Lelo XI.. št. 28,
PoStrtina platana v gotovini.
V llubllanl, 10. Julija 1924.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II-
V organizaciji Jo moC* kolikor mod — toliko pravice
Izhaja vsak čefrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4’—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 80 para.
Oglasi po ceniku.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Glasilo Glavnega Radniikega Saveza Jugoslavije.
Bilanca mezdne politike.
Delavstvo je žrtvovalo v zadnjih le-1ih za svoje strokovne organizacije, — v kolikor so bile v sklopu GRSJ letno vsega skupaj 800.000 do 900.000 Din ali 50.000 predvojnih dinarjev (kron). Nastane vprašanje, ali mu morejo organizacije te žrtve povrniti? Nekdaj so natančno preračunavali, koliko poviška na plačah so si delavci v strok, borbah priborili, in koliko so zato žrtvovali v obliki izgubljenih mezd in prispevkov. Že v članku mezdna politika smo rekli, da imajo taki računi pri današnjem skakanju cen, ko dinar v raznih dobah ni enak dinarju, zelo dvomljivo vrednost. Zalo bi bilanca mezdne politike, sestavljena na način, kakor je bil nekdaj v veljavi, in kakor bo še, — danes ne povedala mnogo. — Bolj prepričevalen in bolj točen jezik bodo govorile razne cenitve.
Zadnjič smo cenili, da zasluži delavstvo, v kolikor je zavarovano pri O. U. Z. D. okrog 24 milijonov predvojnih
kron. Plače (sedanje) za delavstvo v Trboveljskih revirjih smemo ceniti na 4 in pol milijona predvojnih ltron, plače ostalih rudnikov in plavžev (Mežiška dolina, Jesenice i. dr.) na 3 milijone predvojnih kron.
Tako pridemo do skupnega zneska 32 milijonov predvojnih kron.
Če se te plače povprečno za 20 odstotkov povišajo, ' pomenja to 640.000 predvojnih kron, — ali toliko, kolikor izda delavstvo za svoje strokovne organizacije v šestih letih.
Več, ko organizacija, so stale delavstvo brezdvomno stavke.
Tako cenimo, da je stala samo zadnja velika Trboveljska stavka, ki je trajala devet tednov delavstvo (9000 delavcev a 10 K 8 ted.) nad 720.000 predvojnih kron. To izgubo na zaslužku bi popravilo trboveljsko delavstvo v slučaju 20 odstotnega poviška šele — v enem letu.
Če pa pomislimo, da zasluži naše delavstvo povprečno za celo četrtino manj, nego je zaslužilo pred vojno in da bo moralo izboljšati skupno svoto svojih plač za celih 8 milijonov predvojnih kron, — potem se ni bati, da bi bilanca naših mezdnih bojev morala ostati pasivna.
Sedaj prihajamo v dobo, ko so mezdni boji strokovnih organizacij vedno težji, ko v stavki in mezdnih gibanjih ni najti več zadostnih sredstev za zboljšanje našega položaja. Zato se marsikdo sprašuje: Kaj imamo od organizacije?
Ako bi ne imeli od nje ničesar dru-zega, kakor da zbira v našem interesu številke, kakor, smo jih zgoraj navedli, imamo od nje mnogo.
To bo zbralo naš odpor, podučilo slednjega v potrebi strokovnega in političnega obrambnega dela, vzbudilo vest nevtralne javnosti .
Tako upamo, da smo kratko in učinkovito dokazali, da je bilanca našega strokovnega dola vkljub teži časov visoko aktivna, in da vrše naši strokovni zaupniki veliko delo za dobrobit proletariata.
Za enotnost delavskega pokreta!
Živimo v času, ko vlada brezobzirni teror in politična reakcija, ki jemlje dan za dnevom delavstvu še one male politične pravice, ki si jih je z muko potom dolgoletne, trudapolue borbe izvo-jevalo s svojimi enotnimi organizacijami, ko kapitalisti in njih hlapci orju-naši, pod zaščito sedanjega vladajočega razreda nemoteno naskakujejo zadnje ostanke delavskih pravic, ko meče brezposelnost na ifctotine 'idelavskih družin na cesto, v lakoto in obup, ko znižujejo podjetniki delavske plače in podaljšujejo delovni čas.
Delavstvo izgublja od dne do dne bolj svoj vpliv na svoje socialne zavode, bolniške blagajne, bratovske skladnice, nezgodno zavarovalnico, ki e(o že skoro popolnoma v rokah meščanskega razreda. O starostnem zavarovanju še niti govoriti ne smemo. Zakon o zavarovanju in zaščiti delavstva se od vladajočega razreda sabotira in pretvarja z raznimi odloki in pravilniki. V raznih političnih zastopih je zadnji čas delavci vo sfcov'0 popolnoma brez vsakega odločujočega zastopstva, kar delavstvo težko občuti na svojih plečih, ker se v teh zastopih dela vse proti delavskemu razredu in njegovim interesom.
Delavstvo vse to mirno gleda, kakor bi se njega ne tikalo, brez vsakega odpora je in se kolje med seboj zavoljo posameznih oseb in paragrafov v pravilniku, kakor da bi bili paragrafi ono sredstvo za osvobojenje proletariata. (Pri čemur pa naj nihče ne misli, da pravilnika ni potreba.) Sodrug Be-bel j« dejal: Ako je treba varovati delavske interese, niora tudi socialist v 24 urah 24 krat menjati svojo taktiko, ako noče, da delavski razred v svojem boju za svoje pravice podleže. — Vse
to se pri nas ne vpošteva tako, kakor bi se v takšnih razmerah, v kakršnih mi živimo, moralo. Mi vidimo povsod neki bav-bav, ki ga ni in če bi bil, bi bil za otroke, ne pa za organizirane delavce. Popolnoma se pa pozablja pri tem na največjega sovražnika kapitalista, ki mu gre v takšnih momentih najbolj pšenica v klasje, da lahko dan za dnem delavstvu višje obeša že itak mali košček kruha.
V tem znamenju se je vršila v nedeljo dne 6. julija t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah konferenca odbornikov Soc. stranke Jugoslavije od kraj. pol. organizacije iz Hrastnika in Trbovelj, koja se je izrekla na podlagi navednih dejstev, da zakliče soc. organiziranemu delavstvu Slovenije obeh smeri ob 12. uri, da je dovolj bratomornega boja, ki tira delavstvo v žrelo reakcije in suženjstva. Ali je bil izrek našega učitelja Karla Marksa: Proletarci vseh dežel, združite se! že kdaj tako potreben za delavstvo Slovenije, kakor je ravno sedaj? Gotovo ni nobenega socialista, ki bi te potrebe ne čutil in kdor jo čuti, je tudi njegova sveta dolžnost, da dela na to, kolikor je v njegovi moči, da postane meso in kri. Zato zborujoča konferenca predlaga soc. organiziranemu delavstvu Slovenije obeh smeri sledečo platformo za zedinjenje:
1. Pokrajinski pravilnik se ne vzdržuje v celoti, ako bi bil ovira zedinjenju stranke. Pridržujejo se pa vse sporne točke v odločitev skupnemu pokrajinskemu zboru, katerega sklepi so končno veljavni.
