SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 14 Ljitbijana. ponedeljek 7. japrila^ 1S86 Cena 450 dinarjev Leto XLHI 657. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o 'določitvi obveznosti plačevanja prispevka za usposabljanje zemlršč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v letu 1986 Razglaša se zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v letu 1936 ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. marca '.936 in na seji Zbora občin dne 26. marca 1986. St. 0100-172/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v leta 1986 1. člen Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1990 v letu 1986 na področju uspo-abljpnja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo, in sicer za melioracije ' 400 ha kmetijskih zemljišč, komasacije na 12.000 ha kmetijskih zemljišč, agromelioracije ne. 12.000 ha kmeti j-kih zemljišč, namakanje 1.600 ha kmetijskih zemljišč in nakup v družbeno lastnino 1.000 ha kmetijskih zemljišč, se s tem zakonom določa obveznost plačevanja prispevka za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v letu 1986. 2. člen Prispevek po tem zakonu plačujejo zavezanci iz 140. c člena zakona o kmetijskih zemljiščih fUradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86), ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije od leta 1986 do leta 1990, in sicer: — temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz dohodka po stopnji 1,5 V* od osnove, določene v 140. č členu zakona o kmetijskih zemljiščih; — delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske oziroma poklicne dejavnosti, po stopnji 0.6 eA> od osnove, od katere se odmerja davek iz dejavnosti. Obveznost plačevanje prispevka po tem zakonu velja za zavezance dokler ne sklenejo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990, vendar najdlje do 31. 12. 1986. 3. člen Prispevek iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena se obračunava in plačuje ob periodičnih obračunih v letu 1986, dokončni obračun in plačilo prispevka pa se izvrši z zaključnim računom za leto 1986. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-46/86 ' Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 658. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. marca 1986, na seji Zbora občin dne 26. marca 1986 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986. St. 0100-173/86 Ljubljana, dne 26. marce 1986. Predsednik France Popit L r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije l a*® V zakonu o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/80, 12/82 in 9/85) se v prvem odstavku 8. člena pika nadomesti z vejico in dodata dve novi alinei, ki se glasita: »— z Republiškim komitejem za drobno gospodarstvo v vprašanjih v zvezi z usklajenim razvojem drobnega gospodarstva v okviru dejavnosti industrije, gradbeništva, turizma, gostinstva in prometa; — z Republiškim komitejem za informiranje in Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo v vprašanjih v zvezi z informatizacijo republiške uprave in družbenim sistemom informiranja.«. 2. člen V 13. členu se besedilo »na vojaško obveznost in na vojaško mobilizacijo iz republiške upravne pristojnosti« nadomesti z besedilom »na nabor, popolnitev in mobilizacijo oboroženih sil, na določene druge zadeve v zvezi z vojaško obveznostjo«. 3. člen V prvem odstavku 15. člena se za besedama »obče uprave;« dodajo besede: »na modernizacijo dela in na skupne strokovne naloge za informatizacijo dela republiških upravnih organov;«. 4. člen V 16. členu se črta besedilo: »v njegovi sestavi je: — Republiški inšpektorat za ekonomske odnose s tujino.«. Za točko 7. a se doda nova točka 7. b, ki se glasi: »7. b Republiški komite za drobno gospodarstvo;«. 5. člen V 19. členu se črta besedilo »na modernizacijo informacijskih sistemov v državni upravi;«. 6. člen V 21. členu se drugi odstavek črta. 7. člen Za 23, a členom se doda nov 23. b člen, ki se glasi: »Republiški komite za drobno gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na pospeševanje drobnega gospodarstva z ekonomskimi in drugimi ukrepi sistemske narave ter ukrepi tekoče ekonomske politike in na njihovo usklajeno izvajanje na vseh področjih; na razvoj in pospeševanje novih oblik drobnega gospodarstva, zlasti manjših visoko produktivnih enot; na povezovanje drobnega gospodarstva z drugimi nosilci materialne proizvodnje; na širše vključevanje osebnega dela v celovit sistem združenega dela; na povečevanje zmogljivosti drobnega gospodarstva z uporabo tehničnih, tehnoloških in drugih dosežkov in na druga vprašanja, pomembna za razvoj drobnega gospodarstva. Republiški komite za drobno gospodarstvo daje soglasje k izvršilnim predpisom republiških upravnih organov, ki se nanašajo na drobno gospodarstvo.«. 8. člen Republiški komite za drobno gospodarstvo začne z delom z dnem uveljavitve tega zakona. 9. člen Republiški komite za drobno gospodarstvo prevzame delavce Sekretariata izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge za Komite Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za drobno gospodarstvo in samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, ki po določbah tega zakona prevzame določene naloge Republiškega komiteja za informiranje, prevzame hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. 10. člen Predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo mora najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati splošni akt o organizaciji in delu ter splošni akt o sistemizaciji del in nalog tega republiškega upravnega organa. Republiški komite za informiranje in Repubhšk sekretariat za pravosodje in upravo morata svoje splošne akte o organizaciji in delu in sistemizaciji del in nalog uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi. 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-53/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 659. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 344. člena ustave SR Slovenije, 70. člena, I. razdelka 72. člena, drugega odstavka 253. člena in 260. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 ob obravnavi poročila o uresničevanju zakonodajne politike v SR Sloveniji, ki ga je pripravila Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije sprejela STALISCA IN SKLEPE o uresničevanju zakonodajne politike v SR Sloveniji Zbori Skupščine SR Slovenije ugotavljajo, da so glavne usmeritve glede zakonodajne politike v republiki, ki jih vsebujeta resolucija o temeljih zakonodajne politike (Uradni list SRS. št. 16/77) ter stališča in sklepi o njenem uresničevanju (Uradni Itet SRS, It 4/80), Še vedno aktualne. Upoštevaje izkušnje in spoznanja, na katera zarja poročilo Zakonondajno-pravne komisije, zbori Skupščine SR Slovenije sprejemajo naslednja stališča in sklepe: 1. Vsi nosilci normativne funkcije, tako skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter izvršilni in upravni organi kot tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti, naj pri sprejemanju akto? opustijo prevzemanje določb iz ustave, zakonov in drugih veljavnih splošnih aktov. Prevzemanje posameznih določb je dopustno samo izjemoma, kolikor je to neogibno potrebno za celovito oblikovanje in razumevanje posamezne določbe novega akta. Pri oblikovanju zakonov se je treba izogibati določbam, s katerimi se deklarirajo posamezni družbeni cilji in ki ne zavezujejo neposredno subjektov, na katere se nanašajo (programske norme). Take določbe so utemeljene samo, če je to neogibno potrebno za uporabo norm, Iti določajo pravila ravnanja. Pri zakonskem urejanju družbenih odnosov je treba najprej ugotoviti, katera vprašanja in v kakšnem obsegu je v okviru ustavnih pooblastil potrebno urediti z zakonom. Vprašanja, ki jih je potrebno urediti z normami, ki subjekte neposredno zavezujejo k določenemu ravnanju (kogentne norme), je potrebno v zakonu urediti celovito. V večji meri se je treba posluževati norm, ki se neposredno uporabljajo, kolikor subjekti, na katere se nanašajo, sami drugače ne uredijo teh vprašanj s svojimi splošnimi akti (dispozitivne norme). Pri določanju prekrškov in gospodarskih prestopkov je treba v bodoči zakonodajni politiki skrajno restriktivno presojati, katera ravnanja pomenijo tolikšno družbeno nevarnost, da jih je treba inkr m> nirati kot prekrške ali gospodarske prestopke. S tega vidika je treba ponovno proučiti tudi vse kazenske določbe, ki določajo prekrške in gospodarske prestopke in jih po potrebi ustrezno spremeniti, dopolmti ali razveljaviti. Pri določanju kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in prekrškov in pri predpisovanju denarnih kazni je potrebno najti takšne rešitve, da ne bo treba absolutnih zneskov v kazenskih določbah nenehno spreminjati glede na gospodarska gibanja. 2. Še naprej si je treba prizadevati za večjo skladnost pravnega sistema in medsebojno vsebinsko skladnost zakonov ter za enotno uporabo pravnih institutov. Pri tem je treba skrbeti, da bodo opredelitve pravnih institutov čimbolj precizne, jasne in razumljive. Področje oziroma vprašanja, ki so predmet zakonskega urejanja, je treba celovito in med seboj usklajeno urejati. Kadar se ugotovi potreba po spremembah in dopolnitvah zakona, ki ureja posamezno področje, je treba spremeniti ali dopolniti ta zakon. Opustiti je treba prakso, ko se poleg veljavnih zakonov, ki že celovito urejajo temeljna vprašanja na posameznem področju, sprejemajo v drugih zakonih drugačne rešitve, ki nasprotujejo temeljnim rešitvam in zato povzročajo nejasnosti v praksi. V skladu s tem je treba republiške zakone, ki urejajo posamezna področja, pripravljati in sprejemati usklajeno z zveznimi sistemskim1 zakoni. Pripravljati in spreiemati iib je treba z vidika celotne zakonodaje in medsebojne povezanosti področij da bo tako zagotovljena pravnosistemska usklajenost republiške zakonodaje Kadar se ugotovi potreba po spremembah ali domin it va h določb republiških zakonov. ki urejajo posamezno področje, je treba temeljito in vsestransko proučiti, kaj bodo spremembe in dopolnitve zakonske ureditve na tem področju pomenile v odnosu do zakonske Ureditve drugih področij. Takšen pristop bo omogočil delegatom v zborih skupščine, da bodo lahko celovito obravnavali in oblikovali skupne rešitve. S takšnim pristopom pri sprejemanju republiških zakonov oziroma sprememb in dopolnitev le-teh pa bo možno tudi naenkrat opraviti celovito uskladitev samoupravnih in drugih splošnih aktov z zakoni in ne bo potrebno usklajevati teh „ aktov zaradi vsake posamične zakonske spremembe ali dopolnitve. To mora še posebej veljati za prilagajanje zakonodaje zahtevam iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in iz kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem bo treba določati realnejše roke za uskladitev samoupravnih in drugih splošnih aktov z zakoni. Zaradi ustreznejšega načrtovanja normativne dejavnosti in zagotavljanja pravno-sistemske usklajenosti republiške zakonodaje je treba storiti vse potrebno, da. bodo zbori Skupščine SR Slovenije sprejemali delovne programe za daljša obdobja od enega leta. V postopkih sprejemanja teh programov je treba temeljito in vsestransko proučiti, katera vprašanja, je mijno potrebno in družbeno utemeljeno urediti z zakonom. Dosledno je. treba uveljavljati obveznost predlagatelja zakona, da v prvi fazi postopka za izdajo zakona (predlog za izdajo zakona), v kateri se morajo delegati v zboru opredeliti, ali je zrkon potreben oziroma ali so potrebne spremembe ali dopolnitve določenega zakona, temeljito obrazloži razloge, zaradi katerih ie potrebno sprejeti zakon oziroma gn spremeniti in dopolniti. Že v tej fazi je potrebno razčistiti vsa temeljna vprašanja, ki naj bi jih zakon urejal. Predlagatelj mora tudi natančno in vsestransko seznaniti delegate z materialnimi posledicami, do katerih bo prišlo pri uveljavljanju novih znkonsk!h določb. 3. Na področjih, na katerih je normativna pristojnost razdeljena med republiko in občino, je treba v nadaljnji zakonodajni praksi še nadalje posebej oaziti. da republiški zakoni ne bodo posegali v zadeve. ki so v izvirni pristojnosti občin in da je ne bodo omejevali le na formalno in izvršilno pristojnost. Prav tako je treba zagotoviti, da republiški zakoni ne bodo v nasprotju z' ustavnim konceptom občine zavezovali le-teh, na kakšen način naj izvršujejo republiške zakone in druge predpise. Tudi pri izdajanju izvršilnih predpisov je treba zagotoviti, da le-ti ne bodo urejali vprašanj iz občinske pristojnosti. Republiški zakoni ne morejo na področjih, ki so v izvirni pristojnosti občin, določati organov v občinah. ki naj urejajo posamezna vprašanja, o zadevah, o katerih občine odločajo v skladu s 323. členom ustave SR Slovenije ter o zadevah, ki se nanašajo na oblikovanje občinske politike, o zadevah, ki se nanašajo na podrobnejše opredeljevanje pravic in obveznosti družbenih subjektov in občanov in o zadevah. ki se urejajo na podlagi ocene primernosti. ’ahko odloča le občinska skupščina, 4. V nadaljnji zakonodajni delavnosti je treba še naprej uveljavljati načelo, da se temeljna vprašanja družbenih odnosov in tista materialna razmerja, ki -o splošnega pomena za delovne Hudi in občane v republiki, urejajo z zakonom. Izvedbena vprašanja so predmet izvršilnih predpisov, strokovno-tehnična vprašanja pa so predmet izvršilnih predpisov, ki jih izdajajo upravni organi. Vprašanja, ki so predmet izvršilnih predpisov, ne sodijo v okvir samoupravnega urejanja. Prav tako se z izvršilnimi predpisi ne sme določati vsebina samoupravnih splošnih aktov. Po poslovniku Skupščine SR Slovenije mora predlog za izdajo zakona med drugim tudi navajati, katera od vprašanj s področja, ki naj bi ga zakon urejal, bodo urejali izvršilni predpisi. Predlagatelj zakona naj praviloma skupaj z osnutkom zakona predloži delegatom v zborih Skupščine SR Slovenije kot pripomoček za razpravo o vprašanjih, ki . jih naj zakon ureja, tudi osnutke izvršilnih predpisov, da bo mogoča celovita razprava o predlaganih zakonskih rešitvah in njihovi uporabi v praksi. 5. Zakonodaja mora dosledno upoštevati z ustavo določen samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih in njihovo izvirno pravico, da samoupravno urejajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose. Omogočati in spodbujati mora samoupravno urejanje odnosov, jim v skladu z ustavo dajati potrebno podlago, okvir in usmeritev ter zagotavljati učinkovito 'Varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Zakonodaja ne sme posegati v urejanje odnosov, ki so predmet samoupravnega urejanja. Omejiti se mora le na urejanje tistih vprašanj, katerih ureditev je nujna podlaga in daje potreben okvir in usmeritve za samoupravno urejanje odnosov. Za odnose, pri katerih njihova narava to dopušča, lahko zaton uporablja dispozitivne norme, Id jih samoupravne organizacije in skupnosti neposredno uporabljajo, če ne ugotovijo potrebe, da s samoupravnimi’ splošnimi akti drugače uredijo ta vprašanja. Urejanje pravic, zajamčenih z ustavo, v statusnem in konstitutivnem smislu kot tudi določanje minimalnega obsega teh pravic je predmet zakonskega urejanja, kadar je v ustavi določeno, da se zagotavljajo v skladu z zakonom. Urejanje teh pravic v smislu izvedbe in kvantifikacije pa sodi v okvir samoupravnega urejanja, pri čemer mora biti zagotovljeno izjavljanje delavcev in drugih delovnih ljudi, ki s svojimi prispevki zagotavljajo izvedbo teh pravic v sistemu samoupravnega in družbenega planiranja. Zaradi enakopravnosti obravnavanja delavcev, delovnih ljudi in občanov je tudi potrebno z zakonom urediti enotne osnove postopkov za uveljavljanje teh pravic. Kadar se urejanje določenih zadev poveri samoupravnim organizacijam in skupnostim z javnim pooblastilom, mora biti takšno pooblastilo in njegov obseg v zakonu ali odloku občinske skupščine jasno opredeljen. 6. Zakonsko urejanje temeljnih vprašanj družbenoekonomskih odnosov naj v okviru ustavnih pooblastil spodbuja motivacijo samoupravnih gospodarskih subjektov za učinkovito gospodarjenje in poslovanje na podlagi tržnih zakonitosti, večje spoštovanje splošnih pravnih načel, zlasti načelo pravičnosti, načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic, dobrih poslovnih običajev in moralnih načel socialistične samoupravne družbe. V okviru problematike samoupravnega sporazumevanja o združevanju dela in sredstev je treba razrešiti odprta pravna vprašanja, bi se nanašajo na vsebino samoupravnih sporazumov, nastanek in pre- nehanje medsebojnih obveznosti udeležencev, učinke obveznosti ter institute oziroma sankcije v primerih neizvrševanja dogovorjenih obveznosti. Pri zakonskem urejanju vprašanj s področja drobnega gospodarstva, ki je izrednega pomena za hitrejši gospodarski razvoj ter za uvel ja vij Em je ustvarjEilnosti in inovativnosti delovnih ljudi, še posebej pa za nove možnosti zaposlovanja, je treba upoštevati specifične značilnosti in potrebe drobnega gospodarstva. Dograjevati je treba specifično zakonodajo, ki bo spodbujala pospešen razvoj drobnega gospodarstva. S tem v . zvezi je treba tudi proučiti potrebo za izdajo zakona, ki bi v skladu s 350. členom zakona o združenem delu določal pogoje in način pod katerimi lahko delovni ljudje in civilnopravne osebe v določenih dejavnostih ustanovijo delovno organizacijo. 