. 115. V Gorici, y torek dne 8 oktobra 191*2. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vbK> leto . . 15 K J/s » • • 1»« Za Nemčijo-J&^W|*Q|fe^«j- 'Za Ameriko in inozemstvo K'2'o!1--Posarnične številke stanejo 10 vin. ..SOČA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot 90 Goriškem iu Gradiščanskem" m dvakrat .v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". M naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Te&j XLI1 Telefon št. 83. Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrif. Uredništvo se nahaja v OospOskf ulici 51 7 v Gorici v 1. nadstr.. na desao. Upravništvo ' se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame iu spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino, oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Gorica, dne 6. 10. 1912. Turki, -Bulgari, vse je oblečeno v pokradene uniforme, vsak krade drugemu hlače si ogledamo mnenja, ki jih prina- l če z nog, vsi jedo samo na ražnju pečene Aaio o balkanskem vprašanju vodilni du- ' jančke, so sami goljufi, bakšišarji, pocest-najski listi, nas osuplja strankarska ten- ! ni roparji, hoflištaplerji in- tatovi. Nad deneioznost njihove pisave. Neue frcie ' Mr.etiščem pa vihra turški bunčuk s pol-1'resse, ki je v zvezi z borznimi in vlad- ' mesečni. Tem naziranjem pa nič ne ško-iiimi krogi, piše za ravnotežje na Balkanu | duje, če si dobri Dunajčan predstavlja oziroma za to, naj se Balkan pobota sam s seboj, evropske države- se pa naj ne vmešujejo v to vrvenje. Socialistična Ar-beiterzeitung je pretekle dni pisala o balkanskih Slovanih, kakor najslabši židovski šmok. Škoda za ta list, ki sicer skuša biti vedno objektiven. V svoj/i sobotni iz- daji pa se zopet čisto prav zavzema,za, 1 sne, ki so jo hoteli tudi izvesti z vojaš- •to, da nas 'Balkan nič ne briga, oziroma da bi nas bil moral brigati tačas, ko je bil čas sklepati ž njimi pogodbe ter stopiti ž njih v gospodarsko zvezo, sandžak (ona ga imenuje »Sdhandsack«) naj pa ostane tistemu, kateremu se ljubi hoditi ponj, toda Avstrija da nima nobenega vzroka spravljati zaradi našega vpliva tam doli tisoče svojih državljanov v smrt ali nesrečo. Zeit, ki je prinesla v petkovi številki lep članek dr. Šusteršiča v. jugoslovanskem zmislu; tako namreč, kakor dr. Šusteršič in njegova stranka nista nikdar še niti govorila, kaj še le mislila ali pa delala, v, ki so v ozki zvezi s prestolonaslednikom, pa naravnost ščuva, da mora Avstrija v interesu svojega gospodarstva, svojega ugleda, časti, prestiža itd., kakor že slovejo te lepe fraze, takoj, nemudoma in z največjo ostrostjo nastopiti. List visokih krogov naravnost govori, da mora Avstrija vsakogar »kaznovati«, ki bi se drznil kaliti njene interese tam doli.... Za danes le beležimo vse te glasove. Značilni so, preznačihii. .Dunajski meščan, ¦¦— večjega špispurgerja si ne morete misliti, še celo našega slovenskega presega, si predstavlja Balkan za veliko sme-t:šče, na katerem se med stenicami in po najhujši nesnagi valjajo Arnavti, Srbi, Balkan povrh tega za nekaj, problemom do- dna in če obenem opazujemo, kako mislijo, čutijo in delajo drugi, ki imajo še danes moč in vlado v roki. Leta J917. bo treba notranje politično na novo.urediti razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Tačas se bo dalo marsikaj storiti proti dit-alizmu in ga omajati. N« more nam biti vseeno, kako skonča balkanska pravda, ali tačas germansko-madjarski greben kaj Balkanska konfederacija. Jugoslovansko vprašanje presojamo pogosto s kulturnega stališča, pa pri tem pozabljamo, da mu je lastna strogo politična poteza. Grom topov in pušek nas pa skoraj pouči, da poleg kulturnega delavca kuje tudi vojak širše jugoslovansko edin-stvo. Ni temu čuda, saj je ustvarilo preteklo stoletje na Balkanu slovanske države, ustvarilo tam urejeno državno življenje, kjer je bilo prej turško barbarstvo. Pa onstran južnih mej novih slovanskih držav je ostala jugoslovanska irredenta, ponržana, izsesana, izpostavljena najhujšim grozodejstvom. Vse hrepenenje onih, ki so odslej živeli v samostojnih državah, je š'k> za tem, da bi se osvobodili nesrečni bratje težkega moslimanskega zuluma. Ob času aneksije se je širilo med Jugoslovani nekako turkofilstvo, naperjeno proti Avstriji. Ta črta je povsem tuja jugoslovanski preteklosti, ona bi bila znak. da so se ubrale povsem krive smeri. Ju-gaslovanstvo je zopet zadelo prave strune. Dušmani srbskih narodnih pesmi so ostali isti-do današnjega dne. Oni Azijati. ki so za stoletja ovirali jugoslovanski dr-' žavni razvoj, so še danes najhujši protiv-riiki jugoslovanskega razmaha. To bojno razpoloženje, ki vlada danes v Belemgradu in Zofiji, spominja na slavno prošlost, ko so junaki prijeli za orožje, da bi razgniali Turka iz dežele. Oni stari heroizem še živi. Pa danes ne stoji Turčiji nasproti ne mala Srbija, ne osamela Bulgaiija, ne Špartanska Črna gora. Uresničilo se je nekaj, kar se je dozdevalo našim očetom ndzvršljiva fantazija. Jugoslovanska konfederacija je postata dejstvo. • »Soča«-ie