 _r tLt « £- rt e J-* Ja S‘C 83) e s.. as cd ; a ^ c^a ?-> £f > ' 4 o ■jfg|® g “ g w SS 5 ^ s » 3 «> >1 ^>-£j H ,, Sd w C* ■£ *:^S3 co.2 £p f^U Jq " g < -p O = .E© “ c® 6 S S 5 * o s ~ -aštel 3. -- ^2) \\ cn <«> _o » Sčš 1 § .533»-. __ GC 4LSH p O ES —* H *-< ( ^ c X-> v8- f 'C ./^ e r © o §■ 1 E^ g . §>£Š : 5.S au«f)erren tei bet ©emeinbe cjegeu baž Ouartiergelb etn« gelBžt toerben. ®a« ©emeinbeamt fott ftrf> bie »on ben ®rubben eingejaljlten CUtartiergebii(?ren bntcf; eiiteit ©egenfd?ein beftatigen (affett. (^uarfe^numfmtg. ■UaS ®aitž 9 ?r. 6 in 3agorje M 3 U beguartieren anf 1 $ag an §errett Offijieren 1 „ SIRannfdjaft 1 IRann „ SJJferben 1 Stud. 2>až &uartierge(b ift nad? Slbgang bež SKiKtarž bieramts ju 6el?e6en. ©emeinbeamt SaflotK am 10 - SWai 1867 - SR. SR. 13 98 Za priprego je treba samo takrat skrbeti, kader voja¬ kom, kteri gredo skozi občino, priprego odkaže ali vojni n&vod (komisija) ali pa okrajna gosposka. Za priprego se precej prejme gotovo plačilo, za kar se mora vojakom dati potrdilo, ako žele. To potrdilo se tako naredi: Pobotnica. Za dva gld. 40 kr . ktere je prejela podpisana pohddna postilja (marš-štacij6n) za pol (četrt voza), z 2 napreženima konjema, od Trnovega do Selec, kar znaša 2 milji, od konja na miljo po 60 kr. Pohodna postilja v Trnovem 2. julija 1867. To je: 2 gld. 40 kr. J. J. s. r. župan. XXI. priloga. Izkaznica za nibežen. Kar imajo ljudje občini plačati zlogov, globe (kazni v denarjih) in drugih reči, to naj se jim še enkrat oznani s ter¬ jatvijo.^ Če pa tudi potem ne plačajo, naj se vpišejo v izkaz¬ nico za dražbo, ter naj se rubijo. Za to stvar so obrazci taki: Št._ Terjatev. Anton Komar, s pridevkom Koprivar, iz Rakovnika, hišne štev. 104, opominja se, da 5 gld. 50 kr. zato, ker ni delal ceste, v osmih dnevih plača podpisanemu županstvu, če ne, bode za ta znesek po cesarskem ukazu, razglašenem 20. aprila 1854. h, na njegove stroške izterjan s politično rubežnijo. Županstvo v J. 21. maja 1867. J. J. s. r. župan. 98 Ste SBorfftann ift mir banti beijttflelfen, toenn betrt be* treffenben 2 Kiiitar itt feitter ©iarfdbroute bie ©crfpann bom 4h'teg«commiffariate obet bom 58ejivf«amte aitgetbiefeit ift. Sie= felbe rnirb gteid; baar an bie §anb bejabtt, unb ber @mf>fang ift nuf SSerlangen aucf; 311 beftatigen, afleitfalf« trie fofgt: dft u i 11 n rt g. Ueber 3>bei (Sufben 40 fr., tbefdie iiuterjcid;nete 9J7arfdj*@tation fiir einett balben SBagett (SSiertel TBiigen), mit 2 angefdfiirrten 'fSferbeit, bon Sornegg bi« @efj« ob 20 9Keifen, ftr. fPferb unb 2 Keife Ji 60 fr. ridftig entbfangeu jn fiabeit aitmif quittirt. 9J7arfd)«©tation Sornegg «m 2ten SuH 1867. Id est: 2 fl. 40 fr. 97. 97. m. p. ®emeinbe<3$orfteljer. XXI. »Icilmjc. Sen fparteieit finb bie bon ifmen an bie ©emeinbe ju jaftfenben ©iebigfeiten, ©trafeu n. f. ro. mittefft einer 3 «f>fu»g® s 3J7afmung nod; eittmaf befannt ju gebett. SSenn fie aber ungeacfjtet beffcn bie 3 aMmtg nic^t feiften, fo finb fie in cinem Gšjecutioit« »Sfustucife eiujutragen, ttnb ju e£equiren. Sie biesfalfigen gormufariett finb: M. SfutonSomar vulgo ffofsribarbon Sfafobnif, §au«=97r. 104, tbirb aiigetoiefen ben Setrag bon 5 f(. 50 fr., at« Relutum fitr ©trafjemSlrbeit bintten ad;t Sagen ait ba« gefertigte ©emeinbe* 2 fmt fo getbifj abjufii&ren, tuibrigeu« obiger Stiicfftanb ttadf ber faiferfid;en SBcvorbnuug bom 20. 2fprii 1854 auf fioften ber faumigeit '.fJartei im SSege ber politifdjen Sjecution eiugebradjt roerbett tbirb. ©emeinbeamt 97. am 21. 27 a i 1867. 97. 