-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo»luv Federation, S. P.--Glasilu Jugoslovanske Socialistične Zveze - - glasilo - -prosvetne matice j. s. z. |T. __ NO. 1510. CHICAGO, ILL., 19. AVGUSTA (Augu.t 19), 1936 ** -— ——^--- ------------------ -I-------_ (»■HIlMbed nrrklf at it:MH N. Uvradalr At«. LETO — VOL. XXXI. JEKLARSKI MAGNATI POLNIJO ARZENALE PRIPRAVLJANJE Z BOMBAMI, STROJNICAMI IN ŽICAMI ZA v y "ZASCITENJE" DELAVCEV Petmilijardno bogastvo preveva strah pred organizirano delavsko silo Odbor za zgraditev velike industrialne unije V jeklarskih obratih se je naloge resno lotil ZVEZA jeklarskih korporacij, kateri načel ju ie Eugene Grace, predsednik Bethlehem Steel kompanije, je pred tedni objavila izjavo, da bo svoje delavce "protektirala" i vsemi sredstvi proti usiljivcem "zunanje unije". Jeklarske korporacije, združene v American Iron and Steel Institute, ■aajo skupno pet milijard dolarjev imovine. To je ogromno bogastvo. V svojem boju proti Lewisovemu odboru za industrial-■o organizacijo je zveza jeklarskih korporacij potrošila samo u oglašanje v časopisih pol milijona dolarjev — in to v teku fasotih dni. Jeklarski baroni mislijo resno. Kajti njihova izjava, da se kodo proti "umešavanju zunanje unije" poslužili vseh sredstev, ai bila prazna pretnja. Jeklarske korporacije kontrolirajo v krajih, kjer imajo tovarne, skoro vse župane, šerife, alder-rnane, policijske šefe, Ameriško legijo in razne druge "patrio-tične" organizacije ter posamezne lokalne politične bosse. Po-Wf lega imajo čete svojih oboroženih deputijev—tolpe nižin-skih tipov in profesionalnih gangsterjev, ki jim je ubiti stav-karja toliko kakor muho. Odbor, ki vodi kampanjo za združenje jeklarskih delavcev v industrialni uniji, je objavil podatke, ki jih je zbral o pripravah jeklarskih baronov na civilno vojno. Prične se čim bi delavci zastavkali. Založili so se s puškami, strojnicami, revolverji, krepel jci in s plinskimi bombami, ki povzročajo solzen je ia bljuvanje. Tudi policijski organi v jeklarskih centrih in šerifi skrbe, da jim v slučaju potrebe ne bo manjkalc*. takih bomb! - Med delavci v jeklarnah se giblje stotine špijonov in agentov provokatorjev, katere so kompanije najele to poletje. Gtngsterji se pripravljajo, da bodo vsakega unijskega organi-utorja brutalno pretepli čim se prikaže na kompanijsko posest sli pa v mestu, ki ga vladajo politiki pod kontrolo kompanije. Jeklarski trust in druge velike jeklarske korporacije po-čao vse to "za protektiranje svojih delavcev". Teror, ki ga ■vajajo v svojih grofijah nad izkoriščanimi tlačani, je Hitlerjev in Mussolinijev način "protektiranja" delavcev. Okrog tovarn napeljujejo žice, v katere bodo v slučaju stavke spustili električni tok, da piketi ne bodo mogli do ske-bov. Na stolpih instalirajo žarkomete in podlage za strojnice. Vse sa "protektiranje" delavcev! Jeklarski baroni so dobri, pa hočejo graditelje svojih bogastev varovati pred nesrečo industrialne unije! Ampak tudi odbor za industrialno unijo misli resno in de-Kije neumorno, da delavce v kraljestvih jeklarskih magnatov organizira, kajti le če se organizirajo na ta način in se z baroni odločno spoprimejo, se bodo otresli kompanijske "protekcije" » si zboljšali avoj položaj. I "PREDNO SE ŠPANIJA UMIRI, JE TREBA POKLATI 300,000 LJUDI Španijo so vladali dolga stoletja aristokrati, trerkveni knezi. samostani, sateliti dinastije in vojaška kamarila. Voja-*vo je bilo sila, na katero so w opirali vsi izkoriščevalni doji. Po padcu monarhije in ustanovitvi republike so bili poleg r»BNERAL FRANCISCO FRANCO klerikalnih mogotcev vojaški Poveljniki prvi, ki so organiziral "abotažne akcije. Tu in **** zaradi vaje podvzeli tu-fil oborožen odpor. Republika J* Pomagala vse, ni pa bila v **nju iztrebiti zlo, ki je nepre- Berlin in Rim podaljšala klanje v Španiji Delavstvu v Španiji priskočile na pomoč mnoge unije v Z. D. |__LAŽNJIVO ZVRAČANJE KRIVDE Napredne ameriške unije so se odzvale klicu delavske socialistične internacionale in pričele zbirati gmotna sredstva v pomoč proletariatu v Španiji, ki je že par tednov v krvavi borbi proti fašistični kontrare- r voluciji. Unije oblačilne industrije v Zed. državah so sklenile zbrati v podporo tovarišem v Španiji $100,000. Podporna organizacija Workmen's Circle je sklenila poslati iz svoje blagajne in s pomočjo društvenih prostovoljnih prispevkov $25,000. Na skupnih socialističnih in komunističnih . shodih v New Yorku, v Chicagu in drugje se je zbralo v ta namen več tisoč dolarjev. Gmotno pomoč španskim delavcem nudijo dalje delavske organizacije v Franciji, Angliji, Belgiji, sovjetski Uniji itd. Seja članstva soc. stranke v Chicagu V četrtek 20. avgusta se bo vršila na 3206 Wilton Ave. se- Na sliki i« del notranjosti katedrale v mestu Seville v Španiji, ki je ja Članstva SOC. stranke Čika- 1 r tedanji civilni vojni poikodovana toliko, da se zgražajo vsi zunanji sketfa okraja. Je izredno va- °boi*T*,Ci —F.iiH««. prop.f.nd. dolii "komuniste" odgovornim. T L VI TA II i; Danes jim je mimsc vsak prislas republike in demokracije v Španiji ko- zna. lajnik Mcl)OWell apelira, , mumi,t»t Dejstvo j«, da so raadejanje umetnin v sevUUki katedrali povs-da se je naj udeleže vsi člani, j ročili fašisti. Dve delavski skupini v Sloveniji se zedinili za skupen program Namen je boj za demokracijo in svobodo. — "Slovenska zemlja" je fu-zija mačkovcev, levičarskih marksistov (bivših komunistov) itd. Tudi v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, jc v teku akcija za združenje socialistov in drugih demokratičnih skupin v boju za odpravo izjemnih zakonov, diktature in za splošno, enako ,., 'j— , in tajno volilno pravico. "Delavska Politika", glasilo socialističnega pokreta v Sio- kojšnji razpust skupščine ter razpis svobodnih in tajnih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. spodarske, socialne in kulturne probleme, ki jih življenje vsak dan ustvarja. Vsi dosedanji poskusi uredi- Danes objavljamo izjavo oitve notranjih razmer so doslej propadli. Država se ni mogla urediti na podlagi Vidovdan-ske ustave. Tudi diktatura tega vprašanja ni rešila. Pač pa je vzela ljudstvu državljanske sporazumu, ki smo ga socialisti sklenili s politično skupino "Slovenska zemlja". Svojim somišljenikom in prijateljem sta no pretilo njenemu obstoju. Odločilna bitka je morala priti. Začela se ie pred dobrimi tremi tedni. Skoro vsa španska armada se je na povelje svojih reakcionarnih generalov pognala v boj proti republiki. Sedanja civilna vojna v Španiji je vojna v najpopolnejšem pomenu besede. Kolje vse od kraja. Vrhovni komandant fašistične-monarhistične armade je general Francisco Fran-co, ki slovi za zelo veščega vojnega stratega in poveljnika. Po mišljenju je fanatičen katoličan, sovražnfk delovnega I l judstva in borec za koristi iz-J koriščevalnega sloja. Ko se je civilna vojna pričela, je dejal, da je prepričan v svojo zmago, dasi bo treba preje poklati vsaj kakih tri sto tisoč Špancev (delavcev in kmetov)! Kljub svoji pobožnosti je navlekel za pokolje katoličanov v Španiji tisoče krvoločnih barbarov mo-hamedanske vere iz španskih kolon*! v Afriki, ki more za zabavo. Vse to mu bo cerkev odpustila, ako ji reši ogromne posesti in politični vpliv, n katerim je nadvladovala bedno špansko ljudstvo stoletje za stoletjem vse do padca gnile Alfon/.ove monarhije. sprotni ki in ve vsa javnost. Politično življenje zadnjih osemnajst let nas je utrdilo v mokraličnih političnih strank. Na razvalinah pa sta se razpasli neznačajnost in politična veniji, porota v izdaji z dne l.!«mo dolžni pojasniti, zakaj avgusta, da se je delavska-de- smo sklenili. Prav pa je, da pravice. Onemogočila ali vsaj mokratska opozicija združila, j fo vedo tudi naši politični na-! zavrla je javno delovanje de-kar pojasnuje javnosti s sledečo izjavo, z geslom, "proti fašizmu in za mir": "Skupini "Slovenske zemlje" in socialistov sta se zedinili za naslednji »kupni akcijski program : 1.) Borba za popolno svobodo, to je za politično in gospodarsko demokracijo za vse državljane in državljanke; ta- spoznanju, da je prva in naj- nemorala, ki sta še danes glav bolj pereča zanteva sedanjega časa rešitev političnega vprašanja; demokratizacije in no- ni znak naše dobe. Mi Mu-ialisti smo prepričani, da je rešitev perečih notranje- tranje ureditve države. Dokler j političnih vprašan j mogoča sa je to politično vprašanje na! mo na ta način, da se ljudstvu dnevnem redu, ni mogoče pravilno in z uspehom reševati go- vmejo politične svobodščine. (Dalje na 5. strani) .11 \ 1 - —* o zavi:i>mii ihi avk v *i»amji Ako bodo delavci v sedanji; civilni vojni v Španiji poraženi, ne bo to krivda žensk. Kajti doslej se niso še v nobenem odporu delavstva borile proti sovražnikom z orožjem v tolik-! šnem številu in s tako vnemo, kakor se bore danes delavke v Španiji. V Barceloni ali v Madridu, v Asturiji, v Andaluziji, na se-! verni in južni fronti — povsod so poleg moških tudi ženske v bojnih linijah. Ta velika pomoč španskih delavskih junakinj, ki jo dajejo brambi republike in svobode ne bo nikdar pozabljena. Od sovražnikov v vojnih vrstah ne pričakujejo prizanašanja in tudi ont; jim ne prizanašajo. S krvoločnimi četami Murov, SYCAN, IM. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 23. avgusta. Po konferenci piknik v Morgan Parku. ki so jih poslali iz Maroka nad delavce v Španiji fašistični generali, se Španke bore brez strahu. Porocevalci kapitalističnih listov se divijo tej odločnosti in volji za boj v korist ljudske republike, toda uredniki v Angliji, v Zed. državah in drugih kapitalističnih deželah, ki čitajo poročila iz Španije, se ne divijo, kajti strah jih prešine ob pomisli, če se nekega dne ženske upro z moškimi vred tudi v njihovih dežefah in pomete jo sistem izkoriščanja! To je vzrok, čemu konservativno časopisje v Franciji, Angliji in Zed. državah brez skrivanja simpatizira z rablji, ki si prizadevajo napraviti iz Španije fašistično državo! NADUTA ZAVRATNOST FAŠISTIČNIH VLAD V MEDNARODNIH ODNOŠAJIH Delavska socialistična internacionala in mednarodna zveza unij ustanovile pomožno akcijo *S • " * , GENERALI, ki so podvzeli fašistično revolto za strmoglav-Ijenje demokratične vlade v Madridu in za ponovno za-su>žnjenje španskega ljudstva, bi bili že poraženi, kljub temu, da so kontrolirali in potegnili za seboj skoro vso špansko armado, ako jim ne bi priskočila na pomoč z zlatom, z vojnimi aeroplani ter municijo Musolini in Hitler. Fašiste po vsem svetu druži sovraštvo do marksističnega, mednarodno organiziranega delavstva. Edino vsled tega sovraštva je fašistična reakcija po svetu ponudila španskim veleposestnikom in upornim generalom svojo pomoč v boju proti legalni, demokratično izvoljeni vladi, katero hočejo poveljniki stare, fevdalne Španije nadomestiti s fašistično diktaturo, Francija, ki si prizadeva ohraniti mir v Evropi, je nujno predlagala Hitlerju in Mussoliniju ter drugim vladam pakt, v katerem se bi vse zavezale, da bodo nevtralne v sedanjem španskem konfliktu. Bilo bi sicer pošteno, da bi pomagale vladi v Madridu, katero je postavila velika večina španskega ljudstva, ampak^fašistični rožimi ne poznajo poštenja. Francija je zategadelj smatrala, da bo za Evropo in Špnijo pridobitev že to, če bodo druge dežele vsaj