že pred tedni razpravljala, da je konfederacija sklenjena. To so bile verodostojne vesti, ki so prihajale z juga. Dunajska časnikarska čifuterija' pa ni verovala, da bi moglo priti.do tega mogočnega orna, in diplomacija pa še manj. Danes so Štiri balkanske države ujedi-njene v diplomatični in vojaški zvezi, in skoraj se uveljavi izraz balkanska četve-rozvezp. la quadruplice. V zgodovinskih časih živimo. Kdo bi si Ml .mislil pred leti, da sse bo Bolgarija mogla dorazumeti s Srbijo" glede Makedonije? Kje je danes to.nekdanje sovraštvo? V trenutku, ko to pišemo, so že morebiti srbski polki na bolgarskih tleb, da ščitijo Bolgarijo in da prestopijo skupno z bulgarskimi Četami turško mejo, pozdravljeni od raje kot osvoboditelji. Četam zvezanih držav bo stal na čelu car bolgarski. Koburžan, v katerem so združene vse vladarske sposobnosti germanske rase in ki pozna slovansko dušo, bolj ko vsak drugi. Proti Turčiiji ne stojijo *da* nes posamezne države, nasprotne si in zavidne, temveč zveza Balkancev, (Koliko jugoslovanskin sporov je bilo že -poravnanih?' Ali ni razdor med Hrvati in Srbi povsem ponehal? In danes vidimo še drug veličasten prizor. Srbi in Bolgari, ki so prelivali nekdaj pri Slivnici bratsko kri, so pripravljeni, da sklenejo na bojišču krvno pobratimstvo. Stara jugoslovanska ideja, da je treba obračunati s Turki, ki so na Kosovem uničii slovansko duševno in državno kulturo, je danes živa kakor v onih dneh, ko so se ob času. rusko-turške vojne razvnemala tudi slovenska srca. Pa politično Jugoslovanstvo . ie državno in vojaško postalo močen čimitelj. Na čelu ,mu je trezna, sijajno organizirana, realna 'Bulgarija. Kdo ve, ali ni usojeno Bulgariji, da po zmagi, kakor kaka.Prusija dvajsetega veka, prevzame vodstvo konfederacije. To bi bil sad IMadno preračun-jenega dela, ki ga 'je storila novodobnaBuI garija, v marsičem tako podobna, Prusij i. iPijemont bi postalaiBulgarija, ue Srbiija, ki se je menda že sedaj molče podredila bul-garskemu vodstvu. ••¦ Maksim Gorki. ' .. FOMA GORDJEJEV. Romaii; (Konec.) »Živel sem ...« je govoril Foma. »Gledal sem ... In mislil. Srce mi je postalo ranjeno <@d misli! A zdaj se je tvor odprl. Zdaj sem popolnoma onemogel! Kakor da mi k kri iztekla ... Do tega dneva sem živel ... mislil sem vseeno, da ... bodem enkrat povedal resnico ... No, povedal sem jo . ..« Govoril je enoglasno, 'brezbarvno in njtegovo govorjenje je bilo podobno bledenju ... »Povedal sem jo ... a opustošil sem le samega sebe... in nič drugega! Nikatašna sled ni ostala od mojib.be-sed .., Vse je celo! A v meni je nekaj vzplamtelo .'.. zgorelo... in zdaj ni ničesar več ... V kaj naj sedaj zaupam? In vse je ostalo taikšno, kakor je bilo poprej ...« Jakov Tarasovič se je porogljivo nasmejal. »Kaj? Ali si misiiL da boš z jezikom goro polizal? Nabral si si zlobe za stenico, lotil pa si se medveda? Je-h tako? Bedast si! ... Oh, ko bi te sedaj-le videl tvoj oče!« »In vendar«, je hipoma dejal (Foma s prepričanjem '» glasno, a njegove oči so zopet vzplamtele. »In vendar ste krivi vsega! Vi ste pokvarili življenje! Vi ste napravili vse tesno ... vi ste me zadavili ... vi! In dasiravno je "loja resnica slabotna proti vam ... je vseeno resnica! Vi ste ... pogubljenci! Bodite prekleti vsi ...v< Začel se je premikati na stolu semter^ja, poskušaje si oprostiti roke in zakričal z divje se iskrečimi očmi: »liazvežite mi roke!« Obkolili so ga tesneje; obrazi.kupcev so postali strožji in J^ježnikov je rekel s povdarkom: »Ne razgrajaj, ne delaj hrupa! Takoj bodemo v mestu... Sicer ibiteinorali spraviti iz pristana, naravnost v norišnico ...« / »Tako-o?« je vzkliknil Foma. »V norišnico me hočete peljati?« . . Niso mu odgovorili. Pogledal jim *je v obraze in povesil glavo. »Bodi miren ... potem te razvezano«, je rekel nekdo. »Ni treba!« je odgovoril Foma tise. »Vseeno je ... »Pljunem na to! Saj nima smisla ...« In njegove besede so zopet postale podobne blodnji. »Poginjam ... saj vem! Samo, da ne od vaše sile1... marveč.od svoje slabosti ... da! Tudi vrste črvi pred Bogom ... Le počakajte! Zadušili se boste ... Jaz sem propadel od slepote ... Videl sem mnogo in osiepel'... kakor sova ... kot deček, spominjam se"še ... sem podil sovo po.jarku ... vzletela je in butila ob nekaj ..". Solnce jo je oslepilo... Vsa se \ razbila in poginila... A oče mi je tedaj dejal: Glej, takšen je tudi človek; marsikdo bega semtertja, razbija se in se muči ter se vrže kamorkoli ... samo, da si oddahne,.. Hej! Razvežite mi roke ..,« . Njegovo lice je obledelo, oči so se mu zaprle in pleča, so mu vztrepetaia. Raztrgan ;n zanemarjen se ."» zibal na stolu, butal s prsi ob rob mize in začel nekaj šepetati ... Trgovci so se pomenljivo spogledovali. Nekateri so drezali drug,drugega v boke in molče kazali z glavami proti Fomi. Obraz Jakova Maiiakina je bil nepremičen in temen, kakor izklesan iz kamena. »Ali ga lahko razvežemo?« je šepetal Bobrov. »Kadar bomo1 že bližje ...« , »Ne, ni treba ...