507 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
primer utemeljitev izraza »elita(e)« in, morda {e bolj, eksplicirano zadr`anost do izraza »sistem«v defini-
cijah religije in kulture. Kljub temu da ne gre za láhko branje, pa si bo ob njem z nekaj truda lahko vsakdo
raz{iril obzorje. Bralcu bo, tako je upati, posebej ljuba avtorjeva odprtost – odprtost blizu tisti, s katero je
‘ivljenje treh ‘ensk razli~nih veroizpovedi iz 17. stoletja opisala N. Z. Davis in s katero je neko zgodbo iz
druge polovice 18. stoletja pospremil F. T. Granda (Ciriaco de Urtecho: Pravda iz ljubezni, Ljubljana
2002). Res, stvari se niso in se ne dogajajo zgolj in domo nostra.
Lilijana @nidar{i~ Golec
Spostamenti di popolazione e transformazioni sociali nella provinca di Trieste e nel distretto di
Capodistria nel secondo dopoguerra. Ur. Carlo Donato. Trst : Università degli Studi, 2001. 158 strani.
Italijanski in slovenski raziskovalci se o tem, zakaj se je zgodil »esodo«, izseljevanje prebivalcev
Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, kako je potekal in kak{ne so bile njegove posledice,
dolgo ~asa niso mogli zediniti. Vse preve~ je bilo dejavnikov, ki so negativno vplivali na poteke raz-
iskav tega dramati~nega in travmati~nega dogajanja na severu Jadrana.
Projekt Oddelka za geografske in zgodovinske vede s tr‘a{ke univerze »Premiki prebivalstva in
socialne spremembe v Tr‘a{ki provinci in v okraju Koper po drugi svetovni vojni« je bil tako zami{ljen
kot poskus ~ezmejnega sodelovanja raziskovalcev, ki naj bi postavil temelje za poglobljene raziskave o
tem fenomenu. Omogo~ila ga je Evropska unija, natan~neje njen Fond za regionalni razvoj s progra-
mom ~ezmejnega sodelovanja INTERREG, ki ga je Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slo-
venije v Kopru nadgradilo z mednarodno konferenco »Vzroki in posledice izseljevanj iz Slovenske
Istre po 2. svetovni vojni«, podprto s strani programa Phare CBC Slovenia-Italija.
Vendar pa se je {irok krog sodelavcev, ki so jih koordinatorji sku{ali spraviti pod okrilje tega med-
narodnega podviga kmalu zavedel, da to ne bo lahko delo. Razlike med pristopi so bile velike, {tevilni
problemi nere{eni, gradivo pa raztreseno na vseh koncih sveta.
Vsaka stran se je morala najprej seznaniti s lastnimi pomanjkljivostmi. Italijani so skozi zgodovin-
ski pregled razli~nih raziskav o »esodu« sku{ali kriti~no oceniti vrednost »militantnih rekonstrukcij«,
ki so se akumulirale predvsem znotraj italijanske diaspore in so bile nekak{na prijava krivic, grobosti v
slu‘bi politi~ne mobilizacije v obrambo pravic izseljencev. [ibke to~ke so iskali tudi pri skupini levo
usmerjenih zgodovinarjev, ki je leta 1980 izdala zbornik »Storia di un esodo«. Pretresti je bilo treba
sodobne pristope raziskovalcev, ki so se v zadnjih letih zbrali pod streho Regionalnega in{tituta za
istrsko kulturo (IRCI) ter so se trudili »esodo« iz regionalnega umestiti na evropski in preko mednarod-
nih migracij na svetovni nivo.