nevtralne m se zavezale, da ne bodo pomagale ne španski vladi in ne fašistični kontrarevoluciji. Toda Hitler in Musolini sta dan za dneni cincala in izbe-gavala jasnemu odgovoru na francosko noto. Hitler se je ob enem izgovarjal, da ne more kar na slepo obljubiti nevtralnosti, kajti delavsjki preki sod v Barceloni je obsodil v smrt 4 nacije in tudi izvršil obsodbo. Bili so kajpada Hitlerjevi agentje in pomagali fašistom. To dejstvo je Hitler namenoma prezrl in le trdil, da je dolžnost Nemčije protektirati svoje državljane kjerkoli, torej tudi v Španiji! Silovite nevarnosti, ki preti miru v Evropi in ljudstvu v Španiji, se socialistična delavska internacionala zaveda v polni meri. Dne 28. julija je imel njen odbor skupno z odborom delavske strokovne internacionale sejo v Bruslju, na kateri je sprejel dva proglasa in ju naslovil deiavstvu vseh dežel. Eden se tiče borbe za mir in proti fašizmu, drugi pa je apel za moralno in gmotno pomoč delavstvu v Španiji. "Sodrugi! Vsi čutite, da če bo republika in demokracija v Španiji poražena, bo to grozovit udarec na svobodo po vsem svetu," ugotavlja med drugim apel socialistične delavske (Nadaljevanje na 3. strani.) J. S. Z. BO SKLICALA MLADINSKE KONFERENCE V TREH MESTIH Poseben odsek eksekutive JSZ, v katerem so A lice Ar-tach, John Rak in Anton Garden, je izdelal načrt za zain-teresiranje naše mladine v delavsko gibanje. Sklicane bodo tri pokrajinske konference, ki wyorške .taro*ardisti-j J^. ^ ^ ^ Do ^ 8ta. nja je moralo priti. Na eni p.ra Roosevelta, torej predsed- ' ' 6rt,ani7.iran kapi nfSfkosa -kandidata ene .zmed pritegniti dveh glavnrh kap.talfctu^h y ma4merijo, in na 522?.L^Jl^ri ljudstvo, ki Ka Je izkori- cialistične stranke taki ljudje, bi bila dolžnost vsakega prepričanega socialista, da bi tak * stranko zapustil. Kajti soc. stranka, ki se bi izrekla za ščevalni sloj znal uspavati z igrami, z religijo m drugimi zavajalnimi sredstvi. V današnjem razrednem bo- podpiranje kandidatov kapita- Ju *e J« * ^ebno listič ne stranke, bi pogazila ne samo svoj program in načela, ampak tudi svoj socialistični da so verske teorije — ali imenujmo jih dogme — coklje napredka. Namesto da bi člove- značaj, čudim š^kako je mo- «vo it udiralo pot v bodočnost tole. (ta se m«d nam1 .Ae dobo '•> « JO izboljševalo, ga cerkve 'u-če, da je treba gledati le nazaj — v proAlost in obujati kes Frank Kerže pojasnuje in polemizira V Glasu Naroda priobčuje svoje spominske pomenke iz njega dni Frank Kerže, ki misli tudi na bodočnost. Odgovarja na očitek urednika Prosvete, da bi lahko pisal o problemih Prosvete v Prosveti, ne pa v Glasu Naroda. Kerže govori v svojem odgovoru z Moikom kakor da sedita pri mizi in se pomenkujeta na najbolj prijateljski način. Hudo mu je za Etbina Kristana, opravičuje se, da v S^JPJ (Kerže) ni bil aktiven zaradi "stranke", ampak pri tem je (Kerže) prezrl, da bi bil lahko delaven vsaj v narodnjaških liberalnih društvih v Clevelandu, katera so ga vabila, pa se jim ni hotel odzvati. Navdušuje se za kulturno delo in pravi, da ga veseli, ker je začel tudi urednik Prosvete uvidevati resnost našega položaja. V dotičnem stavku mu pravi, da držita Mol kova in njegova smer v skupno središče. Vsa Keržetova izvajanja izpričavajo staro resnico, da so slovenski liberalci in svobodomisleci kljub omembami bodočnosti edinole v prošlosti. Razvoj jim je dal na pozornici našega javnega življenja važno vlogo. Odigrali so jo. Prilika se zanje več ne ponovi. Ali morajo naprej v tempu današnjega razvoja, ali pa bodo služili hote ali nehote nazadnjaštvu. Zelo aktivna industrija Jeklarske in mnoge druge korporacije ter policijski šefi pričakujejo, da se letos in drugo leto dogodi mnogo stavk. V pripravljanju nanje so merodajtri branitelji reda in mira naročili velike količine plinskih bomb, pa tudi strojnic in drugega orožja. Pozabljenega človeka policija in milica v stavkah nikdar ne pozabi. Vsakovrstna presenečenja ima pripravljena zanj. Čisto enostavna politika I^etos giasujemo za Roosevelta, Čez Štiri leta, ko on ne bo več kandidat, pa za John L. Lewisa. In vse bo dobro (za kogar bo). strinja. V njemu je I. Molek . j napisal, tudi tole: "Osredotočimo svoje delo na polju naše kulture, naše napredne izobrazbe! Doslej je bila politična aktivnost naša glavna funkcija in vse drugo je bilo pritiklina — od zdaj naj bode kulturna aktivnost, aktivnost v naših podpornih organi-zacijan naša glavna funkcija, politika pa le pritiklina .. To je izjava I. Molka, katero mu je sto procentno odobril tukajšnji slovenski firer, isti človek, s katerim se je Molek prerekal in mu jih v svojih odgovorih solil tako ostre, da smo se čudili! Firerju se naj-boTj dopade to, ker je Molek istočasno z oznanilom svoje nove taktike oznanil tudi svoj izstop iz soc. stranke. Svoje nove nazore glede političnega udejstvovanja naših ljudi je Molek objasnil že v referatu na prošlem zboru JSZ* v% Chicagu. Naš firer mu je dejal, da ne dvomi v njegovo iskrenost. Koliko članov XI. zbora JSZ se je strinjalo z Molkovim referatom, mi ni znano, ker nismo glasovali o drugem kakor da se ga sprejme na znanje. Zase vem, da z njegovimi nazori prav nič ne soglašam. Danes sem prav tako prepričan, kakor na zboru, da sem v pravem. . Glede Molkovega odstopa iz socialistične stranke pravim tole: Stranka ni na svojima konvencijama v Detroitu in v Clevelandu sprejela ničesar ta-! kega, kar bi bilo dovolj opravičljiv razlog za odstop iz stranke kateregakoli člana, ki se smatra za prepričanega socialista. Soc.„stranka je Še vedno za odpravo sedanjega krivičnega reda. Ker pa se časi spreminjajo, je seveda logično, da tudi stranka od časa do časa napravi spremebe v svoji taktik«', s katero namerava doseči svoj namen s čimvečjo gotovostjo. Taktika ameriške socialistične stranke vendar ni kakor ameriška ustava, ki se je mora po mnenju republikancev varovati nedotaknjeno kakor relikvijo. Ameriški burbonci tudi vpijejo, da je ustava svetost, v kateri se ne sme ničesar spremeniti. Kdor izmed članov socialistične stranke dvomi v pravilnost njene taktike, ima pravico in dolžnost propagirati spremembo. Ako s svojimi predlogi ne prodre, mora kot-sodrug o-stati v stranki, ne pa se ji u-makniti z izjavo, katero potem nasprotniki uporabljajo za boj proti delavskemu gibanju. V socialistični stranki se razni predlogi lahko uveljavijo z de- delavci, ki odobravajo to izdajalsko početje bivših socialistov v New Yorku. Od*topanj*> članov iz soc. stranke ni za socialiste nič novega. Tudi odstop I. Molka ni za nas novica. Povprečen sodrug, ki je že kaj skusil, ve, da je takih članov, kot sta bila Eugene V7. Debs rn Victor L. Berger malo. Nič se nista bala preganjanja in zapora. Dalje je tudi znano, da se na razne pesnike, pisatelje, advokate itd. večinoma ni zanesti. Slovenski socialisti imamo z njimi, razen nekaterih častnih izjem, slabe izkušnje, zato pa taki ljudje štejejo prav malo v delavskih vrstah. Vzemimo na pr. Upton Sinclairja. Kdo ga pogreša, od kar se je soc. stranki že vdrugič izneveril? Diskreditiral je edinole sebe in delavstvo ga je hitro pozabilo. Kaj pomaga človeku, ako ga hvalijo ljudje, kakršen je naš "firer"! Narodni plašč je lepa stvar na odru v kaki igri in nauk proti politiki se glasi lepo za Hudi, ki smatrajo, da je zanje pVoblem boja za obstanek že rešen. Napisal' bi rad še par besed tistim _ sodrugom, katerim je vsaka še tako majhna radikalna sprememba v soc. stranki največje zlo. Beseda "komunist" jim je celo bolj strašna kakor časopisnemu magnatu VV. R. Hearstu, kateri zapravi letno več milijonov dolarjev za pobijanje 'rdeče golazni". Pride čas, ko bo tudi ameriško delavstvo spoznalo, da se bo moralo združiti, ako se bo hotelo osvoboditi, ali če hoče, da se ubrani fašizma. In delavstvo se bo združilo. Nobene narodu jaške fraze in ni kako strasenje s komunizmom ne bo delavstva odvrnilo s poti v solidarnost. — Joe Vidmar. za storjene grehe — zasluže-nje in zveličanje pa pride po smrti. Od ~razuih papežev pa skozi doli do zadnjih kaplanov se komaj dobe bele vrane, ki |so čutile in imele glas za kori-jsti zatiranih kmetov in izkoriščanih delavcev. _— -- nost. Dokazov je obilno in bi tratili U' prostor, če jih bi i>» navijali. Za primero naj ome nim edino le Španijo. Ali nam more biti kdo po rok, da se ne bo isto, kakor v Italiji, Nemčiji in Avstriji po novilo tudi v tej deželi? Naše sodruge so prost'k utiral i, morili, jifo vlačili iz ječe v ječo in mučili. Ali more kdo zagotoviti, da se taka tragedija ne do godi tudi v tej deželi? če se sme vsaka baraba, pa bila j črni suknji ali pa v oficirskih našivih, poljubno razplezati po ljudskih hrbtih, ali naj ljudstvo miruje in udano trpi, ali pa se postavi v bran? Dolžnost zvestih sodrugov je, da branijo svoje ideje z vsemi svojimi močmi. Mi moramo dalje po jasno začrtani poti, jo ohraniti in izpopolnjevati, kajti le to je pot v zmage. — Govoril sem —- Tough. 25-letnica kluba JSZ na Syganu Ni čudno, ako ljudstvo ni v stanju spoznati zavajalce, kakor je na primer Rev. Couglin, kateri je vse kaj drugega kakor pa resničen zagovornik so- deVaTma za seboj^De- Sygs»n, Pa. — Klub Mladi Vrh št. 12 JSZ ima za seboj pestro, zanimivo zgodovino, na katero so člani upravičeno ponosni." Petindvajset let nepre- jo na rhodu. Tega detektivi niso hoteli. Odšli so s par malo-marnimi pozdravi. Klub se je potem reori(anl. zlral in pridobil lepo Število članov. Lotil se je ne samo političnega dela pač pa posebno prosvetnih nalog. Koncentriral se je v agitaciji za Proletarca in si izpopolnjeval svojo čitalnico z naročitvijo nadaljnih časopisov ter revij v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku od tu in iz starega kraja. Nabavil si je mnogo knjig in brošur, pomagal članom v učenju za dobavo ameriškega državljanstva, prirejal veselice, so-leloval v volilnih kampanjah soc. stranke, se boril za unijo in deloval kjerkoli je bilo potrebno in nujno.""T V vojni dobi je klub s svojim regularnim delom nekaj časa pod pritiskom okolščin prene- ~ hal, toda deloval je naprej na prosvetnem polju, posebno pa je goji! čitalnico. Tako se je o-hranil; P o vojni se je klub v socialističnih aktivnostih spet u-veljavfl. Nekaj članov je izgubil, ker so se smatrali bodisi za preradikalne, ali pa so šli k demokratom in republikancem. Nekateri so pozneje spregledali svojo zmoto in nam postali znova prijateljski. Drugi v*-. trajajo pri svojem napačnem koraku. Ob ustanovitvi je imel n»i klub ukrog 40 članov. Potem se je število menjalo: včasi več drugič manj. Nastale so slabe ekonomske razmere in tudi na- r . .a ■ selbina se je skrčila. |< Danes ima n.iš klub 16 dobrih članov in članic. Somišljenikov ima mnogo. Pionirji kluba, ki so še aktivni, so Lorenc Kavčič, J. Virant, J. Kvartič, F. Pustovrh, J. Jenko in F. UršiČ. .Klub se zahvaljuje društvu Bratstvo št. 6 SNPJ, katero mu je šlo skozi vso dobo bratsko na roko in mu dalo svojo dvorano in vrt čestokrat brezplačno zi seje, piknike, shode in druge prireditve. Zabava v korist kluba it. 1 JSZ v SDC Chicago. — V soboto 29, avgusta priredi klub št. 1 JSZ lampijadno vrtno zabavo v Slov. del centru, na katero so vabljeni vsi člani, somišljeniki in drugi prijatelji kluba. Even-tuelni prebitek gre v klubovo blagajno, ki je vsled mnogih kampanjskih izdatkov doma-lega