« je rekel Majakin polglasno. »Pustimo ga tukaj in potem pošlje kedo po voz. Naravnost v bolnišnico ...« »Kje si oddahnem?« je zopet zamrmral Foma. »Kam naj grem.?« In otrpnil je v po.rti, neudobni pozi, ves skrivljen in z izrazom boli na obraizu ... Majakin je vstal, šel h kajuti in reikel tiho:, »Pazite nanj, da nam navsezadnje ne skoči v vodo...« »A škoda je fanta ...« je rekel Bobrov, ki je gledal za Jakovom Tarasovičem. . »Nikdo ni kriv njegove norosti .. .«• je mračno odgovoril Rjezntkov. ¦ ¦ < . »Jakov ...« je zašepetal Zubov in namignil z glavo za Majakinom. »Kaj je z Jakovom? On tukaj ni izgubil ...« »Da, da... on bode zdaj... heJhe!... »Njegov oskrbnik ... he4ie-he!« Nijegov tihi smeih in in šepet sta se zlivala z vizdihi parostroja in gotovo nista dosezala Fominih ušes. On je gledal z mrklim pogledom nepremično ipred sebe in le njegove ustnice so — komaj da — drhtele ... , »Njegov sin je prišel«, je zašepetal Bobrov. » Poznam tega sina«, je dejal JaSčnrov. »Seznanil sem se ž njim v Permji ...« ¦ ' ¦; »Kakšen človek je?« »Vrl ... pameten človek ...« :¦ »Tako?« ;• »Zdaj je oskrbnik velikega podjetja v Usolju ...« »Zato Jakov tega ne potrebuje več .,'. M-da ... to je torej!« ' »Glejte.: zdaj plaka!« »mu # , Tuuki so bre^ prijatelja« Izneverili so se* fiihirže celo #Ca tradicionalni .prijatelji kaUcor MS^aiKTSfiBHja:^^ seve Mad- j žanr in morebiti%:&# prj&mojeni, zmedeni Poljaki &ado> izrekali gotovo, 'še vedno I Turieam* svSje;neomajene simpatije. ' ¦ 'Veliki dog0dk3.se pripravljajo. Vojaš- I ki konvencij bo sledila 'gospodarska in I cairoska unija balkanskih držav. Od tod I pa hi, daleč rk politični mednarodni zvezi I držav, ki pelje povsem smotreno ik zad- j njemu e$j.u,"k 4!r^vno*prayiiii'»vesni dr- I žavi. A»ko*h«6e Avstnga biti država živ- j Ijenskiihin razvojnih možnost^ ne sme I ostaitr za-t&kom časa: Neugodno za seda- j njo Avstrijo, bo, ako pride Balkan prej k j končnemu smotru, to je k federalistični j držaji organizaciji, kolona satfiSL Ako se I težišče balkanske politike za vedno pre- I seli V Zofijo* je to za Avstrijo na vsak I način'neugodno. Saj Avstrija je in ostane j balkanska država. ,Ker poseduje Bosno in I Hercegovino, je povsem naravno, da se I bav.i z balkans;kmii posli. ' I Btflgarija kot voditeljica balkanske I konifederacjje in: Avstrija, bodočnosti-bi si I pa prav labHo mogli ustvariti skupne so- j Jidne pogoje zdravega sožitja, — toda v to .mora naše državnike prej srečati I zdravi razum in spoznanje realnosti. j Dpa MlBja y tel. Dne 3. akt. tega leta1-se je vršil pri »Zlatem jelenu« ob 8. uri* zv. občni zbor I lega društva, Predsednik otvori zboro- I vanje s pozdravom na došle gospode, na I kar da besedo tewiniku, ki po odobrenem zapisniku ustanovnega občnega zbora 13. i jul, 1911. čita svoje poročilo. J Tajnlkovo poročilo. I Lani voljeni: odlbor se je v i. seji koti- j štituiral, kakor je bulo tedaj, tudi javljeno. j Namesto g. iprol. Vazzaza je prevzel taj- j ništvo pozneje g. proi. Povšič. Sej je imel I odbor 11, .ki so bile dobro.obiskane. I Odoor je sprejel v celejn letu na hra- | no 81 dijakov, in sicer 41 gimnazijcev, 7 j realeev, 33 učitelaiščnikov; zavrnil jih je 15. Od sprejetih je izstopilo oz. moralo j izstopiti (posebne koncem 1. tečaja radi. j slabega napredka) li, tako da je znasa'0 I število dijaov kancem -leta se 70. Vspehi I dijakov v šol* so bili koncem leta jako ugodni. Nadzorstvo pri obedih in večer- j jafc so imeK odborniki sami. j Med letom so se razposlale prošnje 1 za podpore na razne korporacije. Tem po- I tom se davno zahvaljuje odbor za društvu j podeljene podpore slav. županstvom v Ajdovščini, Kobaridu, Mirnu, iPrvačini in Sotkanu; posojilnicam, in sicer v Bovcu, i Gor. ljudski v Oorici in okrajni v Kojba- I ridu; vsem trem na Goriškem se nahaja- j jočhn okrajnim šol. svetom. Nad vse čudno pa je, da smo ostali brez deželne podpore. Izredno požrtvovalnost je pokazala j «Oor. sbv. mfotima«, ki je vkljub slabo I vspeli veselici oddala 42.86 kron. Pohvaliti moranio letos jako. dijake same, ki so j nabrali pri javnih nastopih preceSšnjio svo- I to. Istotakoie bdfoor lwafezeh*g. drcltve- | nim članom in vsem -drugim, ki soimu po- ' magali, rešiti ne baš .lahko nalogo. Zahva-. liti se moramo tudi silav. uredništvu lista ' j »Soče«, ki je kot edini goriškflist drage voije publicii al. izkaze daxilr razna vajbiia itd. Slednjič prosi odbor vse, ki jim je • naša uboga mladina na srcu, naj društvo , I še nadalje podpirajo. * I Društvo je imelo 1 ustanovnika; 45 I članov in celo vrsto podpornikov: I '¦ - Poročilo blagajirikovo. V Šol. letu 191il/12 je bilo 6008'09 K I čistih dohodkov in 717779 K čistih stroš-I kov, torej 11^970 efektivnega primankJja-I ja, k| pa je »bil: pokrit iz prihrankov prej-I šnjih let. Vsled.tega se je. društvena glav-j niča skrčila na 1459'39 K. I Dohodki, se razdele v dva dela: a) I 2566'63 K je bilo prostovoljnih darov, b) I 3441'46 K pa doneskov dijakov (takozva-I ne mesečnine). Dijaki so torej prispevali I z .okroglo 57c/o vseilit dohodkov. Pa