134,- HW.
PeSfnfna plačana v gotovini.
V LiubElanl, v Jel rt ek 16. lwi*ISa 1921.
Posamezna Stav. K 1.
Lete V.
lahafa rescR nsdelj in ^ra£it(!iuv vsak dan ob 1(9. uri dopoldne.
.Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2"—-, Pri večjem naročilu popust
J
Glasilo iugosfov. socijalno - demokratične strank«.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doni za celo leto K 288, za pol leta K 144, la četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
OpravaStvo je v L-ubljani, frančiškanska ulica št 61., Učitelj ka tiskarna.
Samolastna naredba o nezgodnem in bolniškem zavarovanju.
Protest proti nameravani izvedbi.
Te dni smo čitali v časopisju, da izda ministrstvo za socijalno skrb naredbo o bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ki pomeni za delavstvo novo teoretično zgradbo, od katere pa to ne more pričakovati točnega poslovanja niti ne primernega zastopstva v upravi. Vrhutega se zviša meja za odmero prispevkov na 80 K dnevnega zaslužka, ki je sedaj znašala iiajveč 50 K. Uprava bo po novem načrtu paritetna, to je. v upravi ko Polovico podjetnikov, polovico delodajalcev, dasi je to zavarovanje ilatiienjeno izključno delavstvu. Ce so bratje Čehi, na katere se naši de-tnokrati tako radi sklicujejo., izročili Upravo delavcem in podjetnikom le kontrolo v teh zavodih, zakaj tukaj
posnemate Čehe?
Bolniško zavarovanje bo obsegalo celo državo s centralo v Beogradu, tam bo tudi zdravniški svet in odmera rent za nezgodno zavarovanje. Ta centrala bo dobivala 50 odstot. 1 blagajniškega prebitka, da bo z njim ^razpolagala.
Ce izvemo vse to. moramo ne glede na to. da se tako važne reforme in naredbe izdajajo takorekoč Dreko jjiav glavnih interesentov delavcev. ne zakonitim, marveč na-redbenim potom, naglašati velikansko razliko v razvoju socijalnega zavarovanja v naši državi, ki absolutno zahteva tudi razvoju primerno upravo. če noče postati le karikatura socijalnega zavarovanja, ki bo trpela v prvi vrsti na popolni netočnosti uprave in na pomanjkanju veščakov na sedežu centrale.
Razdeljena bo uprava na centralo v Belgradu, na krajevne uprave in na okrožne uprave. Rente bo na primer določala belgrajska centrala. Vsi ise še spominjamo, kako dolgo je trajal ta proces že pri tržaški nezgodni zavarovalnici, preden je ponesrečenec dobil rento. In sedaj naj se odloča o rentah ponesrečencev v Belgradu za celo državo, ki je tako daleč in ki je vzor počasnosti v reševanju
vlog? Ali se naj ponesrečenci vozijo k razpravam in po informacije v Belgrad? Vrhutega v Belgradu ni
veščakov v sočijalnem zavarovanju. Današnji čas zahteva tu zdravniške in pravne rutine, izkušenj, česar vsega ljudje, ki so zasnovali to teoretično formulo, nimajo.
Ako hoče socijalno zavarovanje res koristiti delavstvu, ga mora upravljati delavstvo samo. agende se morajo izročiti strokovnjakom, krajevnim upravam, in centrala, če je taka res potrebna kot adminitsrati-ven organ., pa imej nadzorstvo fn končno odločitev v zavarovalnih zadevah .	.	..	_
Socijalno zavarovanje je najboJje, dasi še nepopolno, v Sloveniji, razmeroma dobro v Hrvaški, drugod pa m nimajo. Ker se seda) odtegnejo s centralizacijo tem razvitim zavodom tudi denarna sredstva. okroZ-ni zavodi ne bodo mogli ustanavljati in oskrbovati raznih zavodov, zdravilišč ter dajati v potrebi bolnikom takojšnjo izredno pomoč, kar je bilo v zadnjem času že tupatam mogoče in bi se bilo vse to v najkrajšem času še znatno izpopolnilo. Centralizacija v naših razmerah in na tak način kakor hočejo v Belgradu. pomeni bi-rokratično oviro v razvoju, splošno pa reakcijo, ki jo bo občutilo le delavstvo na eni strani kot novo breme na drugi kot poslabšanje uprave.
Naredba nam ni natančno znana, ker io gospodje skrivajo. To pa. kar poznamo, moramo ožigosati ter proti temu protestirati, da vlada na tak način in take naredbe uveljavlja za hrbtom in proti volji delavstva. To je skrajni obsolutizeni, ki že me-n na drznost avtokratov! Gospoda, ki takih stvari ne razume, naj se vendar da poučiti, naj ne jemlje edino upravičenim faktorjem delavstvu pravice, naj ne uvaja tudi v socijalno zavarovanje znane prakse — ima ioš vremena.
Kaj takega se ne dogaja v nobeni drugi državi kakor v Jugoslaviji!
Iz konstituante.