97. m. p. ®eiueinbe»ffiorftet)er. 13* 99 Izkaznica m bežni za razne dolgove, ktere imajo ljudje plačati občini v J. 99 Podžupu J. J. se ukazuje, da gospodarjem, kteri so tu notri imenovani, zarubi pre¬ mično blago, ter da popiše za¬ rubljene stvari. Od dolžnikov, zaznamova¬ nih pod št.naj se rabljene stvari preneso k žu¬ panu. Ob enem se ukazuje, da bode cenitev in dražba rab¬ ljenih stvari 12. avgusta in 2. septembra 1867, vselej ob 10. uri zjutraj, in sicer tam, kjer so rabljene reči, ter opominja se, da se pri drugi dražbi rabljene stvari smejo prodati pod cenilno vrednostjo. Podžup naj to dolžnikom oznani, in tisto nedeljo, ktera bode zadnja pred dražbo, naj dražbo kliče pred farno cer¬ kvijo. Županstvo v Slavini, 1. julija 1867. J. J. s. r., Slavno županstvo! Izvršil sem ukazano mi rubežen in ozimi prenos rab¬ ljenih reči, ter vračam iz¬ kaznico za daljšnje uradova¬ nje V Slavini 6. avg. 1867. J. J. s. r., podžup. župan. 100 (Si*cutton$=2ltt$tDei$ »crf^tcbcncr 9?ijdftanbc an ©iebigleiteit ber ®emehtbe 91. 100 ©3 rcirb ber©emeiitbebtener 97. 97. beauftragt, bet ben inattge* gefiibrten Sžiicfftanblern bie eye* cutibe 99?obitarbfaiibmtg borju* neumen unb bie ^Pfanbfiiicfe bartn ju berjeicbnett. Set ben 97ittfftiinblern sub ^cft-9Jr. . . finb jugleid) bie gebfanbeten ga^niffe jum ©e* meinbeborftel;er ju traitsferiren. ©leičbjeitig tuirb bie eyecu= titoe ©t^aijmtg uttb geilbietung ber gepfanbeten gatirniffe auf ben 12 . Shtguft unb ben 2 . ©ep* tember 1867, jebeSmal um 10 Upr SormittagS im ©rte ber ipfanbftiicfe mit bem Sei* fape angeorbnet, bafj 6 ei bet 2 . geilbietung au

ertf)e bie tpfanb* ftiitfe bintangegeben toerben. ®er ©enteinbebiener bat bie iparteien biebon ju berftanbigen, unb ben ©onntag bor ber geti* bietung and) bor ber ^3farr» ltr a I) I a 11 g e- legenl) eiteit. II. 3 itn c r e © e ttt e i n b e • 91 n g e I e g e tt e i t e n, ak: @cmeinbc-©it)nngb-f)$rotofo[Ie, SBcritmltnng bee* ©etneinbe- (Sigentpunt^, ber ©eitteinbe - ©trapen jc., §>cimakred)t, (Sfemclbjcttel, ©dpulc, 9lrmcu, ©pital, ©eitteinbe • ©tciiern, 3agb, g-elbipiter, ©rnnblaftenablb- fttng n. f. 10 . 102 ubožci, bolnica (spital), občinski davki, lov, polj¬ ski čuvaji, zemljiška odveza itd. III. Policijske stvari: kaznovalne iz¬ kaznice, zapori, odgon (Schub) in vse, kar je na vrsti pod VIII. razdelkom na 21. strani v razlaganji. IV. Voj&ške reči: nabor (rekrutba), žan- darstvo, vstanitve (vkvartirovanje), priprega (for- špan), popisovanje ljudi. V. Poravnalni zapisniki. VI. Razne stvari, toje: dajanje v na¬ jem, dražbe, vročitve in druga občini izročena opravila. 102 III. Dob ^olijeitoefen: bie ®trafto6eHen, Slrveftfadjen, @d)ubfad)«i, oHež trme sub VIII, ©eite 21 ber ©rfautenmg oorfmnmt. IV. 9J?ilitarfarfjen: Stcfnttirmtg, ©citbar- meric, 6inquortierung, SBorfpcmiiŽangelegcnljciten, 8?o(fž- jafjluug. V. SSergleidjb-^rotofoIle. VI. 2?erfd) icbe u e ©cgeitftdnbe, ale: 2$cc- pndjtimgen, Sicitatioiieu, 3ttftclliingen unb atrberc ©e- fdjafte bed iibertragcnen SBirfungSamtež. 103 XXIII. priloga. Opravilni red občinskega odbora. 1. Ifravice in dolžnosti občinskih odbornikov so zapisane v druzern oddelku občinskega zakona (postave), in odborniki jih morajo imeti vedno pred očmi. 2. Občinski odborniki nimajo samo pravice, da smejo v občinskih sejah nasvetovati, kar se jim potrebno zdi, ampak imajo tudi dolžnost, da županu ovadijo, če so kaj nerodnega zapazili v občini. 3. Kader kaj nasvetujejo, naj ne gledajo na svoj lasten dobiček, na svojo rodbo (žlahto), na svoje delo itd., ampak naj gledajo samo na korist vse občine. 4. Kar mislijo v sejah nasvetovati, to naj nekoliko dni poprej oznanijo županu, da se poprej more povedati odbornikom, predno pridejo k seji. Sploh je treba, naj že poprej zvedo odborniki, kaj bode v seji na vrsti, da se lehko vsak neko¬ liko pripravi ali posvetuje s svojimi sosedi. 