2. Vzlic temu, da je Slovenija razdeljena na dve oblasti, naj bo samo ena
' pokrajinska organizacija, z enim listom, ki naj bo po možnosti dnevnik. Ako pa
ne bi bilo mogoče vzdržati dnevnika, naj se pa izdaja list trikrat ua teden, četrtkova številka pa s podnaslovom (kot tednik za člane K mečko-delavske zveze).
Kje naj list izhaja in ime lista naj določi pokrajinski zbor.
isesiavi naj se po možnosti takoj iz obeh pokrajinskih odborov 6 članski paritetni odbor, ki ima nalogo, da skliče skupni pokrajinski kongres, verificira mandate na podlagi obračunov in povprečnega števila članov obeh organizacij v mesecih aprilu, maju in juniju 1924.
o.	Konferenca se izreka za sklicanje pokrajinskega zbora za dne 24. avgusta t. 1. v Celje, ako se za to izreče ena tretjina strankinih članov SSJ in KDZ in ena tretjina članov Soc. partije Jugoslavije.
(j. Pravico udeležbe na pokrajinski strankin zbor imajo: delegati krajevnih organizacij obeh skupin. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor članov zastopa., število članov §e utrdi po povprečnem številu plačanih prispevkov eni ali drugi centrali za mesece april, maj in junij.
7. Pokrajinski zbor naj iz svoje srede izvoli strankino rateodišče, kojega naloga je, da na podlagi dokazov pri politično razglašenih sodrugih obeh smeri razsodi, kaj in koliko njihovo delovanje stranki škoduje, ali ji je škodovalo, kakor tudi, ako še zamorejo nadalje ostati člani skupne stranke. Članov stranke se ne sme preje v listu ali na shodih napadati, dokler strankino razsodišče ne izreče razsodbe in dokler jih načelstvo ne izključi iz stranke.
8. Do strankinega zbora naj ostane vse pri starem, vendar se pa naj neha z osebnimi napadi v strankinem tisku obeh smeri, kakor tudi na shodih, piše in govori se naj več za zedinjenje.
S tem podaja zbonijoča konferenca vsem krajevnim političnim organizacijam obeh smeri, kakor tudi obema iz-vrševalnima odboroma predloge za ".‘.-'uinjGnje ter apelira na obe strani, da oba odbora na svojih sejah, organizacije pa na svojih članskih sestankih o njej razpravljajo in svoje sklepe v listih objavijo, kar bo služilo za podlago sklicanja pokrajinskega zbora, kakor tudi za resnično zedinjenje socialističnega 'proletariata Slovenije. Istočasno apeliramo tudi na krajevne političhe organizacije Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, da tudi začnejo premišljevati o naših sklepih in o'zedinjenju, ker je že skrajni čas, da se upostavi enotnost delavskega razreda napram enotno organiziranemu kapitalu. 'Proletariat je že premagal drugačne težave, pa bo premagal tudi to. Le pridno na delo vsi, ki čutite potrebo enotnega delavskega pokreta. V delu je rešitev in zmaga!
Verden Anton s. r., Tovornik Jože s. r., Podpečan Anton s. r., Malovrh Karl s. r., Tanšek Alojz	s. r.,	Levstek	Anton s.	r.,
Prodner Ivan	s. r.,	Teržan	Franc s.	r.,
Štruc Jakob s. r., Polak Ivan s. r., Kočar Franc s. r., Majdič Leopold s. r., Pilač Franc s. r., Breznik Ivan s. r., Ponišek Ivan	s. r.,	Krušič Iv. s. r., Jur-
javec Edvard	s. r.,	Tratnik	Avgust s.	r.
Trbovlje, dne 6. julija' 1924.
*
Opomba uredništva: Prejeli smo ta članek in ga priobčujemo brez komentarja. Upamo, da nam bodo čitatelji oprostili, da smo ga priobčili, čeprav je politične vsebine.
Zato smo se odločili v prepričanju, da je delo za politično enotnost delavskega gibanja tudi važno delo za pro-speh strokovnih organizacij.
Vsedelavski zlet preložen.
Odbor za vsedelavski zlet je sklenil, uvažuje tozadevne predloge številnih naših organizacij, da se preloži za 15. avgusta t. 1. napovedani vsedelavski zlet v Ljubljani na prihodnje leto. Za ta sklep je bila merodajna v prvi vrsti težka industrijska kriza, pod katere posledicami trpe vsi naši važnejši obrati.
Cela vrsta tovarn je zaprta, v celi vrsti tovarn se dela zopet skrajšano. Pri teh razmerah ni bilo mogoče misliti na
vsedelavski zlet, ki bi združeval v resnici vse delavstvo, kakor je bilo to na dosedanjih vsedelavskih zletih. Razven tega je bil odbor za vsedelavski zlet mnenja, da sedanje izjemne politične razmere niso pripravne za delavske manifestacije takega obsega, kot je vsedelavski zlet, zlasti, ker bo treba osredotočiti vse razpoložljive sile na obrambo in utrditev delavskih organizacij. Odbor za vsedelavski zlet v Ljubljani.
Strokovni pokret na Krvaikem.
Vse strokovne organizacije GRSJ na področju Hrvatske, Slavonije in bosanske krajine so podrejene oblastni orga-nizaciij GRSJ v Zagrebu.
Dne 29. julija t. 1. se je vršila v Zagrebu oblastna konferenca podružnic iz tega področja. Glasom tajniškega poročila, podanega na tej konferenci, ima Opči Radnički Savez 8000 članov. Njegove podružnice se nahajajo v sledečih krajih: Belišče, Českoselo, Sušine -Gjur-gjenovac, Josipdol, Karlovac, Ljesko-vica, Osijek, Plaški, Slatina, Sisak, Tu-ropolje, Virovitica, Varaždin. Zagreb, Daru var, Beočin, LaSarak, Mitroviča, £id, Vrdnik, Cerevič, Banjaluka, Drvar, Teslič, Bos. Brod.
Tekom zadnjih dveh let je vodila samo ta organizacija na tem področju 81 mezdnih "ibanj in 7 stavk.
Tako v. v Tgjenovcu, kjer so dobili 15 do 20 odstotkov poviška na sedanje plače, v Capragu, kjer so dobili 20%
povišek in deputate. Delni uspehi so se dosegli tudi v Karlovcu in Zagrebu.
Savez železničarjev ima v tej oblasti 400 članov v podružnicah: Belovar, Ca-prag, Belišče, Bakar, Čakovec, Karlovac, Kote riba, Suhopolje, Skrad, Sisak, Vinkovci, Indjija in Zagreb.
Zivilci imajo v tej oblasti 180 članov. Njegovi podružnici ste v Zagrebu in Varaždinu, plačilnici pa v Sisku, Požegi in Šesvetah.