Beograd, 14. junija. Popoldanska seja sc je »tvorila ob 16. Radikalni disident dr. Ivanič je ponovil svoje amendemente k X.
oddelku ustave. Za njim sta govorila narodni sacialec Deržič in demokrat Gruji«. Posl. G ionov ič (republikanec) kritizira dosedanje državn-o gospodarstvo in govori o državnem proračunu, ki se stalno dviga, Pa ga narsd težko prenaša. Zahteva, da se vojni bogataši obdavčijo, da bi se s tem mogli plačati državni dolgovi. Po govorih zemljoradnikov Stankoviča in Ojoklča je odredil predsednik glasovanje. — Cita se č!en za členom tega poglavja ter se deseto poglavje sprejme z večino glasov. Člen 115 ie bil sprejet soglasno. Socialni demokrati in republikanci so glasovali proti členom 113, 114, 116 in 118. Potem predlaga predsednik, da se seja zaključi. Na burno zahtevo centrunia, »da se dela«, otvori predsednik debato o enajstem poglavju, ki govori o vojski. Besedo ima posl. Kopač (sdc. dem.) Ko se otvori debata, vstane velik del poslancev s svojih mest in hoče na odmor. Socialni demokrat Divac zahteva, da ostanejo poslanci v dvorani, ko se ie zahtevalo, da se dela. Nastane smeh in razigranost v dvorani. Predsednik pozivlje na red in poslanci ostanejo v dvorani. Govornik Kopač zahteva narodno hrambo in govori proti stalni vojsiki, ki je predraga in nepotrebna. Po.govoru posl. Kopača se Je seja zaključila ob 19.45.
Beograd. 15. jun. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9. uri 45 minut. Po preči(anju zapisnika zadnje seje so se čitale razne prošnje in pritožbe ter akti, ki so sc odkazali Posameznim odsekom. Pred prehodom na'dnevni red je. dobil besedo '
zemljoradnik Vojislav Lazič, ki je v bnenu svojega kluba podal izjavo, v
i zalltevaio zemlioradniki od vlade 1. da se naj v ustavi revidirajo določila o agrarni reformi. 2. da se naj v zvezi s tem ukinejo vse agrarne odredbe od 12. maja. 3. da se naj vsa določila v ustavi, ki se nanašajo na politično svobodo državljanov in ki govore o kontroli narodne skupščine nad delom vlade, izpremene nopolnoma v demokratskem duhu.
. .n?u ,ziave pravi, da so zemljo-radniki prepričani o možnosti sprejema svojih zahtev in da bo bodoče zadržanje zemljoradnikov odvisno od korakov, ki jih bo vlada podvze-!a. Zatem ie bila prečitana izjava Jugoslovanskega kluba, da se ne bQ udeleževal sej ustavotvorne skupščine. dokler se bo vršila podrobna de-bata jn glasovanje o ustavi. Nato je skupščma’prešla na dnevni red. Pr-yi je govori Milovan Lazarevič/ ki ie nastopil .. proti ustanovi stalnih kadrov, proli vojaškim sodiščem in sedani! organizaciji vojske. Za njim le govoril zemljoradnik Jeremič ki se je v glavnem pečal z določili glede vojaških sodišč. Posl. Nedeljko Divac .ie v svojem govoru razlagal stališče socialno demokratske stranke napram vojski. Trdi. da nosi sedanji sistem vojske v sebi kal vojne. Zagovarja sistem narodne obrane ter Pomirljivo zunanjo politiko. Končno ie govoril zemljoradnik Milorad Markovič, nakar se je seja zaključila.
* uhodnia seja bo jutri ob 9.
Vlada popušča.
LDU. Belgrad. 15. jun. Snoči ob 21. je bila seja ministrskaoa sveta, na kateri se je razpravljalo o razdelitvi države v oblasti. Večina članov kabineta Je bila Voljna ugoditi zahtevam opozicije na ta način, da se dovoli, da bodo imele oblasti 900.000 prebivalcev, ne pa. kakor je bilo predvideno sedaj, 700.000 prebivalcev.
Pašič je sicer, kakor pravijo, zvit diplomat z železno roko. Zadnji dogodki v konstituanti mu pa menda vendar nekoliko rojijo po glavi, za-raditega popušča in se pogaja s strankami glede različnih vprašanj, o katerih krmilarji v Jugoslaviji niso hoteli nič slišati. Gospoda, ki sedaj tako absolutno gospodari v k^fftu-anti in v vladi, se bo pač morala pričeti zavedati. da hočemo Jugoslovani imeti demokratično državno upravo. ne pa absolutistično, kakršna je danes.
Pašič vprašuje načelnike klubov za
mnenje glede pogajanja z Kanjo.
Beograd, 15. jun. Ministrski predsednik Nikola Pašič je sklenil, da skliče zastopnike parlamentarnih klubov, kakor tudi zastopnike trgovinskih zbornic in brodarskih društev na Jadranu h konferenci, na kateri se bo definitivno sklepalo o luki Baroš. Komisija bo proučila ponudbe italijanske vlade, nakar bo vlada definitivno zaključila pogajanja z Italijo v tem vprašanju. Medtem se v parlamentarnih krogih govori da je ministrski predsednik že sklenil z italijanskimi zastopniki dogovor. ki ga samo še treba podpisati. kar bi se drugače ne moglo razumeti apodiktično pisanje italijanskega tiska, da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo že dosežen.
Konflikt z Madžarsko.
Beograd. 15. Zaradi neprijaznega postopanja tukajšnjega madžarskega diplomatičnega zastonnika z našimi državljani o priliki vidirarfia potnih listov je naše zunanje ministrstvo naročilo poslaništvu v Budimpešti naj ustavi vsakojako vidiranje ritnih listov madžarskim podanikom, ki bi hoteli potovati v našo državo. Naj-brže bo zaradi tega tukajšnji madžarski diplomatični zastopnik odpoklican.
Konferenca nasledstvenih držav.