tudi I pri prostovoljnih darovih so dijaki precej I udeleženi, ker s s svojimi' javnimi nastopi t in prireditvami v prid>iDiijaške kuhinje« zanjo pridobili- 659'95 K. — iPrimankljaj I 116970 K je nastal v prvi vršiti vsled tega, j ker je izostala že dve leti podpora od I strani si. deželnega odbora v.Gorici in gg. I deželnih goriških poslancev v »Slov. klu-I bu«. Nadaljniji vzroki primanjkljaja, kakor I n. pr. veliko število podipiranih dijakov 1 (70). prenehanje darov v živilih itd., so I brli* pa '/tak že na dirobno pojasnjeni v j »Nujni prošnji« D i j a š k e k u h i n j e v »Soči« x dne 4. maja 1912. Deželni .odbor I je pač nakazal in izplačal letos 1200 K tu-I kajšnji »Dijaški mizi«, naše-vloge za podporo pa še ni rešil, oziroma nam še j ni dal odgovora.. I Pri dohodkih, so zlasti sledeče točke j zanimive. Društveni nabiralniki so dali v I preteklem letu samo 22.87 K.- Izginilo, ozi-J roma ukradenih je bilo osem nabiralnikov, I sedaj jih posluje še 12. — Po čekovnem j premetu je prisilo 74072 K. — Županstva so dala 240 K. — Posojilnice 110 iK. Ok-I rajni šolski sveti 276 K. -*- Ples »Goriške J mlad:ne« 42'86 K. — Svattbe, sodne po-I ravnave, veseli sestanki itd. skupaj 165'<56 I K. Računski zaključek blagajne na koncu. j selškega leta 1911/12 je bil tale: Doted-j kov 7701'02 K. izdatkov 7527'99 Kj.gotOr I virie torej 173'03 K. Nadalje je bilo nalo-I ženili pri Trg. obrtni zadrugi 669'22 K, pri Kreditni banki v Gorici 350 K, pri poštni hranilnci 266'94 K, skupaj 1459'39 K, ka-I kor je bito že zgoraj povedano. K temu pa j je treba še prišteti ves inventar v kuhinji. I Za dftake se je kuhalo od 22. seiptem-1 fcra 1911 do 5. julija vsak dan opoldne in j zvečer, rzvzemšr božični in velikonočni teden. Oddajo se je vsega skupaj 14336 j kosil im 11.881 večervj. Mesečno se je po-I rabilo okroglo 720 K. Dijaki so plačali me-I sečno povprečno 344 K, drugo se ^ pokrj-I lo- z darovi in prlihiranki. Mesečnine dij-a-j kov so se vračunile po številu obedov in j J večerii i'n 'po ubožnosti dotičniikov. Naj-I večja mesečniina je znašala 14'40 K. Z ozi-, rom na slabi gmotni položaj je društveni j odbor sklenil da letos ne vsprejme nabe-I nega dijaka zastonj na hrano. Plačevali j .bddo ali ce?o mesečnino ali dve tretjini a4i \ eno tretjino. Letos diobiva hrano 54 dija- kov in sicer 16 gimnazijcev, trliie realci, i ' 35 učJteljiščnikov. Po lanskem' računu I ^ utegnejo 'letos znaSatt mesečni stroSki I 07V28 K, od tega bodo plačali dijaki I 493*88 K, ostanejo še nepokriti mesečni I . zneski 177*40 K, to je v celem letu oikro- I I glo 1774 JC. iEJlagaijnično stanje -kaže na I dan občnega zibora (3. oktobra 1912) sku- I I pa!j 1426*95 K, torej manjka za letos naj- I I manj 347 K, ako hoče društvo to leto 'iz- I [hajati, na koncu leta pa kuhimjio zapleti. I I Treba bo torej zopet in zopet trkati iia I I blaga srca prijateljev srednješolske slo- I I venske mladine. I I Iz Pariiza prihaja dames vest^ da je I dosežon sporazum med v e l e v 1 a-I strni- giede pogojev, 'kartere | predložijo balkanskim drža-j vam in. turški vladi. — Ruski zu-I nanji minister Sasonov je včeraj odlpoto-I val iz Pariza v Berdin, kamor je odpo-j tova»l tudi ruski poslanik z. Dunaja. — Kaj I bo, se menda ddiloči v par dneh. • j VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. I . Otok Samos so zapustile turške čete. I Iz Carigrada poročajo, da utegne bi-I.ti sklenjen mir tekom 10 dni. Domače vesti. j Stvbotno predavanje dr. Ivana Laha o j Kulturnem razvoju Slovencev je privabilo I v Trgovski Dom nekaj- nad 260 poslušal-I cev. To pot se je število dijaštva Zinatno I povišalo, kar je zelo razveseljivo, število I ostalega občinstva pa je padlo, kar temu j ni ;v čast. Predavanje je bilo poljudnejše, I nego so ibrla dosedanja, in. izelo polno vse-I ibjie. Predavatelj, milad mož z zvenečim I baritonom, je naslikal ves kulturni razvoj t išiovenoev od našega prihoda v sedanja 1 domovanja pa do danes> ki sicer ne ob | roki bojnih dogodkov, marveč ob roki I kulturnega napredka renezanse, reforma-I cije, protireformacilie, prosvetlijenega ab-I solutizma, revolucije in sedanje dobe. I Splošno se je opažala njegova tendenca, I ki je llešičevi ravno nasprotna. Programa I za bodočnost nam predavatelj ni naslikal, i podal pa je obilico snovi, ki daje vsako-I tiiur mnogo (gradiva za prernišijevanje. I Javna predavanja v Gorici. — Le če I se bodo. sedaj vršeča se predavanja do-I bro obiskovala, bo mogoče uvesti vsako I leto spodobne eikle preda vanj.. Tega sedaj I žal še ni. Res, da se sedanja ptedavanja S jako razlikujejo od vseh prejšnjih tudi po I obisku, ali tega ^vendarle ni, kar H- moralo I biti. Dolga vrsta znanih rodoljubov, njiho-I vih dam, hčerk itd. k predavanjem sploh I ne zahaja, niti. jilh ne podpira drugače. Pri-I jetno pa je videti na drugi strani lepo šte-I vilo drutgih, ki so redim obisiktoValci te kul-I turne prireditve. Upamo sicer, da se bo I tudi to sčasoma popravilo. Toda nujno I prosimo .goriško občinstvo, zlasti uradni-ištvo, učateljstvo, trgovstvo, giorišiko nula-I dino vseh slojev kakor tudi posebej še J žensko in moško dijaštvo, naj se preda-I vanj udeležuje v večjem številu, nego do-I slej. I Dr. Ferdo pl. SlŠi\. — Dotične prošnje morajo biti v rokah komisije vsaj do konca meseca -oktobra t. 1. - - ' r'l: ,.