Stabilizacija in povečanje izvoza
Razprave,, ki potekajo o osnutku resolucije, o politiki izvajanja plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 so bile temeljite in osnovna ugotovitev je, da se bomo prihodnje leto resnično morali zavzemati za to, da bo-mo začrtane cilje tudi uresni-čili.
Letos razpravliamo po reso-luciji politike izvajanja zad-njega leta srednjeročnega pla-na, in zato je še toliko bolj pomembno, da v tem zad-njem letu izoblikujemo ta plan, ki bo dajal dovolj dobra izhodišča za naslednje sred-njeročno plansko obdobje od leta 1981 do 1985. Številne pri-pombe, ki jih je dalo združe-no delo na osnutek resolucije pa dokazujejo, da tudi letoš-nja resolucija kljub analizi izvajanja tekočega srednje-ročnega plana v letošnjem le-tu ni v celoti povzela dejan-skega stanja niti začrtala take cilje, ki bi jih lahko ob pred-postavki minimalne rasti pro-duktivnosti lahko dosegli.
Poleg številnih drugih pa združeno delo meni, da bo najpomembneje zagotoviti ta-ke predpise, ukrepe in dejav-nosti, ki bodo zagotovile, da se bo sprejeta resolucija, po-tem ko bodo vanjo vnešeni vsi popravki, pripombe in mnenja, resnično tudi izvaja-la. V okviru Slovenije je ena izmed najpomembnejših na-log, da stopnjo zaposlovanja omejimo, da dosežemo stop-njo, ki je zapisana v resoluciji. Dosedanji razkorak med stop-njo zaposlovanja, ki so jo pre-dvidevale resolucije v prete-klih letih in zaposlovanjem v resnici je očitek. V vseh pre-delih Slovenije, tudi v Ljub-Ijani smo začrtano stopnjo za-poslovanja zelo presegli, pri tem pa je bila predvidena rast produktivnosti dosežena le 50%. Še bolj se moramo zami-sliti nad podatkom,da se ob povečani stopnji zaposlova-nja poslabšuje kvalifikacijska struktura zaposlenih, ki niti dosedaj ni bila zadovoljujoča. Zaradi tega bi vsaka OZD mo-rala sprejeti plan zaposlova-nja kadrov in ta plan v letu tudi izvajati.
Naslednja pomembna nalo-ga v prihodnjem letu pa je
varčevanje s surovinami, re-produkcijskim materialom in energijo. Pri energiji pa bi morali posebna skrb posvetiti varčevanju z nafto in naftnimi derivati. Ta naloga je izredno pomembna zaradi stalno na-raščujočih cen surovin repro-dukcijskih materialov in naf-te, zaradi stalno naraščajoče negativne zunanjetrgovinske bilance Jugoslavije in Slove-nije. Zavedati se namreč mo-ramo, da skoraj polovico vre-dnosti celotnega uvoza odpa-de prav na nafto, surovine in reprodukcijski material. Toda mimo izboljšanja zunanjetr-govinske bilance bi varčeva-nje na tem področju po-membno prispevalo tudi k izboljšanju materialne baze TOZD, k boljšemu poslova-nju. Del gospodarstva je že za-čel ukrepati; sprejeli so pro-grame za varčevanje z energi-jo, marsikatera OZD pa tudi programe za varčevanje s su-rovinami in reprodukcijskim materialom. Toda še vedno ostaja veliko tistih, ki na tem področju niso ničesar storili. Nedvomno je ena izmed naj-pomembnejših nalog vseh, da začne gospodarstvo borbo za boljši dohodek, za stabilizaci-jo tudi na tem področju.
Povezovanje med organi-zacijami združenega dela, ta-ko horizontalno kot vertikal-no, bo prispevalo k stabilnej-šemu razvoju celotnega go-spodarstva. Pri pripravi pla-nov je treba upoštevati spo-sobnosti, možnosti in pri-pravljenost vseh, ki so med-sebojno povezani in na pod-lagi tega zastaviti programe, ki jih bo mogoče uresničiti. Marsikdaj je. prav nepoveza-nost med posameznimi, med-sebojno tako ali drugače odvisnimi OZD prispevala k nekaterim anomalijam, ki so se pojavljale v gospodar-stvu. Prav zaradi tega mora-mo v prihodnjem letu vztra-jati ne samo na sklepanju sa-moupravnih sporazumov med vsemi reprodukcijsko ppvezanimi dejavniki zdru-ženega dela, temveč bolj kot letos, tudi na izvajanju in izvrševanju sprejetih obvez-nosti.