Rim, 14. jun. Predseja konference nasledstvenih držav se bo vršila dne 16. trn. Konferenca bo na svoji seji mesec pozneie dne 16. julija vzela na znanje vse pogodbe in dogovore. ki se bodo sklenili dotlej. Vzrok, da bo glavna seja šele 15. tun., ie ta. ker morajo skoro vsi delegati odpotovati kmalu na konferenco v Portorose.
Iz Gorenje Šlezije.
Opole, 14. jun. Medzavezniška komisija je ustavila evakuaciisko akcijo v Gornji Sleziji. Kot vzrok za to navaja medzavezniška komisija, da nemška samoobramba ni hotela pomagati, da se upor konča in ker ni hotela izprazniti nekaterih ozemelj. Nemške stranke zastopajo stališče, da je naloga medzavezniške komisije. da končnoveljavno enkrat še nastopi zoper vstaše, ne pa zoper samoobrambo. ki se bo po koncu upora samaposebi razšla.
Pred stavko angleških kovinarjev.
London, 14. |un. Pogajanja za znižanje plač, ki »o se vršila med delodajalci in kovinskimi delavci že dalje časa, so se prekinila. Znižanje plač se uvede s prihodnjim torkom. Delavci so sklenili, da bodo po vsej deželi pričeli stavkati. Če izbruhne stavka, bo pri tem ogrožena eksistenca ooldrugega milijona kovinskih delavcev.
Državljanske pravice.
Govor poslanca sodr. Etb. Kristana v speciialni razpravi o drugem po* glavjii ustavnega načrta v ustavodajni zbornici dne 21. maja.
Gospodje poslanci, nimam navade govoriti o osebnih rečeh, toda danes moram izpregovoriti par besed. Snoči, ko me je poklical gospod predsednik, da naj govorim takoj za gosp. Gjonovičem. sem protestiral. To ni bilo zaradi tega, ker ni bila hiša polna, zakaj dobro vem. da bomo morali sedaj dolgo čakati, preden se bodo gospodje poslanci spomnili, da so njih poslaniške dolžnosti tukaj, pa ne kdove kje. Tudi nisem tako slavohlepen, da bi hotel vedno govoriti le na velikih zborih. Znal sem govoriti na shodih, na katerih je bilo po 10.000 ljudi, pa tudi tam. kjer jih je bilo le po 30. Toda za nekaj drugega gre tukaj. Mislim namreč, da način, kakor postopa tukaj večina, ni tak. da bi se mogel imenovati fait. Kontragovorniki morajo tukaj nastopati dr:ig za drugim, gospodje Iz večine pa lepo čakajo, da se opozl-c!jonalnl govorniki, po njihovem mnenju izbrbljajo. pa da pridejo potem oni na vrsto...
Predsednik dr. Ribar: Prosim Vas, gospod poslanik, da se polsužite parlamentarnih izrazov.
Kristan: Jaz res ne vem. kaj naj bi bil sedaj dejal neparlametamega... da pridejo torej oni na vrsto s cenenimi argumenti, kadar jim opozicija ne more več odgovarjati. Tako bi bil jaz včeraj moral govoriti takoj za gospodom Gjonovičem. ki nam je tako blizu, da je z nami. podpisal naš minoritetni votum kakor ie tudi podpisal naše predloge, in jaz bi tedaj res izgledal kakor nekakšna repetir-mašlna, ki ponavlja eno in isto.
Vem. da se večinske skupine bahajo prav z oddelkom, ki je sedaj v razpravi, kakor da se izraža v njem vrhunec demokracije. Mogel bi to razumeti, če bi bili prišli s takim načrtom. ko se je trinajst angleških kolonij odcepilo od vlade njegovega britanskega veličanstva in osnovalo svoje Zedinjene Države, ali pa ko so sc Francozi spuntali proti Ltsju Ca-petu; tedaj bi se bilo mosrk* reči. da prihajate z demokracijo. Toda, gospodje. če ne morete po vsem, kar je prinesla zgodovina po francoski revoluciji in po svetovni vojni in po vsem. kar se je v tem času zgodilo v srcih in glavah, prinesti nič bolj naprednega, kakor to. kar Je v teh paragrafih, ne morete trditi, da je to liberalna in napredna ustava.
Gosp. dr. Lukinič se je bil zelo razjezil name, ker sem si v generalni debati dovolil reči, da je ta načrt ne le konservativen, ampak v mnogih ozirih reakcionaren. Gospod dr. Lukinič je trdil, da se meni in vsej opoziciji ni posrečilo dokazati to konservativnost in reakcionarnost. Gospodje. zdi se mi. da vendar ni tako težko dokazati to. Če dobro preči-tate posamezne članke tega oddelka. boste morali priznati, da ni tu sploh nič drugega, kakor konservativnost. in kar preostaja, je reakcija.
Glasovi: Prav tako pa le ni.
Kristans Jaz mislim, da je tako, ali naposled se boste sami prepričali, da je tako.
Dr. Janjič: To je čisto dobra ustava.
Kristan: Gospod tajnik, vi si boste to tako dolgo sugerirali, da boste naposled sami verjeli... Jaz si ne sugeriram ničesar, ampak Vam bom takoj predložil argumente, zakaj ta načrt ni dober.
Kar se tiče konservativnosti, gospodje mislim, da ne bo nihče izmed Vas dvomil, da je bila Avstrija reakcionarna država.
Glasovi: To se vjema. s
Kristan: Hvala bogu. da priznavate to. Ali priznavajoči to. morate priznati tudi to. da je enako konservativno in enako reakcionarno tudi to. kar enostavno prepisujete iz va-
strijske ustave in iz avstrijskih za-* konovo, kolikor je bilo že tam reakt cionamo... Gospod Pribičevič pravi, da ni tako. Si duo faciunt idem, non est idem. Tako so popi vedna govorili.
