Dopis i. Iz Kozjega. (Katoliško-politično društvo — prepovedano!) Znano je čitateljem »Slov. Gosp.«, da se je lani dne 27. decembra na osnovalnem shodu »Katoliško-političnega društva za kozjanski okraj« izvolil osnovalni odbor 9 članov. Le-ti so vposlali na shodu soglasno sprejeta in odobrena pravila dne 1. prosinca t 1. c. kr. namestništvu v Gradcu v potrjenje. V veseli nadi, da se skoraj vzbudi v kozjanskem okraju prava narodna zavest, narodni ponos, pričakovali smo potrjenja pravil. Toda nad 200 na shodu zbranih mož je obračalo, namestnistvo pa je obrnilo, pravila nam je vrnilo, ustanovitev društva »v smislu § 6 društvene postave z dne 15. listopada 1867, drž. zak. št. 134, kot po namenu in ureditvi protipostavno prepovedalo«. Navedenih je pet razlogov prepovedi. Kako se je vendar namestništvo vrezalo! Naša pravila so prirejena po onih za vranski okraj in ravno one točke, ki nam jih je slavno namestništvo proglasilo kot protipostavne, so doslovno prepisane iz pravil »KatoliSkopolitičnega društva za vranski okraj«. Pravila tega društva je potrdilo z dne 13. aprila 1897, naša pa kot protipostavna spoznalo. Kaj ne, čudni ljudje tam pri c. kr. namestništvu! Ostra sapa brije semkaj od Gradca. »Proti tej prepovedi*, milostno pripomni namestništvo, »je pnpuščen po § 8 postave o društvenetn pravu priziv na c. kr. ministerstvo notranjih zadev«. Mi pa vemo, da bi utegnili dobiti odgovor od ministerstva še le čez pol leta ali še pozneje ter bi se s pritožbo ali prizivom slvar le zavlekla; zato smo vso zadevo izročili svojim vrlim deželnim poslancem. Med tukajšnjim prebivaleem pa je ta nepričakovana prepoved vzbudila opravičeno nejevoljo. Z Vranskega. (Koncert narodne čitalnice.) Lepi trg Vransko krepko napreduje, sčasoma postane zopet ponos in dika narodnega dela v spodnjej Savinjskej dobni. Kak napredek od lanskega leta! Lani je bilo ob tem času še vse tiho in rairno, niti sledii še ni bilo o kakem narodnern življeniu, letos pa taka živahnost! Lani meseca novembra se je tu ustanovil pevski zbor okrog 50 oseb pod vodstvom gosp. učitelja Kramarja. Prvikrat je javno nastopil na Silvestrov večer preteklega leta, dne 2. februvarja pa je z narodno čitalnico v zvezi priredil krasen koncert, pri katerem so se pele skladbe izključno slovanskih mojstrov. Zlasti so ugajale: Foersterjeva »Ljubica« s svojim mrtvaškim tonom, Ijubka »Slovanska pesem« od Benj. Ipavca in dr. Sehwab-ovo »Src6«. Vse pa je nadkrilil čaroben prizor iz Smetan-ove opere »Prodana nevesta«, o katerem so se povoljno izražali celo gospodje, ki so to opero videli na dunajskih odrih. Na vseobčno željo sta se poslednji dve točki raorali ponoviti. Užitek je bil torej izboren in Vrančani so si s tem veliko pridobili. Gostov je bilo veliko iz cele spodnje Savinjske doline, zlasti iz Žalca, iz Št. Pavla, iz Št. Jurija ob Taboru, tudi iz Celja so bili štirje gospodje. Le tako naprej, vrli vranski pevski zbor! Iz gornjegrajskega okraja. (Lesna zadruga in nje nasprotnik.) NaSzadnji poziv Savinjcem, naj se združijo v tesno vez «lesne zadruge», ni bil glas upijočega v pušeavi, misel obeta postati meso in kri; zasluga gre v prvi vrsti delavnima poslancema, gg. dr. Srnecu in dr. Dečku. A delo pričeto bode imelo še premnogo ovir, predno se bomo lesni trgovci lažje oddahnili pod bremenom dneva. Ako nas vse ne moti, bojimo se, da bo ravno sedanji zastopnik gornjegrajskega oskrbništva ona