5. Pri občinskih sejah imajo pravico govoriti samo občinski odborniki, poslušalci pa ne. Govo- 103 XXIII. iBeiinge. fiir ben ($emdnbc * tefdjnfL 1 . Die 91 c d) te uilb f|$f[id)ten bež ©emeinbennč- fdjnffed finb im jrueiten Sfbfdjnittc bcb ©emcinbege- fctjcb cntljalten, imb [joben ficf) biefetbcn foldje ftetd »or 9lngen ju Eialtcn. 2 . ®ie ©cmeinbcančfdjiiffe [jobcn uidjt mir boš Difdjt, felbftftdiibige 5Intriige in ben ©euicitibefi^imgen 511 modjen, fonbern finb and) oerpflidjtet, Unregelmdjiigfei- ten in ber ©emeinbe bcm SSiirgcrineiftcr cnijtijeigen. 3. 93ei iijrcn Slntriigen follen fie oljne Dlinffidjt anf ifjven jicrfiinlidjcn Slortljeif, nuf iijre Slnbcrroanbt- fdjoff, Slibeiten n. f. m. nnr baS 2 Boi)l ber ©efamnit- [jeit ber ©emeinbe bor Slttgen boben. 4. ©elbftftiinbigc Slntrdge, bie fie in ben ©itmngen ftelleu moHen, follen fie eiitige Joge friiijcr bcm ©c- meinbeuorftefjer mitrtjeiicn, bainit foidje bei ber 3 nfam- menrnfnng ber ©i^img ben Slnefd)iiffen fdjon 5111 - Semit- nifi gebradjt merben. ift iiberljangt notijmcnbig, ba§ bie 9fn«fd)itffe fdjon fritljer tuiffen, moriiber bei ber ©itgntg oerEtanbcft ruirb, bamit fidf) cin 3eber baronf etmab borbcreiten ober aber mit ben 9 tad)baren beratljen fann. 5. Sfei ber ©emeinbefijjuitg E>a 6 en mir bie ©e- 104 riti se mora v nekaeem redu. Naj govori drug za drugim, pa ne vsi ob enem. Govorniku se mora dati, da do konca izgo¬ vori, kar misli, torej se mu ne sme poprej v besedo sezati in ga tako motiti. 6. Najprvo se mora prebrati zapisnik po¬ prejšnje občinske seje, da se popravi, če se komu zdi, da je treba kaj popraviti. Dobro je, da za¬ pisnike občinskih sej podpisujejo vsi odborniki, ako tudi tega zakon (postava) ne ukazuje. 7. Prvosednik poklada vsako reč posebe pred sejo, ter za vsako reč naj bode posebe raz¬ govor in glasovanje. 8. Ce kdo v svojem govoru zaide od tiste stvari, ktera je na vrsti, naj ga prvosednik opo¬ minja, rekoč: to ne spada sem; in če se kdo predrzne, da namerjava na kterega odbor¬ nika, ali da ga psuje, tacega naj opominja, rekoč: red! 9. Tacemu, kogar je treba večkrat tako opominjati, sme prvosednik prepovedati besedo. 10. Kdor misli, da ni zaslužil opominjan biti, tak se more pritožiti občinskemu svetoval- stvu. Ako svetovalstvo pravico prisodi pritožniku, potem opomin ne velja nič, in to se ima v za¬ pisnik postaviti. 104 mciubeauvfdjtiffe unb uidjt audE) bie Sufjorer bab Dlcctjt 311 fpredjen. ©b l)at aber bicb in einer getuiffen ©rbitung ju gefdjeEjcn. ©b fad einer nad) bem aubeni reben, unb nid)t ode anf eitimal. 9Jfau mufi ben Dtcbucr oubvebeu laffeu, i()iu uid)t friiijer iu bub Sort fallen, unb auf biefe Seife [toren. 6 . $or atlem ift bab fPiotoM liber bie letate ©eineinbe-Sitsuug borjulefcn, bomit, metin jentnnb mab barau abjudubent fiubet, eb gcfdjeije. ©b ift vdtljlid), bajj bie ©itgmgbprotofolle alte ©rmcinbcaubfdniffe itn- terfdjreibeu, obmot)! cb uicf)t bom ©emciubegcfetjc borge- fefjriebeu ift. 7. ®cr SSorfitjeube triigt bie ©egeuftiiubc einjelu bor; eb foil itber jcben befouberb berijanbelt unb ubije- ftinunt tberben. 8 . SSeun jemnub in 9(bjd)ioeifuugeu bom ©egeu- ftnubc geriiti), fo foll er bom ŠBorfiJteuben mit bem Siufe: „jur ©ad)e;" unb roenn Semanb ^Serfou- lid)feiteu ober ©d)mu[)ungen einjelner ®fitglieber fid) erlaubt, fo foll er mit bem diufe: „jur Orbnutig" er- matjnt locrben. 9. SBirb jemnub mieber()oIt auf biefeSSeife bermiefen, fo funu ber Sorfi^eube iijiu ganj bab Sort eutjietjcu. 10 . ‘Scmjenigcu OTitgliebe, tueldjcb nnberbienter Seife geriigt morben ju feiu glaubt, bleibt bie SBerufuug au ben ©emeinbeaubfdjufs offen. — $iiOt bie ©utfdjei- buug ju ©uuften beb Scrufenbcii aub, fo gilt ber £>rb- nungbruf fur jnruefgenommeu unb eb ift bieb in bab fProtofoH aufjuuefimeu. 