Valerijan Pribičevič: Zakaj ravna popi?
Kristan: Prva filozofija te vrsta je prihajala Od popov.
Gospodje! Gospod dr. Lukinič je, hoteč pobiti moje besede o reakcionarnosti te ustave, pravil, da krS! tiskovno svobodo le neki članek v, prehodnih določbah in da se bo td prenehalo. Toda tukaj imamo pred sabo drugi oddelek, ki govori o tisku. Nc bom govoril o socijalistih, mislim pa. da ne more biti sploh nobenega resnično liberalnega človeka. ki ne bi vsaj v duši priznal, d« Je članek o tisku reakcionaren.
Glas Jz centra: Po čem? Bog obvaruj 1
Kristan: Ce bi moral bog vedno poslušati, kadar ga kličete, bi moral marsikaj varovati.
Toda reakcionaren ni tako td članek o tisku. So še druge re$. Po* glejmo malo od začetka. Koliko jo tukaj konservativnega, nam kaže tako! prvi članek tega poglavja, torej 4. članek. Če se prečita to v naglici, izgleda to kot povsem lepa stvarčica. ki bi se lahko poslala v razstavo} toda jaz se ne bi tako pobahal z njo. Ne bi se bahal, prvič že zaradi tega ne. ker Smate tu takoj kontradikcijo, S tem člankom pobijate nekaj, kau ste v prejšnjem oddelku že sprejeli. Tukaj pravite: Ne priznava se plenw stvo. naslovi niti kakršnikoli pred«; pravice po rojstvu. Toda v prvem oddelku ste sklenili, da bodi ta dri žava monarhija, v kateri bo. seveda, kralj. In meni se zdi, da je to vendafl plemič.	,
Minister za konstltuanto: Ne plemič! Kralj, pa ne plemiči
Kristan: Gospod minister, mendrf ne boste trdili, da je kralj le služben naslov, kakor sodnik, kapetan alf kaj takega. In kar se tiče naslovov, ali njegovo veličanstvo In njegovo visokočanstvo niso naslovi?
Valerijan Pribičevič: To ni nikakršen naslov. To je tako. kakor če se pravi »druže!«
Predsednik dr. Ivan Ribar: Prosim Vas, gospodje, dajse pomirite!
Felihn Kurbegovlč: Kaj bo pa govoril. če se mi pomirimo?
Kristan: Za to se ne bojte, gospod izvestitelj! Tudi če Vi ne delate medklicev, se ima o čem govoriti*:
Nadalje se pravi: Ne priznavajo! se nikakršne predpravice no rojstvu,1 Prosim Vas, gospodje, kako pa prihaja kralj na prestol če ne po privilegiju rojstva'?
Glas iz centruina: Roditi se vendar mora.
Kristan: Roditi se mora. in to jo vse. kar mora storiti. In ker se rodi v neki hiši, pride zato. po pred-* pravici rojstva, na prestol. V enem” oddelku pravite v stvari, da se te predpravice priznavajo, nekoliko vrstic zatem pa pripovedujete povsem nedolžno: Pri nas ni plemstvaj Dri nas ni naslovov, pri nas ni predpravic po rojstvu! In tedaj, gospod-« ie zahtevate, da naj se ta ustava resno jemlje!
Toda gotovo je, da je v tej ustavi še veliko slabših reči. (Medklici.)^ Predvsem je eno, kar moram rečij Tudi če bi ta oddelek napravili ide-: alno lep, ne bi to vendar nič pome-« nilo. če ne bodo poznejši oddelki, poW sebno tretji, enako idealni. Kajti,' gospodje, če pripovduiete. da so vsi državljani pred zakonom enaki, ne vem. ali naj bi se smejal, ali naj bij plakal; zakaj to je fraza, ki ni ničj vredna in s katero se meče le peseta' v oči	(Dalje	_	prih.).*
/ Stran 2.
Y ............—»...............mtrnmm ■ ■
PolitlUne vesti.
+ O priliki protiiugos(ovenskih demonstracij prošlo nedeljo v Zadru je množica s par ob rod a »Jaso«« strgala našo zastavo, Nato je vdrla v prostore srbske čitalnice, kjer je knjige knjižnice Matice Dalmatinske pometala na ulico in jih zažgala. Množica je odšla v prostore deželnega odbora, kjer je vse, kar ni mogla vreči skozi okno, razbila s sekirami. Uničila je tudi umetnine Vlaha Bukovca, Meštroviča in Rosandi-ča, ki j& je svoječasno nabavil odbor.
+ Incident v laškem parlamentu. Rimski listi poročajo, da so fašistovski poslanci komunista in bivšega dezerterja Misiama, ko je vstopil v zbornico, pretepli in ga vrgli na cesto.
+ Še bo prepir. Kakor doznava »Journal«, bo ta teden važna seja zaveznikov v Parizu. Glavni predmet posvetovanjem bo razdelitev najnovejših plačil Nemčije med zaveznike.
+ Umorjenega sodruga Garelsa so v ponedeljek pokopali z velikimi svečanostmi. Incidenta ni bilo nobenega. Bavarski neodvisni socialisti so na njegovo mesto IzvoliH s. Ernesta Tollerja, znanega izza časa monakovskih sovjetov, ki se točasno nahaja v dolgoletnem zaporu radi »veleizdaje«.