mogočna zavornica, ki bo neugodno zaviravalo razvoj skupnega delovanja. Dejstva pričajo: V zadnjem dopisu pokazali smo brezobzirno na nne, ki krepko pomagajo ubogega «flosarja> dušiti. Resnica pa bode v oči in užgala je posebno ljubeznivega oskrbnika. Ljudje, kateri bivajo pod stekleno streho, se navadno kamenja boje, le neprevidneži se upajo še izpod take strehe s kamenjem v roci. Ker pa zadnji dopis g. Hofbauerju še ni bil zadosti, da bi previdneji postal, tudi mi ne bomo več molčali. Vsaka sila do vremena. Komaj mu je njegov ljubenski adjutant prestavil iz lista resnico, zavrela je nemškemu gospodu tevtonska kri. Oskrbništvo je imelo tokrat precej dobiti od kmetov za les, ki so ga ravno spravljali iz gozdov; oskrbniku je bilo znano, da njegovi prekupci ne sedijo v zlatih, pa mesto, da bi se jim dala priložnost plačati ob ugodnej priliki, ne, takoj se je z drakonsko strogostjo dolg iztirjaval! Kakor plahe ptice pred roparskim orlom, iskali so stiskani pri usmiljenih domačinih pomoči in zavetja, ter je tudi našli. Zdaj je bil menda «privandranec» sit. Tako ravnanje pač ne priča o krščanskem usmiljenju. Plemenito srce ne išče maščevanja. Nam sicer tudi vkljub neizprosnej sili ne bode treba še s trebuhom za kruhom, a kdor drugemu jamo koplje, pade sam v njo. Toda še višje v gorah čuti kmetovalec pest nemškega «vavpeta». Od starodavnih časov so imeli živinorejci za primerno odškodnino paSo v graščinskih planinah. Rad je krnet plačeval, ker le tako je zamogel živino v poletnem času prerediti. Kaj pa si izmisli zvita buča? Pri lesu je cena poskočila, zakaj bi Se pri pašnikih ne? Kdor je torej hotel še živino čez leto oskrbeti, narekovala se mu je večja najemnina; in to se že nekai let sem premišljeno izvršuje. Planine torej, ki bi sicer prazne ostale, delajo živinorejcem zadnja leta premnogo skrbi. Solčavani in drugi bi pač marsikatero bridko ve- deli povedati. Kaj ne, skrben «vavpet»? Toda kako do[go še? lz Šmarij pri Jelšah. (D o m a č a k r i.) Dragi moj »Slovenski Gospodar>, nikar ne bodi nevoljen, da ti takoj zopet pišem, a ker v novejšem ftasu s pošte ni daleč v «Čitalnico», naj ti še o tej kaj zaupam, saj vem, da me ne b<»š izdal! Hudomušni Ijudje pravijo, da so Šmarčani jako praktični. Pravijo namreč: «Casnikov ne bomo samn čitali, ampak izkoriščali jih bomo še na drug način* In kaj meniš, kako delajo to? Gobe pustijo rasti po njih. Časnike je pa treba razrezavati, da se tudi vidi, kaj tiči v notranjih predelih. Ker bi se pa z nožem lahko podrezale koreninice tistih gob, pustijo časmke nerazrezane ter iih berejo s pomočjo redkvin h*) žarkov. Ne vem, če jih je iznašel neki dohtar Redkva, ali jih delajo iz redkve, ker se jim tako pravi. Nekaj sem že čital o tem, a če si vsega ne «nohtiram», pa tni vse gre iz moje rešet-glave. Pa še nekaj, potem pa še npkaj in potem konec. V Šmarijah pri Jelšah imajo tudi moško podružnico sv. Cirila in Metoda in kaj pa Se več ? Ha, moj ljubi: nPa mi se tud' postavljamo, Ki vabtamo krompir — — —" Ne «vahtamo», tako sem se naučil pri vojakih, temveč reči sem hotel: «Ki kuhamo krompir*. Da, slovensko ženstvo šmarijskega trga je sklenilo, da hoče osnovati žensko podružnico — pa zakaj? . . . Moška jim je premrtva in slovensko ženstvo bi jo rado oživilo s pomočjokorence**) in dobrega vzgleda. «A tako!» rekel boš ti, «Gospodar», jaz pa pravim, da je hvalevredno! Samo to Bog daj, da bi spet ne prišli