Tekam zadnjih dveh let so vodili živilci v Zagrebu 3 pokrete, v katerih so dosegli popoln uspeh.
Savez lesnih delavcev ima v tej oblasti 5 podružnic in sicer v Zagrebu, Indjiji, Krapini in Karlovcu.
Zadnji dve leti so se vodili veliki pokreti v Karlovcu in Indjiji. V Karlovcu je sodelovalo preko 400 delavcev ter ge je dosege! popoln uspeh.
Od teh je bilo 39 pokretov v lesni industriji, 7 v sladkorni industriji, 4 v
Naše organizacije.
rudnikih, 5 v opekarnah, 8 pri transportnih delavcih, 3 v industriji karto-naže, 6 pri občinskih delavcih, v pivovarnah 3-
V teh pokretih je sodelovalo 1. 1922 skupno 19.342 delavcev, a leta 1923 pa 18.543 delavcev.
Savez privatnih nameščencev Jugoslavije ima na tem področju 2500 članov. Njegove podružnice so razven v Zagrebu v sledečih krajih: Bakar, Brod mi Savi, Banjaluka, Caprag, Dugoselo, Delnice, Gjurgjenovac, Ivanec, Karlo* vac, Koprivnica, Križevci, Kraljeviča, Osijek.
Ta savez je osredotočil zadnji dve leti svoje delo na provedbo zaščitne zakonodaje, a poglavitno na obrambo 8 urnega dela. On je imel v to svrho na svojem področju do 120 zborovanj.
Tarifnih pokretov Savez ni vodil kolektivno, ampak po posameznih podjetjih. Pri tem je dosegel lepe uspehe.
Na našo pokrajinsko konferenco utegne priti do 90 delegatov. Vsi ti delegati morajo sodelovati pri reševanju obširnega dnevnega reda, ki se ima rešiti v zelo kratkem času.
Spraviti toliko misli v sklad in to v kratkem času, je velika umetnost. Vendar je vse to lahko izvršljivo, ako bodo delegati že pred konferenco pri organizaciji konference sodelovali.
Na takih zborovanjih le prečesto vidimo, da jih smatrajo delegati za govorniške šole. Po deset delegatov se drug za drugim oglasi, — in vsi povedo isto. To bi bilo prav lepo merjenje govorniških sil, če bi se pri tem redno ne dogajalo, — tudi če trajajo kongresi po dva dni, — da je zborovalne dobe konec, najvažnejši del dnevnega reda pa ostane neobdelan.
Kako se da doseči, da ne bo tako?
Ako imajo naši delegati pred seboj gradivo, ki ga je obdelati, naj to gradivo doma natančno preštudirajo in naj na tajništvo že prej sporoče, na kaj se
Poročevalec s. Mertens iz Belgije je poročal: Ne gre samo zato, da ohranimo osemurni delavnik, temveč tudi zato ,da si ga tam, kjer ga še ni, izvoju-jemo. Način borbe se mora ravnati po razmerah v posameznih državah in tajništvo zveze se mora glede bojnih sredstev sporazumeti z državnimi centralami. Zastopnik Švedske je želel, da bi v resoluciji povdarili, da stoji v mirovnih pogodbah, da si ni mogoče misliti trajnega miru, če ne temelji na socialni pravičnosti.
Socialno pravičnost, za katero so se obvezale vse države, predstavlja osemurni delavnik. Mi tega stavka nismo vzeli v resolucijo, v propagandi pa se lahko to povdarja. Kadar se sklepajo kolektivne pogodbe, se ne sme delati izjem, ki jih jm Wasliingtonske konvencije (o zaščiti delavcev) ne predvidevajo.
Zastopnik Češkoslovaške je svetoval, naj se vrši boj za osemurni delavnik sporazumno s politično organizacijo. To sodelovanje že obstoja in ima zn cilj, da se Washingtonske konvencije uzakonijo. Ta boj se ne da voditi samo na mednarodnem polju, ampak se mora voditi v vseh parlamentih. Mi moramo mednarodni urad dela v Ženevi v njegovem boju za ratifikacijo pod-piiati. Nato je sprejel kongres soglasn i tole resolucijo o osemurnem delavniku:
Kongres sprejema sklep:
da se mora pripravljati splošna r ednarodna kampanja s sledečim vzpo-redom:
a) osemurnik mora obstati;
b) zopetna osvojitev vseh pridobitev, ki so bile izgubljene;
c) osvojitev osemurnika v tistih deželah, kjer še ni uveden;
d) ratifikacija vvashingtonske konvencije ;
e) končnoveljavna ureditev repara-cijskega vprašanja.
Načelstvu (biro) in predsedstvu Mednarodne strokovne zveze je nalo''.‘
Savez metalskih radnika ima v tej oblasti 1267 članov. Njegove podružnice so v Zagrebu, Brodu, Osijeku, Gjurgje-novcu, Belišču, Podsusedu.
Savez je imel več mezdnih gibanj v Zagrebu, 2 v Brodu na Savi, 2 v Osijeku, 4 v Gjurgjenovcu in 4 v Podsusedu.
V Belo varu je trajala stavka 14 dni.
Mouopolci imajo v tej oblasti 170
članov.
Vse te organizacije so odposlale na kongres 37 delegatov. — Konferenca je sprejela oblastni pravilnik GRSJ. Sodr. Pfeifer je podal na kongresu lep referat o socialnem in ekonomskem položaju delavcev. S tem referatom se bomo še bavili. Za predsednika oblastnega odbora v Zagrebu je bil izvoljen s. Štefan Pongračič, za tajnika pa Viljem Haramina.
V odbor sodruga Knievvald in Kun-
jim zdi potrebno opozoriti. Če dobi tajništvo tako deset enakih mnenj, jih bo izročilo predsedstvu, ki bo to konferenci sporočilo. Tako bo dana konferenci možnost, da bo govorilo k enakim vprašanjem po par govornikov, med tem, ko bedo drugi pri glasovanjih pokazali, da scglašajo. Tako ne bomo šli preko nobenega predloga in nasveta, vendar bomo v debatah kračji in bomo predloženi dnevni red obvladali.
Pomnite: Konference niso govorniška šola. — Konference niso shodi. — Konference so delavski zakonodajni organi, ki morajo rešiti v kratkem času mnogo. Zato mora biti njih zborovalna tehnika na vrhuncu. Zato zahtevajo temeljite predpriprave, pri kateri morajo sodelovati vse organizacije že pred konferenco.
Štedenje s časom poleg tega nujno zahteva, da se držimo strogo dnevnega reda in povemo to, kar nam je razven tega še na srcu, pri slučajnostih.
no, da to kampanjo pripravi ter organizira in naj se z različnimi priključenimi organizacijami o tej stvari sporazume, da se bodo na najdalekosežnejši način upoštevale vse potrebe in možnosti te akcije v vsaki posamezni de-želi.
Glede osvojitve osemurnika v do-tičnih deželah, kjer ta zahteva še ni prodrla, je treba učinkovati na deželni centrali v Franciji in v Veliki Britaniji, da bosta poskušali z vsem svojim vplivom zagotoviti zakonito sprejete prednosti tudi delavcem v tistih deželah, ki stoje pod protektoratom obeh gori omenjenih držav.