iizpraznjena. cialne pravičnosti. Tovvnsend je drug tak šarlatan. "Divide et impera" je bilo geslo starih Habsburžanov in tega pravila se drže vsi, ki so pijavke na telesu človeštva. hkonomski vzroki so povzročili vrtinec, kateri se ni mogel ogniti niti socialistični stranki vzlic njenemu stališču za brezpogojno odpravo kapitalizma. V stranki sami se je pojavil razkolniški duh in nastali sta dve nasprotujoči si struji. Ce se v družini nje člani vsled trme sporečejo, ali naj zato n je člani dopuste, da razpade? Ako se v socialistični stranki pojavijo nesoglasja, ali nuj tistim, katerim večina noče ustreči, store korake, da stranka razpade? Ne, kajti v večini slučajev se dogodi, da se pomirijo člani družine in frakcije v stranki ter postanejo zopet eno. Tako jaz razumem take razprtije. Zato smatram incident te vrste med nami le za nekaj začasnega. Nas?protniki se ga zastonj vesele. Velika mo»žno«t je, da bo ta pojav imel le dobre posledice. Uverjen sem, da prepričan socialist, ki je deloval med nami nad 30 let, in ki je dal pokretu vse svoje duševne sile, ne more resnično odstopiti, pa magari če desetkrat napove svoj izstop. Mu ne verjamem, kajti iz jekla je nemogoče napraviti trhel lipov les. Le utrujenosti bi lahko pripisoval take korake. Pisec teh vrstic sodeluje v JSZ kakih 25 let. Strinjal se je vseskozi, da je naobrazba temeljni pogoj k napredku delavskega razreda. Ni pa pravilno misliti, da le izobrazba. Kajti tudi borbe je treba, take borbe, v kakršni mora človek tvegati tudi svojo telesno var- loval pa je tudi že prej kot samostojna socialistična skupina. Za pristop kluba v JSZ je bil sklican shod, ki se je vršil meseca novembra 1910 v dvorani s. l^orenca Kavčiča. Komaj se je shod dobro pričel, že so se pojavili trije detektivi in ga hoteli preprečiti. Ni se jim posrečilo. Glavni govornik je bil VVilliam Adams iz Pittsbur-gha. Pojasnil jim je, da je to shod socialistične stranke in da nimajo nikake pravice kratiti svobodo govora, magari ako se shod vrši v naselbini kake mogočne premogovniške kompanije. Potem so detektivi hoteli pojasnila, čigava je dvorana. Tudi na to so dobili pošten odgovor. kajti Lorenc Kavčič ni skrival svojega prepričanja ne svoje imovine. Nato so zahtevali izkaz dovoljenja za shod. Pokazali so jim čarter kluba. S tem so se zadovoljili in govornik Adams jih je povabil, da si vzamejo stole ter ostane- Tak je torej naš klub, ki je ponosen na svoj 25-letni jubilej. Slavil ga bo v nedeljo 23. avgusta ob priliki konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Slavje se bo vršilo v Morgan parku. Prične se ob 2. pop. Vstopnina je prosta. Vljudno vabimo članstvo klubov in društev, da se te jubilejne prireditve naše zaslužne delavske organizacije udeleže v čimvečjem številu. Frank Pustovrh. Soc. stranka v Arizoni bo na glasovnici Vzlic malemu številu aktivnih članov, ki jih ima socialistična stranka v Arizoni, se jim je posrečilo dobiti določeno število podpisov na peticije in tako bo socialistična stranka na glasovnici tudi v tej državi. Podpisov je bilo treba mnogo in izgledalo je že, da težke naloge ne bodo zmogli. Toda odločnost in vztrajnost premagt vsake ovire. BARCELONA V OGNJU IN DIMU KONFERENCA V P0WER POINTU, 0., V NEDELJO 30. AVGUSTA ••••••••••••••••••••••• V početku civilne ▼ojne ▼ Španiji so s* Trlile f»sjhuj*# bith* ** Barceloni. Mesto je bilo marsikje ▼ plamenih in satemnjeno c oblaki •«• ^ neg« in prarefa dima. Ljud.tro je smafalo in pofnalo faii«ticn« I"1*'* v pekel. aH pa e nebesa, kakorkoli je odlomil Peter, ki jr «• f lami kljniar. Na »liki je prisor is Barselone e dnreih, ko je e »j« * civilna vojna na ritku. Fašisti so bili premagani. v __ ___ g*,mov,c z E L E Z N A REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RVSIJI Prevel iz ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVEN1K (Nadaljevanje.) "Kam pa naj gremo? Kam nas ženete? fcj smo kri vale krvi. Ce že mora kdo reti. potem hočemo umreti vsi skupaj!" gonjiki pa se niso dali preprositi: "Kožuh je tako /aukazal! Med \<>.iaki in -^ni mora biti najmanj pet kilometrov raz-Sji. Vi bojevnike samo ovirat*!" % "Kaj bomo delali tukaj, ko pa je moj Ivan tun?" "Pa moj Mikata ! ' "Pa moj Opanas!" -Vi pojdete naprej, mi pa naj bi ostali tu-wj? Kaj bomo delali brez vas?" "Strela, ali mislite z zadnjico ali z mozga-li? Ali niste slišali? Za vas se bojujemo! |*kor hitro bomo očistili cesto, bomo kora-feli dalje. Vi samo ovirate bojevnike!" Kolikor je daleč oko neslo, si mogel videti, fcko so se vozoVi rinili naprej, dokler niso «btičali drug poleg drugega. Pešci, ranjenci ia ženske so vreščali. Na kilometre in kilo-»etre daleč je kolona zatlačila vso cesto ter obležala nalik dolgi, nažrti kači.. . Muhe so tt veselile. Vsesale so se v konjske vratove, hrbte in boke in so grizle tudi otroke. Konji 10 obupno dvigovali glave ter se drgnili s kopiti po trebuhih. Skozi drevje se je videlo sinje morje. Morja pa ni nihče opažil. Vsi so videli pred seboj samo cesto, ki so jo zaprli konjiki, pred konjiki na oni strani pa dolge vrst-e majhnih vojaških postav s puškami na ramenih. Vojaki sedijo in si i> širokolistnatih nstlm zvijajo svalčice, ki jih polnijo z osu-ienimi nr zdrobljenimi travami. Po kratkem premoru se dvignejo ter odkorakajo. Cesta se prazni, razdalja med vojaki ia begunci se vedno bolj in bolj veča, prah , a počasi polega . . . V zraku pa je nekaj usodnega, nekaj zloveščega. Konjiki se ne daio preprositi. Mine ura, mineta dve uri. Prazna, pred njimi razprostirajoča se cesta se pred njihovimi očmi beli liki privid smrti. Ženske z zateklimi tfmi tarnajo in ihtijo. Med drevjem se blešči sinje morje, oblaki pa zrejo iznad gozdnih rflav na morje. Nekje zadoni močan topovski strel, pi irugi, pa tretji... čez globeli, gozdove in lorese vali odmev salve. Mrtvaškomrzlo se nes oglaša strojnica. Tedaj so vsi biči krčevito zažvižgali ter darili po konjskih hrbtih. Konji so se vzpeli, se zagnali, so pritisnili naprej, konjiki pa so zaceli preklinjati in nečloveško z na-fijkami udrihati po konjskih glavah, očeh, ušesih ... Konji sopejo, obračajo oči, se vzpenjajo . .. Zadnji vozovi pritiskajo iia prve. ljudje živahno prigovarjajo živini, naj povleče. Otroci cvilijo in tepejo konje s šibami po trebuhih. Ženske vlečejo na vso moč za azde;.. Ranjenci udrihajo po konjih s svojimi bergljami. Poblazneli konji se strahovito zaženejo naprej, odrinejo konjike na obe strani ter strahotno zdrvijo po cesti; tako drvijo z naprej itegnjenimi glavami in nazaj položenimi uhlji. Kmetje skačejo v vozove, ranjenci se prijemajo kar za ojnice in padajo pod konjska kopita in vozove .. . Mnogi obleži jo kar v Hp^jarkih,——-—--■ ' ) Iz belih Vrtinčastih oblakov prahu sc dvi-ta bobnenje voz, neznosno rožljanje veder, ki so obešena pod vozovi, in obupno tuljenje. Med drevjem se blešči sinje morje. Kmetje so začeli zadržavati konje šele 'trenutku, ko so opazili prve položaje pehote. Nihče ni vedel nič natančnega. Nekateri so Mili, da so spredaj Kozaki, Kozaki pa se Miaj nikakor niso mogli pojaviti; pogorje M je potisnilo daleč nazaj. Nekateri so me-da imajo pred seboj čerkeze, drugi so toili, da so spredaj Kalmiki ali Gruzinci, vsi P* so bili prepričani, da jim je zaprlo pot toiOKo, mnogo sovražnikov. Ta domneva je ®J®o pospešila pritisk voz na bojne oddelke. Jlfa bilo sredstva, ki bi jih bilo moglo zadrgi Pač, morali bi jih bili vse do poslednje-P Postreljati. ^aj bodo spredaj Kozaki ali Čerkezi, Kal-•■ki ali Gruzinci — živeti pač moraš! Gramofon je na hrbtu nekega konja zopet pre- Brezposelni igralci vzeti v zaščito WPA peval: "Ljubezni strast umljiva je..." Ljudje so poskušali priti naprej, kakor je pač šlo. Nekateri so plezali navzgor čez drn in »trn, strgali so si še poslednje cunje, ki so jih imeli na sebi, trgali so jabolka s podivjanih jablan, jih grizli ter-žtvalsko kremžili oibraz, kajti bila so grenka in kisla. Drugi so zbirali in grizli želod, a kaj kmalu so morali vse skupaj izpljuniti. Ko so se vrnili iz gozda so jim visele s krvavo opraskanih teles samo še cunje; pošteno so se morali truditi, da so zakrili vsaj spolne ude. Ženske, otroci, dekleta — vsi so se porazgubili po gozdu. Krik, smeli, jok .. . Iglice so zbadal6, trnje je praskalo, liane so se ovijale okrog udov. Tako se je zgodilo, da liiso mogli ne naprej, ne nazaj. Rilo je hudo, a glad ne pozna šale. Tu pa tam se gore umaknejo v ozadje, pobočja se dvigujejo bolj položno in zdajci se pokažejo tur&čična polja, ki čepijo ob belih, majcenih vasicah. Kakor da je prihrumel roj kobilic. Vsa polja so pokrita z ljudmi, ki lomijo steblike, obirajo s storžev mlado turnčico ter jo dolgo in poželjivo prežvekujejo. Tudi matere jo žvečijo, pa je ne požirajo, marveč pitajo ž njo svoje majhne otročičke. Daleč spredaj zadonijo zopet streli, zare-gljajo zopet strojnice, a kdo se še zmeni za to! Gramofon žvrgoli: "Besedam ne verujem več .. Po gozdu se razlega smeh. Z -vseh strani donijo vojaške pesmi. Begunci se vrinejo med poslednje oddelke pehote. Vsa ta množica teče liki nemirna reka po cesti; nad njo se dvigajo mogočni oblaki prahu. XXII. Prvič so jim sovražniki in sicer novi sovražniki zaprli pot. Zakaj? Kaj hočejo? Kožuh na prvi pogled vidi, da tiči z vso kolono v mišnici. Na levi so gore, na desni se razprostira morje, med pogorjem in morjem pelje ozka cesta če', deroči gorski potok, čigar bregove veže most, podoben železniškim mostovom. Zaman bi čez potok poskušal priti po drugem potu. Na drugi strani mostu so postavljeni topovi in strojnice. Izza železnega zaslona z one strani mostu se moreš postaviti po robu tudi najmočnejši armadi ter jo ustaviti. Tu bi zaman poskušal razviti pehoto in strelce v rojno črto. Tu stojiš na ozki cesti, tu ni kakor v stepi. . . Nekdo je Kožuhu prinesel- Smolokurovo povelje; -Smolokurov g.a je hotel poučiti, kako mora napasti sovražnika. Kožuh ga je zagnal proč; ni ga niti prebral. Vojaki so papirhitro l5Ubrait, ga zravnali na kolenih, si ga bratsko razdelili ter zvili iz njega nekoliko svalčic. .čete stojijo na cesti; Kožuh jih ogleduje. Vojaki so raztrgani in bosi, polovica jih ima po dvoje, troje nabojev, druga polovica sploh nič. En sam top imajo — s šestnajstimi naboji. Kožuh stisne čeljusti ter pogleda vojake, kakor da bi imel vsak po najmanj tristo nabojev, kakor da bi stalo tu kdo ve koliko topov z veliko preobilico streliva, kakor da bi se daleč naokrog razprostirala domača stepa, ki bo nudila njegovi armadi možnost, da se razvije v lepo in nemoteno v strelske vrste. Kožuh spregovori; ~ "Sodrugi, bojevali smo se s kadeti in Kozaki. Prav dobro vemo, zakaj smo se proti njim bojevali. Bojevali smo se, ker smo hoteli revoluciji zaviti vrat." Vojaki ga mrko gledajo. Njihove oči mu pravijo: "Vse to vemo. Vse, kar nam pripoveduješ, je prav lepo in prav dobro . .. Skozi to luknjo tu spredaj pa se kljub vsemu ne bomo pre-vlekli.. (Dalje prihodnjič.) Naduta zavratnost fašističnih vlad v mednarodnih odnosa jih > * •» (Nadaljevanje s 1. strani.) internacionale in mednarodne zven v kam-naročnin na Proletarca.