Slovensko zgodovinopisje se je moralo sprijazniti z dejstvom, da italijanski raziskovalci na tiste, ki
se ukvarjajo z zgodovino in potekom izseljevanja iz Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, {e
vedno gledajo kot na inovatorje. Po njihovem mnenju se namre~ slovenskemu zgodovinopisju {e ni
uspelo vklju~iti v preu~evanje »esoda«, saj bi s temeljito analizo dogodkov ogrozili {tevilne interpreta-
cije druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Ta ob~utek nemo~i so {e stopnjevala dela raznih akte-
rjev, v katerih se je zatrjevalo, da nasilnega izgona Italijanov ni bilo, kot optanti naj bi od{li prostovolj-
no zaradi ekonomskih vzrokov, ki jih je dodatno napihnila italijanska propaganda.
Ocena dela Me{ane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije, ki je z delom za~ela leta
1993, kon~ala pa leta 2000 s »Poro~ilom za obdobje med leti 1880–1956«, govori o prvem ve~jem
skupnem projektu znanstvenikov z obeh strani meje, da bi zagotovili nek minimalni konsenz o dolo~enih
zgodovinskih problemih med Italijo in Slovenijo.
Vse te diskusije, samorefleksije, kritike, sinteze in analize so vsi vpleteni v projekt razumeli kot
jasno sporo~ilo, da bi bilo dobro najprej najti vire, na osnovi katerih bi se lahko polagoma sporazumeli.
Italijanski raziskovalci so po informacije ponovno od{li na Ministrstvo za zunanje zadeve v Rim, obiskali
pa so tudi @enevo in Pariz, kjer se nahajajo arhivi mednarodnih humanitarnih organizacij za pomo~
beguncem. Tam so pregledali arhive Dru{tva narodov, Rde~ega kri‘a, International organisation for
Migration, UNHCR in Archives Nationales de France. Seveda pa niso pozabili na Archivio Centrale

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 508
dello Stato di Roma (Centralni dr‘avni arhiv v Rimu), kjer hranijo fond »[tetje julijsko-dalmatinskih
pregnancev 1954–55«, ki ga je izvedla organizacija »Opera di assistenza ai profugi giuliani e dalmati«
(Organizacija za pomo~ julijsko-dalmatinskim pregnancem) in pa na tr‘a{ki Regionalni in{titut istrske
kulture (IRCI), kjer hranijo dokumentacijo Komiteja za nacionalno osvoboditev Istre (CNLI). Sloven-
ski raziskovalci so pregledali gradivo, ki je na voljo v Pokrajinskem muzeju v Kopru in njegovi izposta-
vi Piran ter Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.
Na osnovi teh vrtanj in raziskav, ki so vzporedno nastajale, so se po~asi za~eli pojavljati rezultati
projekta. Prvi resnej{i rezultat je postalo prav omenjeno iskanje skupnih stali{~ raziskovalcev z obeh
strani meje, ki je vodilo v raziskovanje zgodovine {tudij in literature o »esodu« in poskusa ocene njiho-
ve vrednosti. Kot rezultat projekta je bilo predstavljeno tudi iskanje gradiva po arhivih nacionalnih in
mednarodnih institucij. Ti fondi so bili pregledani in nastal je nekak{en vodnik, na osnovi katerega
lahko raziskovalci dobijo informacije o tem, kaj lahko od zbirke dokumentov v dolo~enem arhivu
pri~akujejo.
Kot osrednje delo tega projekta pa je predstavljena ra~unalni{ka obdelava podatkov, ki jih je s
pomo~jo popisa med leti 1954–1955 zbrala organizacija za pomo~ pregnancem »Opera di assistenza ai
profugi giuliani e dalmati«. Tedaj so njeni popisovalci s pomo~jo dveh obrazcev, enega kraj{ega in
enega bolj podrobnega, obiskovali ljudi po domovih, begunskih tabori{~ih, za~asnih naseljih ter zbirali
podatke o prebeglih dru‘inskih poglavarjih in njihovih dru‘inah. To {tetje so pod drobnogled vzeli
raziskovalci s svojimi ra~unalniki in ustreznimi programi ter obdelali 4.634 obrazcev, na katerih so bili
na voljo podatki o 16.674 osebah iz Okraja Koper.