Za obdržanje osemurnika sr vse deželne centrale in k njim priključene organizacije dolžne delovati pri sestavljanju kolektivnih pogodb proti sprejetju vsake točke, ki bi ogrožale princip te pomembne reforme.
Za ureditev reparacijskega vpr iša nja, od katerega zavisita upostavitev Evrope in trajnega miru, nalaga kongres načelstvu MSZ. naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se v končnove-ljavno pogodbo sprejme točka, ki bo zavarovala vse pravice in pridobitve nemškega delavstva.
Načelstvu Mednarodne strokovne zveze je naloženo, da nadaljuje s Socialistično internacionalo pričete razgovore glede skupne akcije in v prid sledečim prizadevanjem:
a) da se ratificira Washingtonska konvencija;
b) da se sprejme zakon o osemurnem delavniku v vseh deželah, ki so tej dolžnosti doslej izbegavale.
Kongres je mnenja, da je pričakovati dosego teh namer v bližnji ali manj bližnji prihodnosti le potom enotnega nastopanja vseh delavcev in nujno poziva delavstvo vseh dežel, naj se med-narodiiemu strokovnemu gibanju priključijo, ki jim bo zagotovilo praktično in popolno uresničenje osemurnega delavnika ter 48umega tedna.
•
Strokovna komisija.
Volitve delegatov.
Vse organizacije, ki imajo prevzeti v smislu pravilnika iniciativo za volitve delegatov, smo nato še potom okrožnic pismeno opozorili.
Tem okrožnicam smo priložili dvakrat po toliko začasnih legitimacij, koliko jih ima voliti dotični kraj.
Legitimacije izpolni predsedstvo volilnega zborovanja in izroči original izvoljenemu delegatu, kopijo pa pošlje Strokovni komisiji, ki jo bo priložila verifikacijskemu aktu.
V okrožnici je navedeno natančno, kako je treba razdeliti delegate na posamezne podružnice, ako žele te podružnice prvenstveno pravico izrabiti.
Samoobsebi je umevno, da se smejo podružnice tej pravici tudi odreči, ako mislijo, da je to iz važnih razlogov potrebno.
Za vse podružnice je navedeno število delegatov, do katerih imajo pravico.
Kjer vlada v podružnicah popolno soglasje in kjer so podružnice oddaljene, tako da delegacija mnogo stane, se lahko voli tudi po manj delegatov, vendar pa na najmanj 500 po enega. — V tem slučaju zastopa to manjše število delegatov na kongresu vseeno vse članstvo podružnice in ima tudi toliko glasov.
Volitve delegatov naj se vršijo najkasneje v nedeljo dne 20. julija.
Specificirani računski zaključek se bo
poslal po eden v vsak kraj. Vsi delegati ki so izvoljeni iz enega kraja, naj računski zaključek skupaj prouče. Za-jedno z računskim zaključkom se do-pošlje delegatom tudi proračun za bodočo poslovno periodo. Oblastni pravilnik so večje podružnice že dobile, ostale pa ga bodo še lahko pravočasno proučile, ker bo objavljen v Delavcu. Delegatom smo poslali tudi pregled gibanja članstva v zadnjem letu.
Vsi delegati podružnic, kjer je članstvo padalo, naj razmišljajo o vzrokih tega padanja in naj podajo že pred kongresom pismeno na tajništvo S. K. svoje mnenje o tem tajništvu, pri čemur naj podajo svoje nasvete o ukrepih, ki bi jih bilo podvzeti v njihovem kraju, da bi se organizacije dvignile.
Strokovna komisija za Slovenijo.
KRAJEVNI MEDSTR0K0VNI ODBOR ZA LJUBLJANO IN PREDKRAJE
sklicuje za v soboto dne 12. julija ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri »Levu«
skupno člansko zborovanje vseh ljubljanskih podružnic strokovnih organizacij G. R. S. J. (razven organizacij v Mostah, ki volijo posebej).
Dnevni red:
Pokrajinska strokovna konferenca is volitev delegatov.
Pristop imajo le organizirani člani. Pridite polnoštevilno!
Rudarska stroka.
Vodstvo Unije slovenskih rud(arjev v Zagorju ob Savi naznanja vsem svojim podružnicam, da se z ozirom na od sodr. J. Arh-a, tajnika Unije slovenskih rudarjev, izdani poziv z dne 26. maja t. 1. v smislu Unijskih pravil § 12. točka 7., odstavek 2. izredni Unijski zbor ne skliče, ker tozadevni predlogi podružnic Trbovlje in Velenje na podlagi ugotovitve njih članstva, ne tvorijo ene tretjine članstva Unije slovenskih rudarjev.	Vodstvo.
Trbovlje. Podružnica Unije slovenskih rudarjev v Trbovljah sklicuje vse svoje člane na članski sestanek, kateri se vrši v četrtek dne 17. julija t. 1. ob
4.	uri v Delavskem domu. Dnevni red: Volitev delegatov za pokrajinski strokovni kongres. Razno. — Dolžnost vseh članov je, da se sigurno udeleže član-skeega sestanka.	Odbor.
Kovinarska stroka.
Dobrava. Kakor je vsem znano, se nahaja več desettisoč Rusov, oziroma Vranglovcev pri nas v Jugoslaviji. In teh Vranglovcev imamo tudi pri nas v
tovarni dosti. Ti so prišli v delo po zaslugi naše organizacije. Bili so večinoma tudi vsi člani organizacije. Danes so postali ti ljudje vsi Orjunci. In nam že obetajo, da naj počakamo, da dobijo samokrese. Zdaj so nam postali zahrbtni in se jih moramo varovati. Pri nas v Jugoslaviji imamo tisoč in tisoče brezposelnih delavcev, kateri bi radi delali, pa ne dobijo posla. Ti Vranglovci se pa potikajo tukaj po Jugoslaviji po boljših službah. Jaz mislim, če so pošteni, imajo v svoji lastni državi zadosti dela in jela. Ali v Rusiji je treba delati, ne pa postopati, tako ko v Jugoslaviji. Orjuna zmerom vpije: Ven s tujci! seveda s poštenimi delavci, a z Vranglovci dela izjemo. Toraj delavci, pozor pred temi Vranglovci! Kaj dobrega nimamo od teh ljudi pričakovati.
Kovinar.
Guštanj. Izvanredni občni zbor za podružnico Saveza met. radnika Jugoslavije v Guštanju se vrši dne 20. t. m. v Sokolski telovadnici ob 9. uri dopoldne z navadnim dnevnim redom.