Gospodarstvo negoduje nad prevelikimi in prepogo-
"stimi posegi administracije v pogoje gospodarjenja. Toda prav nesamoupravno obnaša-nje nekaterih dejavnikov v gospodarstvu, neizpolnjeva-nje sprejetih obveznosti in ne-realni plani so bili v preteklo-sti tisti, ki so Zveznemu izvrš-nemu svetu in Izvršnemu sve-tu republike nalagali, da z ad-ministrativnimi posegi poiz-kuša spremeniti negativne to-kove, ki so se začeli pojavljati v gospodarstvu. Ali so bili ti posegi koristni ali ne, ve go-spodarstvo samo, bili so nuj-ni, in čeprav so nekateri od njih bili tudi dobro premišlje-ni, so vendarle delovali linear-no, torej so prizadeli tudi ti-ste, ki so dobro gospodarili, kot tiste, ki tega niso. Gospo-darstvo si zaradi svoje raznoli-kosti takih posegov vsekakor ne želi. Toda če ne bo našlo samoupravne poti za razreše-vanje problemov, ki se pojav-
ljajo, se mora pač sprijazniti tudi z administrativnimi ukrepi. Navsezadnje je nego-dovanje nad njimi popolnoma odveč, saj so vedno sprejeti prav zaradi tega, ker združeno delo še vedno v premajhni meri izkorišča možnosti sa-moupravnega sporazumeva-nja in urejanja tekoče proble-matike.
O zvezni in republiški reso-luciji je bilp veliko govora, do-sti pripomb in predlogov, ka-ko jo izboljšati. Ena najpo-membnejših zahtev združene-ga dela je, da je treba zmanjša-tiskupno in splošno porabo.
Seveda pa to ni lahka naloga, saj se moramo zavedati, da je Jugoslavijo v preteklem letu prizadel katastrofalen potres v Črni gori, kar bo prav goto-vo pomenilo za celotno Jugo-slavijo povečanje obveznosti, zbiranje sredstev za izgradnjo porušenega. Tudi osnutek zveznega proračuna predvi-deva povečanje in to kar za 30%. Tudi če se ostale obveze ne bi poviševale, to pomeni, da bo treba zbrati več sredr stev kot letos; in poleg vsega . tudi inflacija je storila svaje,} to pa pomeni, da bi bilo aie--.> smiselno pričakovati, da^Jbo-sta splošna in skupna poraba ostali na enotni indeksni stop-nji. Če to zahtevamo, se mota-mo sprijazniti z realnim zmanjševanjem splošne ; in skupne porabe, to pa pomeni tudi zmanjšanje družbenega standarda, ali smo to priprav-ljeni sprejeti? Verjetno bo to treba sprejeti, pa naj si nam je zadeva všeč ali ne. Anticipira-ne porabe si naša družba ne more več privoščiti, bilo jo je
dovolj in preveč. Vse preveč smo živeli na kredit.
Pri porabi, ki zajeda v aku-mulacijo gospodarstva, je vprašanje porabe samou-pravnih interesnih skupno-sti materialne in nematerial-ne proizvodnje zelo po-membno. Dobršen del sred-stev danes odteka v rokave, kjer se uresničujejo zahteve in potrebe delavcev in obča-nov, toda razmisliti je treba ali je način trošenja raciona-len. Eden izmed predlogov združenega dela je, da bi sredstva, ki se dovajajo za te namene gospodarstvo plače-
valo v obliki menic, ki bi se unovčile takrat, ko bi bilo potrebno. Na ta način bi go-spodarstvo lahko razpolaga-lo z likvidnimi sredstvi, na-mesto da bi ta sredstva mrtvo ležala na tekočih ra-čunih posameznih samou-pravnjh skupnosti, medtem ko mora gospodarstvo preje-mati kredite. Ta predlog je treba še proučiti, saj bi se lahko izkazalo, da nekaterih pro jektov, ki so za družbeno skupnost nujno potrebni, ne bi mogli uresničiti zaradi te-ga, ker na žiro računih eno-stavno ne bi bilo sredstev temveč le menice, ki bi bile brez kritja. Po drugi strani pa je nesmiselno, da gospo-darstvo odvaja velika sred-stva za te dejavnosti in zara-di takih ali drugačnih vzro-kov samo ostaja brez kvali-tetnih finančnih sredstev, ker je prisiljeno najemati drage bančne kredite.
Splošna in družbena pora-ba se mora prilagoditi real-nim možnostim gospodar-stva. Nesprejemljivo je pove-čavanje zahtev za večjo po-trošnjo, za boljše varstvo, za
večje pokojnine, za širšo kul-turno dejavnost, za razširja-nje telesne kulture, če ne bo-tno sami ustvarili dovolj de narja, da bi take želje tudi uresničili. Uresničujemo pa lahko vse naše želje le z de-lom. In nedvomno mora vsa-komur priti v zavest, da to delo ne more in ne sme biti preplačano. Ob sklepu raz-prav v združenem delu bi lahko rekli, da so naloge v prihodnjem letu predvsem zmanjšanje porabe, varčeva-nje in povečanje produktiv-nosti. Dolgo časa že govori-mo o tem, da bi morali v OZD veliko več pozornosti posvetiti kazalcem gospo-darjenja. V prihodnjem letu o tem ne smemo več samo govoriti, temveč bomo mora-li to samo uresničevati. Ver-jetno je vprašanje kako odveč. Odgovor je namreč več kot na dlani. Vsak zase kot delavec in občan in vsi skupaj kot združeno delo družbenopolitična skupnost. To pa ni f raza ampak resnič-nost, s katero se spopadamo danes in ki jo moramo jutri tudi obvladati.