7. Dosledno je treba razlikovati med funkcijo dogovora družbenopolitičnih skupnosti, funkcijo družbenega dogovora in funkcijo samoupravnega sporazuma. Slediti je treba ustavni določbi, ki opredeljuje dogovor republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti kot eno izmed oblik uresničevanja skupnih interesov v federaciji. Vsebina dogovorov družbenopolitičnih skupnosti so lahko le vprašanja,'ki jih le-te urejajo na podlagi svojih pristojnosti. Prav tako je treba slediti ustavni opredelitvi družbenega dogovora; po katerih je le-ta samoupravni splošni akt, s katerim se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. Glede na tako opredeljeno funkcijo družbenega dogovora se z njim ne morejo neposredno urejati samoupravni odnosi. Neposredno urjdarpe samoumevnih odnosov je predmet samoupravnega sporazuma. Z družbenimi dogovori se tudi ne morejo urejati ve sanja, ki jih urejajo družbenopolitične skupnosti s svojimi predpisu Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. Ne more pa predpisati obvezne sklenitve samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora ali njegove uporabe za subjekte, ki ga niso, sklenili ali k njemu pristopili. 8. Kontinuirano je treba spremljati uresničevanje republiških zakonov in sproti ugotavljati, katere določbe se ne izvajajo, analizirati vzroke neuresniče-vanja in ustrezno ukrepati. Isto velja za uresničevanje zveznih zakonovu za izvrševanje katerih so odgovorni organi v republiki. 9. Eden od pogojev za uveljavitev navedenih temeljnih usmeritev zakonodajne politike v republiki je tudi nadaljnje uresničevanje družbene preobrazbe državne uprave, pri čemer je treba uveljaviti predvsem kontinuirano izobraževanje delavcev v državni upravi, hitrejše in učinkovitejše razreševati probleme glede ovrednotenja strokovnosti in nagrajevanja ustvarjalnega dela ter v večji meri zagotavljati strokovno pomoč republiških upravnih organov občinskim skupščinam, njihovim organom in krajevnim skupnostim. Prav tako je treba več pozornosti posvetiti strokovnemu izpopolnjevanju tistih delavcev v organizacijah združenega dela, ki pripravljajo predloge -a-moupravnih splošnih aktov in druge strokovne pod- lege za delo In odločanje samoupravnih organov. Pospešiti je treba organizacijo pravne informatike, ki bo omogočala pregled celotne normativne ureditve. «. 10. Še naprej si je treba prizadevati za dosledno uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Bolj kot doslej morajo poleg Ustavnega sodišča SR Slovenije ter rednih in samoupravnih sodišč tudi skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihovi izvršni sveti ter drugi organi in organizacije uresničevati svoje ustavno določene pristojnosti za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti morajo več pozornosti posvetiti spremljanju uresničevanja sprejete politike ter izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov. 11. Navedena stališča in sklepe, ki vsebujejo temeljne usmeritve zakonodajne politike v SR Sloveniji je treba dosledno uveljavljati tudi v postopkih sprejemanja zakonov iz pristojnosti Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije pri oblikovanju in uresničevanju skupnih interesov v federaciji. Št. 010-20/86 Ljubljana, dne 20 marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 660. Na podlagi 335. člena in 6. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8. alinee prvega razdelka 72. člena in 259 člena prečiščenega besedila poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o sestavi republiških komitejev 1. čl^n V odloku o sestavi republiških komitejev (Uradni list SRS, št. 11 no. 12/82 in 9/85) se za 13. a členom doda nov 13. b člen, ki se glasi: »V Republiški komite za drobno gospodarstvo delegirajo po enega člana: — Republiški komite za delo, — Republiški komite za družbeno planiranje, — Republiški komite za industrijo in gradbeništvo, — Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, — Republiški komite za turizem in gostinstvo, — Republiški komite za promet in zveze, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. — Republiška uprava za družbene prihodke, — Izobraževalna skupnost Slovenije, — Gospodarska zbornica Slovenije, — Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, — Zveza obrtnih združenj. — Turistična zveza Slovenije. — Združenje bank Slovenije — Ekonomska fakulteta Boris Kidrič v LjutHpanl, — Ekonomski center Maribor. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje dva člana.«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. št. 020-46/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 661. Na podlagi 244. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 342. člena, ustave Socialistične republike Slovenije ter 72. člena, tretjega odstavka 259. člena, 346. člena in drugega odstavka 351. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o sprejemu predloga dogovora o zagotavljanju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte Plaveča plana in programa prioritetnih akcij Mediteranskega akcijskega piana programa Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP) I Skupščina SR Slovenije sprejema predlog dogovora o zagotavljanju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte Plavega plana in programa prioritetnih akcij Mediteranskega akcijskega plana programa Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP), ki ga je predložil v sprejem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. II Skupščina SR Slovenije pooblašča tovariša Jožeta Kavčiča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in. urejanje prostora, da v njenem imenu podpiše predlog dogovora. Št. 324-11/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner I. r. 662. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 23. člena in 69. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS. št. 24/77, 2/78 in 9/85). 5. alinee prvega razdelka 75. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije n* seji Zbora združenega dela dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1985 in o vrnitvi ugotovljenih presežkov prihodkov nad odhodki I Potrdi se zaključni račun Narodne banke Slovenije za leto 1985, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije dne 14. februarja 1986, in ki izkazuje: ■Ko — prihodke 31.122,470.601 — odhodke 25.550,032.137 — presežkov prihodkov 5.572,437.866 n Presežek prihodkov nad odhodki, ugotovljen z zaključnim računom Narodne banke Slovenije za leto 1985, razporedi Narodna banka Slovenije: 1. 5.422,437.866 dinarjev temeljnim organizacijam združenega dela, ki zagotavljajo osnovno preskrbo z živili in drugimi pomembnimi izdelki, organizacijam, ki vzdržujejo rezervo zdravil ter sanitetnega materiala, v sorazmerju z njihovimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov o oblikovanju republiških tržnih blagovnih rezerv, kakor tudi temeljnim organizacijam združenega dela, ki zagotavljajo proizvodnjo za krepitev blagovnih rezerv in 2. 150,000.000 dinarjev Gospodarski zbornici Slovenije za dopolnilno financiranje pospeševanja višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. m Narodna banka Slovenije nakaže sredstva presežka iz I. točke tega odloka v roku osmih dni po uveljavitvi tega odloka. St. 400-52/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 663. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena in 69. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št 24/77, 2/78 in 9/85), 5. alinee prvega razdelka 75. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela. dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1986 Potrdi se finančni načrt prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1986, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 14. februarja 1986 in ki izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov St. 400-52/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 664. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. ali-nee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 54. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77, 2/78, 9/85) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o imenovanju članov sveta Narodne banke Slovenije Za člane sveta Narodne banke Slovenije se imenujejo: Marjan Ekart, Miroslav Kert, Vladimir Koprivnikar, dr. Davorin Kračun, Emilija Kregar, Bernard Krivec, dr. Jože Kunič, Janez L e n a s i , mag. Dušan Mramor, Vincenc Perčič, Marijan Planinc, Vinko Plemenitaš, Mitja S v e t e 1 j, Rudi Vračko. St. 111-106/86 Ljubljana, dne 26. mEfca 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 665. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca . ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Sejadinovski Afrimu, rojenemu leta 1955 v Pap-radniku, občina Debar, se kazen enega leta zapora din 32.223.866.000 26.811.584.000 5.412,282.000 spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. St 25-1/86 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r. 666. Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov, 10. členom zakona o davku na promet nepremičnin in 25. členom zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike za obdobje 1956—1990 1. SPLOSNE določbe 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v obdobju 1986 do 1990 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obve mosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela, in da ne pride do razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, razen tistih, ki so pogojene z razvojnimi cilji; — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb glede na svojo ekonomsko moč in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi; — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke si bodo prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno izterjevale vse odmerjene ‘davke in prispevke, ki dospejo v plačilo. 4. člen Udeleženke se zavezuje io da bodo predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebneaa dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti, 4. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 5. davek od dohodka iz premoženja im premoženjskih pravic, 6. davek od premoženja, 7. davek na dobitke od iger na srečo, 8. davek na promet nepremičnin, 9. davek od prometa proizvodov in storitev. 2. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,75 "/o, ostale občine pa v višini do 0,75 3 4 * 6/o. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6 člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah: I. skupina od 12 "/o do 14°/o II. skupina od 8 "/o do 100/e III. skupina od 4 6/o do 6 0/e IV. skupina od 1 % do 3 °/o. Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale v višini sd 25 e/o do 32 "/o. Za zavezance, ki niso sami, ali njihovi družinski člani, pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10 “ u do 25 0/o, dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda pa v višini od 20 "/o do 30 °/o. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini' od 25% do 30%. 8. člen Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo: novi vinogradi, do 5 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke po vrstah nasadov glede na dobo do začetka polne rodnosti uskladile v okviru regije. 9. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, in pod pogoji, ki jih po predhodni uskladitvi v regiji določi občinska skupščina. Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih občin lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji. 11. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, M sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občin, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70°/e od odmerjenega davka. Druge pogoje bodo udeleženke uskladile v okviru regije. Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združanih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, v višini do 50 °/o od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80 %>, za dobo največ 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanje davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v okviru regije. 12. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, in sicer: % — za zakup nad 1 do 3 leta 30 — za zakup nad 3 do 5 let 50 — za zakup nad 5 do 7 let 70 — za zakup nad 7 let 100 od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 2. zavezancem. Iti vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, v višini do 80 '/• od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije; 3. zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, v v;šini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi; 4. zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, v višini 10 °/o od odmerjenega davka za vsakega takega otroka; 5. za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno — do 100 %>; 6. za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, do 100 0/o; 7. za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, do 100 "/e, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, pa do 50%, za dobo trganja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 13. člen Udeleženke bodo zagotovile, da bodo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi predložili davčnim organom do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobde-^.nega zemljišča. Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, določene z zneski katastrskega dohodka negozdnih ' zemljišč in znesek iz zadnjega odstavka 11. člena, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 14. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo, lahko tudi po skupinah dejavnosti, v višini od 28 % do 35 %>: Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena bodo udeleženke za davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, predpisale nižjo proporcionalno stopnjo, vendar najmanj v višini 10 %. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki v okvir« gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev, in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 15. člen Udeleženke bodo določile pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti v višini najmanj 5 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvi^ v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavca ali družinskih članov, in sicer: — vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 °/o ' — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25 "/o — kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska nadelja) do 15 %> — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 u/o — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5 °/o Ne glede na določbe iz prejšnjih dveh odstavkov bodo udeleženke določde pavšalni letni znesek davka iz poklicnih dejavnosti v višini najmanj 2 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega' dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 16. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije. in opravljanje dejavnosti, katerih razvoj želijo pospeševati v skladu s sprejetim"dnužbenim pla-" no m občine, predpisale dodatno znižanje davčne osnove do 25 °/o za dobo 5 let. Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, predpisale davčno olajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska od 20 % do 40 %> za dobo do 5 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 17. člen Udeleženke bodo predpisale naslednje davčne olajšave in oprostitve: 1. za dejavnosti,, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov ali drugih planskih dokumentov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah, bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 “/o do 40 %> od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti; 2. zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti. bodo udeleženke določile davčne olajšave za prvo leto v višini 100 °/o, za drugo leto v višini 50°/«, za tretje leto v višini 25 °/o od odmerjenega davka, razen za dejavnosti, ki jih občina izvzame iz olajšav. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v okviru regije; 3. zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 e/o za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri 'za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje; 4. zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža za: — za 5 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 V« do 10 »/o, — za 10 °/o, 10 »/o do 20 %>, če znaša odstotni delež izvoza nad — za 15 °/», 20 % do 30%, če znaša odstotni delež izvoza nad — za 25%, 30% do 50%, če znaša odstotni delež izvoza nad — za 35%, 50 %. če znaša odstotni delež izvoza nad Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost, in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke; 5. zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnji malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30 °/o od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let; 6. zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 •/«, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %>, — za 10°/o, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 %> do 15 °/o, — za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 % do 30 %, — za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %; 7. zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli mak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: Delež prihodka v celotnem prihodku V e/e nad do 10 20 20 30 30 40 40 50 50 8 9 10 •/« olajšave od odmerjenega davka 5 10 15 20 25 8. zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se. prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi; 9. zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo ■ mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na . družinskega člana ne prebega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki, ter pokojnine, in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije; 10. borcem NOV. obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz drugega odstavka 9. točke tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka s tem, da se 100 % olajšava iz 2. točke in olajšava iz 3. točke prvega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne vštevata. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Določbe iz 2., 3., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka in določbe drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti. 18. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, priznavale izdatke za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev v višini do 20%, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu,' za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 19. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25%, 3. od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, 40%. Udeleženke bodo predpisale oproetitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorienjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih; od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji, v višini 50°/o. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40e/o. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, id jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 20. člen Udeleženke bodo za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 28 °/o do 35 %>, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5*/e. 21. člen Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20 °/o, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3"/», za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe, pa v višini 20 °/o. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklama* 1 2 3 4 h slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih priklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40 "/o. Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 21. člena dogovora se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 22. člen Stopnje davka iz dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 20. in 21. člena dogovora, ki jo doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, bodo udeleženke povečale za 50 ll/o. 23. člen Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sjporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh spora-zumov. 6. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 24. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic v naslednji višini: Osnova din •/• do 77.600 15 nad 77.600 do 165.200 24 nad 155.200 do 232.800 33 ned 232.800 do 310.400 42 nad 310.400 do 388.000 50 nad 388.000 do 465.600 58 nad 465.600 65 Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale evidence o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. Udeleženke bodo valorizirale lestvico davčnih osnov v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 7. DAVEK OD PREMOŽENJA 25. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini: 1. stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: pri osnovi do 1,430.000 din najmanj 0.10 °/o, pri osnovi nad 14,300.000 din pa najmanj 1,00e/o; 2. za prostore za počitek oziroma rekreacijo: pri osnovi do 1.430.000 din najmanj 0.20 %> pri osnovi nad 14,300.000 din pa najmanj 1,50 %>; 3. poslovni prostori: pri osnovi do 1,430.000 din najmanj 0.15 "/o, pri osnovi nad 7,150.000 din pa najmanj 1,25 °/o. Višino davčnih stopenj bodo udeleženke uskladile v okviru regije tako, da bo obdavčitev tega premoženja izenačena: 4. plovni objekti: — od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 30A00 din. nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Udeleženke bodo hkrati z valorizacijo vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov, valorizirale tudi lestvico davčnih osnov iz 1., 2. in 3. točke tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Pavšalni letni znesek davka na plovne objekte bodo udeleženke letno valorizirale z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5 °/o. Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja — na plovne objekte, predpisale obvezno vložitev davčne napovedi. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let. 8. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 26. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo ude e-ženke predpisale po stopnji 15%>. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje v višini, opredeljeni z dogovorom socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčnega sistema. 9. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN 27. člen Udeleženke bodo predpisale stopnje prometnega davka v naslednji višini: 1. za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m2 po proporcionalni stopnji 15 °/e; 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 v naslednji višini: Osnova do 72 nad 72 do 215 nad 215 do 358 nad 358 do 429 nad 429 do 500 nad 500 do 572 nad 572 do 644 nad 644 do 715 nad 715 — 10 °/o, če je vozilo prodano po preteku 1 leta do 2 let od nabave. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se ne obdavčuje promet rabljenih motornih vozil in motornih koles starih nad 10 let Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v okviru regije. 29. člen Udeleženke bodo. stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač predpisale v naslednji višini: — od vina, vinsko sadnih pijač, penečega vina in medice od 6 %> do 9 8/e — od naravnega žganja in vinjaka 40 °/o — od piva 30 °/o — od drugih alkoholnih pijač najmanj 50 °/o. Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 30. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davek od plačil za proizvedene storitve po stopnji 10 Vo v primerih, ko se storitve opravlja občanom in zasebnim pravnim osebam. 15 »/e 10,80 din + 20 “/o nad 72 din 39,40 din + 25 »/o nad 215 din 75,15 din + 30 "/o nad 358 din 96,45 din + 36 °/o nad 429 din 122,01 din + 42 °/o nad 500 din 152,25 din + 48 °/o nad 572 din 186,81 din + 54 «/o nad 644 din 225,15 din + 60 °/o nad 715 din 3. za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25 Ve, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah: * 10 Od vrednosti din nad do Znaša davek 1.430 15°/. 1.430 4 290 214,50 + 20 »/o nad 1.430 4.290 7 865 786,50 + 25 °/o nad 4.290 7.865 12 155 1 680,25 + 30 %> nad 7.865 12.155 16.445 2.967,25 + 40 °/o nad 12.155 16.445 4.683,25 + 50 °/« nad 16.445 Udeleženke bodd* valorizirale lestvico davčnih osnov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom, se davek, odmerjen po 1., 2. in 3. točki tega člena, poveča za 30 »/o. 10. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV TN STORITEV 28. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15 0/o,- če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, 11. DRUGE DOLGO! ■ 31. člen Udeleženke bodo na pismeno vlogo zavezanca začasno odložile plačilo davka ali dovolile obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fak! uri rane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji, izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba In davčni organ oceniuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti. 32. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — dosledno preverjanje podatkov v napovedih zavezancev in ugotavljanje realnejšega celotnega prihodka, za posamezne dejavnosti tudi s cenitvijo možnega prihodka od opravljanja dejavnosti; — povečan nadzor nad pridobivanjem premo- . ženja občanov; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — okrepljen neposreden nadzor nad tem. kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje" davčne obveznosti : — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov 33. člen Udeleženke se zavezuiejo, da bodo skrbele zn kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokov no in tehnično opremi lenost in usposobljenost upra' za družbene prihodke *a ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. V samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitične skupnosti se določijo osnove, po katerih se dodatno vrednotijo p^ehni pogoji dela in odgovornosti v upravah za družbene prihodke. 34. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali. da jih v skladu < samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 35. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v upravah za družbene prihodke na podlagi skupno dogovorjenih izhodišč in rešitev, poenotile računalniško obdelavo podatkov. 36. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. V odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin sporazumno po enega predstavnika in njegovega namestnika iz posamezne regije, in sicer: celjska, dolenjska, gorenjska, goriška, koroška, ljubljanska, obal-no-kraška, podravska, pomurska in zasavska. . 37. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora, poroča c tem udeleženkam in predlaga ustrezne ukrepe 38. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve te",' dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 3S člen Udeleženko »oglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, Id lih določi odbor udeleženk. 40 člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo do 31. decembra 1985 uskladile svoje predpise z določbami tega dogovora. • 41. člen Udeleženke bodo v obdobju 1986—1990 posamezne določbe iz dogovora spreminjale oziroma dopolnjevale z aneksi k temu dogovoru. 42. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru se dogovor objavi v Uradnem Listu SRS. St. 42-15/85 Ljubljana, dne 21. marca 1986. Podpisnice: Ajdovščina, Brežice. Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje. Koper. Kranj, Krško. Laško, Lenart. Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor-Pesnica, Maribor-Podbrežje, Maribor-Rotovž, Mari-bor-Ruše, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. 667. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81 in 43/85) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO e vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih aprilu, maju in juniju 1986 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov v mesecih aprilu, maju in juniju ne vplačajo dodatnega prispevka solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81 in 43/85), ki so ga obračunali v mesecih marcu, aprilu in maju 1988. 2 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o vplačilni stopnji za" vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih januarju, februarju, marcu, aprilu in maju 1986 (Uradni list SRS, št. 2/86). 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 420-18/81 Ljubljana, dne 2. aprila 1986. Republiški sekretar za finance Rudi Sepič L r. 668. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 7/86) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za januar 1986 1 2 1. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v januarju 1986 povečali v primerjavi s poprečjem 1985 za 43,2 »/o. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v januarju 1986 za 43,2 °/o večji kot decembra 1985 v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1985. St. 052/15-15/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 669. Na podlagi 75. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79, 6/83 in 37/85) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko PRAVILNIK o vodenju in vzdrževanju registra obratovalnic v občini in enotnega registra obratovalnic za SR Slovenijo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa način vodenja in vzdrževanja registra obratovalnic v občini in enotnega registra obratovalnic za SR Slovenijo, enotni obrazec — Prijava za obratovalnico (v nadaljnjem besedilu: obrazec ERO-1) za podatke o samostojnem obrtniku in obratovalnici ter enote registrov in enotno vsebino o posameznih enotah. Obrazec ERO-1 je sestavni del tega pravilnika. 2. člen Register obratovalnic v občini (v nadaljnjem besedilu: register obratovalnic) 'vodi in vzdržuje pristojni občinski upravni organ. V register obratovalnic se vpisujejo obratovalnice, ki imajo sedež na območju občine, za katero se vodi register. 3. člen Enotni register obratovalnic za SR Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: enotni register obratovalnic) vodi in vzdržuje Zavod SR Slovenije za statistiko (v nadaljnjem besedilu: zavod). Enotni register obratovalnic je zbirka registrov obratovalnic. 4. člen Enota registra je obratovalnica oziroma gospodarska ali druga dejavnost, ki jo delovni človek in občan opravlja s samostojnim osebnim delom in s sred -tvi v lastnini občanov in za katero je pridobil obrtno dovoljenje ali drug ustrezni dokument za opravljanje dejavnosti. 5. člen Prijava za obratovalnico ERO-1 je osnovni obrazec, v katerega se vpisujejo podatki o samostojnem obrtniku in obratovalnici. Oseba, ki želi opravljati obrtno dejavnost, izpolni obrazec ERO-1 v dveh izvodih ob priglasitvi oziroma prošnii za izdajo obrtnega dovoljenja Samostojni obrtnik je dolžan izpolniti obrazec ERO-1 tudi ob prijavi sprememb podatkov, ki se vodijo v re- * gistru obratovalnic in začasnem ali trajnem prenehanju opravljanja obrtne dejavnosti. Vloga ob priglasitvi oziroma prošnja za izdajo obrtnega dovoljenja je nepopolna, če pristojnemu občinskemu organu ni priložen pravilno izpolnjen obrazec ERO-1. H. VSEBINA, NAČIN VODENJA IN VZDRŽEVANJE REGISTRA OBRATOVALNIC 6. člen V register obratovalnic se vpisujejo vsi podatki o samostojnem obrtniku in podatki o obratovalnici, ki so predpisani s tem pravilnikom in dodatki, če so predpisani z odlokom občinske skupščne. V registru obratovalnic se vodijo naslednji podatki : 1. zaporedna številka vpisa v register obratovalnic 2. datum vpisa v register obratovalnic 3. priimek in ime samostojnega obrtnika oziroma samostojnih obrtnikov, rojstni datum, spol, enoma matična številka občana (EMSO), stalno prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka) 4. priimek in ime delavca, ki začasno vodi ali zastopa obratovalnico, rojstni datum, stalno prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka) 5. ime (firma) obratovalnice in matična številka registra 6. sedež in naslov obratovalnice (občina, naselje, ulica, hišna številka) 7. sedež in naslov poslovnih prostorov % (občina, naselje, ulica, hišna številka) 8. članstvo v obrtnem združenju, zadrugi ter temeljni organizaciji kooperantov 9. organizacijska oblika obratovalnice 10. številka zaposlenih delavcev 11. dejavnost (glavna, stranska) 12. datum izdaje in številka obrtnega dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi 13. datum začetka obratovanja 14. prenehanje obratovanja obratovalnice 15. začasna prekinitev obratovanja 16. druge spremembe 17. datum spremembe io pripombe Vpisi se' vodijo v registrski knjigi obratovalnic. Na vpisnem listu so tiskani stolpci za vpis zahtevanih podatkov. 