105 11. Vsak občinsk odbornik ima pravico, opomniti prvosednika, naj govornika pokliče k reči ali k redu. Prvosednik odločuje o tem, ter ne vpraša več občinskega odbora. 12. Posvetovanje o kakej stvari je dokon¬ čano, kader nobeden več ne želi govoriti. Vsak odbornik ima pravico, nasvetovati, da se pretresovanje dokonča, in o tem določuje ob¬ činski odbor. 13. Prvosednik mora vprašanje vselej tako postaviti, da se more odgovoriti: „da“ ali: „ne.“ Po navadi se glasuje vstavši, kader se pritrdi, in obsedevši, kader se ne pritrdi. Skrivno glasovanje, ktero se opravlja s kro¬ glicami, ali glasovanje z imenovanjem, pride na vrsto, kader nadpolovična večina zahteva ktero teh glasovanj. Voli se z glasovnicami. Volitev je veljavna, ako ima podpolovično večino, razen takrat, kader občinski zakon ukazuje, da mora biti večina nad¬ polovična. 14. Občinski zakon določa, kdaj je kteri sklep veljaven. Nepričujoči odborniki ne smejo glasovati ne po pismu ne po naročilu. 15. Svobodno je vsakemu odborniku, da 105 11. Sebeb SRitglieb bež ©emeiitbeoužfd&tiffež famt bcn !Borfit)eubcu evinitetn, beu Olebnev jur ©ad)c ober jur Crbnuug ju rufcu. ®ev 9?orft£eube eutfdjeibet [)icr- iibft' oljne meitcrc 23erufung an beu ©cmeinbeaužfdjufj. 12. ®ie 3deratl)uug iiOer eineu ©egeuftaub luirb fiir gefd)loffeu erad)tet, menit 9Zieutanb mefjr ju fprcd)cu roiinfdjt. 3ebcd 9Jčitgtieb Ijnt baž f)tcd)t, beu 9lutrag auf ©d)luj) ber ®c(mtte ju ffeHeu, roorii6cr ber ©cmeinbe- aužfcfjn^ eutfdjeibet. 13. ®er Sorfitjenbe [jat bie groge iiumev fo ju fteflen, bafi umu mit „3a" ober „9?ciu" antmorteu fonu. ®ie 9lf>ftimmnug gefdjieljt in ber Ulegel burd) „9lufftcf)eu" im bejatjrubeu — uub burd) „©it)enb[cifien" im »er- ueineuben gade. ®ie g c () e i m e 916 ft im mu n g, meld)e burd) Jtu- gelung tmrjuneljmeu ift, ober bie 9l6ftimmnng burd)-Ka¬ men žaufruf ijat bonu ciujutretcu, roemi bie obfotutc 9Kc[)rt)eit ber 9Iumefenbeu bie eine ober aubere biefer 9lbftiiumungbarteu nertaugt. 3®af)ieu finb burd) ©timmjettel Dorjntieljmeu. 3ur©iltigfeiteincr2Baf)l reid)t bie relntiue ©timmcnmdjr- l)eit [)iu mit 9luoua()me jeuer gdlle, fiir meld)c bie ©e- mciubeorbuung cine gropere ©Mjrtjeit tmrfdjreibt. 14. ®ic ©emeiubeorbnuug uorinirt bie 93cbiuguii- gcu jur ©iltigfeit eiueS !Bcfd)[ufieb. 9l6mefenbe 9)fit- glieber biirfeu itjr ©timmredjt meber fdfriftlid) nod) burd) Uebertraguug an aubere 9-VitgIiebcr geltenb mndjcu. 15. (šsi ftet)t jcbem ®?itgfiebe frei, gegeu eiuen 14 106 zoper sklep ali sploh zoper ravnanje občinskega odbora očiten vpor (protest) v zapisnik postavi, toda samo v tej isti seji. 16. Kader je vse dovršeno, kar je imelo biti na vrsti, sme vsak odbornik Vprašati župana o dogodkih ali stvareh, ktere se tičejo občine, in dati se mora tacemu vprašanju potrebno raz¬ jasnilo. 106 33 efd)[ujj ober iibcrfjaupt gegen einen SJorgang in bem ©cmeittbcau^fe^uffe feinen ifjrotcft, jebod) liur in bcr itainlidjcu ©ijjung 311 ^SrotofoDl 311 gebcu. 16 . ©obalb allc ©cgenftdnbc ber SageSovbnung abgefjnnbelt fiub, farni jcbcš ©iitglicb bcu SSorfijjenbeu iiber etmaige bic ©entcinbe betrcffcuben 9 ?orfalIe unb ?lngelegen[)eiteu befrageit unb eš fiub i()m [jieriiber bie evfor- berlirfjeu Siuefunfte 311 ertljeilen. 14 * 107 XXIV. priloga. Opravilni nauk občinskim uradnikom in služabnikom. 1. Občinski uradniki in služabniki naj bodo z ljudmi prijazni ter spodobno, naj jim razlože, kar kdo povpraša. 2. Službenih skrivnosti ne smejo nikomur povedati. 3. Kaj zvesto, pošteno opravljajo svojo službo tako, da ne gledajo ne na sovraštvo ne na prijateljstvo, na rodbo (žlahto) ali na druge domače okolnosti in zveze; nikdar ne smejo vzeti no¬ benega darila (šenkenge), ker sicer bi bili ostro kaznovani, in od službe odstavljeni. 