mladi sinovi bojevitega očeta Marta in razdrli obe podružnici sv. Cirila in Metoda: moške, ki spi, in ženske, katere še ni! No to ni nič novega, saj se je tako pripetilo našemu mešanemu pevskemu zboru! Pa je že tako, da pri nas Sloveneih javna podjetja trpijo in se rušijo ob privatnih zadevah. Torej še nekaj! Če te pripelje pot v Šmarije pri Jelšah, pozdravljali te bodo vsi otroci «Kistuhant». Jaz ne vem, kaj je to, a to vem, da šmarijski otroci ne znajo ne nemški ne slovenski, kar se tiče trga. Prav prijazno ti seže v desnico tvoj Martin Krpan. Iz Gradca. (Cesta iz Lesičnega k Sv. U r b a n u.) Več kakor 20 let se že delajo načrti za novo cesto, ki bi imela zvezati kozjanski in šmarijski okraj. Pretečeno leto so se tamošnje občine pogodile zastran proge, po kateri naj cesta drži in izročilo je slednjič 5 občin kozjanskega okraja po svojem poslancu, g. J. Žičkarju prošnjo na deželni zbor, naj se delo začne. Deželni nadinženir gosp. Notar pa je lani prehodil nameravano progo. Deželni odbor naznanja v svoiem letoSnjem poročilu na deželni zbor sledeče o tej cesti: »Prošnje več občin v kozjanskem okraju, naj se izdela cesta Lesično-Sv. Urban ie izročil deželni zbor deželnemu odboru v preiskavo in sporočilo. Vsled tega se je naročilo deželnemu stavbarskemu uradu, naj začne preiskave; o tej zadevi se bo podalo deželnemu zboru sporočilo v prihodnjem zasedanju«. Letos se je oglasilo za to cesto zopet 8 občin, katere so po poslancu g. J. Žičkarju predložile proSnje za to cesto in sicer: Prevorje, Presično, Drensko rebro, Pilštajn, Zagorje, Dobie, Zdole in Slivnica pri Celju. Poslednja obCina je v šmarijskem okraiu; skozi Slivnico bi se namreč imela ta cesta potegniti na cesto iz Šmarij v Št. Jurij. Kolikor sem mogel zvedeti, deželni odbor nikakor ne nasprotuje izpeljavi te za imenovane občine prepotrebne ceste; ravno nasprotno, cesta bi se morda v kratkem že začela zidati, ko bi ne bilo nekega drugega zadržka. Kakor sera že omenil, imela bi se ta cesta potegniti za kake 3 do 4 kilometre skozi Smarijski okraj in sieer skozi *) Opomba stavca: Rontgenovi ¦¦) Opomba stavca: Konkurence, žarki. kaU? slivniško občino. Šmarijski okrajni zastop bi torej moral tudi prevzeti priraeren del stroškov za to cesto. Kakor čujemo, se šmarijski okraj teh stroškov brani; toda upati je, da se slednjič vendar zedinita kozjanski in šmarijski v tej važni zadevi. To bo tem lažje, ker se je zavezala občina Slivnica, da prevzame znaten del vseh bremen, da se le cesta dovrši. Iz Celja. (Ali poznate Lenka), ki mu rado odklenka? — Prav dobro! Saj mu je nedavno v Št. Petru v Savinjski dolini žalostno odklenkalo! Mož se pa tudi rad opeče. Le poslušajte, kako se je pred dobrim tednom pošteno opekel v deželnem zboru. Nekateri nemški poslanci, za katerimi pa tiči vojniški Stallner, so se v interpelaciji pritoževali dne 28. jan. nad ogledo nemške šole v Vojniku, ondotnim č. gosp. župnikom, ter ga dolžili sovraštva proti Neracem, ki je načelnika krajnega šolsk. svčta za nemSko šolo v Vojniku, g. Stallnerja, pripravilo, da je moral gosp. župnika tožiti. A sodišče je gosp. župnika spoznalo za nedolžnega. Gosp. Stallner se je hotel potem pritožiti na viSjo sodnijo; toda dotična pisma so se morala poslati c. kr. namestniji v Gradcu in odtod jih ni mogoče doblti nazaj v Celje. Gosp. Lenko in njegovl tovarSi zahtevajo torej od c. kr. namestnika, naj izroči ta pisma celjski