7. člen Pristojni občinski upravni organ mora po uradni dolžnosti opraviti vse vpise v osmih dneh po končanem upravnem postopku oziroma prejemu prijave o spremembi podatkov, ki se vodijo v registru obratovalnic. Podati:? iz obrazca EH0-1. ki so izpolnjeni v smislu določil 5. člena tega pravilnika, je upravni organ dolžan preveriti pred vpisom v registrsko knjigo obratovalnice ter izpolniti manjkajoče podatke. Pravilnost izpolnjenih podatkov s svojim podpisom potrdita: delavec, ki opravi vpis v register obratovalnic in vodja organizacijske enote, ki vodi register. Izpolnjeni obrazec ERO-1 mora imeti žig občine. Pristojni občinski upravni organ je dolžan po vpisu poslati zavodu najkasneje v osmih dneh vse vpisane spremembe v registru obratovalnic iz prvega odstavka tega člena. Spremembe o vpisih v register obratovalnic se pošiljajo z obrazcem ERO-1, Id je izpolnjen v skladu z določili drugega in tretjega odstavka tega člena. 8. člen V primerih, ko obratovalnica preneha po zakonu in v primerih odločitve upravnega organa, da obratovalnica preneha, je upravni organ dolžan izpolniti obrazec ERO-1 v skladu z določili 7. člena tega pravilnika. 9. člen Vsaka obratovalnica, ki se vpiše v register obratovalnic, dobi matično številko registra. Matično številko registra dodeli pristojni občinski upravni organ iz niza matičnih številk, ki jih določa In zagotavlja zavod. Matična številka registra je stalna enoznačna identifikacija obratovalnice in se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelavi in medsebojnim povezovanju podatkov o obratovalnicah v družbenem sistemu informiranja. 10. člen Poleg registrske knjige obratovalnic vodi in vzdržuje pristojni občinski upravni organ kartoteko dosjejev obratovalnic in kartoteko samostojnih obrtnikov. V kartoteki dosjejev obratovalnic se hranijo vsi predpisani dokumenti, listine za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma za izdajo potrdila o priglasitvi in vse vloge ter listine, ki jih je dolžan samostojni obrtnik predložiti za spremembo in dopolnitev vpisa v register obratovalnic, kakor tudi odločbo o prenehanju obratovalnice. V kartoteki dosjejev obratovalnic se obvezno hranijo vsi obrazci ERO-1, katere izpolnijo osebe oziroma samostojni obrtniki v smislu določil 5. člena tega pravilnika. Kartoteka samostojnih obrtnikov se vodi na kartonih obrtnikov po abecednem zaporedju priimkov in imen samostojnih obrtnikov. Na kartone samostojnih obrtnikov se vpisujejo: 1. zaporedna številka vpisa v register obratovalnic in matična številka registra 2. primek in ime samostojnega obrtnika ter enotna matična številka občana (EMSO) 3. stalno prebivališče 4. dejavnost (glavna, stranska) 5. priimek in ime delavca, ki začasno vodi obratovalnico 6. datum začetka obratovanj* 7. datum prenehanja obratovalnice. Kartoteka samostojnih obrtnikov se lahko vodi tudi kot računalniška evidenca. Kartoteka samostojnih obrtnikov se mora tekoče usklajevati s podatki v registru obratovalnic. Karton samostojnega obrtnika, ki je prenehal delati, se izloči iz kartoteke samostojnih obrtnikov in se vloži v Kartoteko dosjejev obratovalnic. HI. VSEBINA, NAČIN IN VZDRŽEVANJE ENOTNEGA REGISTRA OBRATOVALNIC 11. člen Zavod vodi in vzdržuje enotni register obratovalnic kot enotno računalniško vodeno centralno evidenco obratovalnic, ki je sestavljena iz podatkov, vodenih v registrskih knjigah obratovalnic in drugih virov, če je to potrebno zaradi popolnosti podatkov. V enotni register obratovalnic se tekoče vnašajo vse vpisane spremembe v registrih obratovalnic na osnovi podatkov iz obrazcev ERO-1. Poleg enotnega registra obratovalnic vodi zavod tudi kartoteko dosjejev obratovalnic. Kartoteka dosjejev obratovalnic je urejena po občinah in vsebuje vse zbrane obrazce in dopise pristojnega občinskega upravnega organa v zvezi s spremembami in dopolnitvami vpisov v register obratovalnic. 12. člen V enotnem registru obratovalnic se vodijo naslednji podatki: 1. matična številka registra 2. zaporedna številka vpisa v register obratovalnic 3. datum vpisa v register obratovalnic 4. število ustanoviteljev obratovalnice 5. primek in ime samostojnega oziroma samostojnih obrtnikov, rojstni datum, spol in enotna matična številka občana (EMŠO) 6. stalno prebivališče (občina, naselje, "ulica, hišna številka) 7. ime in priimek delavca, ki začasno vodi ali zastopa obratovalnico, rojstni datum, enotna matična številka občana (EMŠO) in stalno prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka) 8. ime (firma) obratovalnice 9. sedež in naslov obratovalnice (občina, naselje, ulica in hišna številka) 10. sedež in naslov poslovnega prostora (občina, naselje, ulica, hišna številka) 11. članstvo v oBrtnem združenju, zadrugi, temeljni organizaciji kooperantov 12. organizacijska oblika obratovalnice 13. število zaposlenih delavcev 14. dejavnost (glavna, stranska) 15. šifra dejavnosti uprave za družbene prihodke 16. registrska številka zavezancev za prispevek 17 datum začetka obratovanja 18. druge spremembe 19. datum spremembe 13. Sen Obratovalnice, vpisane v enotni register obratovalnic, se razvrščajo v področja, panoge, skupine in podskupine enotne klasifikacije dejavnosti ter v stroko po nomenklaturi dejavnosti — strok. Zavod razvrsti obratovalnico po dejavnosti na podlagi opisa dejavnosti na obrazcu ERO-1. Razvrstitev se opravi z uvrstitvijo obratovalnice v enotni register obratovalnic. 14. člen Zavod na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa, ki vodi register obratovalnic, računalniško izpiše podatke na papirju, magnetnem traku oziroma mikrofilmu, za območje, ki ga vodi ta organ. Zavod za potrebe upravičenih uporabnikov družbenega sistema informiranja daje podatke iz enotnega registra obratovalnic. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Register obratovalnic v občinah in enotni register obratovalnic se vzpostavita, vodita in vzdržujeta po enotni metodologiji od 1. januarja 1986. dalje. Enotni register obratovalnic se vzpostavi s podatki, zbranimi s popisom obratovalnic, ki so delovale na območju SR Slovenije na dan 31. 12. 1985. Pristojni občinski upravni organ opravi popis obratovalnic. za svoje območje najkasneje do 31. 5. 1986 po metodologiji, ki jo določi zavod. Popis se opravi na obrazcih ERO-1. 16. člen S popisom se zajamejo vse obratovalnice oziroma gospodarske ali druge dejavnosti, ki se v skladu z določili 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 37/85) štejejo za obrtne dejavnosti. Prav tako se popišejo gospodarske ali druge dejavnosti, ki se opravljajo na podlagi potrdila o priglasitvi, ne g’ede na to. ali so bile \rpisane v občinske registre ali evidence. 17. Člen Obratovalnice oziroma gospodarske ali druge dejavnosti, ki so na dan 31. 12. 1985 delovale in bile zajete s popisom obratovalnic za vzpostavitev enotnega registra obratovalnic, mora pristojni občinski upravni organ vpisati v registrske knjige obratovalnic do konca leta 1986. 18. člen Z vpisom v nove registrske knjige obratovalnic prenehajo veljati dosedanje registrske knjige in evidence obratovalnic pri občinah. Pristojni upravni organ je dolžan hraniti dosedanje knjige in evidence v skladu s predpisi. 19. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Itstu SRS. Št. 720-47/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Direktor Zavod SR Slovenije .za statistiko Tomaž Banovec 1. r. PRIJAVA ZA OBRATOVALNICO. ERO - 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona. Ur. list SRS, št. 37/85. Odlok o programu stat. rsziskov. SR Slovenije: za obdobje 1985 - 1990, Ur. list SRS, št. 1/86 MATIČNA ŠTEVILKA REGISTRA 01. Število ustanoviteljev obratovalnice: OZ Priimek in ime samostojnega obrtnika: _________17 1 . 19 I f I 1 ll4 LJ« EU” 010 I t 119 20 (priimek) a) Rojen (a) sool 43 44 EMŠO 023 L (ime) 1 1 f 61 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 74 b) Naslov stalnega prebivališča: @17 občina naselie (krail 024 L f r i 121 025 1 ti I24 ulica hišna štev. _ _ 026 L T 1 1 Izs 027 1 i i J Lij** poštna št. kraievna sk.. • 03. Priimek in ime samostojnega obrtnika: @17 021 032 20 (priimek) a) Rojen (a) sool 43 44 EMŠO 033 L (ime) ! f 1 61 1 1 1 ii i 1 1 1 Im b) Naslov stalnega prebivališča: B* občina 1 = 1 C 34 L f 1 1 ]21 035 | 1 1 I« ulica . hišna štev. 036 L t 1 1 i 28 noštna Št . • . kraievna sk. 037 U.J» 12l) Priimek in ime delavca, ki začasno vodi ali zastopa obratovalnico: 0» 121 * .122 • 20 (priimek) a) Rojen (a) spol 43 44 EMšom 1 (ime) 1 l t 61 1 I I l.l 1 | 1 1 I74 b) Naslov stalnega prebivališča: 0„ občina naselje (kraji . 124 L | » . Im 125 1 -l-t I« ulica hišna štev. 126 1 | i.l* 127 L-lo. | poštna št. . krajevna sk.. „ 1) Vpnd*ai*4-11 to mnait 1 13. Ima (finna) obratovalnice; •8131 ... ................... , 18 M Sedež in nasiov obratovalnice; obCina naselje (kraji .— - "tka ---------- kraJevnssK . —. c) Sedež in naslov poslovnih prostorov i88. člen Obrtnega zakona) občina , naselje (kraj) TI... . ulica ......— hišna*fw- , ,T n poštna št -.... , - , . krajevna sk. ...... 14. Članstvo; a) Obrtno združenje_________________________________ b) Zadruga ______________________________ c) TOK, DOK________________________________________ 15. Organizacijska oblika obratovalnica:;_________ ■ - 16. Žlevilo zaposlenih: 17. Dejavnost: 8) glavna . .... b) stranska 18. Šifra dejavnosti uprave za družbene prihodka: 19. Register zavezancev za prispevek; 20. Občinski register obratovalnic; e) Številka registra - b) vpisa vraalster c) Datum začetka obratovanja __________ 132 333 134 135 136 137 138 139 141 142 143 150 160 L.f r i lat l—i—L-J24 l—I_1__I_I 28 I—1—l_j 1—1___I33 J-J 37 40 J__144 J__I 49 En I__I—I______I__I___L l I I ! I I I I I I I 24 31 38 40' 42' 171 [_] I I I I 1 I I 1 1 51 172 1___1 i I I 1 I I I I 160 173 1 ! i 1 1 1 ! I 1 169 174 1 1 i 1 1 ! 1 ! 1 ! 78 [l]l7 180 1—1—1 I Ul 130 I 1 1 t 1 1 1 1 T 1 41 201 16,5, , I35 202 | 1 i tl 1 1 142 2S3 1 1 1 I ! t l<8 204 1 ' t K 1 ' I54 21, Razlogi, zaradi katerih se izpolnjuje prijava: e) Ustanovitev; . b) Prenehanje; c) Začasno obratovanje: ....... i I lr„ d) Dnine spremembe: . 21t •—1----'58 datum___________________________________________212 L I, „L.l—i—1—lez POJASNILO SPREMEMBE: ______________________________________________________________ V dne M.P. Podpis obrtnika Delavec, ki vodi register Predsednik (načelnik) Telefon: DRUGI USTANOVITELJI OBRATOVALNICE Vložek ERO—1 04. Priimek in ime semostojnega obrtnika: Mi . 042 EJ„ 20 (priimek) 43' "44 (in>o) ^wt EMŠO 043 I_. 1 61 i i i i i 1 i .1 t • 1 1 1 i 74 b) Naslov stalnega prebivališča: i . ' 044 Nl7 1 i < l 1 121 045 046 1 1 l 124 | i 1 l 128 047 1 t l 1 1 > i33 • OS. Priimek in ime samostojnega obrtnfca: OSI . 052 __________ 20 (priimekl 43 44 (ime) 61 a) Rojen (a)_____________spot----------EMŠO 063 I I .1 ■ I- 1 O Naslov stalnega prebivališča: HKn* s*«* poštna št 054 055 055 067 r t i t I i 174 I I I 124 ! I I I i 28 06. Priimek in ime samostojnega obrtnika; 061 ____________________ 062 ___________________________ 20 (priimek) 43 44 (ime) a) Rojen (a)........... ....spol .EMŽO 063 L b) Naslov stalnega prebivališča: občina ■ - naselje (kraj) , .n.... i ulica ■ hišna štev. „ ■, ... n poštna št______________________ krajevna sk. i.------------- 07. Priimek ir. ime samostojnega obrtnika: 071 ________________________ . _________________ 072 ------------- 20 (priim*) 43 44 (ime) a) Rojen (a)______________________ spol ______ EMŠO 073 L b) Naslov stalnega prebivališča: občina ■ naselje (kraj).....-........ ulka ......... hišna Štev. ........ [v^rr« ^ kratama sir. ........... .... I I 61 1 1 I 1 1 I H 17 1 1 1 1 1 1 74 064 H.7 1 l l f I 21 065 _ 066 f ) l 1 24 1 1 1 I i 28 067 L 1 1 1 1 1 133 61 i t t i r t OH 17 1 1 ! 1 1 1 74 074 OH 17 1 i t 1 |21 07S _ " 076 1 . . 1 l . 1 128 077 1 l-l-l l_lJ» 08. Priimek tn fme samostojnega obrtniki 061 _____________ ___________;__________ 082. 0» (priimek) (ime) 61 1 1 I I I I i I lili 17* bi Naslov stalnega prebivališča: _ naselje (kraj) 084 1 L f14 ll7 1 l 121 , 085 L ll 124 lilicfl 086 I L ll i 23 087 i . . 1 1 1 133 kraievna sk. 09. Priimek in fme samostojnega obrtnika 091 092 B” 20 (priimek) 43 44 (ime) 61 a) Rojen (a):, ... spol EiViŠO 0931 I f 1 I 1 1 1 lili II 174 b) Naslov stalnega prebivališča: B17 občina _ naselje (kraj); 094 Ll i t hi 095 L II 1 24 ulica hišna štev. 096 I L 1 1 1 28 097 lili 1 1 1 33 poštna št. krajevna sk. 10. Priimek in ime samostojnega obrtnika B- 101 102 20 (priimek) 43 44 (ime) 61 a) Rojen fal: . spol _ _ EMŠO 103 1 L ? I i i i lili 1 1 1 74 b) Naslov stalnega prebivališča: B" občina _ naselje (kraj) 104 i i hi 105 L i i I24 > ulica . . . , . hišna štev. 106 1 i 1 1 128 107 1 i .i 1 L I... 1 33 ooštna št. _ kraievna sk. 11. Priimek in ime samostojnega obrtnika B« m • 112 20 (priimek) 43 44 (ime) 61 a) Rojen (a): spol EMŠO 113 1 1 i r r f f iiii ! 1 1 74 b) Naslov stalnega prebivališča: 0" občina . naselje (kraj) 114 Ll. 1 1 1« 115 L 1 1 1 24 ulica- .. hišna štev. 116 I . 1 1 1 23 117 Llj_J L, L-Jm pnštna št... _ 670. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 10. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-1741/81) objavlja KANDIDATURO za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije Kandidat za predsednika Predsedstva je: France Popit, roj. 1921, družbenopolitični delavec, Ljubljana in LISTO KANDIDATOV za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije Kandidati za člane Predsedstva so: 1. Alojz Briški, roj. 1927, diplomirani politolog, Ljubljana 2. Ivo Fabinc, roj. 1918, univerzitetni profesor, Ljubljana 3. Majda Gaspari, roj. 1929, socialna delavka, Ljubljana 4. Boris Majer, roj. 1919, univerzitetni profesor, Ljubljana 5. Andrej Marinc, roj. 1930, diplomirani Inženir agronomije, Ljubljana 6. Janez Stanovnik, roj. 1922, diplomirani politolog, Ljubljana Kandidaturo za predsednika in listo kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila Republiška kandidacijska konferenca dne 31. marca 1986. Republiška volilna komisija je ugotovila, da sta kandidatura za predsednika in lista kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije sestavljeni v skladu z zakonom. Glasovanje o kandidatu za predsednika in o kandidatih za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije bo v skupščinah občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti dne 14. aprila 1986. St. RVK-27/1-86 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Rau 1. r. Tomo Grgič L r. 671. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije je na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 5/78) potrdila LISTO KANDIDATOV za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije I. Kandidati iz vrst delegacij TOZD, JLA ter iz vrst pripadnikov narodnosti v SR Sloveniji: 1. Marta Deisinger, roj. 29. 3. 1953, diplomirana ekonomistka, vodja oddelka za poslovno strategijo, Slovenka, članica delegacije delovne organizacije Eta Cerkno 2. Dušan Plestenjak, roj. 30. 7. 1942, inženir lesarstva, vodja razvojnega oddelka, Slovenec, član delegacije delovne organizacije Liko Vrhnika 3. Dušan Benčič, roj. 22. 11. 1953, strojni tehnik, načrtovalec tehnoloških operacij, Slovenec, Han delegacije TOZD Tomos Koper 4. Emil Koštoma j, roj. 24. 4. 1937, oficir JLA, Slovenec, član delegacije Vojne pošte 2050, Ljubljana 5. Silvano Sau, roj. 30. 6. 1942, direktor RTV Koper, Italijan, član delegacije Obalne konference SZDL Koper 6. Jože Breznikar, roj. 6. 1. 1945, delovodja, Slovenec, član delegacije TOZD Papirnice Radeče 7. Ljubica M i k š a , roj. 8. 2. 1950, diplomirana inženirka kemije, samostojni analitik, Srbkinja, članica delegacije TOZD Institut tovarna zdravil Krka, Novo mesto 8. Martin Molan, roj. 24. 5. 1946, diplomiran elektroinženir, vodja elektrovzdrževan j a, Slovenec, član delegacije Nuklearne elektrarne Krško 9. Ciril Korošec, roj. 28. 6. 1937, pek, Slovenec, član delegacije TOZD Peks Škofja Loka 10. Natan B er not, roj. 11. 8. 1931, diplomirani inženir strojništva, vodja skupine za projektiranje, Slovenec, član delegacije TOZD Inženiring, Elektro-projekt Ljubljana 11. Jože M e š 1, roj. 1. 3. 1940, obratovodja, Slovenec, član delegacije TOZD Proizvodni obrati. Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad Celje 12. Danijel Pučko, roj. 10. 2. 1944, univerzitetni profesor, Slovenec, član delegacije VTOZD Ekonomski inštitut Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze v Ljubljani 13. Janko Pučnik, roj. 6. 3. 1957, diplomirani pravnik za industrijsko lastnino in avtorsko pravo, Slovenec, član delegacije delovne organizacije Iskra-Delta Ljubljana 14. Janez Kern, roj. 3. 4. 