-•¦' ¦'•' «*-" Porotno zasedanje v Gorici. — Vče-* raj dopoludme je .pričela razprava proti bivšemu majorju - avditorju Frideriku Kausek radi goljufije. Obtoženi bivši major je bil usluižberi na Dunaju, ko je dobil pitam-nekega posredovalca pri tukajšnji . 'Jvoperativi« posojilo. Kot garanta sta h:'l.i podpisana stotinik-avdttor Janša in polkovnik'Vaclav -Moraveh* Da je vse v redu, je bil na listinah-tudi pečat in podpis stotnika Ryska. Cooperativa je,izplačala enkrat tOOO K, enkrat 2859'87 K. Kausek je plačal obrokov 616'96 K, potem nič več. vPri civilnem /procesu sta »garanta« izjavila, da nista nič podpisala; ištota-ko stotnik Rys'ka. Cooperativa je dobila tudi (n!sino majn levega očeta, upokojenega, oskrbnika, da plača on za sina. AH mdi s te strani ni b!lo nobenega glasu,več. Polg in (»bresti tes stroški / zavarovalni n > vred so narastli a.. 1. jurja 1912. ria K 8lyOfi3. Siednjič ;e zavod jcdal ovadbo na državne pravdn^tvo, ko se je dognalo, da majorjev oče ne živi več že od 30. septembra 1910; obljubo za .plačilo z njegovim podpisom pa je dobila Cooiperativa 30. maja 1911. — V preiskavi je tbivši major povedal,.da je slabega zdravja ter da ni imel namena oškodovati Cooperativa Imel je polno dolgov, tako je bil dolžan 8000 K uradniškemu krediltnemu društvu na Dunaju, 2086 tovarni pohištva Man & Prandstatter, potem še 1900 K. Izvedelo .se je tudi, da je imeni Janša in Moravek že zlorabljal pri- drugih .posojilih. Obtožence Je rojen 24. dec. 1860. na MoravsTtem, sedai je knjigovodja, je poročen. — Vprašan, če je kriv, pravi, da. ne, ter pripoveduje, da je biil bolan na živcih ter da so ga premeščali iz jednega kraja v druigi. Ker -je ,bil zadolžen, je nekega dne prišel k njemu vojaški referenlt, ga ižpraševal o dolgovih in mu1 svetoval, naj prosi za upokojitev; v dekretu je pisano, da je sluržil zvesto državi. Potem je iskal službe, končno jo .je tudi dobil. Jokal je, ko je pripovedoval, da on, bivši major, .mora sedaj prodajati žganje. Brani tel j Kausekov je 'bil tukajšnji okrajni sodnik Vinci, določen uradno, ker K. ni mogel dobiti nikakega braniitelja. Zahteva! je oprostitev obtoženca. Na podlagi pravoreka porotnikov, ki so zanikali hudobni namen, je bil Kausek oproščen obtožbe. Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik grof Coronini, porotniki so- bili Italijani. ... Danes se nadaljuje razprava proti Oregoraču in seobtožencem iz T rebuse. Za Narodni muzej so darovali: Josip Prijatelj, c. kr. vadmični učitelj v Gorici, nabral (nadaljevanje prejšnjih štirih izkazov): 45. Anton Rakušček iz Kobarida, Pot svetiga krisha. 46. Jakob Uršič, Kobarid, knjige: Veliki katekizem, Cosmus Pliilosophicirs I. 1682. 1 masno knjigo. 47. Jssip Rakušček, .Kobarid,« 1 italijansko knjigo iz 1. 1791. 48. Turjan iz Kobarida staro nemško šolsko knjigo. 49. Milan Oruntar, nadučiteli v Cerknem, Riharjeve vishe za svete pesmi. 50. Anton Miklavič, učitelj v.Kobaridu, pismo H. Volar&a. SI. Albert Mašera, gostilničar v Kobaridu. Pismo tolminskega sodnika iz 1. 1811. in notarsko pismo iz 1. 1813. 52. Anton Ska: '•n, obč. sluga v Kobaridu, orodje iz .kremnega kameno, in 1 novec. 53. Josip Ben-kb, učenec v Kobaridu. 1 srebrn novec. H Josip Oruntar, učenec v Kobaridu, l srebrn novec. 55. Rodbina vpokojenega "adučitelja Stresa v Gorici 2 oljnati sliki grofov Abramsherg.' 56. Nadučitelj Uršič na Žagi: staro puško > '"kinematografsko gledišče, ki bo; pa v slovenskih rokah, se povrnemo še večkrat na ta predmet in bomo tudi o razstavi obširneje poročali. Zemljevid Balkanskega polotoka. — Znani kartografičjii zavod Freytag & Berndt na Dunaju je izdal nov revidiran zemljevid Balkanskega polotoka. Zemljevid' (1 :250.000) služi dobro pri zasledovanju sedanjih- dogodkov na Balkanu. Stane s .poštnino vred K 1*30. Domača politika. Iz Trsta smo dobili tak-le dopis: Spoštovani bojevniki! Da bo Vaše sedanje delo in začrtana pot imela trajen vspeh, korakajte, ne oziraje se ne na desno ne na 'levo, po 'začeti poti vedno naprej pod zastavo Slave. Kulturni boj, - osebnosti, ambicijoz-nost, frakarstvo, psovanje lastnih bratov nima smisla za dosego, naših narodnih ciljev. ¦Raditega kliče Vam Vaš sorojak: Naprej zastava iSlave, ter zasadite jo na mestni magistrat tako visoko, da bo ponosno vihrala nad Gorico v čast in rešitev mestnih Slovencev, napravite iz stare Norice, Noritia novo, sodobno sdlnčno našo Gorico. — Živela slovenska Gorica! Četrti zbor Narodne stranke za Štajersko v Celju v nedeltfo je uspel prav dobro. Zbralo se je nad 200 zaupnikov z vseh strani dežele. Otvoril je zborovanje dr. .Kukovec, o strankinem položaju je ,por ročal urednik Lešaiičar, o organizatorič-uem delu in časopisju urednik Spindler. Volitve v vodstvo