+ Krasta je v nekem intervrvu s poročevalcem »Petit Parlslena« izjavil, da je Lenin svojo dosedanjo taktiko res izpreme-nil in sicer z ozirom na to, ker hoče omiliti odpor ruskega seljaštva ter inostranega kapitalizma. Dosedanje metode rekvizicij In zatiranja zasebne trgovine se nadomestijo z obdavčenjem v naturalijah. Od za-pada pričakuje Lenin tehnično pomoč, zato pa je pripravljen, da tuje podjetnike odškoduje z zlatom, surovinami ali koncesijami. Pogajanja so že v teku. Krasin je prepričan, da se v kratkem stvori mednaroden konsorcij, ki pomore sovjetski vladi iz sedanjega težkega položaja. — Krasin torej kot prvi boljševišjc! zastopnik potrjuje vse, tudi najbolj neverjetne vesti, ki so zadnji čas krožile o notranjem preobratu v sovjetski Rusiji. Krasin te vesti celo po-polnjuje — iz njegovih besed odseva nekaj takega, kar očitno izzveneva v poziv moskovske vlade svetovnemu kapitalizmu, naj 2 njo prične trgovati za rusko zemljo ki svobodo ruskega proletaiata.
+ Same vojne konvencije. Ruska vlada je v Bakuju s keanaljsti sklenila vojno pogodbo, po kateri se obvezuje, da Angori z vojaško silo pomore proti Armeniji in Orški, Prehrano kemalistične armade oskrbi Rusija. — Troje je razvidno Iz tega poročila: ruska sovjetska republika le Ango-ro spravila pod svojo domeno — Angora Je danes samo še del ruske države; velika •vojna je neizogibna, če se Grki oziroma anatavtovci še o pravem času ne umaknejo; Rusija igra dvojno igro: na eni strani vabi ! kapitalistični svet, naj pride in naj posede j rusko zemljo — na drugi strani grozi kapitalističnemu svetu z nabrušenitn bodalom.
Dnevne vesti.
Spremembe pri Hn. delegaciji. Iz Bel-grada nam poročajo novico, da namerava vlada korenito preustrojiti finančno službo v območju finančne delegacije za Slovenjo. V personalnem oziru prideie delegata dr, Savnika referatu brez občevanja s strankami, ker mu je tako opešal posluh, da se že dalj časa pritožujejo stranke; za ta-- ko eksponirano mesto ni več fizično sposoben. — Enako odpotuje davčni referent dr, Rupnik med svojim dopustom v neki sanatorij za živčne bolezni. Izvrše se še druga ipersonalia. — V službenem oziru dobi delegacija moderne, današnjemu času primerne uredbe, ker v tem pogledu ona sama ni storila Čisto rrtč, temveč so po staroavstrijskem kopitu in duhu referate reševali, ne glede na nove razmere In novo državo.
—	Ta ukrep občinstvo in uradnlštvo prav hvaležno pozdravlja, kajti razmere so postale že kar neznosne.
Z liitbljanske univerza. Za dekana filozofske fakultete za študijsko leto 1921./22. je bil izvoljen gospod prof. dr. Artur Gavazzi. za pro-
JfAPR E &
Jm
Stev. 134.
dekana pa gospod prof, dr. Ivan
Prijatelj.
Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti otvorl v pondeljek dne 20. t m. celodnevni prikrojeval«! to laj za krojače. Poleg prikrojevanja se bo predavalo tudi kalkulacija in knjigovodstvo. Prijavljeni interesenti se opozarjajo na to otvoritev.
Knjigovodski tečaj y Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti priredi za obrtnike knjigovodski tečaj Obrtniki se poživljajo, da prijavijo svojo vdeležbo najkasneje do sobote 20, t. m. Pouk se bo vršil ob večernih urah, ki se bodo dogovorno z udeleženci nastavile na dan otvoritve.
Nesreče v rudnikih Trboveljske pre-mogokopne družbe. Zadnji čas so zelo številne nesreče in nezgode v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. Uprava te kapitalistične družbe pa silno zanemarja ponesrečence tako z humanitarnega, kakor tudi z zdravstvenega stališča. — Znanih je nam že več slučajev! Tako so še le včeraj dopoldne pripeljali v ljubljansko javno bolnico po enem tednu 18 letno rudniško delavko MatFldo Smodič iz Retja pri Trbovljah, kj jo je podsnla težka plast zemlje ki JI zlomila hubtenlco.
Javno kopališče v Lazah. Kopališki vlak vozi iz Ljubljane ob 14. url 20 min. Iz Laz pa vozita dva vlaka, prvi ob 18. uri 30 min., drugi ob 19. url 54 min. Povratni vozni listek velja 6 K. Občinstvo se ponovno opozarja, da drži v kopališču strogi red in snago. Stranišče bo postavljeno v prihodnjih dneh. Vstop in izstop je dovoljen samo po dohodni brvi, poškodovanje poljskih nasadov, sadnega drevja Itd. Je kaz-njlvo. Prepovedano je kuriti v kopališču in trgati fašine. Preskrbljeno je, da bodo občinstvu na razpolago po zmernih cenah mrzla jedila In brezalkoholne pijače. — Ker je glavna struga nasproti dohodne brvi nevarna, naj nBcdo ne plava preko tega mesta, id bo označeno s svarilnim napisom.
Brczkonfeslionald, svobodomiselclt V soboto 18. t. m. ob 9. zvečer v zaanji sobi »Narodne kavarne« pomenek o ustanovitvi »Svobodne Misii«. Vdeležite se vsi!