Rezultati, ki so nastali ob koncu raziskav, so zanimivi {e posebej zato, ker se slabo ujemajo s {tetji,
ki so nastajala v preteklosti. ^e je Amadeo Collela leta 1958 v svojem delu »L’esodo delle terre adria-
tiche. Rilevazioni statistiche (Esodo iz jadranskih pokrajin. Odkritja statistike) na{tel 25.794 pregnan-
cev, ki so po vojni zapustili Okraj Koper in se je Me{ana slovensko-italijanska kulturno-zgodovinska
komisija pogovarjala o 27.000 ljudeh, je organizaciji »Opera di assistenza ai profugi giuliani e dalmati«
v Italiji uspelo popisati 16.674 biv{ih prebivalcev koprskega dela cone B Svobodnega tr‘a{kega ozem-
lja. Od tega jih je bilo iz ob~ine Koper 4776, iz Izole 5670, iz hribov nad Koprom 267, iz ob~ine Piran
5620, iz Dekanov 142, ostalih 199 ljudi pa je bilo od drugod. Veliko jih je od{lo leta 1953 in 1954, po
podpisu bipartitne note med ZDA in Veliko Britanijo, najve~ pa leta 1955, ko je v veljavo stopil Lon-
donski memorandum, {e posebej njegova 8. to~ka, ki je dovoljevala optiranje za Italijo.
Tak{no dinamiko izseljevanja potrjuje tudi podobna raziskava, ki so jo za ta projekt pripravili slo-
venski raziskovalci. S pomo~jo dokumentov, ki so bili po oktobru 1954 potrebni za pridobitev dovolil-
nice za izselitev v Italijo, so popisali 1363 prosilcev iz Kopra in njegove okolice. Ugotovili so, da je
ve~ina ljudi preko mejnega prehoda [kofije v Trst od{la novembra in decembra 1955 ter januarja 1956.
Najve~ je bilo starih od 18 in 35 let, vendar pa je bila {tevilna tudi skupina ljudi, ki so bili stari od 41 do
56 let. Po poklicu so bili najve~krat kmetje, obrtniki, delavci in gospodinje.
Poro~ilo projekta Oddelka za geografske in zgodovinske vede s tr‘a{ke univerze »Premiki prebi-
valstva in socialne spremembe v Tr‘a{ki provinci in v okraju Koper po drugi svetovni vojni« je eno od
tistih gradiv, v katerem raziskovalci pi{ejo predvsem o temu, s katerimi problemi so se sre~evali pri
njegovi realizaciji. Na voljo je veliko informacij o zgodovini raziskovanja izseljevanja iz Istre, Reke in
Dalmacije po drugi svetovni vojni ter o {tevilnih arhivskih virih, ki {e niso bili obdelani. Kon~ni rezul-
tati samega projekta pa so {tevilke, podatki, ki se ne ujemajo s svojo zgodovino in ki jih na novo odkrito
arhivsko gradivo niti ne potrjuje niti ne zanika. Tudi sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki je zato
nekako obviselo v zraku.
Vendar pa se je treba zavedati, da se izselitve, ki imajo dolo~ene karakteristike prisilnih migracij,
zgodijo hitro, za seboj pu{~ajo izredno malo podatkov, pa {e ti so razdrobljeni, raztreseni in nezanesljivi.
Zato je te‘ko rekonstruirali tak{no dogajanje v vsej njegovi kompleksnosti. Poudarjanje interdisciplinar-
nosti in sodelovanja med strokovnjaki z obeh strani meje je prav gotovo dober uvod v {tudije, ki bodo
sposobne med seboj primerjati delne rezultate najrazli~nej{ih raziskav ter ugotovitve vklju~iti v neko
novo celoto, kateri bosta naklonjena tako slovensko, kot tudi italijansko zgodovinopisje. Ker pa je »eso-
do« tudi del hrva{ke zgodovine, bi bilo dobro podoben projekt izpeljati tudi z tamkaj{njimi raziskovalci.
Jure Gomba~