sodniji, da se zamore vršiti prizivna obravnava. V seji dne 31. jan. je c. kr. namestnik na to odgovoril takole: »Takoj, ko sem sliSal ono interpelacijo, sem dvomil o resničnosti dejstev, ki se tamkaj navajajo. Vsai c. kr. namestnija teh pisem ne potrebuje. Zdaj sem v stanu, popolnoma gotovo naznaniti, da teh pisem nismo pri namestniji nikdar potrebovali, jih nikdar nismo tukaj imeli; ta pisma so se nahajala in se še nahaiajo tam, kamor slišijo — namreč pri sodniji«. ¦*— Zdaj si pa skupil, kar si iskal, ljubi Lenko! Od Svetinj pri Ormožu. (Vojaško veteransko podporno društvo) vrlo napreduje; sicer so to dobrohotno naredbo v začetku nekateri smešili in odgovarjali; toda vkljub vsem oviram storili so neznatno škodo s tem, da so nekateri udje odstopili; za takimi omahljivci pa tudi društvo ne žaluje, ker je namesto teh pristopilo precej novih, zlasti podpornih udov, med niimi celo odlični gospodje, katerih imena bode «Slov. Gospodar» ob primernem času objavil. Posebnih stroškov svojega glavnega namena imelo je društvo do sedaj še samo 5 gld., katere je Anton Križanič, ker se \e pri požaru telesno poškodoval, kot redni ud dobil v podporo oziroma pomoč v bolezni, in se tem potom tudi prisrčno zahvaljuje. Ta slučaj torej dovolj jasno priča, kolike vrednosti je naše društvo revnim udom ob času bolezni, za borih 60 kr., katere je dotičnik kot letni donesek v društveno blagainico redno vplačal, dobil je navedenih 5 gl. Zato pa vnovič kliče društvo v širno okolico svetinjske župnije, da pristoplte, komur je raar dostojnega pogreba in pomoči v bolezni, česar si revni delavski stan teško na kateri drugi način zagotovi. Sicer pa je tudi dostojni pogreb zadnja čast dosluženemu vojaku, ki bi se moral v nasprotnem slučaju na najpriprostejši način izročiti hladni zemlji. Bodirao torej složni! Iz ormoškega okraja. (N a š e g o r i c e). Letošnja zima je za delo v goricah jako ugodna, izvzemši malo dnij, se lahko neprenehoma dela. Večji posestniki so začeli malo da ne vsi več ali manj stare uničene gorice prekapati (reguliti) ter saditi amerikanca. Do sedaj se sicer še nikjer pri nas ne vidi kak večji že rodoviti nasad, s katerim bi se dobri uspehi amerikanske podlage pokazali, s posameznimi manisirai poskušnjami pa se trdovratnim nevednežem Se ne more dovolj jasno dokazati, da \e to edino sredstvo, ohraniti naše vinarstvo. Manjši posestniki še pri nas nikjer niso z amerikancem začeli, če tudi naS stari velezasluženi šipon od Ieta do leta vidno hira; nekateri so ga sicer začeli zadnji čas bolj skrbno obdelovati, kakor to on v novejšem času tudi sam zahteva, pa vkljub temu se da le zelo redko kedaj z uspehom grobati, ali pa njegove nekdanje dobre lastnosti popolnoma doseči. Imamo še sicer izvrstnih vinogradov našega starega šipona, ker se trtna uš še ni pogubno razširila, a ker so strokovnjaki menda dognali, da ni zanesljivo gojitL novih goric brez ameriške podlage, zato bodo tudi te gotovo v par desetletjih popolnoma usahnile. NajboljSe stare gorice še do sedaj imajo po Vinskem vrhu in Brebrovniku, najbolj uničene in okužene pa v nekdaj tako slovečem Jeruzalemu, ravno tam in v bližini pa se je tudi že primeroma veliko ameriških nasadov naredilo, od katerih se je v par letih z božjo pomočjo nadjati bratve. Škoda je le, da se tudi naši viničarji vse premalo brigajo za svoj poklic, v katerem se novejši čas neizprosno zahteva temeljna