Radi nezanesljivega vremena koncert v hotelu »Bellevue« odpade tn se preloži na drugi teden v soboto.
SLIKE IZ LJUBLJANSKE POROTE.
Pred ljubljansko poroto v veliki dw-ran: se kalejdoskopično vrste zanimivi prizori iz socialne, rodbinske in družabne tragedije. Od spretnosti voditeljev teh predstav, od glavnih aranžerjev zavisi končni
—	efekt. Klasično so nekatere razprave po šablonskih, starokopitnih metodah. Življenje, kipeče In strastno, zločin, grozen in peklenski ne dobivata pravih interpretov . . Kako banalno se razpravljajo globoke tragedije življenja . . .?
Pred porotniki stoji mlad človek, morilec matere! Rajko Hrastnik Je na nečloveški način umoril v Postojni svojo mater Manijo, udano alkoholu. Cinično je brez vsakega kesa priznal grozno dejanje. Porotnici so soglasno potrdili krivdo umoru. Rajko Hrastnik, produkt vojnih razmer In vojne vzgoje, je bil obsojen na 14 let težke joče . . . Oče in sorodniki so jokali . .
»Dan tatov«, tako je oaz val državni pravdnik včerajšnje porotne razprave. Pred porotniki so se vrstili razni tatovi, vlomilci in žeparji. Prvi Maks Oliv je bil obsojen na štfrl leta težke ječe, ker je ukradel kmetijski družbi na Turjaškem trgu pisalni stroj in ga prodal v Zagrebu za 1000 K. — Dalje dva mlada tatova žeparja: 141etni Franc Flatz obsojen na dve leti in njegov aranžer Jože Šettna na dve In pol leti težke ječe, ker sta iz Zagreba napravila v Slovenijo žeparsko turnejo. Franček je krilato govoril: »Žeparstva so me naučili dečki v Zagrebu«. — Daljna Mika: »VeliKe tatvine v Pollakovi tovarni!« Tovarnarju Pollaku Je bilo koncem leta 1920 ukradena mnogo gonilnih jermenov v skupni vrednosti 34.000 K. Samo eno noč so odnesli trije mlad! ljudle 26.000 K vredne, štiri kclobar-io gonilnih jermenov. Izrek porotnikov: Rudolf Prevc in Anton Crnkovič soglasno kriva teh tatvin. Tretji France Goltes — ni kriv z večino glasov (8 : 4). Sodba France Goltes oproščen. Rudolf Prevc obsojen na 14 mesecev In Anton Crnkovič na 18 mese-
cev težke joče. In tako dalje . . . Dan« se
porotne obravnave zaključijo. Porotniki so Pollakovo škodo cenili pod 4000 K, a nad 400 K! —
Organizacijski vestnik.
Vestnik Svobode.
Splošna delavska zveza »Svoboda« priredi v nedeljo dne 19. t, m. popoldanski Izlet na Vrhniko, spored tega izleta so sl Vrhniški sodrugl zamislili sledeče: Po prihodu ljubljanskih sodrugov In sodružic na Vrhniko bo skupni pešizlet k izviru male Ljubljance v Močilnik ta k Sv. Antonu, po peš Izletu se vrši veilka ljudska peselica ua vrtu g. Jos. Jelovška. Na veselici bo preskrbljeno za zdravo zabavo ta ples. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 1. uri in 18 minut, iz Vrhnike pa odhaja poseben vlak v Ljubljano ob 1<. url ponoči.
~ SHOD
stavbene In gostilničarske zadruge »Delavski dom« na Vlč-GIincah se bo vršil v soboto 18. t. m. ob 8. url zvečer v salonu restavracije »Amerika«,
Komar Je na tem, da delavci čtmprej dobimo svoj »Delavski dom«, naj se udeleži tega važnega shoda!
Poslano.
K nedavni notici, ki je Izšla v tem listu pod naslovom, »higljena in draginja pri brivcih v Ljubljani« bi mogli Se marsikaj pripomniti, ker to, kar je dopisnik priobčil, še ni bilo vse. Ko so mojstri povišali svoje cenike za 50 odstotkov, bi bili morali povišati plače tudi svojim pomočnikom. Tega pa niso storili vsi. temveč samo nekateri. Predsednik o. Fran-cherii pa k vsemu temu molči, in pušča. da njegovi tovariši kršiio delavno pogodbo točko 8. — Mojstri so na to točko sploh pozabili; kasirajo denar po novem tarifu, ga spravljajo v hranilnice in izpreminjaio v delnice raznih banic, pomočniki pa naj še nadalje stradajo in delajo po 9 in 10 ur na dan! Društvo brivskih pomočnikov je že večkrat javno pozivalo oblasti na pomoč, toda naredilo se ni ničesar.
Ali mora res 100 ljudi plesati tako.
kakor g Pranchetti žvižga? Seveda oblasti molčijo, ker ie pač g. Fran-clietti v gotovih krogih vplivna oseba. Čujemo sedaj, da namerava g. Pranchetti 21. tm. sklicati občni zbor brivskih mojstrov in na tem zboru oktroirati 10-urno delo v bivnicah. Merodajne faktorje že v naprej opozarjamo na take diktatorske korake. Na enak način ie k. Fanchetti pred G. meseci uvedel 9-urno delo. s čimur je prekršil ministrsko naredbo o 8-urnem delavniku. Brivski pomočniki niso dobivali plačane nadure. Ta diktat so seveda morali sprejeti, ker so bili pozimi brez vseh sredstev.