Sodrugi in sodružice! Odbor zgoraj navedene podružnice poživlja tem potom vse člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže, ker le na tak način bo mogoče, da pridemo do spoznanja resnice, nikakor pa ne tako, kot se to dogaja sedaj, ko se kaže vsepovsod nezaupanje do podružničnega odbora. Kaj vam je zakrivil odbor in kake krivice vam je naredil, bodete lahko povedali na izrednem občnem zboru javno in si izvolili take sodruge v odbor, do katerih bodete imeli zaupanje in jih bodete tudi dejansko podpirali, ker zavedajte se vsi, da vam bo zmožen tudi novoizvoljeni odbor le toliko del izvršiti in jih tako izvrševati, kakor ga bodete vi dejansko podpirali.
Kdor pa misli, da je storil svojb dolžnost s tem, ko je plačal članske prispevke in še te šele takrat, ko ga je blagajnik ali zaupnik že večkrat na to opominjal, ta naj ve, da ni nikak član, ker mi v naših socialističnih organizacijah potrebujemo vojake, kateri bodo 1 stali ramo ob rami, kakor en mož in branili svoje pravice, nikakor pa kake malane figure, ki samo kriče: Saj mi organizacija nič ne pomaga in ta zaupnik ni za nič, ker mi ne pripravi boljše plače. Vedite pa vi vsi, da zaupnik sam in odbornik sam vam ne more pomagati, ampak vam je treba samim, da delate, ker le vi ste organizacija in vaše delo vas bo rešilo.
Zato se vas poživlja še enkrat, da se izvanrednega občnega zbora polnoštevilno udeležite.	Odbor.
Usnjarska streka.
Usnjarji. Na podlagi sklepa seje osrednjega odbora z dne 15. junija se opozarjajo vse podružnice- osr. društva usnjarjev, da se enkrat za vselej prilagodijo principu, in obračunavajo za vsaki mesec sproti, in sicer najpozneje do 15. prihodnjega meseca.
Osrednji odbor.
Izvanredni občni zbor podružnice
usnjarjev v Ptuju, kateri se je vršil koncem meseca junija t. 1. se je izvolil naslednji odbor:	predsednik:	Ratajc
Franc, podpreds. Perše Franc, blag. Vrlek Peter, namest. Cvetico Fr., tajnik Golob Fr., namest. Sirec Fr., kontrola Šiminko Fr., Cvetko Fr., Repec Martin.
KemlCna stroka.
Tajjništvo Osrednjega društva kemičnih delavcev za Slovenijo Moste pri Ljubljani sporoča sporazumno s podružnico kemičnih delavcev v Mojstrani, da skupno organizirata za prihodnji mesec avgust vsedelavski izlet v naravo in sicer dve skupini: prva hribolazcev in druga priprostih izletnikov. Več o vsem tem izletu se sporoči v prihodnji številki »Delavca«. Pojasnila za ta izlet daje zgoraj imenovano tajništvo.
Redukcija delavstva v cementni tovarni v Mojstrani. Kriza lepo napreduje, zopet smo zaprli eno tovarno — tako bi rekli naši državotvorci, ki se ki se ravnokar tako vestno pulijo za volilni mandat — med tem pa propada gospodarstvo, kakor po notah.
Zborovalna tehnika.
Mednarodni kongres o osemurnem delavniku.
>D E L A V E U
STRAN 8.
Mojstranska cementarna ima v skladiščih okoli 450 vagonov cementa, ali ker gradbena sezona popolnoma počiva, zato mora ustaviti svoj obrat. Kakih 60 delavcev bo popolnoma odpuščenih. Kod in kam bodo šli sedaj ti pridni delavci, kje si bodo iskali kruha, ko so pustili svoje najboljše moči v cementarni, tega naši državotvorci ne povedo, niti ne premišljujejo.
Delavci bodo morali o tem razmiš-ljevati sami in sami razmisliti, kako si zavarujejo svoj obstoj.
Medvode - Goričane. Dne 20. t. m. se vrši v naši podružnici kemičnih, oziroma papirnih delavcev člansko zborovanje v prostorih »Potisek«. Začetek ob 15. uri (3.) s sledečim dnevnim redom:
1. Intervencija in odgovori.
2. Delovanje Strokovne komisije.
3. Volitev delegata za strokovni kongres.
4. Raznoterosti.
Poživlja se v prvi vrsti vse funkcionarje in člane podružnice, da se tega zborovanja zagotovo udeležite.
Tekstilna stroka.
Tržič. Vodstvo tukajšnje podružnice predilniških delavcev naznanja vsem članom in članicam, da se vrši dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer v dvorani Delavskega doma občni zbor naše podružnice s sledečim dnevnim redom:
1. a) poročilo predsedstva;
b) tajništva;
c) blagajnika;
d) nadzorstva.
2. Smernice in sklepi za pospešitev naše podružnice.
3. Volitev odbora.
4. Volitev delegata za strok, kongres.
5. Slučajnosti.
Ker je dnevni red za vsakega člana, ki točno plačuje svoje prispevke zelo važen, isto tako obvezen v interesu pospešitve gospodarstva naše podružnice. Naj 'nihče izmed članov in članic ne manjka med nami. Vsakega, ki bi izostal brez pred upravičenega vzroka, se ga bo smatralo malozavednega.
Živilska stroka.
IX. redna centralna seja Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani se bode vršila v pondeljek dne 14. julija t. 1. točno ob pol 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba dolžnost. Predsedstvo.
Vestnik »Svobode".
Odbor DTE v Ljubljani je na svoji zadnji seji sklenil, da se od pondeljka, dne 7. julija naprej vršijo telovadne ure po naslednjem razporedu:
V meščanski šoli v šiški.
Vsak pondeljek od pol 7. do 8. ure zvečer moški naraščaj; od 8. do 9. ure zvečer člani.
Vsako sredo od pol 7. do 8. ure zvečer ženski naraščaj; od 8. do pol 10. ure člani.
V šoli na Ledini.
Vsak petek od pol 7. do 8. ure zvečer članice; od 8. do pol 10. ure člani.
Vsako soboto od pol 7. do 8. ure zvečer moški šolski naraščaj; od 8. do pol 10. ure moški obrtni naraščaj.
Isto tam naj se javijo vsi oni, ki mislijo pristopiti v DTE v Ljubljani. Člani, podporni, izvršujoči, kakor tudi naraščaj naj zahtevajo od svojih vaditeljev izkaznice.
Na podlagi sklepa zadnjega občnega zbora DTE znaša članarina za izvršujoče 2 Din, za podporne člane pa 4 Din na mesec.
Odbor DTE »Svobode« v Ljubljani.
U. D. R.
Taborenje.
UDR edinica Marks v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 13. t. m. zopet celodnevno taborenje ob Savi. Taborenja se imajo brezpogojno udeležiti vsi člani *v krojih.
Zbirališča:
Za člane v krojih ob 6. uri zjutraj pred Zadružnim domo v Šiški (Žiber-tova ulica).
Za člane in članice brez krojev ob '7. uri zjutraj pred kemično tovarno v Mostah.
Vsak udeležnik naj prinese s seboj skodelico, žlico, kruh, nekaj krompirja in za kuhinjo bodo skrbeli za to določeni člani.
Vabljeni so tudi vsi prijatelji in prijateljice Udruženja.	Kapetan.