stranke so se vršile soglasno. Predsednik je dr. Kukovec. O položaju v dež. zboru je poročal dr. Kukovec. — Shodu je sledila velika ljudlska slavnost. Politično društvo »Edinost« v Trstu je imelo v nedeljo jjaven shod, na katerem so podali slov. tržaški ljudski zastopniki .poročilo o svojem delovanju preteklega lata. Shod je otvorii dr. VVllfan, povdar-jaje, da je namen shoda pregledati položaj in storjeno delo. Kaizal je tudi na oto-čins>ke volitve prihodnje leto, ki obetajo biti izredno burne. Govoril je o bojih v .mestnem svetu, o ljudskem štetju itd. Potem je govoril Krržmančič, dr. Rybaf, ki je opravičeno ostro prijel tudi tiste, ki znajo vse, ki napadajo, ali kadar .bi tre-balo očito goverilti, se skrijejo. Taki (napadi škodujejo, ker vzamego marsikomu pogum za nadaijno delo. Govornik je med. drugim poudarjal veliko važnost slov. delavstva v Trstu ... Harmonije je treba med stanovi, potem ;bo Tnst naš. — Pol. društvo »Edinost« 'bo imelo v nedeljo svoj redni občni zbor. Magistratu! juristi na delu. — Potem ko so Italijani v mestern. svetu 268 reklamacij' brez utemeljevanja zavrnili in je vlada radi tega ustavita volitve, je končno vendar začelo zanimati kamoro samo, ka- ko bi .zavrnitev utemeljili! Priznati, da so | jih zavrnili izato, ker so reklamantje SJto-venci,.se javno ne upajo, dasi je vsakomur znano,, da^ noib e n e italijanske reklamacije ni bitlo vložene. Treba torej iskati- razlogov. Slovenci pravimo, da je izgovor dclber, pa če ga tudi mačka na repu prinese. To velja o ojrih »razlogih«, ki jih zdaj naknadno "uveljavlja municipij. Prvič pravijo, da so reklamacije vložili volilci, jnes»to da jh vlože oni, ki so izpuščeni, a* hočejo noter. Mirno dahiko položiš roko v ogenj na to, daibi bili isti gg. v »Corrieru« čjsto resno priobčili razlog, da se reklamacije zavrnejo, .ker jih je vložil nevolilec. Citirali bi potem razsodbe (motaibene po-tvorjene!) in markirati sveto ogorčenje, da si upajo ljudje, ki niso volilci, sami reklamirati. Praviljo tudi, da reklamacije niso imele ;V;seh izkazov. Do.bro pa vedo, dia jih im^jo. oni sami na municipiju pa tudi pri davkariji vsak hip na razpolago. I3no pa pogrešamo.v njihovih polemikah.: Ali si up$q, trjflti* da je Wo vseh 268 reklamacij s t v a rn o neutemeljenih1? V tem oziru sami ne morejo reči, da nas niso mnogo nalašč ah iz nemarnosti izpustili iz imenika, ter se skhcujejo na pišlkave formalne razloge. Zakai se je čutilo 268 naših v krivici in noben Italijan? Tu mora vsakdo priznati, da je vmes delo onih, ki se jim hlače tresejo pred opozcijo. In to »delo«, ki je v nasprotju z zakonom, krije z imenom in Častjo župan BomhiČ. -On mora vedet), da je municipij nalašč i n v edo-m a izpustil najmanj 500 slovenskih opravičencev iz imenika. Vidite, gg. kamoristi: to je končni namen naših pritožb. Pošten imenik hočemo. Dokazali smo, da je vaš imenik nepošten, kakor je .'bila faibificirana vaša ljudska štete v. To izreči je hotela tudi vlada s tem, da je volitev vstavila. V ljudi, ki so falziiicirali oib ljudskem štetju, zdaj pavedoma Slovencem kršili volilno pravico, dasi so prisegli na zakon, ne more nihče zaupali, Zato z a h t e v a -m d, da vod iv o I it ve vlada sama! Podzveza »Orlov« za Primorsko je imela v nedeljo svoj nastop v Mirnu. Na programu je bil sprevod iz Gorice,-ki, je pa odpadel, ker ni bilo udeležbe. Miren-ski;»Orel«, ki je korakal k sprejemu-do-pcikopališča, se je sam zopet vrnil. l>opol-danl se" le zbralo potem .»Orlov« V kroju 96,'oti'teli se je udeležilo prostih vaj 64. Bile so izbrano najlažje, vkljub temu pa niso bile izvajane, kakor !bi to pričakovali od telovadne organizacije. Namesto na 4 droigilrv 4 vrstah, kakor napovedano, je nastopila k orodni telovadbi ena 14 članska vrsta na dveh drogih in na eni bradlji. Vsakdo je izvajal po- dve neobvezni vaji, večina skrajno slabo lin| 'brez preciznosti, ponajveč skrčene veletoče. Telovadba na bradlji je 'bila slabša, »moreš-ka«, ta lepi dalmatinski bojni ples, pa kakor bcijni ples Indijancev. Skakali so, p*o-lomrli in 'zvili več sabelj, čepice so frčale po zraku. Vzorni nerodnosti se je zahvaliti da še ni pripetila kakšna nesreča. E-dini, ki so proizvajali res nekaj telovadibi podobnega, so bili gostje iz iKranjske, pet po številu. Podrobnejša kritika pač ni na mostu, ker »Orla« ne smatramo za resno telovadno, marveč za strankarsko poli-iično organizacijo. Civilnega" občinstva je bilo ž otroci in radovedneži vred 5ibr1ov« za Primorsko. »Sokol« pa vendar zasluži boljšega, discipliniranejSega-in.* telovadno resnejšega nasprotnika! »Gorica« se 'je v soboto iblamirala. Napisala je prav hudoben napad na g. predavatelja dr. Lana. Ali obisk je pokazal, da so bile besede »Gorice« raztresene v veter ter se niso nikogar pršfteip. Nizkotno je tako pisanje in blatenje oseše. 0r. Lati je odličen slov. 