4. Županu in njegovemu namestniku naj bodo na tanko pokorni, ter naj ustrezajo njegovi volji in njegovi razsodnosti. 5. Opravilni zapisnik in vse druge izkaznice morajo za vsako prbti spisovati in pisma dobro hraniti, ker samo tako je mogoče, da se drži red v uradovanji. 6. Pisem ne smejo tako reševati, kakor se njim zdi, temuč kakor hoče župan ter kakor sklene občinski odbor, in rešena pisma morajo dajati županu na podpis. XXIV. SBcilage. 107 (fotfdjiifte ■ Jn(!rnrttim fitt ®emetnbe^eamte unb 2>iener. 1. Biefelben folleu bcn iparteicn mit Slnftanb begegnen, unb ifjticn bic geltn'infavtei einljebeit; auflgeiioiumeu Ifiction ftttb bie ftreng dnitlidjeit Bnftellungen. 10 . ®er ©emcinbefcfneiber [)at bie ©egenftanbe fiir bie ©ifmngeit 511 famineln, bei beti ©iijungcii felbff baši ©rotofoH jn fiibrcn, in bačfelbe bie Sliifrage bcr einjetnen ©eiiieiiibeaiibfd)tiffe nnb bie gefafjten Sefdtltiffc einjutragen, nnb fobaiut jur SMjitgfejmug berfdbeii bat* ©eeignete »orjtifebren. 11 . 3 nt allgcmeinen aber babett fid) bie ©enteitibc- bebienfteten nad) Sorfdjrift ber ©emciitbcovbmtng nnb ber itbrigcn ©efetje ju bcnebmen, nnb in allen i^ren ©e- fdjdfteu fid) »ur bom ©obte ber ©cnteinbe leiten laffen. 12 . ®ic ©emcinbebeamtcn uub Diener babett allc biefe fpflidjteu »or bem berfaiumelteti ©eiticiitbenuofcbtiffe inittdft §atibfd)[agc? atijngeloben uub jitm Seroeife beffett eiite fold)e ©efdjnftž-Suftructiou ju unterfertigeit. 109 Pristavek. Najpotrebnejše bukve, ktere mora imeti županstvo. 1. Zakon (postava), kako je polja varovati, raz¬ glašen 30. januarja 1860. leta, v držav¬ nem zakoniku na 59. strani. 2. Poselski red, razglašen 1. maja 1858. leta, v IV. delu, II. razdelku. 3. Obrtnijski zakon, razglašen 20. decembra 1859. L, v drž. zak. na 619. strani. 4. Gasilni red, razglašen 28. januarja 1795. leta, v deželnem zak. 1852. 1. na 698. str. 5. Domovinski zakon, razglašen 3. decembra 1863. leta, v drž. zak. na 368. strani. 6. Zakon, s kakimi stroški je zidati in trditi cerkve in farovže, razglašen 8. oktobra 1863. L, v zak. in ukaznem listu v XV. delu. 7. Zakon za skladne ceste, razgl. 14. aprila 1864.1. in 28. januarja 1867. leta, v zakoniku in ukaznem listu na 18. strani. 8. Zakon, ki uči, v ktero vrsto se ima ktera cesta šteti, razglašen 30. januarja 1860. L, v zak. in ukaznem listu na 50. strani. 9. Gozdni zakon, razglašen 11. oktobra 1855. 1., v državnem zakoniku na 1053. strani. 10. Trgovinski zakon, dan 17. decembra 1862. L, razgl. v drž. zakoniku 1863.1. na 1. strani. 11. Zakon za košarje, t.j. za kramarijo po hišah raznašano, razgl. 4. septembra 1852. 1., v državnem zakoniku na 1103. strani. 12. Kazenski zakon, razglašen 27. maja 1852. h, v državnem zakoniku na 493. strani. 13. Red kazenske pravde, razglašen 29. julija 1853. h, v drž. zakoniku na 833. strani. 109 SJotljtoenbtgfte dmnciubcanttč = Sibltotljet. 1. ?$ - eIb|'d)iit)gc|'ej 5 bom 30. Siiuiier 1860, 3Icid]b-©cte(}- 5Matt ©citc 59. 2. ®ieiiftboteiiorbmtng bom 1. ©čai 1858, ilaiibe 6 - ®efe|}- 8 !ntt, IV. ©tiicf, II. Sfjeil. 3. ©cibevbcgcfct} Dom 20. Šecember 1859, iRcidjb- ©cfetj-SMatt ©citc 619. 4. geiierlofdiorbnuiig bom 28. Samici - 1795, ižanbež- ©cfejj-SJIntt 1852, ©cite 698. 5. §eimatgefeh "bom 3. ®eccmber 1863, 9leid)b-©c|cd- SBIatt ©citc 368. 6 . ©efetj, betreffenb bic ©au- mib bic ©t&altinigžfofieu bet' -ftivdjcu mib $pfarrl) 6 fc Dom 8. £>ct. 1863, ©cfct}- utib SScrorbiumgbMatt, XV. ©tiicf. 7. ©trabeii- 6 oiiciUTciij-©c|'el 5 no m 14. 3©ril 1864, unb 28. 3annev 1867, ©cfdi- mib 33er- orbmmgSblatt ©citc 18. 8. ©trajkit ■ SategoiifintngčgefejJ uom 30. Samicr 1860, ©cfcl}- mib Šeror&mingoblatf ©citc 50. 