•
Taborenje v prosti naravi.
Skrajni čas je že bil, da se je tudi med delavskimi sloji ustanovila organizacija, ki bo seznanila delavstvo s krasotami narave in z zdravilnimi učinki solnčnih, zračnih in vodnih kopelji.
Ko se je na lanskem vsedelavskem zletu pojavila tudi zelena četa UDR, smo čutili, da je s to organizacijo odpravljena velika luknja, ki je zevala v delavskem pokretu. Oddahnili smo se, ko smo prejeli v roke brošurico UDR, iz katere smo zvedeli za program te uove formacije.
Iz programa smo videli, da so naslonili ustanovitelji organizacijo na dve značilni potezi.
1. Organizacija UDR bo formirala disciplinirane odrede, ki bodo varovale delavsko demokracijo pred nasiljem različnih avanturistov.
2. Organizacija bo gojila skautizem, taborenja v prosti naravi, kolesarstvo, plavanje, vožnja s čolni, planinstvo itd. Zlasti bo pa navajala svoje člane k rmernemu življenju in zdravju, vzgajala k disciplini in plemenitim dejanjem ter jih vežbala v prosti naravi za razna za življenje praktična dela kakor: prva pomoč v nezgodi, kuhanje, pranje, veslanje, spoznavanje rastlinstva, fotografiranje itd.
Kar se tiče prve točke, je organizacija napravila že na neštetih zborovanjih velike usluge zlasti našim političnim in strokovnim organizacijam.
Za izvedbo druge je pa seveda treba premagati močne finančne zapreke, kar se je seveda šele deloma posrečilo. Sicer se je izvršilo do sedaj že par izletov, med drugim tudi poset Triglava, vendar je bilo pravo taborenje šele prvo preteklo nedeljo v Mostecu.
Natančno opisovanje taborenja nas bi privedlo predaleč, vendar moramo reči, da so nam žareči obrazi delavskih mladeničev in mladenk razodevali, da se počutijo mnogo boljše v prosti naravi, na zelenih tratah, med gostim drevjem, kakor pa v zakajenih gostilnah, kavarnah ali sličnih zabaviščih.
Opazovali smo veselo vrvenje v kujanji, kjer so se naši mladi kuharji in brhke kuharice sukali okrog kotlov in ognjev, trudeč napraviti iz fižola in makaronov čim slastnejše kosilce. Druge smo videli, kake težave jim še napravlja postavljanje šotorov, tretji so si dali opravka z metanjem krogel, vmes so pa stale straže, ki so čuvale, da kak nepoklican gost ne odnese ali poškoduje društvenega inventarja. — Skrbne mamice in zamišljeni očetje so pa opazovali to živo vrvenje z vidnim dopada-ienjem. Naenkrat se je pa pojavil še društveni fotograf, ki je vse te skupine fotografiral. Zlasti zanimiva bo skupina malčkov, kakih 50, katere so znosile mamice v gručo, kjer so bili fotografirani.
Oblave.
DOLŽNIKOM!
Koncem meseca junija smo razposlali za neobračuHane izvode Delavskega koledarja in knjižice »Postanek in razvoj strokovnih organizacij v Avstriji« zadnje opomine. Ako neporavnani zneski ne bodo do določenega roka poravnani, bomo ponovno razposlali vsem dolžnikom opomine, katerih stroške pa bodo nosili zamudniki sami. Za razprodane izvode Delavskega koledarja 5n knjižice naj odpošljejo zaupniki denar, nerazprodane izvode pa naj' zaupniki takoj vrnejo!
Isto kar velja za dolžnike pri Delavskem koledarju in knjižici, velja tudi za dolžnike na naročnini za »D«lavca«. Neprestano terjanje tiskarne za tisk »Delavca« nas sili v to, da zahtevamo od organizacij točno obračunavanje i» poravnavo vseh dolgov do določenega roka. Vsem organizacijam, ki bi se ne ozirale na opomine, bomo pri 29. številki brezpogojno ustavili pošiljanje lista popolnoma. Dolžniki, ki jih je pri upravi »Delavca« in Strokovne komi-
sije za 60.000 Din, morajjoj izginiti v najkrajšem času, da se razbremeni dolg pri tiskarni.
Zaupniki, požurite se!
Uprava »Delavca«.
Popravek. V tabeli Delavske plače v Sloveniji, ki smo jo priobčili v zadnji številki »Delavca« se je vrinila neljuba pomota.. Mesto tedenska plača je zna-šaal, se ima glasiti mesečna plača je znašala. — V opombi pa je pravilno tedenski zaslužek.
Razno.
Iz rok v usta!
V razgovoru z nekim strokovnim zaupnikom iz Gorenjskega, nas je ta opozoril, naj bi nekoliko več pisali o potrebi — hranjenja.
Rekel nam je:	Naši	ljudje	žive	iz
rok v usta, tedensko plačo, ko jo sprejme, jo takoj izdajo in nimajo niti par sto kron prihranjenih za eventuelno nesrečo v rodbini ali za slučaj nenadne brezposelnosti ali kaj sličnega. V takih razmerah je delavec še bolj odvisen in če pride najmanjša nezgoda, ji podleže.
Naš zaupnik ima gotovo zelo prav in mi bomo radi vse storili, da tudi na te slučaje naše delavstvo temeljito opo-
Osr. društvo	1919	1920
Kovinarji	16.091-49	51.93130
Rudarji	50.17032	55.83358
Kemični	?	6.368 31
Oblačilni	?	?
Usnjarji	?	9.548 75
Nameščenci	?	?
Živilci	?	?
Stavbinci organizacija se je ujedinila s komunisti in razbila
za oblastne in krajevne medstrokovne odbore (O in KMO) Glavnega Radničkega Sa-veza (GRSJ), sestavljen od centralne uprave na podlagi pooblastila prvega rednega kongresa GRSJ v Beogradu 27. in 28. aprila 192, na osnovi čl. 18 do 24 statuta GRSJ, ki se predloži v smislu čl. 39 poslovnega pravilnika GRSJ in pokrajinski konferenci slovenskih strokovnih organizacij v odobritev,-
1.
Ime, sedež in delokrog.
Čl. 1. Kot organ GRSJ in predstavnik celokupnega njegovega strokovnega pokreta v oblasti Sloveniji obstoja v Sloveniji oblastni odbor Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije v Sloveniji in se zove Strokovna komisija za Slovenijo (kot oblastni odbor GRSJ.)
Čl. 2. Sedež oblastnega odbora je v Ljubljani.
Čl.	3.	Delokrog	oblastnega odbora se
razteza	na	Slovenijo,	to	je na ljubljansko in
mariborsko oblast.
II.	■	■	•
Svrha in cilj oblastnega odbora.
Čl. 4. Svrha in cilj oblastnega odbora je, da deluje v duhu statuta GRSJ in na osnovi sklepov centralne uprave v svoji oblasti	na	dviganju	in	utrjevanju delavskega strokovnega pokreta	pravca G. R. S. J.
III.
Organizacija in funkcije.