1940 elektrotehnik, pomočnik direktorja TOZD, Slovenec, član delegacije TOZD Mehanske konstrukcije in deli delovne organizacije Iskra Telematika Kranj 15. Janez Saše k, roj. 4. 7. 1937, inženir organizacije dela, komercialist, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti skupnih služb Belt Črnomelj 16. Branko Jovanovič, roj. 31. 3. 1956. strugar, Srb, član delegacije Tovarne sladkorja Ormož, SODZ ABC Pomurka 17. Ivan Pezdirc, roj. 8. 10. 1945, ekonomist, vodja finančne službe, Slovenec, član delegacije delovne skupnosti skupnih služb Novoles Straža pri Novem mestu 18. Vilko Jelen, roj. 22. 11. 1951, avtomehanik, Slovenec, član delegacije delovne organizacije Avto-obnova Maribor 19. Ivan S a p a č , roj. 8. 11. 1951, živilski tehnolog, Slovenec, član delegacije TOZD Klavnica, ABC Pomurka. Murska Sobota Glasuje se za 17 (sedemnajst) kandidatov. II. Kandidati iz vrst delegacij KS in delegacij družbenopolitičnih organizacij 1. Franc Ambrož, roj. 27. 10. 1926, strojni tehnik.' samostojni obrtnik. Slovenec, član delegacije Obrtnega združenja Maribor Pobrežje 2. Stanko Cerjak, roj. 17. 11. 1947, kmetijski tehnik, vodja analitske službe pri Temeljni organizaciji kooperantov Agrarija Brežice, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL tirežice 3. Božo Kovač, roj. 22. 10. 1935, generalni direktor Borbe Beograd, Slovenec, član delegacije KS Rožna dolina, Ljubljana Vič-Rudnik 4. Marjan Rožič, roj. 12. 9. 1932, doktor družbenopolitičnih znanosti, član Predsedstva ZK SZDL Jugoslavije, Slovenec, član delegacije KS Vrhovci, Ljubljana Vič-Rudnik 5. Leopold Grošelj, roj. 13. 8. 1941, višji upravni delavec, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, Slovenec, član delegacije KS Rudnik Hrastnik 6. Jože S uš melj, roj. 3. 11. 1938, profesor sociologije, podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Nova Gorica 7. Jože Marolt, roj. 23. 4. 1927, diplomirani politolog, delegat Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, Slovenec, član delegacije KS Ljubljana Šiška 8. Zdravko Zabukovec, roj. 14. 8. 1940, diplomirani pravnik, koordinator blagovnega prometa Brest Cerknica. Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Cerknica 9. Vika Potočnik, roj. 3. 1. 1957, pedagoginja, Slovenka, članica delegacije RK Zveze socialistične mladine Slovenije 10. Peter Hedžet, roj. 13. 3. 1940, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije Mestne konference SZDL Maribor 11. Janez Lukač, roj. 9. 9. 1931, diplomirani pravnik, delegat Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije, Slovenec, član delegacije Občinske konference SZDL Litija 12. Ivan Vitežnik, roj. 10. fi. 1949, diplomirani ekonomist, član kolegijskega poslovodnega oranna Ljubljanske banke, Slovenec, član delegacije KS Slovenj Gradec 13. Gojmir Komar, roj. 6. 10. 1931, diplomirani pravnik, generalni .sekretar Skupščine SR Slovenije, Slovenec, član delegacije KS Bežigrad II.. Ljubljana Bežigrad 14. Tone Turnher, roj. 30. 1. 1926, družbenopolitični delavec, koordinator delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije, Slovenec, član delegacije mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana Mesto 15. Anka Tominšek, roj. 22. 3. 1935, diplomirana pravnica, predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška, Slovenka, članica delegacije KS Šentvid, Ljubljana Šiška 16. Franc Tetičkovič, roj. 5 8. 1930 diplomirani sociolog, predsednik Skupščine občine Ptuj, Slovenec, član delegacije KS Franc Osojnik, Ptuj 17. Zora Tomič, roj. 16. 8. 1929, diplomirana sociologinja, delegatka Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije, Slovenka, članica delegacij KS Gradišče. Ljubljana Center Glasuje se za 13 (trinajst) kandidatov. Listo kandidatov za delegate za Z\'ezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije je določila Republiška kandidacijska konferenca. Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije dne 31. marca 1986. Volitve delegatov bodo v občinskih skupščinah dne 14. aprila 1986. Št. RVK-25/2-1986 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Uau 1. r. Tomo Grgič L r. 672. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi tretjega odstavka 95. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81 in 36-1483/85) objavlja LISTO KANDIDATOV za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. Tone Anderlič, roj. 1957, strojni tehnik, Kristanova 34, Novo mesto 2. Geza Bačič, roj. 1942, diplomirani politolog, Naselje prekmurskih brigad 19, Murska Sobota 3. Ciril Baškovič, roj. 1947, diplomirani politolog, Streliška 37 a, Ljubljana 4. Jožica B er lisk, roj. 1952, medicinska sestra, Titova 16. Jesenice 5. Marina Bohinc, roj. 1945, ekonomski tehnik, Trubarjeva 36. Celje 6. Danjel Božič. roj. 1959, absolvent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Vanganelska cesta 11, Koper 7. Konrad Breznik, roj. 1932, strojni tehnik, Dominkuševa 19, Maribor 8. Željko Cigler, roj. 1958, diplomirani politolog, Zidanškova 1, Celje 9. Robert Černe, roj. 1956, ekonomist, Bilje 167, Nova Gorica 10. Ernest Edry, roj. 1936, inženir kmetijstva, Selo 32 a. Murska Sobota 11. Franc Fašalek, roj. 1948, kmet-koope-rant, Lastomerci 17, Gornja Radgona 12. Alfonz Gramc, roj. 1944, inženir organizacije dela, Arnolda Tovornika 9, Maribor 13. Franc Grešak, roj. 1927, višji upravni delavec, Majcenova 25, Trbovlje 14. Franc Hribar, roj. 1932, strojni tehnik, Sojerjeva 69, Ljubljana 15. Miralem Imširovič, roj. 1957, inženir elektrotehnike, Ulica 21. oktobra 15, Črnomelj 16. Marjan Jelen, roj. 1947, višji upravni de-lave.t Ulica Pohorskega bataljona 35, Ljubljana 17. Albin Kanduč, roj. 1936, oficir JLA, Utica Bratov Učakar 30, Ljubljana 18. Vlado Klemenčič, roj. 1939, diplomirani ekonomist, Rimska 16, Ljubljana sociologinja, Staneta Rozmana 3 a, Murska Sobota sociologinja, tSaneta Rozmana 3 a, Murska Sobota 20. Jože Knez, roj. 1925, družbenopolitični delavec. Mestne njive 4 a, Novo mesto 21. Silvo Komar, roj. 1951, diplomirani pravnik, Kotlje 82, Kotlje 22. Marjana Koren, roj. 1952, vodja službe DPO, Jenkova 17, Titovo Velenje 23. Jože K o r i n š e k , roj. 1949, diplomirani ekonomist, Trnovski pristan 8, Ljubljana 24. Duško Kos, roj. 1960, diplomirani politolog, Prežihova 3, Celje 25. Jolanda Kos, roj. 1928, upokojenka, Letališka 36, Portorož 26. Marjan Kotar, roj. 1942, diplomirani pravnik, Pod gozdom IV/6, Grosuplje 27. Branko Kovše, roj. 1949, kemijski tehnik, Javnik 47, Podvelka 28. Marjan Lenarčič, roj. 1922, družbenopolitični delavec, Veselova 8, Ljubljana 29. Zlatko Leskovšek, roj. 1950, kvalificirani strugar, Štore 73, Store 36. Joško Lojen, roj. 1927, ekonomski tehnik, Šmarje pri Jelšah 104 31. Sonja Lokar, roj. 1948, profesorica socio-logije. Vodnikova 44, Ljubljana 32. Milan Marinič, roj. 1952, inženir elektrotehnike, Paluška 8, Kamnik 33. Črt Mesarič, roj. 1947, diplomirani pravnik, Gledališka 8, Maribor 34. Marino Orlando, roj . 1949, ekonomski tehnik, Cankarjev drevored 16 b, Izola 35. Božena Ostrovršnik, roj. 1939, predmetna učiteljica, Šišenska 2, Ljubljana 36. Tone Pavček, roj. 1928, diplomirani pravnik, Trubarjeva 61, Ljubljana 37. Leopold Pernuš, roj. 1922, diplomirani inženir gozdarstva, Cankarjeva 7, Bled 38. Amalija P e t r o n i o , roj. 1952, diplomirana sociologinja, Gradnikov trg 2, Piran 39. Vika Potočnik, roj. 1957, pedagoginja. Celovška 103, Ljubljana 40. Miran Potrč, roj. 1938, diplomirani pravnik, Poljanska 19, Ljubljana 41. Emil Rojc, roj. 1940, diplomirani sociolog, Malgajeva 2, Celje 42. Drago Sel iger, roj. 1926, predmetni uči-teij, Kersnikova 11, Ljubljana 43. Dušan Semolič, roj. 1947, diplomirani pravnik, Pod akacijami 36, Ljubljana 44. Darinka Smrke, roj. 1949, diplomirana ekonomistka, Slavka Gruma 4, Novo mesto 45. Slavko Soršak, roj. 1931, diplomirani po-Htodog, Heroja Staneta 4, Maribor 46. Jože Stegne, roj. 1948, diplomirani veterinar, M. Pirca 7, Sežana 47. Valerija Škerbec, noj. 1951, diplomirana pravnica, Ziherlova 41, Ljubljana 48. Emil Štern, noj. 1942, ekonomist, Kisovec 72, Zagorje 48. Gtta Vončina, roj. 1944, politična delavka, Topniška Ljubljana 50. Mihael Žilavec, roj. 1933, visokokvalificirani modelni mizar, Ljubeljska 24, Ljubljana listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije je določila Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije dne 31. marca 1986. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je ta lista sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o listi kandidatov bo v družbenopolitičnih zborih skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti dne 14. aprila 1986. St. RVK-26/1-81 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Republiška voliina komisija Tajnik Predsednik Ivan Rau L r. Tomo Grgič 1. r. 673. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela SR Slovenije v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. točke 25. člena pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov delavcev TOZD kontrola kakovosti v sestavi DO Tovarna vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič-«, Maribor, po javni obravnavi dne 24. 3. 1986 odločilo: Določba 10. točke 25. člena pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov delavcev TOZD Kontrola kakovosti v sestavi DO Tovarne vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič« Maribor z dne 12. 12. 1984 se razveljavi. Obrazložitev Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 10. točke 25. člena v izreku te odločbe navedenega pravilnika, ki določa, da delavec ni upravičen do dela osebnega dohodka iz naslova gospodarnosti pri izrabi delovnega časa »v vseh primerih bolniškega staleža, razen nesreč pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč in pri gašenju požara«. Predlagatelj dvomi o ustavnosti ureditve, po kateri je delavec prikrajšan za del osebnega: dohodka iz naslova gospodarnosti pri izkoriščanju delovnega časa za čas, ko je delal. - . Po ustavi in zakonski ureditvi se osebni- dpho-dek delavca določa tako, da ustreza .rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije. Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost rezultatov pa tudi izrabo delovnega časa (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 126. in 129. člen zakona o združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83. 105. in 106 člen zakona o delovnih razmerjih, Uradni list SRS, št. 24/83 — prečiščeno besedilo). Ustavno sodišče je ugotovilo, da so delavci temeljne organizacije združenega dela s svojim pravilnikom opredelili osebni dohodek v odvisnosti od sestavljenosti del oziroma nalog, od obsega oziroma količine in kakovosti opravljenega dela ter od gospodarnosti pri uporabi sredstev za delo in predmetov dela. Določili pa so tudi, da gre delavcu del osebnega dohodka iz naslova gospodarnosti pri izkoriščanju delovnega časa, kadar delavec opravlja dela oziroma naloge nepretrgoma v celem letu oziroma v posameznih trimesečjih tekočega leta. Del osebnega dohodka iz naslova gospodarnosti pri izkoriščanju delovnega časa gre po ureditvi v pravilniku delavcem poleg dela osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi drugih samoupravno določenih osnov in meril. Pri samoupravnem urejanju področja nagrajevanja imajo delavci v temeljni organizaciji pravico in dolžnost, da v skladu z ustavo in zakonom določajo take osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, katerih namen je zboljšati kakovost in zvišati produktivnost dela. Zato se lahko odločijo tudi za ureditev, po kateri nagrajujejo delovno in tehnološko disciplino delavcev, kolikor se ta odraža v večjem delovnem prispevku in boljših rezultatih dela. Glede omejitve upravičenosti do dela osebnega dohodka iz naslova gospodarnosti pri izkoriščanju delovnega časa, kot to določa izpodbijana 10. točka 25. člena pravilnika pa je bilo v postopku ugotovljeno, da je s to določbo delavcem, ki so bili z dela od-otni zaradi bolezni in so torej uresničevali le pravico, ki lim jo daje zakon, odvzet de’ osebnega dohodka za dobo, ki presega čas odsotnosti z dela zaradi bolezni. Takšna ureditev pa ni v skladu z načelom delitve po rezultatih delavčevega dela, ker se upošteva kot merilo za delitev sredstev za osebne dohodke objektivna okoliščina, ki ni odvisna od delavčeve volje in delavec nanjo ne more imeti vpiiva. Ustavno sedišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in določbe prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako. kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter. Tone Bole, Janko Cesnik. Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk. St. Ul 116/85-15 Ljubljana, dne 24. marca 1986. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. 674. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 28. marca 1986 sprejela SKLEP o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985 I Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985, ki Izkazuje: din — prihodkov skupaj 131.201,833.849,40 — odhodkov skupaj 132.619,487.835,90 — presežek odhodkov nad prihodki 1.417,653.986,51) II Presežek odhodkov nad prihodki se krije iz rezervnega sklada skupnosti. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 675. Na podlagi 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1986 I Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1986, ki predvideva, da bodo znašali: din prihodki skupaj 233.138,000.000 odhodki skupaj 230.794,000.000 za sklade 2.344,000.000 II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. SL 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 676. Na podlagi 115. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni Ust SRS, št. 27/83) ter 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji »e seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju I Zavarovanci iz 9. in 13. člena republiškega zakona c pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: republiškega zakona) si zagotavljajo izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja z vložitvijo prijave v zavarovanje, ki jo vložijo pri območni delovni enoti strokovne siužbe skupnosti, pri drugi pooblaščeni samoupravni interesni skupnosti ali upravi za družbene prihodke (v nadaljevanju: prijavno-odjavna služba). II Zavarovanec, ki z osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov samostojno opravlja gospodarsko dejavnost ali z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravlja odvetniško dejavnost, vloži prijavo v zavarovanje pri pri-javno-odjavni službi _ na območju katere je sedež obratovalnice ali odvetniške pisarne. Drugi zavarovanci iz 9. člena in zavarovanci iz 13. člena republiškega zakona vložijo prijavo v zavarovanje pri prijavno-odjavni službi, na območju katere je njihovo stalno prebivališče. Pri prijatmo-odjavni službi iz prvih dveh odstavkov te točke vlagajo zavarovanci tudi prijavp sprememb med zavarovanjem in odjavo iz zavarovanja. III Prijavi v zavarovanje priloži zavarovanec iz 9. člena republiškega zakona ustrezno potrdilo iz drugega odstavka 13. člena statuta skupnosti (Uradni list SRS, št. 40/83) in izjavo, da mu je opravljanje samostojne dejavnosti edini' ali glavni poklic. Zavarovanec iz 13. člena republiškega zakona priloži prijavi v zavarovanje potrdilo Telesno-kui-turne skupnosti Slovenije o lastnosti vrhunskega športnika. Ob vložitvi prijave v zavarovanje se zavarovanec iz prvega in drugega‘oasTavka' te točke izjavi tudi o osnovi za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. vfTV Prijavno-odjavna služba vroči en izvod prijave v zavarovanje pristojni upravi za družbene prihodke zaradi odmere in pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V spornih primerih odloči o lastnosti zavarovanca pristojni odbor za uveljavljanje pravic s sklepom. V Osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (zavarovalne osnove) za zavarovance iz 9. in 13 člena republiškega zakona so od 1. 1. 