9. ftovftgefefe Uom 11. Dctober 1855, 9icid)?-©cfdi- blntt ©citc 1053. 10 .‘onitbclbgefctj bom 17. ®ecembci' 1862, 3lcid)Ct- ©cfeg-Slatt 1863, ©citc 1. 11. •&ouiii'f)anbcl?gcfctj bom 4. ©cptcmbct 1852, 9iad)b- ©cfcft ■ SIntt ©citc 1103. 12. ©tvafgcfcB bom 27. 9J?ai 1852, 9lcid)b-@cfet5-23[gtt ©cite 493. , ., 13. ©trafbroccjiorbuuug bom 29. Suli 1853, .licid)?- ©efci}-3Mott ©cite 833. Kazalo. Prvi dčl. Ktere opravke imajo občine sploh v svoji oblasti. Domači opravki. Stran. I. Gospodarstvo z občinsko lastnino.2 II. Skrb, da se trdijo občinske ceste i. t. d. ... 10 III. Zenitovanjske zglasnice . 13 IV. Skrb in pazka na učilnice (šole) po kmetih ... 15 V. Skrb za ubožce .15 VI. Poskušnje, da se med seboj pogode občanje v prepirih 19 Vit. Eadovoljne dražbe (licitirenge) premičnega blaga (barenblaga) in ležečega blaga.20 VIII. Skrb za red, ali okrajna policija: 1) Skrb za osobo (peršono) in za lastnino ... 21 2) Kako je na ceste paziti.24 3) Kako je na polje paziti.25 4) Kako je paziti na trštvo, da se prodaja dober živež 26 oj Skrb za zdravje (zdravstvena policija) ... 28 6) Skrb za poselski red (poselska policija) ... 31 7) Skrb, da se ne godi pohujšavanje (nravstvena policija) .33 8) Skrb za zidovanje in za ogenj.35 Izročena občinska opravila. I. Pravica kaznovati (štrafati).38 II. Se druga opravila, ktera so občini izročena ... 41 Pritožbe zoper občinske sklepe, in po kterih stopinjah gredo: I. Zoper županove sklepe.42 II. Zoper sklepe občinskega odbora.42 v III. Zoper kazni (štrafenge).43 SBirfimgefrciž bev Ocmeiubcii im SUIgemeiiicii. Sclbfiftiiitbigcr tfltrknngskreis. @ e ite. I. ®ie Scroattung be§ ©enieiubeeigeittijuma .... 2 II. ®ie ©rijaltitng bet ©emeinbeftrafjett u. f. m. . . . 10 III. ®ie ©ttfjetfung bet ©bentelbjettel.13 IV. ®er ©tnfhifj auf bie 33otfžfc(;ute.15 V. ®ie Sfrmenberforgmtg.15 VI. ®ie 55erg(cicbžtserfmfie.19 VII. greiitiillige 5!Wobi(ar«2tcitatioiie» mib 3teaIfeiI6ietungen 20 VIII. ®ie Drtžbofijei: 1) @orge fiit bie iperfon unb bež ©igenttmms . . 21 2) ©tragenpolijei.24 3) geibpotijei.25 4) Sebenžmittet« jmb SDIarftpoHjei.26 5) ©efunbbeitžpofijei.28 6) ©efinbepolijet.31 7) ©itttidjfeitžpoliiei.33 8) S8am unb geuetpclijet.35 Hcbertnigencr Dirkttngskrcis. I. ®až .. W II. Stnbete ©ejc^afte bes iibertragenen 2Birfung8freife8 . . 41 Jltrufrnigctt nnb ^nftnnjcitjag gtgcit (Scmfinbcocrfttgnngen: I. ©egen SBerfttgungen be« ©emeinbettorfteber« . • 42 II. ©egen Serfiigungen bež ©emeinbeaužf^uffe«. . 42 m. ©egen ©traferfenntmffe. 43 111 Drugi <361. Kakšna opravila imajo posamezni občinski oblastniki. Stran. A. Zupanova opravila.44 B. Dolžnosti občinskih svetnikov.46 C. Pravice in dolžnosti občinskih odbornikov .... 46 Č. Kdaj se morajo k sklepanju občinskega odbora sklicati vsi občani, kteri imajo pravico voliti.48 D. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh okrajna gosposka 49 E. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh deželni odbor . 50 F. Kakšno oblast ima v občinskih rečeh deželna vlada . 50 G. Občinski sklepi, kteri ne veljajo, ako jih ne potrdita deželna vlada in deželni odbor.51 H. Občinski sklepi, ktere mora potrditi deželni zbor . . 51 I. Občinski sklepi, ktere mora potrditi deželni zakon (postava)..51 Priloge. I. Inventar.53 II. Preudarek dohodkov in stroškov.58 III. Blagajniški dnevnik. 61 IV. Račun, koliko in zakaj se je prejelo in izdalo . 62 V. Kaznovalna zapisnica.68 VI. Opravilni zapisnik.69 VII. Vročilna knjiga.70 VIII. Zapisnik sejam.72 IX. Okrožnica.79 X. Zapisnik za pazko na hudodelnike.80 C5 K 111 .Bnmffr Čljttl. SSBirfmigšfreiŽ ber eitijelncii SJertveter mib ©efjorbcu in ©ciufiiibfoundonciibeiteii. , ©ette. A. ©efd;afte bed ©enteiubetjorfteljer«.44 B. ipfiidjten bet ©emeinberatfie..46 C. Sfted^te unb ipfiidften ber ©emeinbeaudfdfiiffe .... 