Čl. 5. Oblastni organi GRSJ so sledeči:
a) oblastna konferenca, oblastni odbor in finančna kontrola;
b) krajevni	medstrokovni	odbori in
finančne kontrole.
Ad a) Oblastna konferenca.
Čl. G. Oblastna konferenca se sestaja redno vsako leto, sklicuje pa jo oblastni odbor. Izvanredno se sklicuje po potrebi ali na zahtevo ene tretine krajevnih medstro-kovnih odborov.	Poziv na konferenco z
o/načbo dnevnega reda, kraja,	dne in ure
zborovanja, se ima objaviti v organih GRSJ dotične oblasti in v centralnem organu, razven tega se ima razposlat ta poziv na vse krajevne medstrokovne odbore.
Pravico na	udeležbo na	konferenci
imajo:
zorimo. Sicer je glede hranjenja od strani delavskih organizacij že itak nekoliko poskrbljeno, ker imajo vsa naša konsumna društva hranilne oddelke, v katerih se izplačujejo tudi precej lepo obresti (8—9%), kjer lahko vsak posameznik svoje prihranke vloži.
Opozorjeni smo pa bili, naj skušamo kar v strokovnih organizacijah organizirati majhne hranilnice, takozvane »Čebelicec, kjer bo poseben zaupnik pri vsaki plači pobral od tistih, ki žele dati kakšno majhno svoto na stran, ter bo to vložil skupno v kako delavsko hranilnico. Čebelice imajo zelo priprost, vendar pa zelo natančen in pregleden način knjigovodstva, zato je tudi lažje računati na uspeh skupnega hranjenja, kjer delajo delavci drug drugemu dober zgled. Take prihranke se lahko pobira tudi za kak nameravani izlet, nabavo krojev, ali telovadnega orodja in slično.
Naprosili 6ino strokovnjaka, ki se na organizacijo in poslovanje Čebelic dobro razume, naj nam pomaga to organizirati.
Zato prosimo vse zaupnike, ki imajo opravka z raznimi skladi, ali, ki se zavedajo važnosti Čebelic, naj pišejo na naslov:	Čebelica, poštni predal 72,
Ljubljana.
1921	1922	1923
66.126 00	47.39346	86.349 751
67.58056	76.266.12	80.360 —
7.447 57	16.14530	2903801
?	?	28.000 —
15.84089	4.73134	?
4.73737	5.53249	13.905 —
?	33.880*48	27.86721
37205	6 386 48	12 408 03
a) z glasovalno pravico:
1. delegati krajevnih podružnic, ki se volijo na krajevnih medstrokovnih konferencah in to po sledečem ključu:
Kraj do 50 članov voi enega delegata, do 150 dva in na vsakih 200 članov še po enega delegata. Kraji, kjer je več in večjih podružnic in bi zahtevale odpošiljanje velite ga števila delegatov velike stroške, morejo voliti delegate tudi na več kakor 200 članov, vendar največ na 500 članov po enega.
V sak delegat ima toliko glasov, kolikor članov zastopa, a število članov se ugotavlja po povprečno plačani kvoti v zadnjih treh mesecih. — V krajih z manjšini številom članov pripada prvenstvena pravica za od-- egatov jat jim podružnicam.
2. Člani oblastnega odbora in njegove finančne kontrole.
3. Člani uprave in kontrole GRSJ, ki stanujejo na sedežu oblasti;
b) s posvetovalno pravico.
1. zastopniki krajevnih medstrokovnih odborov.
2. opolnomočeni odposlanci sl rokovnega tiska GRSJ.
Čl. 8. Stroške delegatov za oblastno konferenco nosijo organizacije in zastopstva, ki Jih odpošljejo, a ti stroški v nobenem slučaju ne morejo odračunati od kvote, ki jo organizacije obračunavajo oblastnim odborom G. R. S. J.
čl. 9. Dolžnosti in pravice oblastne konference so tele:
a) da sklepa o načinu, kako naj se sklepi pristojnih forumov GUSJ v pokrajini čim najuspešneje izvedejo;
b) da sprejema in odloča o poročilu dotedanjega oblastnega odbora in voli novi odbor;
c) da se briga za obdržavanje in razdelitev mreže krajevnih medstrokovnih odborov in odloča po potrebi o osnovanju okrožnih odborov, katerim odreja kompetence v mejah tega pravilnika;
e)	da se briga v mejah, ki so postavljene, pravilniku GRSJ in pravilih poedinih v oklepu GRSJ se nahajajočih strokovnih organizacij, za denarna sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje organizacijskega in
Premoženje slovenskih strokovnih organzladj.
(V tem seznamu niso všteti stavkovni fondi in premoženje podružnic.)
Koncem leta:
Skupaj	66.261-72	123.681	94	162.104	53	191.33567	278.928	—
i Ob ujedinjenju.
Pravilnik
administrativnega aparata in razvija potrebno akcije v celi oblasti.
Čl. 10. Predlogi za oblastno konferenco se imajo predložiti najdalje 2 tedna pred konferenco. Predloge imajo pravico staviti:
a) oblastni odbor;
b) krajevni medstrokovni odbori;
c) okrožni odbori;
d) krajevne medstrokovne konference.
Čl. 11. Za poslovanje oblastne konference ve‘jajo analogno vporabljani predpisi poslovnega pravilnika GRSJ čl. 1 do 20.
Ad b) Oblastni odbor.
Čl. 12. Oblastni odbor sestoji it 10 članov, voli ga na leto dni oblastna konferenca i? vrste poJnoprainih članov iz cele oblasti. Oblastni odbor se sestaja po potrebi, ali najmanj vsakega četrt leta po enkrat. Izmed onih 10 članov morajo biti iz kraja, kjer je sedež odbora najmanj predsednik, tajnik, blagajnik in 2 člana finančne kontrole, ki se morajo sestajati najmanj vsakih 14 dni na redne seje in vršiti po navodilih celokupnega odbora odgovorno posle oblastnega odbora. Na sejali oblastnega odbora imajo sedež in glas tudi člani centralne uprave in finančne kontrole GRSJ, ki stanujejo v tej oblasti.
Ako bi kak član, — bodisi iz kakoršnih koli razlogov, — prenehal vršiti svoje dolžnosti, ali brez upravičenega vzroka trikrat zaporedoma od sej izostal, kooptira oblastni odbor na njegovo mesto novega člana
Za volitev odbora veljajo analogno predpisi pravilnika GRSJ čl. 18 in 19.
Čl. 13. Oblastni odbor zbira iz svoje srede z navadno večino predsednika, tajnika, blagajnika in njihove namestnike. S plačo nameščeni tajnik lahko tudi ni član odbora, nastavlja pa se sporazumno z upravo GRSJ.