Prosimo poverjeništvo za socijal-no skrb. da skliče čimprej anketo, na kateri naj bi se rešila vsa ta vprašanja. Na anketo naj bi pozvalo mojstre in pomočnike iz vse Slovenije, predvsem pa tudi iz Maribora, ker je stanje tamošnjih pomočnikov neznosno.
Zakon! naj veljalo ne le za pomočnike, temveč tudi za gospodarje! Se enkrat torej opozarjamo oblast na to. da naj ne dopušča, da se nam po malem približuje 10 - urni delavniki Zahtevamo seveda, da se nam plača tudi nadurno delo. ki smo ga opravljali teh 6 mesecev. Ni nas več volja prenašati diktatov jr. Franchettija.
Odbor osrednjega društva brivskih in lasničarskih pomočnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Soclialis&ilna obilna.
KAJ JE Z NEDELJIVO SLOVENIJO
Slovenska ljudska stranka in pa bivši sodrug Prepeluh so razvili v zadnjem času veliko agitacijo za takoimenovano nedeljivo Slavenfjo. Ta propaganda, kakor sploh vsa avtomaška propaganda klerikalnih listov In pa Propeluhovega Avtonomista se kričavo oprijemlje samo praznih besed in gesel ta se ne spušča v podrobno razpravo o teh važnih vprašanjih, ki so, kar se mora priznati, n. pr. glede kompetence raznih avtonomij, sporna ta še nerazrešena. V naslednjem se hočemo dotakniti vprašanja »nedeljive Slovenije« in prosimo čitateije, da o tem razmišljajo in si poskušajo ustvariti lastno sodbo. Pri vprašanju nedeljive Slovenije se gre za spor, ali naj današnja Slovenija v bodoči razdelitvi države tvori eno pokrajino s središčem v Ljubljani ali dve pokrajini s središčem v Ljubljani in v Mariboru. Pritrditi je, da zelo mnogo razlogov govori za to. naj bi cela današnja Slovenija tvorila samo eno pokrajino, rav-notako se pa more navesti tudi precej razlogov, ki priporočajo ustanovitev dveh pokrajin, Vsi ti razlogi, pa naj govore za ali proti, imajo to skupnost, da stoje izven so-cijaliama in so v bistvu večinoma nacionalistične narave. Lahko Je kdo za eno ali !>a za dve, pa je kljub teinu dober socialist. Pisec teh vrstic bi bH za svojo osebo za eno pokrajino, vendar pa prav zelo dvomi, ali bi se večina Slovencev pri plebiscitnem glasovanju izrekla za eno pokrajino. Vprašanje enotne Slovenije za socialno demokratično stranko ni bistveno vprašanje temveč samo vprašanje večje ali marnje primernosti. Pač pa socialno demokratična stranka odklanja tako razdelitev ta ureditev države, ki bi mogla zadrževati naše narodno uiedinjcnje, do katerega mora priti naravnim potom brez vsakega pritiska, ali ki bi celo pospeševala sedaj v resnici obstoječe plemenske razlike. Isto-tako pa tudi zametava historične meje, ki so tekom stoletij vsled tuje sile nastale na našem ozemlju. Zato odklanjamo razlikovanje med Kranjstvom in Štajerstvom, istotako pa zavračamo vsako ostentativno poudarjanje Slovenstva, Srbstva ali Hrvat-stva. Dovolj imamo povoda, če mislimo, da so pri nas močne sile na delu, ki bi rade preprečilo stapljanje Slovencev, Srbov in Hrvatov v en narod. Socijalna demokracija pa je mednarodna in želi čim tesnejših zvez tudi z Nemci, Italijani in drugimi narodi. Tembolj mora stremeti za tem, da se čim tesneje ujedinijo vsi južni Slovani, ki so po krvi In jeziku en narod. Tu pa mora-
mo pripomniti, da nledlnjcnie zelo oviralo
tisti pregoreči centralisti, ki ga skušajo formirati z brezglavimi in slabo premišljenimi naredbaail.
Vprašanje ene ali dveh pokrajin v Sloveniji je torej za nas zgolj vprašanje primernosti. Eno pa poudarjamo: Ako se bo razdelita Slovenija na dve pokrajini, ne smeta dobiti njeni ozemlji nikakega nespremenljivega državnopravnega značaja, temveč mora biti podana možnost, da se zopet združita, ako bi se prebivalstvo za to odločilo. Ako pa bo Slovenija ona pokrajina, pa tudi njena intregriteta ne sme biti tako zajamčena, da bi se ne mogla nikdar razdeliti v dve pokrajini, tudi ako bi sc taka razdelitev Izkazala za potrebno iz gospodarskih, upravnih ali drugih utemeljenih razlogov. Če naj pomeni »nedeljiva Slovenija« njeno zajamčeno nespremenlj'-vost za vse čase, če naj bi torej imela po-
stati nekaka »historična« enota — potem smo mi odločni nasprotniki take »nedeljive« Slovenije.