izprememba. Viničar, ki nima v svoji družini za dobro izrejo ceplienih amerikancev zmožnega človeka, v par letih ne bo raogel več dobiti dobre viničarije, oziroma gospodarja. Zato pa naj bi skrbeli tudi gospodarji, da se njih viničar potrebno izuri, ker le na ta način zamore se vsaditi in vzgojiti dobra nova gorica. S Cvena pri Ljntomeru. (Dan za matere.) Dne 30. prosinca smo imeli lep, skoro pomladni dan. Gledal sem bučele, kako so ulnjak brenče v veliki množini popuščale in letale na plano. Proti šoli so pa popoldne ljudje merili urne korake, zlasti naše matere, katere so ponos Murskega polja, kakor vse Slovenije. Kai je neki ondi bilo? Bralno društvo je imelo redni občni zbor, in pri tem je poročal gospod dr. Mihalič, zdravnik v Ljutomeru, o »gleštanju« otrok, da zdravi ostanejo, gospod Šijanec, učitelj v Cvenu, pa je govoril, kako je vzgojevati otroke. No, in naše slovenske matere bi doma ostale, in to takrat, kadar se iunajo kaj priučiti za svoj najdražji zaklad, za otroke, za katere žrtvujejo življenje in premoženje? Šolska soba se je napolnila. Gosp. podpredsednik naznani, da more on predsedovati, ker se je č. gosp. predsednik Ozmec preselil kot župnik k Sv. Lovrencu na Dravsko polje. Po pesmi >Pobrotimija«, nastopi gospod dr. Mihalič. V uro trajajočem govoru je razpravljal v praksi in teoriji o varnosti in nevarnosti otrok. Vsaka beseda je bila biser. Po pesmi »Sredi vasi» pa je gosp. Šijanec govoril mirno in stvarno o izreji otrok, da ga je bilo veselje poslušati in to blizu poldrugo uro. Vsaka beseda je bila jedro za odgojitelja otrok. Smem reči, da sta oba gospoda pravo pogodila, srčna jima hvala! Potern se je zapela pesem >Slovensko geslo«, ter volil odbor. Končalo je zborovanje z zabavo pri Senčarju. Vi pa, gospodje po širni nam slovenski zemlji, le stopajte med ljudi s svojem znanjem, vsak po svojem poklicu in poučujte ukaželjno ljudstvo! Še le takrat nam bode lahko delovati za zdatni napredek v malem nam narodu slovenskem, ako se priprosto ljudstvo izuči in naobrazi. Od Kapele pri Radgoni. (V e s e 1 i c a »bralnega društva«.) Dne 30. januvarija je bila veselica tukajSniega bralnega društva s tamburanjem in petjem. Naši tamburaši so prav izvrstno brenkali ter spretno in natančno igrali zelo teške komade tako, da jih je neki strokovnjak na tamburice imenoval virtuoze. Da so vsi spretni v tamburanju, je uzrok ta, da so se marljivo vadili, največ pozno v noč. S tem jira bodi plačilo tukaj javna pohvala, katero res zaslužijo. Tudi pevci mešanega zbora so se skazali. Posebno hvalo zaslužijo zato, ker so priprosti kmefiki fantje in dekleta, in so peli kot učeni pevci. Imajo pa tudi veselje z umetnim petjem, kar so kazalo s tem, da so tudi veliko truda požrtvovali. Bodi jira torej javno priznanje in pohvala, posebno Se gosp. tukajšnjemu orgljarju cecilijanca, ki jih je naučil tako lepo, in ki se je tudi z njimi veliko trudil. Dalje zaslužijo pohvalo vsi gostje, ki so nas počastili iz bližnjih in daljnih krajev. V prvi vrsti gre hvala g. Otonu Ploju, notarju, ki je še predsedniku bralnega društva izročil sedem matičnih knjig za društvo, in drugim Radgončanom! Naj bo hvala tudi drugim dalnjim gostom, ki so bili iz Ptuja in celo od Sv. Marjete pri Ptuju! Vse je bilo prav veselo in domače. Plesal ni nikdo. Neki gost je izustil, da je bil na več različnih veselicah, vendar tako prijetno in domače še ni bilo nikjer, kakor pri Kapeli.