—Pik-1 panjski fond JSZ. — V nede-nik kluba št. 27 in njegovega j ljo 30 avgusta se bo tu vršila pevskega zbora Zarja je bil ja-j konferenca klubov JSZ in dru-ko uspešen. — Frank Belaj, štev Prosvetne matice. Vinko Levstik in John Telich John»town, Pa. — Frances so se na poti iz države Idaho v Vidrich je pisala biroju Pro-Cleveland oglasili v našem u- svetne matice po igre in vloge radu. Frank Belaj je prispeval za predstavo, ki jo ima v na- _ . . . » . ... i i____• -i r«/vrv CKTni minirati/ kandidate v eksekuti-vo ter v druge odbore nase zveze čikaški klubi, nominacije za tajnika JSZ pa so razpisane že pred zborom. Volitve v klubih so se pričele 8. avgusta in bodo trajale do 19. septembra 1936, Glasovati smejo vsi člani in članice, ki niso zaostali s članarino dalj kot tri mesece. Tajniki in drugi odborniki Vlubov so prošeni, da povabijo na glasovanje vse člane. Besedilo na glasovnicah je samo slovensko. Klubi, ki imajo angleške odseke, ' naj članom pojasnijo namen in pomen tega glasovanja. sujte ne WS kot za tri) : BOŽTčNTK ROK. HUJAN JOHN. LOčNISKAK VINKO. ZAITZ ANGELA. r Kandidati v prosvetni odsek J(SZ (ima tri člane in glasujete lahko za vse tri kandidate) : BERNIK PETER. BENIGER LOUIS. RAK JOHN. i Kandidat za glavnega tajnika JSZ in Prosvetne matice je Chas. Pogorelec. Vsi drugi no-miniranci so odklonili nominacijo. Vsak član J. S. Z. mora gla- Ako kateri tajnik ni prejel I sovnico pravilno izpolniti in zadosti glasovnic, ali ako jih podpisati ter jo izročiti števne-sploh ni dobil, naj to sporoči mu odboru kluba. Ko so glaso-ko hitro mogoče tajništvu JSZ. vi prešteti in konstatirani za Kandidati v eksekutivo JSZ kltfbov zapisnik, izpolni tajnik so (glasujte ne več kot za pet poročilo o uradno dognanem črtu žensko druš. št. 600 SNPJ. — Frank Podboy, tajnik dru-štv št. 44 SNPJ, je poslal dru- v kam- $5.00 v tiskovni sklad Proletarca. — V kampanjski fond JSZ je druš. št. 5 prispevalo $2 in Ludvik Medvešek je na-lštveni prispevek $5 bral $4, skupaj $6. panjski fond JSZ. Detroit, Mich. — Pete Bene-diet je zdaj že zaposlen z nabiranjem oglasov v Ameriški druž. koledar za leto 1937. — John Zornik je dobil Proletarcu 10 naročnin. — Klub št. 114 je prispeval Proletarcu v pod- Svet se je pač civiliziral in kultiviral in človeštvo stoji danes više, kakor pred desettisoč in stotisoč leti. Ali če ni kultura le nekaj relativnega, kar označuje razliko med davno mi-nolimi dobami in sedanjo, če se smatra kultura za tisto stopnjo, na kateri se človek otrese živalstva in bestialnosti, tedaj nimamo pravice trditi, da smo vstopili v dobo kulture. j*......I 4 »H OGLAŠAJTE v PROLETARCU po ro 15._______ Milvvaukee, Wis. — Leonard Alpner je obiskal rojake, katerim je naročnina na Proletarca potekla. Dobil je 11 naročnin. — Louise B. Jurczyk piše, da se zbora JSZ, na katerem bi imela biti poročevalka, ni mogla udeležiti vsled bolezni svoje matere. — Jacob Rozich je poslal eno naročnino in pravi, da jih bo skušal dobiti več. Herminie, Pa. — Anton Zornik je obiskal rojake v raznih naselbinah z a pa dne Pa. in poslal 18 naročnin. Mnogo izmed teh je novih. Roundup, Mont. — Max Pol-sak se je odzval s prispevkom $1 v kampanjski sklad JSZ. No. Chicago, 111. — Frances ZakovČefc poroča o rasnih aktivnostih in poslala je 2 naročnini. — Anna Mahnich je prispevala 90c v tiskovni sklad Proletarca. — Na pikniku konferenčne organizacije Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 6. sept. v Možinovem parku bo glavni angleški govornik John Fisher, premogar po poklicu in socialistični kandidat za governerja illinoiske države. Slovenski govornik bo Jodko Oven. Predsedoval bo Frank Zaitz. Nastopili bodo tudi lokalni govorniki. Zanimi-vf točke sporeda bodo na tem pikniku nastopi pevskih zborov. Weft Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je bil nedavno v naselbini Strabane, kjer je dobil Proletarcu 11 naročnin. Yerant uporabi svoj prosti čas za agitacijo v korist Proletarca ob vsaki priliki. La Salle, 111. — Harvey G. Perušek bo imel tu razstavo svojih slik v soboto in nedeljo 26. in 27. sept. Crested Butte, Colo. — John šukle je obnovil naročnino in pisal naj i mu pošljemo tudi "Majski Glas". Upamo, da bo poslane >ije lahkurazpečaL Poroča, da so se delovne razmere izboljšale in da jim tudi dežja ne manjka. Chicago, 111. — Frank Bizjak in Joseph Oblak sta obno-vila agitacijo za Proletarca. Dobila sta mu tri naročnine. — Vrtna zabava kluba št. 1 JSZ v prid klubove blagajne se bo vršila v soboto 29. avgusta v Slov. del. centru. — Redna seja kluba št. 1 se vrši v petek 28. avgusta. Akron, O. — John Misityh, kandidatov) : FRANK ALESH. LOTRICH DONALD J. OVEN JOSEPH. { TAUCHAR FRANK S. UDOVICH FRANK. ZAITZ FRANK. Kandidati v nadzorni odbor JSZ in Prosvetne matice. (Glasujte ne več kot za dva): 7 GARDEN ANTON. RAK ALVIN. ^TURPIN JOSEPH. : • ZAJC JUSTIN. rezultatu ter ga pošlje tajništvu JSZ najkasneje do 25. septembra 1936. AGIT NA HELIJ Izkaz naročnin/ ki »o jih poslali agitatorji "Proletarca". Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen t tem sezna-mu z d\cma polletnima. V. IZKAZ. Anton Zornik, Herminie, Pi... 28 poslal $2 v kampanjski sklad JSZ. Ciceto, 111. — Kristina Turpin se je oglasila s še eno naročnino na Proletarca. Jugoslovanski radio program ~ P a 1 a n d i č e v j u g o si o v a n s k i radio program, ki je oddajan vsako nedeljo od 1. do 2. s postaje WWAE (1200 kolici-klov), je glasom ravnateljstva omerijene postaje eden najpopularnejših v Chicagu in okolici. Predvajan je večinoma*v angleščini. Vsako nedeljo je o-j jchn Langerholc. johnstown, Pa. 4 pisan v angleškem jeziku en kraj v Jugoslaviji. Ta govor traja pet minut. Muzikalni spored aranžira znani jugoslo- Anton Jankovich, Cleveland, O. 25 Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. .. ................................... John Zornik, Detroit, Mich..... Leonard Alpner, Milwaukce, Wis Anton Udovič, La Salle, III-Chas. Pogorel,ec, Chicago, III. Kristina Turpin. Cicero, III..... John Tancek, Girard, O. 22H 14 11 8 .7 6 5 vanski glasbenik profesor Ale-tajnik društva st. 535 SNPJ,"je ksartd«Savin. 4 4 3 3 Soc. stranka v Oregonu obnovljena Po sprejemu detroitske de-* i. Canonsburg, Pa. — Marko< fclaracije i. 1934 je socialisti-Tekaufz je obiskal nekaj pri- franka v Oregonu odsto-jateljev in dobil dve naročnini. pj]a „ pretvezo, da če ostane Girard, O. — Kadar pošlje v skunni stranki, se bi vsled polletnih naročnin. 1 izkaz .(l tedne) 144. Frank Stih, Sheboygan, Wis. Frances Zakovšek, Chicago, lil. ........................................ .. August Tušek, Farmington, lil. Frank Bizjak in Joseph Oblak, Chicago, III............................ John Jankovich, Barberton, O. Steve Koren, Fritfdens, Pa.......2 Vinc. Yaksetich, Mclntyre, Pa. 2 Anton Blatich, Fontana, Calif. 2 Nick Triller, Library, Pa............ 2 John Kosin, Girard, O. ........... 2 Frank Boltezar, Pueblo, Colo. 2 Marko Tekautz, Canonsburg, Pa. 2 Anton Bogataj, Renton, Pa. 1 Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. .. 1 Skupaj v tein izkazu (4 tedne) Prejšnji pismo John Kosin, so v njemu menjClie deklaracije izpostavi-gotovo tudi naročnine na Pro- ja preganjanju na podlagi ore-letarca. V zadnjem je poslal jonskega antisindikalističnega dve. zakona. Export, Pa. — Frances Bo- Mnogi člani z odstopom niso hinc je poslala $1 v kampanj- j ^o^iašali. Ustanovili so svoje ski fond JSZ s sporočilom, da ^iui)ef dobili v nje somišljeni-ga prispeva druš. št. 320 SNPJ. jn |etos oregonsko postojanki Mladinska kampanja.—JSZ ameriške soc. stranke spet bo sklicala tri mladinske kon I riti A ference. Vršile se bodo meseca septembra v Clevelandu, v Chicagu in v zapadni Penni. obnovili. N. Zlembergerjev spis bo nadaljevan v prihodnji številki. Čitajte •'Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi. Konferenca v Power Pointu • Lisbon, Ohio. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvet SHOD SOLIDARNOSTI V CHICAGU V POMOČ DELAVSTVU V ŠPANIJI V torek večer 11. avgusta se e vrš 1 v Ashland avditoriju v ne matice za vzhodni Ohio in Chicagu shod v izraz solidarnosti z delavci v Španiji, ki se VV. Va. se bo vršila v nedeljo 30. avgusta v naselbini Povver Point, O. Vsa društva in klubi Pueblo, Colo. — Frank Bol- so vabljeni, da pošljejo na to tesar se je oglasil s pismom, v zborovanje, ki se prične ob 10. katerem sta bili priloženi dve dop., čimveč zastopnikov. Na naročnini. — Frank Pečnik je dnevnem redu bodo vprašan ja čna Mranka. I redsedoval je obnovil naročnino in poslal *2 o kampanji in raznih naših ak- Arthur McDovvell, tajnik soc. v kampanjski sklad JSZ, kate-ltivnostih ter nalogah. strank« v Illino.su, glavni soci- bore proti fašistični kontrarevoluciji. Udeležilo se ga je blizu štiri tisoč ljudi. Sklicala sta kom. stranke je govoril Morris Childs, in v imenu odbora z>i obrambo svobode v Španiji Španec Maximilian ()lay. Go->voril .ie tudi unijski organizator A. Plot k in. Shod je sprejel pozdravno resolucijo španskemu proletariatu in resolucijo ga socialistična in komunisti--za bojkotiran je Hearstovih časopisov. Predložil jo je Arthur McDovvell. Kolekta je znašala $1.100. Vsota je bila poslana • i* n « L d » »..irtjk vi.ihnl alisticni jrovornik »pa je billodboru ljudske fronte v špa- ra ie prispevalo društvo Orel, Jacob Bergant, tajnik klima airauiin k»> » ' | _ SNpj 'št. 9 JSZ. |Maynard C. Krueger. V imenu,niji. SOCIALISTI SO VZROK, OA JE MED SLOVENCI TISOČE BREZPOSELNIH Bedaste trditve 44Ameriške Domovine— Slovenski socialisti so krivi, ■_ • da je toliko naiih ljudi ob "dobre prilike".—K članku v Enakopravnosti ETIOPIJA SE SE VEDNO UPIRA! Nedvomno ni Ivan Molek niti z daleč domneval, da bo njegov odstop iz socialistične stranke in njegova pikra sodba — bolje obsodba — o nji služila nasprotnikom za orožje, katerega se neumorno poslužujejo. "Zdaj imamo priliko," si mislijo pri Am. Slovencu, Am. Domovini, Obttoru itd. Najprvo "čestike". Potem komentarji, laži in napadi. Zanimiva na pr. je izdaja Am. Domovine z dne 8. avgusta. Že na 1. strani v 1. koloni trdi, da je Proletarec prinesel v svoji zadnji številki celih pet kolon napadov na Mr. Ivana Molka..." Nato omenja Mol-tkovo "apologijo" v isti številki Proletarca in komentira: "Iz obeh člankov je videti, da so si sedanji in nekdanji socialisti v Chicagi, ki so ves čas živeli samo od SNPJ ... močno v laseh . .. Zanimivo bo zasledovati to borbo sodrugov, ki si drug drugemu očitajo nečedne stvari..." Tako so zapisali časniški šribarji v Ameriški I>omovini, si veselo pomencali roke in mislili: "Nekaj bo že zaleglo,.. Prilfko imamo, sami so nam jo dali .. ." Poleg prej citirane notice je v isti izdaji A. D. dolg uredniški članek, iz katerega citiramo v informacijo našim čita-teljem sledeče, da uvidijo, kako vsak nepreviden- korak še tako dobroipislečega socialista lahko škoduje delavski stvari: "Ameriška Domovina" pravi: "V "Nam niso nikdar ugajali ljudje, ki so skakali iz tabora v tabor, od ene stranke do druge. Mr. Molek je bil dosleden socialist, odkar se je preselil iz Calumeta v Chicago, in dr. Kern ga je tozadevno precej dobro opisal pred nekaj leti v našem časopisu. Nam se danes močno zdi, da kolega John Molek ni izstopil iz socialistične stranke radi notranjih sporov, ki prevladujejo v stranki, pač pa, ker so ga člani Slovenske Narodne Podporne Jednote zadnja leta temeljito s svojimi protesti poučili, da Slovenska Narodna Podporna Jednota ni bila ustanovljena za strupene napade na katoličane, da Jednota ni bila ustanovljena, da z