'književnik, romanopisec in je priznan dober predavatelj. — Pa »Gorica«, le delaj tako, saj tafco škoduješ sama sebi. Možje*iz tvojih vrst so, te začeli •oibsojati! . Nadškofijsko deško semenišče, ki stoji na prostorih nekdanje Bockmanove vile, je bilo slovesino blagoslovljeno v nedeljo. ¦Navzoči so bili nadšikoi, prost, mnogo duhovščine, jezuiti, ki so v zavodu, poitem; zastopniki politične in vojaške oblasti. Mi-nisterstvo je zastopal, svetnik Karminski, ki je hvalil nadškofa radi dopolnjenega dela s semeniščem. Sledil je banket, zvečer ilmninacija, Prosvetai ; V slovenskem gledališču v LJubljani so peli v nedeljo zvečer enoiejanko',»Ca-valleria r ustticana«,. in i z v i rn o , >slo vensko pantomdlmo »Možiček«. Uspeh- Je bH, dober. Koncert pevskega društva »fi»t« y Trstu v soboto zvečer je vspel v pevskehi-oziru.kar najbolje; ooisk pa, ni bil povo-Ijen. ' '"_, ,, ': ...". Slovensko gledališče v Trstu, tt- O-peretne predstave so bile otvorjene z »Grofom iLuiksemburškim«. Opereta se-ponovi v četrtek, .^.jV nedeljo se ..uprizori burka »Črni rnadeiž«,,. ",.':. DOPISL Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina, r- 9toIp vrh tolminskega gradu je. dograjen. Železne stopnice,, lično, narejene, vodijo do vrh,stolpa. Slavnostna lotvorjtev -bode: na Ediinosti«. pisal, da se je w Tolminu otvoril sadni trg. * To. je treba^V Wi'kodloižvl) ker. je treba nekim previsokim; trrizaim še nego skrajšati. Se-ve otvoril ali .odložil, ste dve besedi blizu enaki, ali zelo."različnega poitne-na. Ko se sadni trg v resnici v kratkem otvori, Vam bom že pisal. iz ajdouskega okraja. Bralno društvo in tainburaški zbor v Dobravljah priredita dne 20. t. m. »vinska trgatev« v prostorih g. Breščaka. To v znanje hližnjim društvom, da bi "isti dan ne prirejala enakih prireditev. Iz goriške okolice. Vojaki novinci Iz PrvačJne .prirede v nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. javni ples v »Sokolskem domu«. Sviral bo {. oddelek ^t . Soliolske godbe. Začetek ob.'.3.' uVi pop. - ¦ ' Ples v Renčah. — V nedeljo, dne 13. t, m. se bo vršil veliki javni ples-v Ren- -čah v prostorih g. R. Znidarčiča. Sbkolski vestnik. 'Sokol v Št. Andrežu vabi k društveni zahavi in k društvenem« plesu, ki se vrši ; v Št. Andrežu v nedeljo 13.. oktobra 1912 ; v dvorani g. P. Lutman-a, Pri plesu so- ; deluje orkester c. kr. 47. pešpolka grof . Bede iz Gorice. Pričetek ob 4. uri popol-; dan, konec ob polnoči. Vstopnina ža ves čas k plesu in v dvorano za gospode 2 K; ; za gospe in gospodične 20 vin. Na .zdar! . Telovadno društvo »Sokol« v St. An- . drezu. .'r Gospoditske vesti. ^ Trgovski učni tečaji v<5orici PT^tipn zopet 20. t; m. Vršili se bodo "v prostSm ¦ Šol. Doma. Podučevalo se bb v knjigo^| vodstvu invv italijanščini:'llarif so biliM^ čaji dofero^^litoni. Nadiejat^iYš$$0&>m \tnd: .letos tako. ¦" "..-^-1*.O.—«-.^. stavHeocev v Gorici najznanja, da sezite-:jtri večja- poslopja v ulici Luigia. Ker sel>i oddajo vsa dela doma č indirn^ vabijo'šefe vsi stavbeni' podjetniki v Gorici, da pre-I^ gledajo podrotme^ načrte in"proračune 'tehf:^ stavib v zadružni1 pisarni KMuh'ibipahi^|j ulica št. 4 I. nadstropje, leve^topnace);dtf& 2. do^. ure popoludne^, vf^rn tednu. Pis-1: mene pci>nudbe;;^a| še;^o|jje|o tej zadrug! najdažje do 20. ftm fridseidStvo. .' i , RMzrtie vesti. " .j 2500 K na kegljišču. ^ V neki gostilni |v na Ljubljanski cesti v Čelovcu-sp v sobo-1^: to prav pridno kegjjali. \ Dva meščana*^ ^kegl^avca sta dobila 2500 %. j {!;. Dan na dan aviatične nesreče. •4»-Aviatik Ernest Alig je ,y Johtanfetalu padel-^'u iz višine 200 m na zemljo in ž njim vreid/f; njegov monter. GjbleŽala sta mrtva oba;; Pri srbski banki v Belemigradu je po-ji-neveri! glavni blagajnik 10Q.000 .franko^*: in pohegnil v Ameriko. ' '."' /^.;?v- Daije na 4, stran!.: :¦.:¦ •'"'.- . Električni tok »bil profesorja in njegovo ženo. — Zgodilo se je to v Castcli-maire. iPoleg okna je &ica ?k elesktri&io-razsvetljavo. Ta žica se je utrgala in padla na posteljo. Električen tok'je ubil profesorja Pciladiija in ženo .njegovo." ". Trdna hiša v Ameriki. — V Kearny ¦Nf. f.'so' komaj .postavili tffišo, kar je prišel močan veter in jo premaknil hišo za par sto metrov daleč. Seveda jo je pri tem premikanju tudi popolnoma razdejal. Nesreča na moriu. — Iz Hamburga poročajo, da je parobrod »Vandalia« zadel v drug parobrod ter dobil take poškodbe, da se je potopil. Razsodba glede katastrofe »Titani-ka«. — Iz Ne\vjorka: Zyezina sodnija je obsodila W'ftite Star Line radi Katastrofe Titanika na odškodnino 96000 dolarjev ter na druge odškodnine društvom/ ki znašajo nad 1 milijon dolarjev. Pobegnil s 133.816.15 lirami. — Blagajnik komercialne banke v (Neaplju je poslal tri sluge na razne denarne zavode dvignit denar. Dva slugi sta se vrnila, tretji Giusepps Sjanaticco je pa pobegni! s svoto 133.816,15 lir. Konsc Evrope v letu 1972. — Sloveči vseučiliški profesor v Filadeliiji Albert Noble, veščak glede potresov, je te dni izjavil to-le: »Evropa propade v letu , 1972.« — Po prerokovanju tega učenjaka bi stara Evropa.