46 D. 3 U mefd/em iBefdfiuffe bež ©eineinbeaugfdjuffe« miiffen alie 2Ba^ilBerecf;tigten in ber ©emeinbe jufantmem gerufen »erbett.48 E. ®er SBirfungSfreiž be« SejirKamle« in ©emeinbe« Slngelegeulieiten.49 F. SBirfnngdfrei« be8 i'anbc§aužfd;uffeS in ®emeiube=3tn' getegen^eiten.50 . ffiinfiujj ber Sanbešbeimrbc auf bie ©emeinbe^Organe . 50 ■ ©enteinbebefdditffe, »eidje ber eintoerftanblic^en @enef)= migung ber&mbebbeprbe unb bent 8anbe8ciu«fdmffe toorbebaften finb.51 I. ©emeinbebefddiiffe, lt>eld;e jur ©eneimiigung bem 8aub» tagc Borjufegen ftnb.51 K. ©emeinbebefdgiiffe, ttielcfje burd; eiu i?anbeSgefe<3 fauc* tionirt toerbett miiffen.51 Brilagnt: I. Snbentar.53 II. 5Boratifd)(ag ber Sinnafmten ntib Stusgaben ... 58 III. <£affa*3ournal .61 IV. fRetfmung liber eingegangene unb Berausgabte ©etber 65 V. Straftabelle.68 VI. ®efdmftž=i)Srotofott.69 VII. 3ufleHung8>%|u($ ..70 VIII. ©if$uug8=$rotoM.72 IX. ©ircufanbum. 79 X. SubigiIirungž*ifSrotofott . ..80 112 Stran. XI. Ubožni list bolniku, kteri ne more plačati stroškov, ki jih je imela ž njim bolnica (spital) .... 81 XII. Domovinski list.82 XIII. Zapisnik o ženitovanjskih zglasuicah .... 83 Ženitovanjska zglasnica.83 XIV. Zapisnik za dovolitev plesa in godbe (muzike) . 84 XIV. Dovolitev godbe.85 XV. Zapisnik o plačani globi in družili novcih (de¬ narjih) .86 XVI. Svedočba za prejembo najdencev.87 XVII. Nagodni (poravnovalni) zapisnik.88 XVIII. Kako je mesu ceno postavljati.89 XIX. Obrazci za gnance (šuparje); Gnanjski zapisnik.91 Gnanjske bukvice.92 Račun od stroškov za hrano, ki se je gnancem dajala.93 Račun od stroškov za spremljevanje gnancev 94 Račun za vožnjo gnancev.95 XX. Obrazci za vojaško vstanitev (vkvartirovanje) in priprego: Zapisnik.96 Odkaz vstanitve.97 Pobotnica.98 XXI. Izkaznica za rubežen.99 Terjatev.98 XXII. Registratura.101 XXIII. Opravilni red občinskega odbora.103 XXIV. Opravilni nauk občinskim uradnikom in služab¬ nikom .107 Najpotrebnejše bukve, ktere mora imeti županstvo . . 109 112 @eite. XI. 2lrmutf>8=3 eu fl n i6 ubef bie 3a^I«ng§imfa^igfcit ber im ©pitale belmnbeften Snbioibueu.81 XII. Jpeimatftf;eiit.82 XIII. enietbgetteI=^3rotofc>IC .83 @fiemelb«3 e tt c l. XIV. 3Jiiififliceiij«iProtofot(.84 SKufiflicenj.85 XV. iprotofoK itbcr eingeja^Ite ®traf» uiib anbere ©eiber 86 XVI. 3eugnijj fiir Uekrnal;me Don ginbeHinber ... 87 XVII. 3Sergletdj§=iprotofott.88 XVIII. gIeifc^tartf»SBerec^Ttung.89 XIX. ©djubformutarien: @d;u6(jrotofoII.91 @cfm6Md)eI.92 SRedjnuug iiber bie 5Beif>ftegžfoften.93 ŠRedmung iiber bie ©d^ubbegleitungžfojlen . . 94 91ec(mung iiber bie @djufoorff>annšfoften . . 95 XX. SUtlitar* ©inguartierungS* unb SBorfpannS^onnm tarien: ifrotoloff.96 Ouartier^Stnmeifung .97 Ouittung.98 XXI. Ejecution8«2[uSiDeiž.. . 100 3af>fungS«2Kafniung ..98 XXII. 3tegiftratur .101 XXIII. ©efcfmfi^Drbnung fiir bett ©emeinbe»2(u«fd;ug . 103 XXIV. ©efd?aft§»Snftruction fur ©emeinbe«23eamte unb ®iener.107 97otI;tt>enbigfte @emetnbe»23ibliotl)ef.109 M k im J -'*■ . -V s': : \ . - •• ' it-? i - / v r -. ■ SSŽ i -. „ i.-.. r-.. . , -irr■ ■<»<.* i?! ■ • _ »■.*’ . . n:r, V: ,■■■!■. \ 'J.-: . '..-V | | i) ja - ' i ■ . M . . .• - . . $ tCT 3« bet 3*iof(ilttt ©geeTcfrejt 5ftidf)t>ruc£erci u. Sitljografte in Satlutef), ©pitalgaffe ‘Ju-. 