denarjem katoličanov podpira par sto socialistov v Združenih držav. Kolega Molek je čital mnogo tisoč protestov tekom zadnjih deset let od strani članov Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki so v ogromni večini katoličani, in ker je kolfkor toliko mož, ki nekaj misli, in kot urednik uradnega glasila Jednote ni hotel spraviti Jednoto na kan t, je šel in izstopil iz socialistične stranke! Toda ta njegov, izstop iz stranke je le pokrivalo, krinka in premišljen načrt za kakih 25,000 katoliških članov Slovenske Narodne Podporne Jednote, s katerim hoče Mr. Molek povedati članstvu, d& on ni več socialist in da naj katoličani še naprej pristopajo k Slovenski Narodni Podporni Jednoti. Piše kolega Molek v svojem manifestu ob priliki izstopa iz socialistične stranke: "Jim Maurer je pošten in star socialist. ki je deloval 40 let v socialist ični stranki in je zdaj moral pustiti socialistično stranko. Kdor hoče biti dosleden v svoji odprti demokratični taktiki, ne more več delovati v taki (socialistični) stranki, niti ne more s svojo članarino podpirati take stranke, katero njeno sedanjo vodstvo bolj in bolj rine v komunistično konfuzijo in propast..." Če hi Mr. Molek zapisal kaj enakega že pred več leti, da, pred petnajstimi leti, bi povzročil, da.bi bili Slovenci danes v Ameriki mnogo bolj spoštovani in bi dobivali vsepovsod po Ameriki boljša dela in plače. V večjih naselbinah, kjer niso nasedli strankarski socialistični politiki kolega Moleka, se je našim ljudem s posredovanjem brez-rdečih elementov posrečilo dobiti stotine del in tisoče dolarjev zaslužka in to ob času, ko je bilo delo dragoceno dot diamant. "Prosveta" je radi socialistične politike u-rednika Moleka silno škodovala Slovencem po Ameriki, ko so jih metali od dela in tako stoterim družinam preprečili, da se preživijo z delom in zaslužkom. Radi- socialistične in precej fanatično-radikalne pisave u-rednika Moleka je začela postajati zlasti ameriška slovenska mladina pozorna! Kako more f>00 slovenskih socialistov po obširni Ameriki kontrolirati 40,000 članov Slovenske Narodne Podporne Jednote? Na številnih shodih mladine, ki pripada k S. N. P. J. se je razpravljalo, izakaj S. N. P. J. nazaduje v mladinskem oddelku? Nazadovanje je "Prosve-ta" sama uradno priznala. Mladini so prišli do prepričanja, da "Prosveta" piše proti interesom članstva in da je treba temu narediti konec. Prva posledica nastopa mladih članov pri S. N. P. J. je odstop Ivana Moleka iz socialistične stranke. S. N. P. Jednota ni bila ustanovljena, da psuje in sramoti ogromno večino svojih katoliških in napredno mislečih članov, pač pa da plačuje podporo za visoke asesmente, katere morajo plačevati. Urednik "Prosvete" je to že dognal. SOCIALISTIČNI STRANKI ŠPANIJE Delavski razred vsepovsod po svetu je na en ali drug način izrekel svojo solidarnost španskemu proletariatu, katerega je klerofašizem napadel z močjo soldateske in ga zapletel v krvavo civilno vojno, kakršne Španija doslej še ni doživela. Socialistične in druge delavske stranke, združene v delav-siki-socia list ični internaoionali, so posiale iz urada internacio-nale v Bruslju razrednim tovarišem v Španiji sledeči brzo-jav: -- "Delavstvo vseh dežel zasleduje napeto junaški boj španskega delavskega razreda, ki brani drugič republiko in svobodo svojega ljudstva proti navalu fašizma in reakcije. Niikdar na vsem svetu se ni bolj jasno pokazalo, da se ta-kozvani čuvarji reda, strastni sovražniki demokracije upro zakoniti vladi, ki je bila postavljena ob splošni volilni pravici z večino ljudstva, ter da se ne straši nikakršne surovo- sti,.če ji gre za to, da premaga ljudsko vlado, ki je pravno o-pravičena in pospešuje blagostanje mno-žic. Fašizem pripravlja državljansko vojno in je sovražnik ljudskega miru. Treba ga je pobiti, treba ga je povsod uničiti. V tem odločilnem boju za svobodo vaše dežele in vsega sveta smo z vso dušo z vami. Ponosni na vašo požrtvovalnost za zmagujočo stvar osvoboditve človeštva pozdravljamo ganjeni junake in žrtve vašega boja ter se nadejamo, da bo v ftpaniji kmalu triumfiral režim svobode delavcev. . Ix>uif de Brouckere, predsednik; Friderik Adler, tajnik. • Dne 28. julija sta imeli socialistična delavska internacionala ter internacionala strokovnih organizacij v Bruslju vsaka svojo sejo in potem še skupno, na kateri sta zlasti tudi razmotrivali o položaju v Španiji ter o tekočih zadevah." In v kratkem bodo tudi ostali bratje sodrugi prišli do enakega prepričanja." flanek je skoz in skoz za-vajalen, toda pri naivnežih vleče. Nihče ni obljuboval "dela" toliko kakor Ameriška Domovina. Ko so demokrati zmagali, so zaslepljenci prihajali v njen urad in zahtevali izpolnitev obljub. Toda če so enega najeli za pometača ali mu dali tudi kako boljšo službico, je bil drugi odslovijen. Brezposelnost je bila v Clevelandu izredno visoka vzlic demokratski administraciji, dočim se seda-ja pod vodstvom republikanskega župana prav tako neupravičeno hvali, da je temeljito zmanjšana po njeni zaslugi. Politika za službe je bila in bo politika graftarjev, kar pri A-meriski Domovini salamensko dobro razumejo! Glede strahu urednika Prosvete pred katoličani v SNPJ naj odgovarja sam, če smatra to za potrebno. Socialisti vemo, da se katoličanom ne godi ni-kaka krivica, pač pa bi bila klofuta graditeljem SNPJ, če bi se nekega dne na vodstvu SNPJ ali pri njenem glasilu res kdo "ustrašil" in spremenil taktiko v korist klerikalnim mlinom. Prepričani socialisti se nadejamo, da se to ne zgodi, ker bomo znali take opasnosti, če se pojavijo, pravočasno odvrniti. Na s povsem druge tipke u-darja uredniški članek v Enakopravnosti z dne 7, avgusta. Tudi ta. Ameriški t Domovini nasproten dnevnik, izraža zadovoljstvo z "novo Molkovo taktiko", in v dokaz čitateljem navajamo sledeče stavke iz omenjene izdaje Enakopravnosti : "Molekova "izolacijska politika," kakor skuša označiti njegove smernice A. Garden, •ne izgleda tako grozno napačna, kakor se zdi nekaterim na prvi pogled. Celo privlačna je. Kaj pa je slovenski socializem v A mori ki doslej dosegel - na političnem polju, na katerem se udejstvuje že nad tri desetletja? Ali more pokazati kak omembe vreden uspeh? A. Garden sam priznava v svojem članku v Prosveti z dne 5. t. m., da se slovenskim socialistom v Clevelandu ni posrečilo ubiti niti omejiti Pirčeve demokratske politične mašine - in njenega vpliva, dasi so že lep čas aktivni v lokalni politiki. In Cleveland je največja slovenska naselbina v Ameriki, e-dina, ki bi lahko nekaj štela v lokalni politiki! Torej je moralo biti nekaj narobe. Kaj, če ima torej Molek prav? Ce bi bili posvečali več časa in energije kulturnim problemom naših ljudi, se med njimi bolj trdno zasidrali kulturno in tako vplivali nanje indirektno tudi politično, bi najbrž danes imeli močnejšo pozicijo v Clevelandu kot tako. To vprašanje je važno in nam se vidi, da se ga je predolgo porivalo na stran z enostavnim "ugotovilom" o "neaktivnosti c(evelandskih sodrugov". Saj so se fantje vendar vs?i ta leta trudili in mučili in da ni pravega uspeha, ne more biti temu krivo samo pomanjkanje aktivnosti, kakor se očita, temveč tudi nekaj drugega. Nam se vidi, da bi bilg mnogo bolje za nas vse, ako bi v Chicagu malo počakali s sodbo in obsodbo ter najprej napravili pošten račun s samim seboj, da bi si bTli docela na jasnem, na katerem polju je žito uspevalo in kje ne, ker potem bo nemara le prišlo priznanje, da ima Ivan Molek prav. Nam se vidi, da je v pravem, le razumeti ga je treba in priznati hladna dejstva." Ako se smatra za politični i uspeh zgolj pridobitev mandatov v politične urade, tedaj so uspehi "slovenskega" socializma v Ameriki res neznatni. V Clevelandu bi bili vsekakor Italija ti j« osvojila Etiopijo vstoj kar »e zemljevida tiče. Ampak etioptkrga ljudstva si ni «• podjarmila. V drugi polovici tega leta to domačini organizirali nekaj ofenzivnih pohodov in če bi imeli na razpolago enako dobre vojne pripomočke, kakor jih imajo boljši, če ne bi bilo toliko po-lovičarjev, ki mislijo zgolj na svoje • osebne koristi. Znani "plaz" v metropoli iz polovičarstva k republikancem je rojakom lahko še prav dobro v spominu. Na eni strani ne-spretnost, lahkovernost in iie-poznanje agresivne taktike, na drugi pa oportunizem brez primere. To je, kar se Slovencev tiče. Vrh tega je treba upoštevati siloviti napor kapitalistične reakcije, ki je storila vse v. svoji moči, da je v c levelandu ugonobila delavsko politično gibanje. Ampak za zmerom ne bo ugonobijen^. Ako ne bi iriieli socialističnih bojevnikov, pač pa le "napredne kulturne ljudi" s kulturnimi društvi brez socialistične ideologije, ne bi bili ameriški Slovenci v delavski politiki in na prosvetnem pelju nič na boljšem kakor priseljenci tistih narodov, katere vodi farovž kulturno in politično v korist fa-rovža, v korist izkoriščevalcev in v škodo ljudstvu v splošnem. če nič drugega, si slovenski socialisti v Ameriki lahko u-praviceno štejejo za svojo zaslugo to, da so preprečili v marši kak i naselbini raketirjem prodajati glasove svojih rojakov graftarjem v prid. A tudi kulturno nismo spali. V Ameriškem družinskem koledarju letnik 1033 je zgodovinski pregled udejstvovanja vseh slovenskih prosvetnih organizacij v Ameriki, od njihovega postanka pa do omenjenega leta. Povsod, kjer so slovenski so I delavstvo v Španiji v s^danj^ j heroičnem boju, ki je brei p* mere v zgodovini — nijj .J munardi v Parizu niso bolj k| nasko umirali za svoje ideje j je to, kar moremo storiti vtJ kampanji za napredek sociak zrna, gotovo dovolj malo. \ primeri z bojem španHkejjad* j lavstva, ali pa s silno težkia podzemnim delom social^ v fašističnih deželah, je naaj naloga in tako zvano žrtvovi. nje — malenkost, Sodrugi u simpatlčarji, vsak - naj ^ svojo dolžnost v tej kampanji kot agitator in podpiratelj so. cialisticne stranke in sociali. zma! V zvezi s kampanjo naj I menim tudi zbiranje podpis na nominacijsko peticijo soei*. listične stranke v Jllinoisu. Kot znano, jih ima naš klub dobit: minimalno dva tisoč. Doti smo jih te precejšen del kvoti, ker večje število sodrugov a sodružic prav marljivo deli. | Priznanje vsem! Xa vse, t j imate peticije, apeliram, da i italijanske čete, bi prišlo glavno mesto meseca Julij« tem delom nadal j ujete, ker ijfl spet v posest Etiopije. Ampat proti plinom, modernemu ^ ^^ jeodvj j. , topništvu in aeroplanom se Etiopc; ne morejo uspesno . . , , . bojevati. Slik,, gori je prizor v Addis Ababi po raade. I strankd pnsla V tej drŽavi tt janju, predno so nad mestom zavladali Italijani. j listo ali ne. Apeliram Fudi U = [ ostfllp sodruge in simpatičarji, dogovorili obdržavati sejo v ki nimajo peticij, da se zglai nedeljo popoldne 23. avgusta te v našem delavskem centm in sicer pod trto v prijaznem ali pa .pišite ponje. časi in* in skrbno negovanem vrtu so^ i mo komaj še nekaj tednov. V* druga tajnika Podboyja na napolnjene peticije morajoUi Park Hillu. Po seji bo serviran brezpogojno vrnjene tajniku prigrizek in tudi žejni ne bomo. kluba John Raku ali pa podpi-Torej bo to ob enem družabni sanemu ob koncu tega meseci piknik, na katerem bo gotovo Poročajte tudi o n en a polnjenih društev je že priredilo piknik, ki so se gmotno več ali manj vsi dobro obnesli. Društvo Danica št. 44 SNPJ je slavilo 