Občinski proračun. Na vprašanja, ali je mogoče občinske proračune. ai jih je sklenil prejšnji občinski od-« bor. razveljaviti ali spremeniti, od-, govarjatno sledeče: Občinski prora«. cun- ga je prejšnji občinski odbor nravilno sklenil po predpisih občinskega reda. je pravomočen in se ne da več spreminjati. Glede sestave proračuna določa občinski red za prejšnjo Kranjsko sledeče: Proračun ima sestaviti župan in ga mora 14 dni prej, predno ga predloži občinskemu odboru v pretres, javno raz-položiti pri županstvu, da ga vsak občan lahko pregleda. Vsak občan •ma pravico v tem času svoje pomisleke zoper proračun izraziti pismeno ali pa pri županstvu na zapisnik. Po preteku teh 14 dni predloži župan proračun m vse podane pomisleke na obemskt seu občinskemu odboru v razpravo. Občinski odbor proračun preseda, če je treba tudi popravlja in popolnjuje in na zadnje sklepa o njem. Ce je občinski odbor sklenil, da se v svrho pokritja primanjkljaja pobirajo občinske doklade na davke in morebiti tudi na užit« nino, je ta sklep javno na v občini običajen način razglasiti z opombo, da ima vsakdo, ki misli, da bi b!i prehudo zadet z občinskimi dokladami. pravico, da tekom 14 dni po razglasitvi predloži županstvu ugovor zoper sklenjene doklade. Te ugovore in proračun je predložiti deželni vladi, ki sklepa o ugovorih in o višini doklad, šele z odobitvijo dežei-ne vlade postane proračun pravnomočen. Zupan je dolžan, da se drži pravomočnega proračuna. Ako se se pa kasneje izkaže potreba, da se napravi izdatek, za katerega ni preskrbljeno v proračunu, mora župan dobiti za ta izdatek dovoljenje od občinskega odbora. Le v nujnih slučajih ie župan sam opravičen napraviti izdatek.^ mora pa v tem slučaju brž ko mogoče dobiti naknadno dovoljenje od občinskega odbora.
Z Ježice; Soc. demokratični občinski odborniki so sprožili v naši
občini gibanje za podališanie električne železnice no Dunajski cesti do
Save. Kako velikega pomena bi hiia taka železnica ni treba dokazovati. Vsako jutro hodi iz okolice čez štiristo delavcev v Ljubljano na delo. poleg tega pa tudi mnogo šolarjev in dijakov. Socijalisti imamo na Ježici šest odbornikov, kakor klerikalci. V Zgornji Šiški pa imamo relativno večino, skupno s komunisti pa tudi v Mostah in na Viču. Potrebno bo. da se bodo vršili kaki sestanki obe. odbornikov iz teh občin. Skleniti moramo trden obroč okoli Ljubljane.
Vsi dopisi in vprašanja v občinskih zadevah r.aj se oašUiaio na naslov Samoupravna pisarna JSDS in KDZ, Ljubljana, poštni predal 168. — Ce se želi odgovor, naj se priloži znamka za 2 K.
Društvene vesti.
»Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
Dramska sekcija jug. napr. akad. društva »Jadran« v Ljubljani, priredi v nedelja, dne 19. t. m. ob 7. zvečer dramsko predstavo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v Sokolskem domu v Zagorju oh Savi. Iz prijaznosti sodeluje popoln orkester Glasbenega društva te Zagorja pod osebnim vodstvom g. kapelnika Zanaškarja. Po predstavi prosta zabava s plesom.
Klub »Soča« priredi v nedeljo 19. t. m. izlet v Kranj in sicer v Gaštaj, 5 minut od postaje, ter vabi k udeležbi svoje člane In prijatelje. Prireditev bo domača ta ne-
prisiljena. Na vsporedu je petje, godba, solospevl, recitacije, šaljivi prizor!, deklamacije novih izvirnih pesmi itd. Tudi zt telesni blagor bo preskrbljeno. Odhod ia Ljubljane južni kolodvor ob 13.30, povratek iz Kranja 22.40. Za udeležence bodo rezerviranj posebni vozovi. Izlet se vrši ob vsakem vremenu! Zbirališče na južnem kolodvoru ob 13. url.
— Mednarodni vzorčni velesjin prirede letos od 11. do 17. septembra na Dunaju.
— V Budimpešti so Izdelali prvi tovorni parnik, ki ga je naročila češkoslovaška vlada. Trije nadaljni parniki so že skoro izgrajeni.
Jlrasck ■
Filozof iska hlstorila
K 30.
Sjajni historieki i ljubavni roman. Upravo izašao. Narueiti si udmah kod CeSkojugoslovanske naklade ■== J. Herejk, Zagreb, aaaaas
Citajte velezanimivo studijo Dr« Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
aeseso
Spedicijska tvrdka
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
==: ocarinjene. z=r
3E
3 E
23B
Naznanjam cenj. damam, da sva odprla
česalnlco za dame,
umivanje glave, suSeitJe las s električnim aparatom,
tmimmimmmuimM ondoliranje, manucure. ■inttiiiiiiiiiiiiiiiiuifjiir
Za obilen obisk se priporoča
FRANJO, ZOFIJA OLAGA. mil«. LITIJA
Unije Mio noMldiiDili
delavcev
sprejmejo
Slini! tovarno in livarne it
v Ljub L ja rti.
Dobre
za civilno in uniform sko delo sprejme takoj
josip R0J1NA. AMsamlrova c. 3.
Naročajte „NAPREJ“
Priporoča se tvrdka
Večletna
garancija.
Ia6I tl	fin	Sv. Petra	edina tovarniška
Vr U I C i, C H I III,g nasip St. 7. šivalnih strojev v vseh opremah, materija! h
^ rodbingko in obrtno rabo ter vs. poeair
    	PABiauiia	Večletna garancija cicma 1«^«	—	j ■_
Ljubljana,
Popravila se sprejemajo.
zaloga
m Izvršba pred«
posamezni deli za vse sisteme, Igle, olje na drobno in debelo. Večletna garancija! Ugodni plačilni pogoji.
Izdajatelj; Ivau Mil nar.
Tisk „Učiteliske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni uredniku.lak. Vehovec,