267, finb iiacf>= fteifeiib berjeic^uete ®rmffortett jum ®ebraud)e ber p. t. lotil, ©enteiniicamter borraiiitg, atž: Stfte ber wat>lberecf;tigtett ©emehtbemitgiieber. — 2 Baf;Ier» lifte. — ©timmlifte. — ©egciiiifte. — ©efc(;aft8=5)5rotofott. — 311 = fteliuttgžbitd) (golte). — 3 ufteffung 8 Bud) (Ouart). — ^Joft= 2 luf.qabž= Sournal. — $ofb&bgabž*Sourna(. — SBorlabttttgett. — 5Diuftf» Ikenj^rototoll. — Satt.jntuftf^SJemtlligung. — @^emelbjetteW(Jro» tofoll. — ©femelbjettef. - $eitttatfd(>ein. — (Protofoff iiber aužge* ftettte §eitnatfcgeine. — Srmut^žjeugnig iiber bie Baglmtgžunfabtgs leit ber ittt ©pitale bel)anbetten Sttbittibiteit. — ®ergleid)ž»‘.proto» fott. — Sorlabttttg Igieju. - Saffajmtrttal. — ©rcttlar fiir ©rtž= fjoitjeiorgatte. — gafSlttttgž^Jftaimuttg. — ©abettbiidfei. — Strreft« jtrotofott. — $uttbmad)uttg fitr ©entfuttg ber 5litžfdjufitoer|artttionž*i|kotofoIl — JfMftattbžaužtoeiž iiber (Semeittbe* umlagen. — geitbietmigž=G£bift. — ipfattbitng8.3tuftrag art bett @emeittbe=®tettcr. — i)Sfattbitttgž» 8 leiatiott. — gorftfre»ei«@tr 8 ffe. — @c(jitbf>rotofoli. — @c(iubbM;eX. — S3erff(egžfoftett=9Jc(X;ttuttg fitr ©tbiiblittge. — Siedmmtg iiber bie ©cbttbbegteiiuttgžfoftett. — fftetfmung iiber bie ©dfubbor« fpannžfofteit. — ©emeiitbeamtlicf;ež grembeitfjrotofoll. — SMilitar. (Singitartierung8»iProto!ott. — 3KtIttar«Ouartier»3tiitoeifung. - 25orff)aitnž»3lttn)eifttng unb ©uittung. — gleifebtarif. — 33e» redjtnttig bež gieifdftarifež. — Beugttijj fiir ilebernabme fcott gittbelfinber. — Snbigtltntngž^rotoMi. — iprotofoti iiber eittgejaglie @traf* unb attbere ©elber. — Jjiifdfrift iiber bie att bie $farrarmen«3nftitutMSern>aItung abgeftiljrteit ©trafbetrage. — 9fetoitr»9iecefnffe. — freižcourant« toerbeit attf SBerlangen fioriofret jitgefenbet. KJ- V tisltiilniči Rozalije E{f«*r v Ljubljani v špitalskih ulicah št. 267 so slavnim županstvom na¬ slednje natisnene reči na prodaj: Imenik občAnov, ki smejo voliti in voljeni biti. — Volilni list. — GlasovAlni list. — Nasprotni list. — Županijslci zapisnik. — VroČilna knjiga. — Vročilni list. — Dnčvnik o reččh, ki gredo na pošto. — Dnevnik o rečdh, ki so prišle s pošte. — Poziv. — Zapisnik o dovolitvi godbe. — Dovolitve gtfdbe s plesom. — Zapisnik/o ženitovanjskili Zgjasilih. — Ženitovanjsko zglasilo. — Doijpvinski list. — 2 a pisnik 0 domovinskih listih. — Ubožni list bolniku, kteri ne more plačati stroškov, ki jih je imela ž njim bolnica (Spital). — PoravnovAlni zapisnik. — Poziv k poravnavam. — BlagAjničen dnevnik. — Okrožnica osobam, skrbečim za javni red. — Terjalnica. — DAvčna knjižica. — Jetniški zapisnik. — Oznanilo, po kterem se od¬ borniki sklicujejo k sejam. — Cisti list (blanket) za preuda¬ rek občinskih stroškov. — Razdelni imenik. — Izkazek, ko¬ liko je še terjati na občinskih prikladih. — Razglas dražbe. — Občinskemu služabniku naročilo, naj gre rubit. — Poro¬ čilo o dražbi. — Zapisnik o kaznovancih zarad gozdnega pre¬ stopka. — Kaznovalna zapisnica o političnih prestopih. — List za inventAr. — List za letni račun. — Poselske bukvice. — Bnkvice rokodelskih pomagačev. — Bukvice za košarje ali krAmarje, ki po hišah raznAšajo kramo. — Zapisnik o tujcih. — Naznanilni list za tujce. — Pravila, kterih se imajo držati-, gostilničarji, krčmarji, žganjarji in kavanarji. — Vezalni odka- zani list (marschroute). — Gnanjski list. — Gnanjski zapisnik. — Gnanjske bukvice. — Račun od stroškov za hrano, ki se je gnaucem dajala. — Račun od stroškov za spremljevanje gnancev. — Račun za vožnjo gnancev. — Županijski zapis¬ nik za tujce. — Zapisnik za vojaško vstanitev. — Odkaz vojaške vstanitve. — Odkaz za priprego in pobotnica. — Cena mesu. — Kako je mesu ceno postavljati. — Svedočba za prejembo najdencev. — Zapisnik za pazko na hudodelnike. — Zapisnik o plačani globi in druzih novcih. — Dopis far¬ nemu ubožnemu zavodu o izročitvi kazenskih novcev (denar¬ jev). — Povratni list (retour recepisse). List, na kterem se bere cena vseh teh reči, pošljemo franko, kdor ga želi.