30-letnico, na katero so prišli ustanovitelji tega društva iz oddaljenih krajev, namreč iz Detroita, Forest Cityja, Canonsburga itd. Slavnostni piknik tega društva je bil že zato pomemben, ker so se~sešli ustanovni člani po 30. letih v precejšnjem številu. Sto venski pevski zbor Jugoslavija je imel dne 9. avgusta tudi velik poset. Poleg domačega občinstva so bile z udeleženci zelo dobro zastopane tudi okoliške naselbine, dalje Detroit, Cleveland, VVhite Val-ley itd. S. Snov se je pripeljal prav z doma iz Bridgeporta s I Chicago. — Kampanjski pik-svojo družino. Na moje vpra-jnik kluba št. 1 JSZ je za nami. sanje mi je pojasnil, da se je Bil je prav za prav bolj izlet. zabavno in prijetno. Sodrugi, sodružice in simpatičarji, pridite in pomnožite naše vrste v socialistični stranki, kajti znano vam je, da je to edina stranka, ki orje ledino in peticijah, to je koliko podpisoT imate. To boste lahko opravili v boto 29. avgusta, ko ima klub večerno vrtno zabavo v Slovenskem delavskem centru. Ob tej pripravlja teren za zboljšanje priliki bo oddano tudi kraaao človeške družbe. — A. V, Aktivnosti kluba št. 1 in pev. zbora Sava pripeljal zato, da bo čul petje Jugoslavije. Upam, da mu je ugajalo. Vsled piknikov smo morali preložiti sejo kluba št. 5 že v drugo, to pot zaradi piknika federacije SNPJ, ki se je vršil 16. t. m. V nadomestilo smo se Ali je Jose Giral zadnji predstavnik meščanske republike v Španiji? Ko bodo računi končani, bo kampanjski fond dobil nekaj desetakov. Ker je nasa kvota $200 za strankin kampanjski fond. i »o treba pretežno večino te vsote zbrati na 'drug način, s kpntribucijami. V ta namen bodo med sodruge razdeljene nabiralne pole v bližnji bodoČ-i nosti — takoj, ko jih dobimo od stranke. Vsak prispevatelj, ki bo dal dolar ali več, bo dobil ža spo- . ¥ , , , min in priznanje poseben, lepo m a° našega aeiavsKega c«. novo kolo. Dobila ga bo "srečna* oseba, kakor pravimo. Ta veselica se vrši v prid klubove blagajne, ki je na zelo šibkih nogah. Zadnjo soboto večer v avgustu si sigurno rezervirajte za to klubovo zabavo. Vse člane in članice Save se tudi opominja, da se čas naših počitnic bliža h koncu. ?o sklepu pričnemo zopet z vajami v torek zvečer dne 25. avgusta Bodite sigurno na mestu. Na pristop vabimo tudi vse prijatelje petja, vse, ki imajo glas in posluh in voljo do učenja. Pridite na vajo v torek večer dne 25. avgusta. Predvse® vabimo na povrnitev v "očetovo hišo" bivše člane Save. Prostor za učenje imamo lep Španska vlada se je po zmagi ljudske fronte menjala tako pogosto, da je to stanje služilo cialisti razumeli, da se ne iz- fašističnim poveljnikom špan- plača sodelovati v polovičarskih narodnjaških društvih, so vznikle aktivnosti, katere na splošno označujemo s "prole-tarska kultura". Tisti svobodo-misleci, ki nas grajajo zaradi neuspehov, bi storili pametnejši in koristnejši korak, če se nam bi pridružili in pomagali, namesto da počno to, kar bo koncem konca koristilo le šuš-marjem pod marelo "Ameriške Domovine" in "Ameriškega Slovenca"— Prosperiteta na obroke Jobnstown, Pa. — Letos se je začelo kolesje industrije v teh krajih nekoliko hitreje sukati. Poplava v marcu pa je menda pripomogla, da je tudi stavbinska stroka dobila več življenja. Plače pa so še vedno pod normalo, ako jih primerjamo z naraščajočo draginjo. Med ljudstvom je kljub temu opazit' več v osel osti in živahnosti. Nekateri si hite nabavljati avte, zlasti mladi ljudje. Ako ne zmorejo kupiti novega vozila, si dobe kako staro Akat-ljo, na gasolinski pogon, samo da se vozijo v svojem. Nove avte kupujejo seveda na obroke. A\tov je na cestah čezdalje več, tako da se pešci kmalu ne bodo smeli prikazati na ulicah. Piknikov je vsako nedeljo vse polno — še celo med tednom jih prirejajo. Tudi slovenskih je bilo že mnogo. Skoro vsako izmed naših številnih ske armade v pripravah za kontrarevolucijo kakor nalašč. V času postanka civilne vojne je postal premier španske vlade JtMe Giral, profesor kemijo v madridski univerzi. Po miš- JO.SE GIRAL Ijenju je liberalec in pristaš demokratične oblike vlade. — Mnogi prerokujejo, da je on zadnji na čelu take vlade, če zmagajo fašisti, bo vržen v ječo, ali pa mu store morda še kaj hujšega. In če zmaga ljudska fronta, je skoro gotovo, da bo Ciiraldovo vlado nasledil kabinet, ki bo proglasil diktaturo delovnega ljudstva, kar pomeni režim dekretov, katerega temeljni namen bo iztrebiti vse ostanke starinske Španije. izdelan certifikat, katerega bo j lahko shranil kot spomin na letošnjo socialistično kampanjo. Certifikati so dveh oziroma treh vrst — za eden in pet dolarjev in za večje kontribu-cije. So lepo "engravirani" in nosijo poleg Thomasovega in Nelsonovega podpisa tudi podpis milvvauškega župana Hoa-na in strankinega tajnika Seli iorja. _ Vsak sodrug in simpatičar, kateremu razmere količkaj dopuščajo, naj si preskrbi vsaj mali certifikat — za en dolar; kdor more, naj da več. Vsak dolar bo šel definitivno za širjenje socialističnih idej, za kar ni noben čas bolj primeren in ugoden kakor kampanjska doba. Vem, da se je zadnje čase začelo širiti v naši javnosti mnenje, da je vsak dolar, vsak cent, ki je prispevan za socialistično gibanje — proč vržen. Kdor je tega mnenja, pač ne more imeti preveč vere v socializem, ki je zgodovinski naslednik sedanjega družabnega reda. Prišel ne bo avtomatično, čeprav so tukaj vsi ekonomski pogoji, marveč le s smotrenim socialističnim delom in žrtvovanjem onih, ki trdno Verujejo v boljšo bodočnost in nerazre-dno človeško družbo. In če pomislimo, da mora tra je tudi dobra-transportao-ja. Torej vsi Savani in Savanke na vajo zadnji torek v avgustu ! Pripeljite tudi nove člane, da zgradimo zbor, ki bo v veselje in ponos nam vsem. A. Garden. Koncert Prešerna prihodnjo jesen Chicago. — Slovenski pevski zbor "France Prešeren" priredi svoj jesenski koncert v nedeljo 15. novembra v dvorani SNPJ. Vse slovenske organizacije so prošene. da ne prirejajo veselic, predstav ali koncertov na isti dan. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNtI i:ta" ** Stane *a celo leto $«.00, pol leta #3 00 Ustanavljajte nov* druitrs. Deset članov (ic) je treba » novo dru&tvo. Naslov *a li«t r /a tajništvo j«1 2657 S. Lawndale A** CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, Ilire/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. CHICAGO, ILL., Auguat 19, 1936. IVE DELAVSKI SKUPINI V SLOVENIJI SE1EDIMLI ZA SKUPEN PROGRAM (Nadaljevanje 8 1. strani.) Pa se vrne tisku svoboda in da le vrne svoboda zborovanja in idnii«vanja, da b« spet mogoče sa pisati ali |>ovedati resnico, svabodno izj>ovedati svoje po#eno prepričanje in razpravljati o javnih vpraAanjih. 2.) Borba proti faAizmu in vsaki diktaturi. 3.) Borba za notranjo preureditev države na podlagi e-nakopravnosti m svobodnega iporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov z upoMevanjem jezi-kovno-kulturnih pravic narodnih manjšin. 4.) Borba za svetovni mir in proti vojni. V isti Številki ima Delavska Politika k izjavi pod naslovom "Pomen sporazuma", sledeči komentar: "Treba je omogočiti, da se politično Življenje obnovi v o-kviru demokratičnih pplittfnih rtrank. ki bodo na podlagj svojih načel in programa svobodno organizirale svoje somišljenike. Treba je tudi izdati aov volilni red s proporcom in tajnim glasovanjem. Samo demokratične politične stranke bodo mogle izvesti in bodo tudi izvedle ureditev države na podlagi enakopravnosti in svobodnega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov ter našle državnopolitični sistem, ki bo najbolje ustrezal soc. strukturi m gospodarskim in kulturnim potrebam tako Hrvatov kakor j tudi Srbov in Slovencev in ki bo enkrat za vselej zajamčil tudi demokratične svoboščine. Vlada gosp. Stojadinoviča je bila pred letom dni sprejeta z velikimi pričakovanji. Obljubila je odpravo diktatorskih zakonov. svobodne volitve in tajno glasovanje. Nič tega se ni cgodilo. Čeprav je ie dvakrat celo od 'narodnega predstavništva' dobila široka pooblastila, da sme izdati nove zakone. Pač pa se je sprijaznila s sedanjo narodno skupščino, ki je bila izvoljena s terorjem in goljufijo, ki je okrnjena, ker ni v njej poslancev, • ki so dobili skoro polovico vseh javno oddanih glasov, in ki tudi nima zaupanja slovenskega ljud- stva, ker je v Sloveniji več kakor polovica volilcev petomaj-*ke volitve bojkotirala. V političnih in socialnih vpraAanjih ohrani vsaka skupina popolno svobodo. V Ljubljani, dne 20. julija 1936. Za socialiste: Josip Petejan, I. r., Viktor Eržen, 1. r., Dr. Ce-leatin Jelene, 1. r. Za "Slovensko zemljo": Dr. Vekoslav Kukovec, 1. r., Stane Vidmar, 1. r., Dr. Drag. Lončar, 1. r. Vse to sili vse resnično demokratične stranke in skupine, ki nočejo samih besed in obljub, ampak hočejo dejanj, da se združujejo. Socialisti imamo svoje nazore, svoja naiila in svoj program. O lede demokratičnih zahtev in glede sporazumne preureditve države se pa strinjamo s skupino okrog "Slovenske zemlje" in smo zato sklenili z njo dogovor od 20. julija t. 1. Ta dogovor nima ekskluziv-nega stran karsko-pol it jčnega značaja. Odprt je vsaki politični skupini in vsem političnim tfivljem, ki s svojim udejstvo-vanjem dajejo jamstvo, da jim res gre za demokratično in sporazumno ureditev države. Zapiramo pa vrata tistim, ki so se udinjali diktaturi in jo izrabljali za svoje strankarske ali osebne posle. Dogovor ima pozitivne cilje. Presojali bomo vsak režim samo po tem. kaj bo dejansko storil za demokratizacijo in sporazumno preureditev države, nimamo pa namena podpirati kako drugo kombinacijo samo zaradi tega, da bi prišla na oblast, ne da bi imeli garancije, da bo izvedla naš aktualni politični program. "Slovenska zemlja" je gibanje, v katerem so združeni sIot venski mačkovci, levičarski marksisti (večinoma »bivši komunisti) in nekaj drugih slič-nih Skupin. S pritegnitvijo socialistov je postala ta grupaci-ja v Sloveniji po,lesakojakih brutalnosti. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Ker sem na zdravju prišel zopet nekoliko k sebi, je moja dolžnost kot tajnika Konference klubov JSZ in Prosvetne matice pojasniti, čemu se bo -naše konferenčno zborovanje vršilo tako •kmahi za zadnjo konferenco, ki smo jo obdržavali 30. maja v Bridgeportu. Na nji je bilo sklenjeno, da se naj prihodnjo vrši v čim krajšem času po zboru, in da se naj jo skliče v Po-wer Pomt, O. Kolikor je bilo v moji moči, sem gledal, da dobimo primeren datum, da bi u-etregli večini, kajti skoro vsi aktivni člani imajo kake urade y društvih, klubih, v federacijah itd., njih seje pa se vrše največ na dneve v prvih treh tednih v mesecu. Ker so jim or-fanizacije, v katerih delujejo, pri srcu, ibi niih sej ne hoteli samuditi. Nedelja 30. avgusta pa je »prosta sej, zato se mi je fcdela najugodnejši datum. Vrhtega pri sklicavanju naših konferenc vedno skrbimo, da imamo po zborovanju zabavo. A»ko bi s konferenco odlašali, bi bilo je delo dovršil, sva se pomenkovala pozno v noč, kakor je navada med sodrugi, kajti njim besed nikoli ne zmanjka. Drugi dan sem obiskal njegovi poročeni hčeri, in sodruga Podboya, ki je ravno prijel iz Chicaga in moral takoj nato na sejo društva in kluba. Potem smo Šli na piknik pevskega izbora Jugoslavija, ki je ubrano zapel nekaj pesmi. Zelo dober vtis napravi tudi njen zborovodja. Udeležbo so imeli dobro in sešel sem se z mnogimi rojaki, s katerimi sem se seznanil, ko sem potoval po naselbinah za Proletarca. Povratka domov sem se zelo bal, kajti že pri Langerholcu prejšnji večer sem bil jako slab. Pot do doma je dolga in jaz ,slab voznik v takem stanju.; Zato smo odšli "takoj, ko je zbor odpel svoje pesmi. Kadar bom boljši, pridem spet tja in cbisčem vse znance. Hvala vsem za prijaznost, posebno družini Langerholc, kateri so imeli trud /. nami. Joseph Snoy. Nedelja 23. avgusta bo nas dan na Syganu Moon Run, Pa. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za zap. Pennsvl- vanijo se bo vršila V nedeljo 23. avgusta na Syganu. Prične se ob 10. dop. Vse organizacije so vabljene, da pošljejo obilno zastopstvo. Razpravljati bomo morali o volilni agitaciji, kajti november bo kmalu tu, zato bo treba čas v naslednjih tednih za kampanjo dobro porabiti. Ako si delavci hočemo zbolj-šati položaj, je potrebno, da se organiziramo politično. Korpo-racije so si letos svoje dobičke zvišale na stopnjo, da so v mar-siftakem slučaju spet tako visoki, kakor pred krizo, torej je kriza zanje odpravljena. Ne pa za nas in ne bo, dokler si ne osvojimo oblasti in preuredimo sistem delovnemu ljudstvu V prid. Na konferenci bo tudi poročano o XI. rednem zboru JSZ. o konvenciji soc. stranke v Pennsylvaniji ip o drugih važnih zadevah. Po končanem zborovanju se bo Vtfii piknik konference, ki bo oh enem jubilejno slavje 25-letnice kluba št. 13 JSZ. Rojaki delavci, udeležite se ga. Naklonjenost članstva društev, ki pri«le na to slavje, bo konferenčna organizacija upoštevala s sodelovanjem pri njihovih prireditvah. Jacob Ambrozich, tajnik. Važna seja kluba št. 1 Na prihodnji seji kluba št. 1 v petek 28. avgusta bodo na dnenom redu med drugim volitve v odbore JSZ in za glavnega tajnika zveze. Vročina, delavska politična akcija, odnosa ji v Clevelandu, izstop 1. Molka itd. Tiskovni fond Proletarca Xt. IZKAZ. Moon Run. Pa. Klub »t. 175 JSZ $25.00. Cleveland. O. Frank Belaj $5; Theres:» (lorjanc $2; po $1: klub it. 2H JSZ in Frank Barbič; skupaj $9. VVest riewton. Pa. Wr*tmoreland-«ka frrteracija SNPJ $5. (Poslal Jo*. Zorko.) Pre to, Pa. Klub *t. JSZ $2.00. VVaukegan, III. Anna Mahnioh 90c; neimenovan 30c; tkupaj $1.20, Detroit. Mich, Klub *t. 114 JSZ $5; I*<»o Junko $1; skupaj $6.00. Indiarapolis, Ind. i/ouis Hasefc R5c. Skupaj v tem irkatu $49.05. Prejšnji izkaz $251.38, skupaj $300.43. Cleveland, O. — Letošnja vročina ima težke posledice. Nič ni čudnega, če se je v nji pod težkim pritiskom razgrel kdo toliko, da ni vedel, kaj govori in dela. Veselje klerikalcev nad izstopom L Molka iz soc. stranke in iz jsz U nepopisno. Več razsodnosti pa bi človek pričakoval od ljudi, ki se smatrajo naprevjnmi. Vsaj tolik< previdni naj bi bili, da ne bi iz Molodo 25c. Dobite jih pri članih n članicah. Delavci in delavke v Spanii žrtvujejo življenja za načela, ki vodijo v boljšo človeško dru^ tt>o. Nam tega ni še treba. Ampak vendar — pomagajte vsaj na te *>kromne načine za principe, za katere umira na boji-Vih tisoče proletarcev v Španiji. Vas z a boljšo bodočnost človeške družbe, Louis Zorko. Anton Zornik ima besedo Herminie, Pa. — Moj odgovor n r. komentar urednika k mojemu dopisu je tole: - Zbor JSZ je indorsiral Tho-mas-Trockijevo strujo. čemu to trdim? Mar ni Thomas vodja militantov? Mar ni dopustil sprejem trockijevcev v soc. stranko? Mar ni Thomas kandidat soc. stranke za predsednika Zed. držav? Zbor JSZ je odobril taktiko sodelovanja s soc. stranko. Torej je odobril vse to, kar zastopa Thomas, ki kontrolira večino. Načelna izjava soc. stranke je ostala na konvenciji soc. stranke v Clevelandu bistveno nespremenjena. V nji je načelo nasprotovanja vojni absolutno naglašeno. Za boj proti vojni se deklaracija izraža za generalno stavko. Mar niso take stavke same na sebi nasilje? Ali jih bo oblast dovolila, in če jih ne bo, kaj potem? Na podlagi določb stranke je dolžnost vsakega socialista nasprotovati vojni neglede S kakimi sredstvi. Navadni člani bodo preganjani in obsojeni v zapore, ne da se bi kdo zavzel zanje, ljudje pa bodo rekli, prav jim je! Kadar pa bodo preganjali in zaprli voditelje, bodo imel! obrambo — najboljše odvetnike, časopisje bo pisalo o njih, za navadne delavske kaznjence pa se ne bo nihče brigal. Socialistična deklaracija poudarja, da bo v slučaju vojne pristala tudi na diktaturo pro-letarijata, ako se ji posreči vojno kapitalizma zaobrniti proti kapitalistični vojni in zmagati v teh svojih naporih. Mar iie pomeni to nevarnost za člane, ki so za demokratične metode, pa bodo vsled takih določb vseeno trpeli posledice taktike militantov? Kolikor jaz poznam ljudi, se večinoma še vedno drže gesla, "vsak naj sam zase gleda!" Kaj moremo sploh doseči s tako maso? Daj pjvprečnemu Amerikancu $5 na dan in puško, pa bo streljal v kogar mu boš naročil, tudi svojega očeta. Izzivati tako maso z radikalnimi deklaracijami pomeni •privabljati fam/em nad delavce. rt nolucija, ki jo je sprejela več.na zadnjega zbora JSZ, ne bo v »lučaju vojne opravičila Mano/ proil Ukanami, kajti o-zirali »e bodo na strankino deklaracijo, katere nismo obsodili. Zato pa bomo preganjani prav tako kakor radikalni A-merčani. Glede trockijevcev pravim znova, da ko ho vprašali, če jih soc. stranka sprejme, jim je vstop odobrila, četudi so v svojem listu izjavili, da se bodo borili naprej tudi v mejah soc. atranke za program in taktiko Trockijevega komunizma. Kažemo le rdečo zastavo in čakamo preobrata, pa ne moremo nikamor. Torej znova poudarjam: Kaj bi z demonstracijami in zastavami dražili reakcijo, ako vemo, da nismo dovolj močni, da ji bf vzeli oblast. Socializacija se lahko izvrši bres kontiskaci.je. na pr. z iz-danjem bondov, s katerimi se bi izplavalo sedanje lastnike industrije, slično kakor predlaga kongresnik Amlie iz VVis-consina. Za njegov načrt ni treba nikake revolucije. Izvede se ga mirno in stopnjema. če bo šlo še tako naprej kakih pet let, bo dežela itak v posesti ka-kit pet tisoč posameznikov, ti pa vendar ne bodo mogli mno-jo kljubovati. Imamo tudi ugodnosti, ka-koršnih druge dežele ne poznajo. Tu zidamo šole, v Evropi vlade trbšijo pretežno dohodkov za militarizem. Tu lahko hodijo otroci v šolo do 18. leta, tam pa do 14. ali pa še toliko ne. To so posledice vojne in militarizma v Evropi, katerega mi nimamo v tolikšni meri. Z ozirom na ustanovitev a-meriške delavske stranke me urednik v svol^^n komentarju tudi noče razumeti, čitateljem New Leadra je znano, da je bil prošlo zimo glavni govornik na banketu New Leadra VVilliam Green, j predsednik A. Fl of L., ki je med drugim govoril v prilog, ustanovitve tretje stranke, kakršno ,si zamišljajo napre-jdne urije. Socialisti pa naj pri tem s svojimi skušnjami pomagajo. Naša oficielna stranka pa se rajše druži s komunisti kakor z unijami, katerim načeljuje Wm. Green. Zato bo stara garda imela uspeh vsled zaslombe v unijah, dočim si jo soc. stranka ičče med trocld-jevci. Newyorška soc. stranka ni bile. edina, ki se ni strinjala s Thomasovo taktiko. Bridgeport, Conn., Indiana, Califor-nia in več drugih strankinih organizacij je bilo proti. Vse to me je privedlo do razmišljanja, čemu ne bi bilo bolje, da bi naša zveza dala članstvu na referendum predlog, ali naj ostanemo v socialistični stranki, ali pa naj delujemo naprej po svojih potih in sicer vsaj za nedoločen čas. Glede prihodnjih volitev izjavljam, da jaz bom volil socialistično. Jim Maurer bo tudi. Kar se tiče Waldmanove skupine v Nevv Yorku, ji nič ne zamerm. I^ahko se dogodi vojna in kontrola bo težka v tako velikanskem mestu. Potrebno je, da se- v n h pre j varuj*. Če so sklenili podpirati Roosevelta in Lehmana, je to njih stvar. Gotovo imajo za svoje stališče tehtne vzroke. .- Anton Zornik. e (Urednik se komentarju na ta izvajanja ogne, zato da ne bo treba novega odgovora in novega komentarja. Vsebino dopisa naj komentirajo čitate-Jji sami. -»— Ur.) Nelson v Readingu Nedavnega shoda v socialističnem parku v Readingu, Pa., na katerem je bil glavni govornik George A. Nelson, se je udeležilo 8,000 ljudi. 1*111 II Eli BE KLIKOV Je Srn V sledečem se sna mu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih sborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočita. AVGUST SYGAN, PA —Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 23. avgusta. • SYGAN, PA. — Zabava kluba it. 13 JSZ v prid konferenčne organisacije v nedeljo 23. avgusta. CHICAGO. ILL. — V roboto 29. avgusta zabava kluba it. 1 v SDC v prid klubove blagajne. POWER POINT, O. — V nedeljo 30. avgusta konferenca JSZ in Prosvetne matice v Power Pointu, Ohiu. SEPTEMBLR < VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kon-ferenčHe organisacije JSZ sa severni Illinois in VVisconsin v nedeljo 6. sept. v Moiinovem parku. CHICAGO, ILL., — Piknik v ne-del jo 13. sept. pri Keglu v Willow Springsu v korist Proletarca. OKTOBER CHICAGO. — V nedeljo U. oktobra vprisori dram. odsek kluba it. 1 JSZ na priredbi društva Delavec it. 8 SNPJ dramo "Rdeče rose". CHICAGO.—V nedeljo 25. oktor bra dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER VVaukegan. ILL. — V nedeljo 1. novembra dramska predstava kluba it. 45 JSZ v SND.................... CHICAGO. — V nedeljo 22. nov. koncert "Save" v dvorani SNPJ. CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. sbora "Zarja". DECEMBER CHICAGO. — Silvestrova sabavr kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ. FEBRUAR 1937 CHICAGO—Prireditev v koris» Proletarca v nedeljo 28. feb. v dv«» rani SNPJ. Ako je v tem sesnamu glede vase vaie organizacije kaka pomota, prožimo, sporočite. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON ^ OFFICE HOUR&: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:80 Dsily Tal. Cratrford 221S At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dtilj Tal. Canal 1100 W«dn«ftday and Sundaj by„ ; appointmenU only Residence Tal.i Crawford 8440 lf no answer — Call Austia 8700 FEMrS RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. La wnd: Je A v«. Chicago, UI. TaL Crawford 138d Pristna ia okusna domača jedila < i Can« smerna. Postreiba točna. iiiliurtiiini'iiiiiiii)nnnunitiun'i'IHIIIIIIS.IIHlH?fn!lllflMH!;?m?!!!!m^llllHllllUllW mAmiiA »m*'»m « BARETINCIC & SON TaL 1478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21.1 STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nafti vozniki pobirajo perilo no vsem mestu, Cicern ia Berwynu In dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMČENO Telefoni; CANAL 7172-7173 A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest ot the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC PUUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON WEALTH NO. 1510. Published weekly at 2301 S. L«wndal« At«. Proletarec, August 1936. VOL. XXXI. EUROPE HEAD S TOWARD VVAR The Istue Between Democracy And Dictatorship Is Sharply Drawn. — International Rivalries Herding Worker® For Another Slaughte^ - , ' which was heading toward was destruction. They were divid-ed into factions by petty dif-ferences. They reacted only to miserv or to transient tfains. And now the international rivalries vvhich capitalism en-genders is herding them to-ward slaugther. Fascist Italy sends munitions to crush a people's government in Spain. Nazi Germany sends vvarships to comfort and aid Spanish fascist«. Italy, Ger-many and Austria join hands for an assault against other nations \vith the rape of Russia sends uirplanes to the Spanish border. Britain sends assurance« of sympathy to France. Hovv soon vvill it be before the shooting begins? \Vho teli? Looking across the Atlantic, even the shortsighted can see the ultimate consequences of capitalism. The system for vvhich American mothers and fathers have been voting ali their lives is heading the old vvorld tovvard vvar. Eventually a vvar of any magnitude in Europe vvill mean a vvorld vvar in vvhich American boys vvill be slaughtered, American demo-cracy sacrificed and American culture, along vvith the culture of tho mis-named "civilized" vvorld, vvill be vviped away. Only the personal fear vvhich the European ruling class fear for themselves and for their profit-taking racket stands in the way of an open break vvhich vvill shatter the human race. And some day it is not improbable that one of Europe'.