-živela torej le Še 60 let. V letu 1972. pa bi postala žrtev grozne vulkanske katastrofe. Noble piše o tem: »2e polni dve stoletji pripravljajo prirodt-ne sile strašno katastrofo, katere žrtev bodo današnji otroti. Zemlja je že povsem spodkopana in pod njo se zbira vulkanska materija. Pod pritiskom te podzemske lave mora zemlja počiti in na mesto kopne Evrope stopi nepregledno niorje. Vsled zgube Evrope postane Amerika zemski raj. Evropejci se nekako kakor po instinktu podvrgujejOKieki tajni sili in se neprestano selijo v Ameriko. To velja v prvi vrsti za Italijane, ker Apeninski polu otok bo prvi, ki izgine vsled tega katastrofalnega potresa. 0 karbidu in acetilenu V naši deželi se naglo uvaja, zlastf v javnih lokalih, acetilenska razsvečava, ker je nje upeljava .priprosta, luč jako do- bra in cena razmeroma) nizka. Seveda so z ravnanjem« s karbidom spojene nevarnosti in zato je bila izdala oblast svoje-časno stroge predpise v tem pogledu, ki pa so bili vendar cesto prestrogi. V prvi polovici meseca septembra t. 1. pa je izdalo trgovinsko umnisterstvo sporazumno z ministerstvom za javna dela in železnice nov ukaz, ki se tiče proizvajanja in uporabljanja a četi lena in ravnanja s karbidom. Temeljni namen temu ukazu je ,po eni strani olajšati uvajanje te vrste razsvečave, t. j. ne ovirati jo več kot je umestno, po drugi strani pa skrbeti za javno varnost. , Gotovo ustrežemo svojim čitateljem, 1 ako jim podamo tu glavne in za nje važnejše poteze novega ukaza. Posode za «ka rb-i d. — Karbid se sme hraniti le v vododržnih posodah in | le v njih sme priti v promet. Posode ne smejo biti iz bakra ali drugih kovin, ki morejo skupno z acetilenom p rov z raci ti eksplozijo, in morajo imeti, ako vsebujejo več kot 10 kg, napis: »K a r b i d! Ve d-no naj b o p o p o In o m a zaprto! Čuva naj se v r e d m o k r o t o.« Ako se ne porabi vsa vsebina posode naenkrat, se sme vzeti iz nje le toliko karbida, kolikor se ga vsakokrat rabi, nakar se imora posoda dobro zapreti z -vo-dodržnim pokrovom. Posode naj bodo v prostoru, kamor ne more priti voda. Shranjevanje v stanovanj ih. — V stanovanjih se sme hraniti kvečjemu 300 kg karbida in sicer v posodah do največ 100 kg. V vlažnih prostorih se karbid ne sime shranjevati; kleti so torej izključene. Shranjevanje v aparatnih prostorih. —'V prostorih, kjer so aparati za proizvajanje acetilena, Me sme biti praviloma več kot petkrat toliko karbida kolikor ga je potreba za enodnevno rabo, j vendar ne nad 300 kg in v posodah do kvečjemu 100 kg. . Več kot petkrat toliko karbida, kolikor, se ga rabi za en dan, se sme hraniti v takih prostorih le, ako je karbid le v dveh posodah, ki držita vsaka kvečjemu 100 kg; istočasno se ne smeta odpreti obe posodi. • Z a 1 o g a k a r b i d a. — Za shranjevanje karbida v množini od 300 kg do kvečjemu 1000 kg, se smejo uporabljati Je posebne zaprte zaloge, ki jih loči polni zid' ' od stanovanja ali od prostora, kjer ljudje stalno bivajo. Zaloge morajo-biti svetle in v njih se ne sme kuriti. Pri umetnem razsvetljevanju .mora biti luč zunaj in ločena od prostora z mrežo in Šipo. Z lučjo se ne sme v za':vgo; v njej je kajenje prepovedano. Na vratih se mora pribiti nalično svarilo. O robi j e n j c. — Ko se karbid1 dvo-•bi, se mora paziti, da se provzroča čimr manj prahu; pri dolgotrajnem tostvarnem delu se marajo uporabiti ali posebne priprave, ki preprečijo tvorbo prahu, ali pa si morajo nadeti osebe. Ki se s tem delom havljo, dihalnike in varnostne naočnike. i (Konec.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. OahrSCek (odgov. J. Fabčič>. Zalaga: Druiba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. l&Jmutil« pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obselneJSi se raCnna la vsako besedo 3 vin. lajprtpr&vftejle inserlranje xa trgovce In obrtnike. nilrj« v« iaMrirajo. Škoda ni majhna. nnl#|iAn pridna, veselega značaja, ki zna ku-UGlMIliap hati in šivati (z lastnim strojem), želi primerne službe pri boljši obitelji. Vstopi lahko takoj. - Naslov pove upravništvo. oziroma francoščino podučuje p akademicno izobražena oseba. 1 Pismene ponudbe naj se naslovijo na šifro „Poduk" upravništvu »Soče". finCnnfitfnA želi dobiti v boljši družini hrano UUO|JUUlUlia |n stanovanje. Prijazne ponudbe na upravništvo pod »Gospodična" do 10, t. nv Pon7iinnict se sPreime na stanovanje v novi rolItlJUlIldl vili blizu mesta. — Naslov pove upravništvo. JU^olventinja~trg7 tečaja ŠEiJiŠE stenografije in nekoliko izurjena v strojepisju išče primerne službe v Gorici. — Naslov pove upravništvo. D Irgouino z jedilnim blagom se kupi za takojšnjo izročitev OpraOO v dobrem stanju. Naslov pove upravništvo. Družabnik se išče za lepo razvito inclustrijelno podjetje z lepim dobičkom. Glavnice kron 15—20.000. Priglas pod zavitkom »Dobiček" na upravo lista. Stojte, ljuba gospa, to vendar ni ta „pravi", katerega ste tukaj dobili; Vi bi bili morali paziti na tvorniško znamko. Kavin mlinček je najzaneslivejši znak J*-*3!, »pravega . TvornHka znamka. :Franckovega: pridatka za kavo" znano izborne kakovosti. TOVARNA V ZAGREBU. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja. TAIM*