Pregled:
Okrožje j	1919	1920	1921 |	1922 |	1923
Ljubljansko	3818	3943	2219	2052	1814
Gorenjsko	ISi	2175	I i	183 S	1409
Trbovlje-Iidtn	5830	4586	786	603	610
Celjsko	2739	3083	2493	1632	990
Mariborsko	1337	2330	1885	1531	1858
Prevaljsko	660	963	839	738	764
Raztreseni1	1711	2162	778	331	440
	17657	19242	10608	8722	78852
1 piidnih vajencev
: dobrimi šolskimi spričevali sprejme za kleparsko in kotlar-sko obrt »JUGOMETAL1JA«, r. z. z o. z. Ljubljana, Kolodvorska ulica 18
Čl. 14. Kot poslovnik za seje oblastnega odbora veljajo analogno vporabljeni
poslovnik za poslovanje kongresa GRSJ, odnosno oblastne konference (gl. čl. 111. tega piaviinika.)
Čl. 15. Dolžnost oblastnega odbora je:
a) da izvaja sklepe uprave GRSJ;
b) da izvaja sklepe oblastne konference, v kolikor so one v soglasju s statutom in pravilnikom GRSJ, sklepi kongresa GRSJ, in v kolikor jim uprava GRSJ ne ugovarja.
c) da podpirajo delovanje poedinih strokovnih organizacij in o vseh pomanjkljivo-
stih in nepravilnostih takoj poročajo pristojnim centralam in upravi GRSJ, pri čemur pa se v notranje stvari poedinih strokovnih
organizacij ne morejo mešati, dokler o tem ne dobijo pooblastila centrale dotičnega sa-veza ali uprave GRSJ;
d) da se brigajo, urejujejo in objavljajo statistiko o gospodarskih razmerah zlasti o položaju delavcev in strokovnega pokreta dotične oblasti.
e) da spremljajo gibanje nasprotnih organizacij in podajajo o tem poročila.
f) da upravljajo skupno imovino po-
kreta svoje oblasti v kolikor ona ni od prej vknjižena na poedine sindikate ali lokalne organizacije;
g) da vzdržuje radi vpostavitve čim gostejše mreže krajevnih medstrokovnih odborov, zveze ž njimi in nastavlja po možnosti in potrebi ter s pristankom uprave GRSJ za njih področja nameščence s plačo;
h) da združi po potrebi več področij krajevnih medstrokovnih odborov v eno okrožje z nameščencem, ki bo upravljal posle dotičnih krajevnih medstrokovnih odborov.
Letno povprečje članov S. K. po okrožjih.
KRAJI
Ljubljansko okrožje
(Ljubljana, Moste, Kamnik, Kranj, Gameljne, Škofja Loka, Vrhnika, Tržič, Grosuplje, Domžale, Borovnica, Medvode, Vevče, Litija, Brezovica)
1919 | 1920	1921	1922	I	1923
Kovinarji	.
Kemični Živilci .	.
Usnjarji Oblačilni	.
Stavbinci	.
Rudarji .	.
Lesni .	.
Monopolci	.
Nameščenci Železničarji
713
590
398
398
218
819
657
655
387
355
132
822
517
259
354
197
92
75
OOi.
320
611 j 406
324! 199
523
292
284
133
14
451
399
244
133
34
474 212	413
—	120; 120 j 120
— 1 — ! 20
Gorenjsko okrožje
(Jesenice, Javornik, Dobrava, Brezovica, Lesce, Hrušica, Boh Bistrica)
1919	1920
1367i1788 175| 200
6 6
14
1921
1537
22
231	49
1922
1742
63
30
1923
1278
131
Trbovlje - Radeče most — Hrastnik -
— Zidani-■ Zagorje
1919 | 1920 j 1921 | 1922 | 1923
290
34
71
5435
406
427
671	29
50
4063
330
418
285
314
44
252
3818
3943
2219i2052:1814
I i
1562
2175 i1608 i1835 j 1409
I I I
5830
4586
786! 703i 610
Opomba: Druga številka v eni koloni je Bistrica v Rožu.
1 Dolenjska—Pohorje. Najjačjl kraji: Kočevje, Jelendol, Mirna, Krmelj, Rajhenburg. Najjačje strokef ki so tu zastopane: rudarji in lesni delavci.
2 Upoštevati je, da I. 1919 in 1920 niso všteti, pa 1. 1923 (595). Dalje značijo številke letno povprečje, vsled česar ne pride v statistiki do izraza najvišje število članstva l. 1920 (nad 22.000 + 7000 železničarjev).
V imenu GRSJ.:
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
STROKE
Celjsko okrožje
(Celje, Zabukovca, Petrovče, Liboje, Štore, Mislinje, Oplotnica, Jurklošter, Poljčane, Brežice, Laško, Slov. Gradec, Šoštanj, Velenje)
1919 I 1920	1921	192	J	|	1923
Mariborsko okrožje
(Maribor, Studenci, Tezno, Pia-gersko, Ptuj, St. Lovrenc, Ruše
Prevaljsko okrožje
(Muta, Guštanj, Dravograd, Prevalje, Leše, Mežica, Črna)
1919 ! 1920 | 1921 | 1922 j 1923	1919	!	1920	!	1921	!	1922	I	1923
Kovinarji Kemični Živilci * .	.
Usnjarji Oblačilni Stavbinci . Rudarji . . Lesni . . Monopolci . Nameščenci Železničarji
802	825	698	535	231
161	195	265	198	153
32	40	22	5	—
83	136	219	121	73
148	168	244	t—• CM	275
19	23	21	21	—
284	355	134	62	62
443	399	137	114	88
526	687	593	183	48
231	255	170	122		
60
2729
3083
2493
1632
990
190	270	97	187	227
160	333	387	315	403
—	51	33	32	18
171	573+35	521 + 17	278+15	Z45+:t
130	241	269	194	160
30	50	203	242	195
—	30	21	14	21
464	483	50	71	60
58	74			
134	23	172	100	
	176	115	83	
				470
				45
147
13
500
255
19
681
8
180
19
152
12
594
46
183
32
V
518	549
56
1337 i 2339 j 1885
i I
1531
1858
660
%3
839
738
764
Opomba: Druga številka v eni (koloni je Šaleška dolina.
Opomba: Druga številka v eni koloni je Ptujski okraj.
Inserirajte v »Delavcu11!
Pupilarnovaren In teisten fltnni zavod teljihega nesli
Mestno hranilnica v Celju
v lastni palač? pri kolodvoru
Vsi hranilčni posli se izvršujejo najkulantneje, hitro in točno. Ugodno obrestovanje. — Pojasnila in nasveti brezplačno.
Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. Vrednost rezervnih zakladov znaša nad Kron 25,000.030.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
io
ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka
Petek & Ivan Longof
Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani.
Znižane cene za otroške vozle.
Novi modeli. - Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in p.neumatike ter . e sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponikijanie dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni d:ugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
v Ljubljani, Aleksandrova cesta S
sprejema hranilne vloge na tekoči račun In na knjižice, obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska štev. 367.
/I
za takoj išče Strojarsl ; društvo »Sila«, tehnička poslovnica i strojarska radionica v Zagrebu, Draškovičeva ulica 11, na katero je poslati cenjene ponudbe z navec‘bo plače.