« self-glorified dictators vvill forget to be afraid. Already the lineup in Europe »s sharply dravvn. The issue is betvveen democracy and dictatorship. N«tio$o which have permitted themselves to be subjugated and regimented under the heel of fascism are j <a Salle, Ogles-by, Springfield and St. Louis, Mo. For Cleveland, the young people vvill be invited from Girard, Barber- Shallovv Americans stili ar-gue against Socialism. They say that Socialism is "imprac-tical." They cheer vvhen capitalism'* liberal leaders pro-mise to "do first things first" for tho preservation of the private profit racket. But Socialism—the socialization of the means of life, the dedication of human effort to the common THE A. F. L. decisionisociausts and roosevelt _ | I > Old Policy Of Craft Unioni.m Cannot Organize New Deal Mea.ure. Only An Effort To Increase Key Industries In America Profits. - Socialism vs Capitalism I. Real I.,ue By Norman Thomas I man can see thaf: eM- split | as b»ng as it had to turn over key •*L will .inevitably Iqad to a vvorkers to the craft unions vvhich A blind in the A K vvar betvveen rival unions in' various trades and industries out of which the bossea, and only the bosses, will profit. Intelligent delegate« to the next AFL convention may stili have U in their povver to avert a split or mend it, and over v pressure should be put upon them tir^hat end. Great ly as we de »i rt unity we must, however, insist that if vvorse i comes to worst, a split is better than good, the product ion of abun- t paralysis or a return to the Aid |h> dance for use instead of for private profit, the unity of peoples into a federation of cooperative commonvvealth — is the only practical program. licy under. vvhich the main concern of the AFL seemed to be for the peace and per eapita of the old line labor ieaders in the craft unions. My guess is that if t bere is afsplit the nevv and vigorou> f\V<- /lovv or as the final objeetive. France It offers the onlv solution for j ganised in the CommitteA^t- Indu the troubles vv hich have come trial Kan,xation wiil prettf r^pidly vvin the fteld. i upon mankind; it points to the only pat h by vvhich h uma nit v can escape from the pit of vvay can | and mount to nevv heights. Reading Labor Advocate. JSF PLANS DISTRICT Y0UTH CONFERENCES of popular will are on the other. The map of Europe is gloomy portent of disaster. Here the people of the vvorld have an eloquent example of vvhat happens vvhen the human race4 permits fundamental injustice to drag along to its final collapse. The vvorkers of Europe, like the vvorkers of America, did not unite for the abolition of the private-profit system. In the old vvorld, as in the nevv, they vvere interested in immediate issues, in makingcastcrn °hio anJ life better for themselves vvith- Vo7 'the'conference in Western in the framevvork of a system I Pennsylvania ali the young people in suppressed by democrats Despite the conflicting reports from the area affected by the Ar-karvsas share croppers' strike, vvhich the union recently ended, tvvo results are already apparent. VVages were raised in some cases from 50 centi to as much as $1.25 a day, although it \»i impo-wible to veri-fy the claim of the Southern Tenant Farmers* • Union that they vvere raised ir. ali localities. And, for the first time in history, a few of planters have signed union contra~ts. The second result, and in the long run much the more important one, wfts that the strikers learned vvhat ' they. vvere up against. As rt is put by •Gardn-sr Jackson, trea-urer of the "VVashington Committee to Aid Agri- cultural VVorkers, "There is a vvorld of difference betvveen a heartless employer, and a heartless armed cm-p1oyer in complete control of the armed police force. There is a vvorld of difference betvveen fighting hunger alone an began to pu-h the vvork «bf organizing the heavy industries, vvhich happen to be the key industries in Ann-rica, there was every reason to believe that in claimed jurisdiction. The CIO vvas formed to do a necessary piece of work. It vvas not trying to destroy existing craft unions,■ much les« the AFL. It vvas doing: vvhat the vvhole AFL should have been doing. VVhen President Green ^ays that the issue is not craft unionism versus industrial unioni ni because the AFL has room for both, he is telling the literal truth and at tlie same tame beggin!? the question and misr«'pre-senting the facts. The conflict arise:} from the fact that the craft unions vvill not and cannot organize factory imlustry, but that wh -n ^oineone een the trouble vvith the brewery vvorkers, the s!iipyard vvorkers, the radio vvorkers, and even the steel, rubt>er, aftd auto work«»rs. I 4 A A Mussolini says he ha.s restorely in»^dequate. The ,NIRA vvas primarily kn effort at regulation of business by business, in order to increase profits. The; A. A. A. sought hiffher prices for farmers by paying them to produce less, at a time vvhen huge number* of city dvvellers lacked »bundant good food. And so on, through the entire list of Nevv Deal measures. Evea those poor measures wero held unconstitutional by the Su- preme Court, and a like fate will' avvait any reform bili passed in the future. Roosevelt, by refusing to fight the Court, or make any effort to increase the povvers of Congress, is making his second administration even less effective than the first. VVhat* is there here for Socialist« to support? It is true enough that Roosevelt is to be. preferred to Lan-don, the Hearst nominee vvho openly favors company unions. But the job of Socialists is not to support the lesser evil am<»ng capitalist politicians. Along that path 1 ie futility and failure. Our job is to educate and organ-ire for Socialism, vvith greater ener-gv an 1 devotion than ever before. Our jol> is to raise in. this campaign the elear-eut is.sue of capitalism vs. socialism. lx*t other compromise and surrender their principles. Our slleg-iance is to a cooperative common-vvealth and a vvorkers* vvorld. A fevv thousar.il recruits to socialism sre vvorth moro than a million extrs votes foi RooseveJt. A labor party is indeed to be de-sired. But it must be a genuine labor party, making a clean break vvith the parties of the bosses. VVhen a genuine mass party of labor is formed to fight. aH Democrats and Republican candi*m players an 1 those vvishing to remain outside a pleasant evening. Tables and chairs vvil be set up for your convenience and comfort. In the hali, music for dancing will be providini. Everything is being done to assure you a fine evening. ■ One of the main attractions at this Hitler retreated before the assualt|al Socialism against the bsrbsric of a couple of non-aryan negroes in the 01ympic games at Berlin last vveek. No sir, Hitler couldn't possibly stand to face the negro marvels from the United States vvho performed so hrilliantly and Jpsse Ovvens in particular. Hitler had to h;de his face, or else, vvhat vvould the thousamis of spectators have to say about ali his preachings that only the German race is fit to rule? Yes, and vvhat CAN SHE BEAT HIM OFF? LABOR MUST ORGANIZE TO PROTECT ITSELF Milw«uke«, VVis. — I^abor is becoming more avvare of the fact that it is being tossed about like a rag during industrial strifes and that it needs proteetion. * VVhat sort of pro-teetion can a vvorker get? The ansvver to this question is industrial and political organization. The Socialist Party ond labor unions seek to pro-tect workers from insecurity and in-hurnan conditions. Often one hears something like thjs: "Oh, I vvas forced to join the union in order to keep my job. I cialist Branches but vve are stili dis-tant from our quota. Again as msny signatures can be gotten as have been secured. VVe can and must get them if vve vvant to keep those liber-ties vvhich vve stili cherish. VVithout a Socialst ticket vve vvill disclose a vveakncs« vvhich vvill not do us any justice. * Speaking of our libcjties they will soon vanish if vve don't perk up ani becom? conscious o f our su rrotin-dings. Comrade Krueger and two other union organizers vvere chasei out of an open shop tovvn in Southern Illinois b^t the "American Legion and the vigilantes vvhen they vvanted to hold a meeting to help organiie the oocketbook vvorkers. VVhich means that democracy'< and free speech are for America but not for that hinky tovvn in Illinois. And the American Ix4gion will play exactly the same part in any class strife in America as the army pla.vs in (»er-many, Austria, 11 a 1 y, alvva.vs against the interests of the vvorkers. * The strife in Spain is taking more of the valuable lives of the sturdy radicals and Socialists. VVVd like to see France quit trying to get (»er-many and Italv into a neutral pset. She ought to help the lo.val forces by supplying the necessary"\mesns to vvage a successful struggle. \ i vv ( avipak.v iiiiiiaiiiki The fig^it is on, »a.vs a press service from National Office, of the Socialist Party. Campaign material is now ready and nevv literature is available. Some of the nevv leaflets are: Emancipate—Youth From Toil— Old An« Fear, Norman Thoma-s' speech to the Tovvnsond convention. Priče: 5c each, 50c for 12, $.'1.50 for 100. Platform«. iA>aflet edition, suit-able for distributon at meeting* or for enclosure in large No. 10 enve-lopes. I ri-ce: 36c for 100, $1 for 300, $3 0er 1000. Campaign Buttons. Three arrovv design. HuttOn f reads "Vote for Thomas—-NeHon—Socialiam." Priče: KVc for 12, $1 per 100, $7.50 per 1000. "Farmrrt, VVbere Are You GoUf?" An analysis of farm problems aml of proposed solutions by George A. Nelson, Socialist candidate for vice president. Priče: lOc each, 50c fo^ 12, $3.50 per 100 copies. "U The New Deal Socialism " Radio speech by Norman Thomas. Priče: 2c each, lc each for ten or more. "You Can't Cure Tuberculosu With Coufh Drops!" Radio speech by Norman Thomas. Priče: 36c for 100, $1 for 300, $3 per 1000. ,*Send your orders to the Socialist Party, 54^ Randolph St., Chicago. Illinois. THE FORGETFUL LEAGUE The American Liberty I/cague, vvhich «laims to be so anxious to pre-«erve individuals' freedom. forfot about the 20th snniversary of Tom Moone;'*i frame-up.