1886 naslednje: 1. znesek najnižje pokojninske osnove 2. enainpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove 3. dvakratni znesek najnižje pokojninske osnove 4. dvainpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove 5. triinpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove 6. štirilnpolkratni znesek najnižje pokojninske osnove 7. petkratni znesek najnižje pokojninske osnove 8. šestkratni znesek najnižje pokojninske osnove 9. sedemkratni znesek najnižje pokojninske osnove 10. osemkratni znesek najnižje pokojninske osnove Osnove iz prvega odstavka te točke so izražene v neto zneskih in se uporabljajo za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se tako določene neto osnove povečajo za povprečne prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Za določitev osnove po prvem odstavku te točke se upošteva znesek najnižje pokojninske osnove, ki ga določi skupščina skupnosti v začetku leta ob dokončni uskladitvi pokojnin in velja za celo koledarsko leto. VI Zavarovanec iz 9. člena republiškega zakona, ki se mu ne ugotavlja dohodek od opravljanja samostojne. dejavnosti in zavarovanec iz 13. člefla republiškega zakona, lahko prosto izbira zavarovalno osnovo iz V. točke tega sklepa. Zavarovanec iz 9. člena republiškega zakona, ki se mu ne ugotavlja dohodek in plačuje davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, lahko izbira le do vključno 3. zavarovalne osnove iz V. točke tega sklepa. VII Zavarovanec jz 9. člena republiškega zakona, ki se mu ugotavlja dohodek, se razvrsti v eno izmed osnov po V. točki tega sklepa, glede na doseženi dohodek v preteklem letu, zmanjšanem za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov delavcev pod pogoji in po merilih kolektivne pogodbe. Zavarovanci iz prvega odstavka te točke, se glede na doseženi povprečni mesečni osebni dohodek, ugotovljen na način iz 1. odstavka te točke in izražen z mnogokratnikom povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu razvrsti v eno naslednjih zavarovalnih osnov iz V. točke tega sklepa na sledeči način: Če je znašal njegov doseženi povprečni mesečni dohodek v preteklem letu 1. do 1 poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu — vi. zavarovalno osnovo 2. nad 1 do 1,5 poprečni mesečni bruto osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu — v 2. zavarovalno osnovo 3. nad 1,5 do 2 poprečna mesečna bruto osebna dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu — v 3. zavarovalno osnovo 4. nad 2 do 2,8 poprečna bruto osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem leto — v 4. zavarovalno osnovo 5. nad 2,8 do 4 poprečne mesečne bruto osebne dohodke v SR Sloveniji v preteklem letu — v 5. zavarovalno osnovo 6. nad 4 do 5,5 poprečnih mesečnih bruto osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu — v 6. zavarovalno osnovo 7. nad 5,5 do 7,5 poprečnih mesečnih bruto osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem leta.— r V.’ zavarovalno osnovo 8. nad 7,5 do 10 poprečnih mesečnih bruto osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu — v 8. zavarovalno osnovo 9. nad 10 do 13 poprečnih mesečnih bruto osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu — v 9. zavarovalno osnovo 10. nad 13 poprečnih mesečnih bruto osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu — v 10. zavarovalno osnovo VIII Zavarovanca iz prvega odstavka VII. točke razvrsti v ustrezno zavarovalno osnovo pristojna uprava za družbene prihodke na podlagi dohodka, ugotovljenega na način iz VII. točke tega sklepa. IX Zavarovanec iz VI. točke tega sklepa lahko vsako leto izbere osnovo od katere bo plačeval prispevke najkasneje do 31. marca. Izbira osnove velja od 1. januarja tekočega leta. Zavarovanec, ki v roku iz prvega odstavka te točke ne izbere nove osnove, plačuje prispevke od dotedaj zbrane osnove. Spremembe, ki se nanašajo na izbiro osnove za plačilo prispevkov sporoča zavarovanec pristojni pri-javno-odjavni službi na prijavi o spremembi med zavarovanjem M-3. Zavarovanec iz drugega odstavka VI. točke tega sklepa, ki si je za leto 1986 že izbral, oziroma je že razvrščen v višjo od 3. zavarovalne osnove iz V. točke tega sklepa, se od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega sklepa uvrsti v 3. zavarovalno osnovo, dotlej pa ostane zavarovan po že izbrani osnovi. X Dokler ni določen znbsek nainižje pokojninske osnove za tekoče leto. oziroma dokler n> ugotovhein osnova za zavarovanca iz 1. odstavka VII. točke 'ega sklepa, se kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov uporabi nazadnje ugotovljena osnova. XI Zavarovanec iz VI. točke tega sklepa, ki prvič stopa v zavarovan' e pa ne izbere zavarovalne osnove se razvrsti v 1. zavarovalno osnovo. . Zavarovanec, ki se mu ugotavlja dohodek, pa za tekoče teto ne more b:ti razvrščen v ustrezno zavarovalno osnovo po VII. 'točki teea sklepa, lahko v tem letu prosto izbira do vključno 3. zavarovalne osnove. Če zavarovanec iz drugega odstavka te točke zavarovalne osnove ne izbere, se razvrsti v 1. zavarovalno osnovo. XII Osebi, ki ne vloži prijave za zavarovanje ob pričetku opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi katere je obvezno zavarovana oziroma zavezana k zavarovanju po 9. aii 13. členu republiškega zakona, prijavo v zavarovanje pa vloži kčtsneje, se odmerjeni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do vložitve prijave v zavarovanje, valorizirajo s količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let zavarovanja na raven leta pred letom, v katerem vloži prijavo v zavarovanje. XIII Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa prenehajo veljati sklep o načinu izvajanja polcojninsko-invalidskega zavarovanja in osnovah za odmero pravic jn za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena republiškega zakona in sklepa o spremembah in dopolnitvah navedenega sklepa (Uradni list SRS, št. 41/83, 43/85, 1/86). XIV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 677. Na podlagi 17. in 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40 83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP • o spremembi in dopolnitvi sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah zr. odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek I Za drugim odstax'kom VI. točke sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in za obračunavanje in plačevanje prispevkov, za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja dohodek (Uradni list SRS, št. 17/84) se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Za določitev osnove iz prvega odstavka te točke se upošteva znesek najnižje in znesek najvišje pokojninske osnove, ki ju skupščina skupnosti določi v začetku koledarskega leta ob dokončni uskladitvi pokojnin tako, da medletne spremembe teh zneskov ne vplivajo na višino zavarovalne osnove v tekočem koledarskem letu.« II Tretji odstavek VI. točke sklepa, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Zavarovanci iz V. točke tega sklepa se lahko v prvem letu zavarovanja zavarujejo največ po osnovi, določeni v višini 25 odstotkov najvišje pokojninske osnove (6. osnova), vsako naslednje leto pa se lahko odločajo za naslednjo višjo osnovo, tako da se lahko šele v petem letu zavarovanja zavarujejo po osnovi, določeni v višini najvišje pokojninske osnove (10. osnova),« III Dosedanji četrti odstavek VI. točke sklepa postane peti, peti odstavek pa postane šesti. W Ta sklep račne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ..•s Predsednik Rudi Bregar 1. r. 678. Na podlagi 205. in 162. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje I V sklepu o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje (Uradni list SRS, št. 41/83), se za VI. točko doda nova VII. točka, in glasi: Oseba, pri kateri je nastopila okoliščina iz IV. točke 18. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pred 1. 1. 1986, lahko še vedno uveljavi pravice do podaljšanega zavarovanja za čas od 1. januarja 1973, dalje, če izpolnjuje pogoje iz druge alinee prvega odstavka 19. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in vloži zahtevo do 31. 12. 1986. II Dosedanja VII. točka sklepa postane VIII. točka, dosedanja VIII. točka pa postane IX. točka. III Ta sklep začne veljati-osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 679. Na podlagi 205. člena v zvezi s 138. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o določitvi enkratnega letnega zneska za rekreacijo v letu 1986 I Enkratni letni znesek za rekreacijo znaša v letu 1936 7.000 dinarjev. II Uživalcem pokojnin, ki se jim pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti in uživalcem družinskih pokojnin, katerim se družinska pokojnina izplačuje ločeno, tako da se jim znesek družinske pokojnine deli na enake dele, se enkratni letni znesek za rekreacijo izplača v sorazmernem delu. III Znesek iz I. točke sklepa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomesiila, ki so pridobili pravico do izplačila navedenih dajatev do vključno 1. junija l‘986. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 680. Na podlagi 205. in v zvezi s 164. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o določitvi del pri kontroli letenja, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja I Za dela, ki so posebno težka in zdravju škodljiva, se v smislu določil 71. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82) štejejo dela oziroma naloge: 1. prihodni — radarski kontrolor letenja 2. prihodni — proceduralni kontrolor 3. inštruktor kontrole letenja 4. letalski kontrolor letenja Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo s povečanjem delavcem, ki neposredno, nepretrgano in poln delovni čas opravljajo takšna dela. Vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, se računa za 16 mesecev zavarovanja. II Na delih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. 1. 1946 dalje. m Na delih iz I. točke tega sklepa bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji najkasneje do 31. 12. 1990 ugotovila, kako organizacija izpolnjuje varstvene ukrepe in izpolnjuje tehnološke postopke zaradi ugotovitve, ali še obstajajo pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. IV Organizacije plačujejo za delavce, ki opravljajo dela iz I. točke tega sklepa, prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po veljavnih predpisih. V Ta sklepa začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 28. marca 1986. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 681. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77,82 in 75/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83), 2. člena družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Uradni list SRS, št. 24/85). 113. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83), je odbor za plan in finance skupščine skupnosti na seji 31. marca 1986 sprejel SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom I V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju, 2. členom družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1986 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojmne tako, da se povečajo za 16 %>. Upoštevaje uskladitev pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 9/36) znaša skupno povečanje pokojnin med letom 33,4 °/o od 1. januarja 1986 dalje. 'II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upo- števani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnin. III Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na . katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Z odstotkom povečanja pokojnin, določenim v I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 3. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, od na j višje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in naj višji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86), pri katerih se za izračun dejanske pokojninske osnove niso upoštevali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1933 oziroma se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove niso valorizirale na- leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. V Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa- se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. VI Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1986 najmanj 46.025,81 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1986 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uve- 1 javljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom. VII Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa ne novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določeno v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/88), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirani za leto 198S, ne glede ne to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 7/86), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. vin Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. IX Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1986 po izvedeni uskladitvi pokojnin po .sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 9/86). Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom pokojnin za mesec maj 1986. X Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1987. XI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01009-015/86 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Odbor za plan id ' '"g skupščine Skupnosti pokolninsitiga iii invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Bnmet 1. r. 682. Na podlagi prvega odstavka 127. člena v zvezi s prvim odstavkom 131. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) in 15. členom statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti na seji dne 31. marca 1986 sprejel SKLEP o višini dodatka za pomoč in postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 0/») in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 125. člena statuta, znaša od 1. januarja 1986 dalje 30.682 din na mesec. II Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1986 dalje 15.341 din na mesec. III S tem Sklepom se nadomesti sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 9/86). Razlika med višino dodatka za pomoč in postrežbo določenega v I. in tudi v II. točki tega sklepa in dodatkom za pomoč in postrežbo določenim v sklepu o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 9/86) bo obračunana pri izplačilu tega denarnega nadomestila za mesec maj 1986. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Bnmet 1. r. 683. Na podlagi 24. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) ter 6. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS. št. 1/86) je odbor za plan in finance skupščine Skup-noeti ha seji dne 31. marca 1986 Sprejel SKLEP o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov I Znesek mesečne preživnine, določen po 10., 11. in 13. členu zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79 in 1/86) se od 1. januarja 1986 dalje uskladi tako, da se poveča za 33,40 •/<>. II Uskladijo se zneski preživnin, Id so upravičencem pripadali za mesec januar 1986, po dokončni uskladitvi za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 7/86). Uskladitev preživnin se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom za mesec maj 1986. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 31. marca 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. 684. Na podlagi 37. člena zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 230. a člena statuta Zavarovalne skupnosti Triglav, je zbor delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav na zasedanju dne 27. februarja 1986 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav 1. člen V pravilniku o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav (Uradni list SRS, št. 35/82 in št. 9/85) se v tretjem odstavku 9 Mena črta beseda »tudi-« in doda beseda »najmanj--. V četrtem odstavku se za besedo »izvolijo-« doda beseda »najmanj«. 2. člen V 14. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Arbitri, ki opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega senata, lahko opravljajo tudi funkcijo člana arbitražnega senata.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 3. člen Za 44. členom se doda nov 44. a člen, ki se glasi: »Ce nihče od udeležencev ne pride na obravnavo, bili pa so v redu vabljeni, arbitraža narok preloži. Ce tudi na novi narok ne pride nihče od- udeležencev, se šteje, da je predlagatelj predlog umaknil.« 4. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. februarja 1986. Predsednik zbora delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav Oto Sekavčnik 1. r. 685. Na podlagi drugega odstavka 9. člena pravilnika o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav (Uradni list SRS, št. 35/82 in št. 9/85), je zbor delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav na seji dne 27. februarja 1986 sprejel SKLEP o izvolitvi predsednikov arbitražnih senatov arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav Pri arbitraži Zavarovalne skupnosti Triglav se za predsednike arbitražnih senatov izvolijo: Miro Košak, dipl. iur., Ljubljana. Franc Testen, dipl. iur., Ljubljana. Anton Tomažič, dipl. iur., Ljubljana. Ljubljana, dne 27. februarja 1986. Predsednik zbora delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav Oto Sekavčnik L r. ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 686. Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 9/86), 77. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82), 45. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS št 2/78 in 35/81), 138. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in SS^l), 92. člena statuta občine Ljub- ljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82), 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sklenejo Skupščina mesta Ljubljane In Skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) DOGOVOR o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 I. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOSNE PORABE OBČIN IN MESTA 1. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mestu Ljubljana znašajo v letu 1986 7.838,954.000 din in rastejo za 5 °/o počasneje od nominalne rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji. 2. člen V sredstva splošne porabe iz 1. člena tega dogovora niso vključeni prihodki doseženi od lastnih prihodkov, od turističnih taks ter od taks na promet parklarjev in kopitarjev (nelimitirani prihodki). 3. člen Udeleženke ocenjujejo, da bodo dosegle prihodke za financiranje splošne porabe v naslednjih zneskih: Prihodki j DPS d N davki občanov drugi davki 1. Ljubljana Bežigrad 662.873 738.607 2. Ljubljana Center 561.473 769.295 3. Ljubljana Moste-Polje 573.523 702.061 4. Ljubljana Šiška 1,120.922 948.829 5. Ljubljena Vič-Rudruk 1,028.128 733.243 6. Skupaj 3,946.919 3,892.035 ; 7. Mesto Ljubljana 8. Skupaj 3,946.919 3,892.035 ' Glede na to, da planirani prihodki občin Ljub- Ijana Moste-Polje in Ljubljana • Vič-Rudnik : ne dose- gajo višine sredstev dogovorjene porabe se bodo manjkajoča sredstva v višini 311,367.000 din zagoto- vila iz presežkov posebne partije proračuna mesta Ljubljana skladno z 11. členom tega dogovora, in sicer: Občina Odstotek v 000 din Ljubljana Moste-Polje 66.98 208.570 Ljubljana Vič-Rudnik 33,02 102.797 Skupaj 100,00 311.367 h n S s Iz posebne partije proračuna mesta Ljubljane se bodo sredstva nakazovala na žiro račun proračuna občine v navedenih odstotkih skladno s prilivom 4. člen Delež sredstev dogovorjene porabe posamezne občine se določi z izračunom na podlagi naslednjih petih meril: 1. število prebivalstva (relativna teža 40®/o), 2. družbeni proizvod (relativna teža 35 %>), 3. površina (relativna teža 15 %>), 4. število samoupravnih subjektov v gospodarstvu in negospodarstvu (relativna teža 5 “/o), 5. število zaposlenih (relativna teža 5 °/o). 63.184 79.224 80.683 81.975 58.998 364.064 20.000 ! «5* £■+ V) w Dogovor, poraba Priznava borcem 5? 3C ■ š± 1,401.480 1.319.485 32.532 49.463 1,330.768 1,275.584 2,069 751 1,761.371 V,212.337 1.463.312 1,852.945 1.808.553 29.565 23.842 43.768 55.615 88.866 208.570 173.038 • 102.797 7,838.954 7,653.632 185.322 384.084 7,838.954 7,653.632 185.322 5. člen Na podlagi splošnega strukturnega deleža, določenega v 4. členu dogovora, znašajo sredstva dogovorjene porabe za posamezne občine: Občina Delež v 000 din Ljubljana Bežigrad 17,24 1,319.485 Ljubljana Center 15,84 1,212 337 Ljubljana Moste-Polje 19,08 1,460.312 Ljubljana Šiška 24,21 1,852.945 Ljubljana Vič-Rudnik 23,63 1,808.553 Skupaj 100,00 7,653.632 Na podlagi meril Republiškega komiteja za bor- ce in vojaške invalide. znašajo sredstva za priznaval- nine udeležencem NOV po posameznih občinah: Občina v 000 din Ljubljana Bežigrad 32.532 Ljubljana Center 29.565 Ljubljana Moste-Polje 23.842 Ljubljana Šiška 43.768 Ljubljana Vič-Rudnik 55.615 Skupaj 185.322 Na podlagi zgornjih petih meril izračunani splošni strukturni delež posamezne občine je naslednji: Ljubljana Bežigrad 17,24 Ljubljana Center 15,84 Ljubljana Moste-Polje 19.08 Ljubljana Šiška 24,21 Ljubljana Vič-Rudnik 23,63 Skupaj 100,00 6. člen Udeleženke ugotavljajo, da je za izvajanje pravic in dolžnosti mesta v proračun mesta za leto 1986 iz dogovorjene porabe občin potrebno združiti 2.408,305.000 din. Občine združujejo sredstva za skupne naloge mesta po splošnem strukturnem deležu iz 4. člena tega dogovora. URADNI LIST SRS 8t 14 — 7. IV. 1986 Stran 1219 Izračun deleža za združevanje sredstev za skupne naloge mesta v letu 1986 je naslednji: Občina Delež v 000 din Ljubljana Bežigrad 17,24 415.191 Ljubljana Center 15,84 381.476 Ljubljana Moste-Polje 19,08 459,505 Ljubljana Šiška 24,21 583.051 Ljubljana Vič-Rudnik 23,63 569.082 Skupaj 100,00 2,408.305 7. člen V skladu z razporeditvijo sredstev porabe v 5. in 6. členu dogovora, znaša poraba v posamezni družbenopolitični Ljubljani: v dogovorjene dogovorjena skupnosti v DPS Dčlež v 000 din Ljubljana Bežigrad 11,82 904.294 Ljubljana Center 10,86 S30.861 Ljubljana Moste-Polje 13.07 1,000.807 Ljubljana Šiška 16.59 1,269.894 Ljubljana Vič-Rudnik 16,19 1,239.471 Mesto Ljubljana 31,47 2,408.305 Skupaj 100,00 7,653.632 8. člen Če sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občin in mesta za leto 1986 ne bodo pritekala v predvideni višini in dinamiki, če bo prišlo do izpada prihodkov ali dodatnih spremetnb predpisov s tega področja, da bo to vplivalo na obseg sredstev dogovorjene porabe, se sredstva dogovorjene porabe občin in mesta Ljubljana temu ustrezno sorazmerno zmanjšajo oziroma zvečajo. 9. člen Če bodo doseženi prihodki splošne porabe nad dogovorjeno višino, se izločajo na posebno partijo proračuna mesta Ljubljana. Uporabili se bodo predvsem za: 1. modernizacijo in razvoj računalniškega in informativnega sistema, 2. obnovo in modernizacijo oddajniškega in prenosnega sistema RTV, 3. reševanje nujnih prostorskih problemov organov- družbenopolitičnih skupnosti, idr., 4. financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov skladno s sprejetimi zakoni za - urejanje prostora, 5. druge naloge skladne z republiškim dogovorom o splošni porabi. Financiranje posamezne od naštetih nalog bo opravljeno po programu, ki ga soglasno sprejmejo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 10. člen Občine bodo prihodke od turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev plačevale na posebne račune skladno s prilivi. 11. člen Med letom bodo občine, ki planirajo prihodke višje od dogovorjene porabe občine, le-te usmerjale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih prihodkov in sicer: Občina Delež v ooo din Ljubljana Bežigrad 3,53 49.463 Ljubljana Center 6.68 88.866 Ljubljana Šiška 8,36 133.038 Skupaj 311.367 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višino sredstev, ki jih občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Ljubljana Šiška izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna mesta Ljubljana skladno s tem dogovorom, določijo občine v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja na podlagi podatkov občin Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 12. člen V primeru, da prihodki posamezne občine v ietu 1986 ne bodo pritekali v predvideni višini tako, da bo imelo to za posledico tudi zmanjšanje sredstev dogovorjene porabe te občine in mesta Ljubljana, bo ta izpad do višine dogovorjene porabe v Ljubljani pokrivati z ustrezno preusmeritvijo dete sredstev, ki bodo dosežena na posebni partiji žiro računa proračuna mesta Ljubljana, skladno z določbami 3. in 11. člena tega dogovora. II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE MESTA 13. člen V skladu z določbami 6. člena tega dogovora bodo občine sredstva, ki jih združujejo za skupne naloge mesta zagotavljale v odstotku od vseh svojih izvirnih prihodkov na zbirnih in prehodnih računih razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, skladno z mesečno realizacijo navedenih pri-tiodkov, in sicer: Občina Odstotek v ooe dtn Ljubljana Bežigrad 29,63 415.191 Ljubljana Center 28,67 • 381.476 Ljubljana Moste-Polje 36,02 459.506 Ljubljana Šiška 28,17 583.051. Ljubljana Vič-Rudnik 32,31 569.082 Skupaj 2,408.385 Način zagotavljanja sredstev ter odstotni delež in višina sredstev, ki jih posamezna občina združuje za skupne naloge mesta skladno s tem dogovorom, določi občina v odstotku v proračunu. Usmerjanje prihodkov izvaja Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani. 14. čtee Udeleženke soglašajo, da združujejo prihodke, pobrane s taksami na promet parklarjev in kopitarjev na posebnem računu pri mestu Ljubljana. 15. člen Udeleženke pooblaščajo Mestni komite za finance za opravljanje knjigovodskih del, veterinarsko inšpekcijo pri Mestni upravi za inšpekcijske službe pa, da izvaja naloge skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter navodilom o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zdravstveno varstvo živali (Uradni list SRS, št. 40/85). III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO DOGOVORJENE NALOGE 16. člen Občine se zavezujejo, da bodo za sprejetje skupno dogovorjene naloge in obveznosti zagotavljale naslednje višine sredstev za: Uporabniki sredstev oziroma namen v 000 din 1. Temeljno sodišče 774.236 2. Temeljno javno tožilstvo 126.933 3. Sodišče združenega dela 63.6"40 4. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 43 407 5. Kritje negativne razlike v ceni »Dnevnika« 39.906 6. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana 67 794 — dodatna sred. za oprav, nalog projekcijsko plan, bilanc in infof. 8.726 — ža pdpravila in vzdrževalna dela 2.000 — prostorski deli plan. akt. in izv. načrt. 25 000 7. Skupnost slovenskih občin 9.347 8. Skupnost občin ljubljanske regije 3.344 9. Radio glas Ljubljane 9.499 10. Pot spominov in tovarištva 7.965 11. Muzej ljudske revolucije 4.000 12. Živalski vrt Ljubljana 23.156 13. Ureditev pokopališča Zale 2.069 14. Odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 1.949 15. Zavod za spomeniško varstvo 2.123 16. Mestni muzej Ljubljana 2.123 17. Zgodovinski arhiv Ljubljana 2.123 18. Biološko središče Ljubljana 4.000 19. Moder, in raz. račun. inf. sistema mesta 40.000 20. Mestna geodetska uprava 28.933 21. Financiranje nalog v obč. Lj. Center (obč. Lj. Moste-Folje, Lj. Šiška, Lj. Vič-Rudhik) 70.000 22. Sred. za invest. za izgradnjo zgradb organov zb notranje zadeve 30.000 23. Za izvedbo nalog v zvezi s preprečeva- njem in odpravljanjem nedovoljenih gradenj 5 000 Skupaj 1,397.273 Udeleženke tega dogovora pooblaščajo Mestni komite za finance za zbiranje in pripravo podatkov na podlagi katerih je oblikovana višini sredstev po tem členu, ter za izvajanje kontrole o namenski porabi sredstev. 18. Sen Posamezne ljubljanske občine bodo za skupno dogovorjene naloge in obveznosti iz 16. člena tega dogovora zagotavljale sredstva v višini, ki ustreza njihovemu splošnemu strukturnemu deležu, določenem v 4. členu tega dogovora, razen po 21. točki, ko zagotavljajo po teh deležih sredstva le občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. 18. člen Za financiranje nalog in akcij za katere se občine posebej dogovorijo v letu 1986, združujejo sredstva skladno s svojimi splošnimi strukturnimi deleži, določenimi v 4. členu tega dogovora. IV. OBLIKOVANJE SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 19. člen Za financiranje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v Ljubljani bodo zagotavljale občine v letu 1986 sredstva v višini 459.377.000 din. 20. člen Za izračun relativnih deležev občin v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani se uporabljajo naslednja merila: 1. število prebivalstva (relativna teža 30°,'o), 2. število zaposlenih (relativna teža (20 Vo), 3. število delegacij krajevnih skupnosti za skupščine SIS in DPS (relativna teža 40 %)), 4. površina (relativna teža 10 °/o). Delež posamezne občine v financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani je na podlagi zgornjih meril naslednji: Občina Delež v 000 din Ljubljana Bežigrad 17,72 81 402 Ljubljana Center 14.07 64.634 Ljubljana Moste-Polje 18,90 86 822 Ljubljana Šiška 22,50 103.360 Ljubljana Vič-Rudnik 26,81 123.159 Skupaj 100,00 459.377 V. KONČNE DOLOČBE 21. člen Posamezna udeleženka je dolžna v okviru sredstev oblikovanih po tem dogovoru skrbno preveriti predvidene odhodke proračuna za leto 1986 In se odtočiti ali je posamezne vrste odhodkov in njihovo višino zadržati ali jo spremeniti, opustiti ali presesti na ustreznejše področje financiranja. Če posamezna udeleženka ne bo mogla zagotavljati v okviru oblikovanih sredstev po tem dogovoru financiranja dela organov pod enakimi pogoji kot droge udeleženke, bodo posamezen primer obravnavali izvršni sveti občinskih skupščin in izvršni svet skupščine mesta Ljubljana ter soglasno odločali o načtne reševanja problema. 22. člen Ta dogovor je. sklenjen, ko ga sprejmejo skup-' ščine občin ki mesta Im začne vefjsti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St 400-1/86 Ljubljana, dne 6. marca 1986. Udeleženke: Skupščina mesta Ljubljane ter skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. 687. Na podlagi 2. odstavka 1. člena 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) ter 79., 80. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela dne 6. marca 1986 in na 42. seji zbora občin dne 6. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1986 1. člen S proračunom mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestni proračun) se zagotavljajo - sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v okviru pravic in dolžnosti mesta. 2. člen Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1986 znašajo 2.428,305.000 din, od tega: din — prispevki iz proračunov občin 2.408,305 000 — lastni prihodki mestnih upravnih organov 20,000.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka se razporedijo za: om — skupne mestne potrebe 2.404,355 000 — tekočo proračunsko rezervo 23.950 000 3. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 2.408 305.000 din zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik. Občine v svojih odlokih o proračunih določijo višino sredstev, ki jih v določenem odstotku združujejo od vseh prihodkov na zbirnih in prehodnih računih, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov. Sredstva nakazuje mestnemu proračunu Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi. 4. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 10/o izloča v sredstva rezerv mestnega proračuna. 5. člen Za izvrševanje mestnega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Ce prihodki mesta Ljubljane ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, sme izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10°/o ali pa začasno zadržati uporabo sredstev za posebne namene. Izvršni svet sme, če nastanejo pri financiranju nalog nepričakovane težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. Sredstva mestnega proračuna se delijo med letom praviloma enakomerno med uporabnike v okviru doseženih prihodkov. 6. člen Sredstva za delo upravnih in drugih organov in organizacij in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti se zagotavljajo na podlagi delovnih programov in rezultatov dela, ki jih dosegajo delavci delovnih skupnosti in funkcionarji organa pri izvrševanju programa. Sredstva za delo upravnih in drugih organov in organizacij (razen sredstev za OD, ki so namenjeni za usklajevanje rasti med letom ih za posebne namene) se bodo zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1986. Mestnim upravnim organom se od skupnih sredstev za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti predvidenih za leto 1986 zadrži 10 "/o za usklajevanj osebnih dohodkov. Ce do 30. novembra rezervirana sredstva niso razporejena, se na podlagi sklepa Izvršnega sveta, za ta sredstva povečajo sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti mestnih upravnih organov sorazmerno deležem, ki ustrezajo njihovim vrednotenim programom dela. 7. člen Organi in organizacije, ki so uporabniki mestne-za proračuna morajo opravljati naloge iz svoiega delovnega programa v mejah sredstev, ki so jim določena z mestnim proračunom. Uporabniki sredstev mestnega proračuna ne smejo prevzeti na račun mestnega proračuna obveznosti, ki bi presegale z mestnim proračunom določena sredstva. Organi in organizacije, ki se financirajo iz mestnega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih, le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z mestnim proračunom. 8. člen Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obsec sredstev za delo. Sredstva za delo se zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Neporabljena sredst\'a za delo se ore-nesejo v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi zlasti za realizacijo naslednjih skupnih nalog, za katere so zagotovljena sredstva po tem proračunu: — sofinanciranje dejavnosti Živalskega vrta Ljubljane, — sanacija ljubljanskega gradu. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. 11. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi in upravne organizacije ter drugi organi mesta dosežejo s svojo dejavnostjo ali z delom na podlagi samoupravnih sporazumov, ali pogodb in od vplačil razlik pri prodaji tiskovin in obrazcev, so prihodki mestnega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 12. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 11. členu tega odloka, lahko uporabijo za kritje materialnih stroškov in za sredstva opreme naslednji organi: — Zavod za družbeno planiranje Ljubljane, — Mestni zavod za informatiko, — Sodnik za prekrške. V predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih so dolžni posebej izkazati uporabo prihodkov iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnemu organu odobrena v mestnem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren vodja knjigovodstva. 14. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni upravni organi najkasneje do 20. decembra 1986 vrniti v mestni proračun. O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča Izvršni svet. Sredstva tekoče proračunske rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali če predvidena sredstva ne zadoščajo. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi grupami kontov določenimi v bilanci prihodkov in odhodkov mestnega proračuna in o uporabi sredstev rezrv do 1,500.000 din. V primerih, če nastanejo izredne okoliščine v smislu 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitčnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) pa do višine razpoložljivih sredstev. 17. člen Mestni komtie za finace spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljana sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1986 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba. 18. člen Odredbodajalec za sredstva mestnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 19. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 400-2/86 Ljubljana, dne 6. marca 1986. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1986 Srupa kontov Prihodki S di£aJ kontov Razpored prihodkov Skupaj din Prispevki iz proračunov občin: 40 Sred. za delo uprav. org. 1.670,377.600 Ljubljana Bežigrad 415,191.000 41 Sred. za poseb. namene in druge Ljubljana Center 381,476.000 namene za delo upr. organov 185,683.600 Ljubljana Moste-Polje 459,505.000 42 Sred. za LO in družb, samozaščito 21,917.000 Ljubljana Šiška 583:051.000 43 Sred. za inter. in druge potrebe 5,400.000 Ljubljana Vič-Rudnik 569,082.000 44 Sred. prenešena drugim družbe-nopolitčnim skupnostim 272,765.900 2.408,305.000 46 47 Sred. za druge splošne potrebe Izločena sredstva rezerv 221,922.100 24,300 320 Lastni prihodki upr. organov 20.000.000 48 Drugi odhodki 25,938.480 Skupaj prihodki 2.428,305.000 Skupaj razpored prihodkov 2.428,305.000 688. Na podlagi 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina mesta Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela, dne 6. marca 1986 in na 42. seji zbora občin dne 6. marca 1986 sprejela ODLOK o višini turistične takse za začasno bivanje na območja mesta Ljubljane 1. člen Turisti in potniki plačujejo za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane turistično takso in sicer: — oti nočnine v hotelih, motelih in gostilnah s prenočišči domači 180 din tuji 360 din — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah domači 150 din tuji 300 din 2. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok preneha veljati odlok o turistični taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 10-85). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1957 St. 332-1/86 Ljubljana, dne 6. marca 1086. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 689. Na podlagi 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS št. 17/79), 68. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni "list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mest^ ^Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela dne 6. marca 1986 in na 42. seji zbora občin dne 6. marca 1986 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Mestne zdravstvene skupnosti 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-2/86 • Ljubljana, dne 6. marca 1986. Predsednica Skupščina mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 690. Na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, 6L 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela dne 6. marca 1986 in na 42. seji zbona občin dne 6. marca 1986 sprejela SKLEP o soglasju k statusnim spremembam Doma učenk delovne organizacije Srednje zdravstvene šole 1. člen Mesto Ljubljana kot ustanovitelj delovne organizacije Srednje zdravstvene šole, Šubičeva 1, Ljubljana daje soglasje k organiziranju Doma učenk — poslovne enote Srednje zdravstvene šole v temeljno organizacijo združenega dela, k izločitvi te temeljne organizacije iz Srednje zdravstvene šole ter k konstituiranju delovne organizacije Dom učenk zdravstvene usmeritve. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 011-4/86 Ljubljana, dne 6. marca 1986. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane* Tina Tomlje 1. r. 691. Na podlagi 8. člena zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/04) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubiiane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina' mesta Ljubljane na 43. seji zbora združenega dela dne 6. maroa 1986 in na 42. seji zbora občin dne 6. marca 1986 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Lutkovnega gledališča v Ljubljani 1 člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Lutkovnega gledališča Ljubljana. 2. člen Ta sklep se objavi v 'Uradnem listu SRS. Št. 011-3/86 Ljubljana, dne 6. marca 1986. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 692. RAZGLAS Mestna volilna komisija Ljubljana objavlja na podlagi 84. in 94. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki obsega naslednje kandidate: 1. dr. Janez B a t i s, roj. 1919, profesor, Titova 25 c 2. Matija Božič, roj. 1925, polkovnik, Puter-lejeva 53 3. Maks C e b ek, roj. 1938, les. ind. tehnik, Križ pri Komendi 4. Janez Eli kan, roj. 1948, srednja izob., Brezovica, Stara vaška 5. Darja E r h a t i č, roj. 1961, ekon. tehnik, Pavšičeva ul. 6. Frane Golobič, roj. 1923, polkovnik JLA, Runkova 2 7. Leon Ivanovič, roj. 1951, str. ključavničar, Celovška 185 8. Jože K e r e k e S , roj. 1957, viš. uprav, del., Glinškova pl. 11 9. Bojan Klenovšek, roj. 1958, dipl. pravnik, Topniška 45 10. Zoran Kos, roj. 1948, višja izobrazb., Bratov Učakar 56 11. Jelka Kutin, roj. 1920, učiteljica, Linhartova 66 12. Janez Lah, roj. 1947, učitelj, Zaloška 83 13. Bojan Lepičnik, roj. 1957, prodajalec, Gorkičeva 14. 14. Nada Majcen, roj. 1926, soc. delavka, Kersnikova 11 15. Maks Močnik, roj. 1926, skladiščnik, Pot k ribniku 20 16. Zmaga Obšteter, roj. 1941, učiteljica, Streliška 5 17. Matjaž Prinčič, roj. 1960, dipl. ekonomist, Štefanova 8 18. Miroslav Samardžija, roj. 1941. dipl. pravnik. Poljanski nasip 26 19. Jože Slokar, roj. 1934, dipl. inž. gradb., Linhartova 3 20. Mojca Slovenec, roj. 1963, študentka, Tolstojeva 29 21. Djurdja Šegula, roj. 1943, višja uprav. del., Novo Polje 1/3 22. Alojz Škufca, roj. 1925, polkovnik JLA, Primorska 21 23. Maks Tajnikar, roj. 1951. mag. ekonomije, Massarykova 25 24. Matjaž Torkar, roj. 1950, mag. metalurgije, Cesta na straški vrh 4 25. Tone T u r n h e r, roj. 1926, dipl. politolog, Glavarjeva 39 26. Janez Učakar, . roj. 1918, polkovnik, Kersnikova 11 27. Stane' Vlaj, roj. 1946, mag. prav. pol. znanosti, Ob žici 5 28. Metka Verbič, roj. 1944, dipl. pravnica, Cankarjevo nabrežje 1 29. Pavel V i n d i š a r , roj. 1939, mag. sociologije. Novo Polje c. III/3 d 30. Valter Z a v e c , roj. 1945, višji uprav, del., Trzin, Mlakarjeva 33 Kandidatno listo je predložila Mestna konferenca SZDL Ljubljane. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. aprila 1986. Mestna volilna komisija Tajnik Predsednica Zlata Debevec L r. Darinka Šetinc 1. r. Člana Anton Jagodic 1. r. Stane Rokavec 1. r. Namestnik člana Miran Blaha L r. 693. CELJE Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na sejah vseh treh zborov dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o preračunu občine Celje za leto 1986 1. člen S proračunom za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) zagotavljamo financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1986, 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 1.363,329.000 din in se razporedijo: ^ — za občinske potrebe 1,356,030.470 — za tekočo proračunsko rezervo 7,298.530 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njir hova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena izločamo 1 %> v rezervni sklad občine Celje. 4. člen Sredstva občinskega proračuna razporejamo med letom enakomerno med v,se nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z aktom izvršnega sveta ni določeno drugače. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Celje in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov. 7. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkovdelavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 8. člen Če pride med letom do ustanovitve novega organa, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi proračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če pride med letom do ukinitve organa ali drugega uporabnika sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. « 9. člen Organ in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki jih financiramo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, ne smejo prevzeti obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzamejo obveznosti v breme osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. 10. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu zagotovljena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga, pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 11. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov zavoda za planiranje in Izgradnjo in zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov. 12. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku: — občinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta — negospodarske investicije — socialno varstvo in zdravstveno varstvo — komunalna dejavnost — intervencije v gospodarstvu in tekoča proračunska rezerva je Izvršni svet Skupščine občine Celje. Nosilec sredstev razporejenih v razdelku: — dejavnost ljudske obrambe je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 13. člen Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti bodo razporejena po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1986. 14. člen Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana Skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine 1,000.000 dinarjev v posameznem primeru, ventiar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. >39/74). C,uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve do višine 10.000 dinarjev je pooblaščena koordinacijska komisija izvršnega sveta. 16. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzors in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna. 17. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986. St. 400-6/85 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje za leto 1986 Pio n prihodkov Splošni razpored Znesek din za l. I9vt6 A. PRIHODKI Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Davki na promet in premoženje Takse in odstopljeni rep. prihodki Prihodki po posebnih predpisih Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 705.665.000 471.754.000 103.300.000 300.000 82,315.000 Skupaj prihodki 1.363,329.000 B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV 01 Glavni namen 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 02 Glavni namen 02 — dejavnost ljudske obrambe 03 Glavni namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih orgariizacij 04 Glavni namen 04 — negospodarske in- vesticije 08 Glavni namen 08 — socialno varstvo — varstvo borcev 09 Glavni namen 09 — zdravstveno var- stvo 10 Glavni namen 10 — komunalna de- javnost 12 Glavni namen 12-krajevne skupnosti 16 Glavni namen 16 — intervencije v gospodarstvu 17 Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let 18 Glavni namen 18 — rezervni sklad Druga poraba 1.041,226.930 27,186,600 58,592.200 Skupaj prihodki 41,934.700 39,175.500 4,510.000 11.875.000 75.573.000 19.704.000 7,398.530 13,606.140 22,546.400 1.363,329.000 694. Skupščina občine Celje je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Celje (Uradni list SRS, št. 11/84) se v tarifi komunalnih taks spremeni tarifna številka 3 in se glasi: Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična ^taksa) plačamo dnevno: a) v turističnih krajih I. kategorije 100 din za domače goste in 200 din za tuje goste; b) v drugih turističnih krajih 75 din za domače goste m 150 din za tuje goste. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. St. 423-47/79-3 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 695. Skupščina občine Celje je po 88., 98., 107., 111. in 116. členu obrtnega zakona (Uradni Isit SRS, št. 1/79 in 37/85) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Celje 1. člen V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj š področja obrti (Uradni list SRS, št. 8/80) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki sprejemajo goste na prenočevanje in hrano, so dolžni v vsaki sobi, namenjeni za prenočevanje gostov, na vidnem mestu izobesiti razvrstitev sobe v kategorizacijo, veljaven cenik in označiti znesek veljavne turistične takse.« 2. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, v svojem imenu in za svoj račun ali račun komitenta opravljajo prodajo na drobno pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu, na celotnem območju občine Celje. Občani lahko opravljajo prodajo na drobno tudi v premičnih objektih, ki izpolnjujejo veljavne sani-tarno-tehnične higienske predpise, na celotnem območju občine Celje, ob predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa. 3. člen V 14. členu se doda nova alineja, ki se glasi: »— upravljanje z igralnimi aparati«. 4. člen • V 15 členu se beseda »pet« nadomesti s številko »7«, beseda »sedem« pa s številko, »10«. 5. člen V 1. odstavku 17. člena se številka »500« nadomesti s številko »5.000«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-3/85-3 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 696. Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK « spremegibah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Pokopališče ob Mimi poti 1. člen Zazidalni načrt Pokopališče ob Mimi poti (Uradni list SRS, št. 5/74), ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. projekta 53/73, se spremeni in dopolni po projektu št. 7/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Razvojni center Celje TOZD planiranje in je sestavni del tega odloka. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo razširitev pokopališča proti jugu, razširitev in sanacijo obstoječe mrliške veže, varovalni zeleni pas, prelociranje vrtnarije, ohranitev in komunalno asana-cijo obstoječe stanovanjske pozidave ob Kolškovi ulici, Mirni poti in Teharski cesti, komunalno asanacijo obstoječega stanovanjskega naselja Podgorje in območje RTF Selce. 3. člen Meja poteka v severozahodnem delu od križišča Popovičeve ali 2549 k. o. Celje in Teharske ceste 1649 k. o. Celje po južnem delu Teharske ceste do priključka ceste v Podgorje 1642 k. o. Teharje. Dalje obide meja parcele 754/2, 754/3, 755/1 k. o. Teharje in nato nadaljuje proti jugoza'hodu po zahodni meji parcele 754/1 k. o. Teharje, prečka pot in teče proti jugu ob zahodni meji parcel 754/1 in 984 k. o. Teharje, vse do ceste pare. št. 1644 k. o. Teharje. Tu zavije proti zahodu po severnem robu ceste pare. št. 1644 k. o. Teharje do katastrske meje k. o. Zagrad. Nadalje zavije proti severu in sicer ob zahodnih mejah parcele 914/1, 913, 912, 911 in 909 k. o. Teharje ob zahodni meji RTF Selce, pare. št. 1665/1 k. o. Celje vse do Popovičeve ulice. Meja se nadaljuje proti vzhodu in severu ob vzhodnem robu Popovičeve ulice vse do izhodiščne točke. Skupna površina znotraj opisane meje znaša 42,77 ha. 4. člen • Funkcije območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve oz. drugih posegov v prostor so naslednje: — obstoječe in razširjeno pokopališče z lokacijo mrliške veže in potrebno infrastrukturo, s površino 20,37 ha, — varovalni zeleni pas z lokacijo Doma komunal-cev in nadomestno lokacijo vrtnarije, s površino 10,45 ha, — obstoječa stanovanjska pozidava ob Mirni poti, Kolškov! ulici in Teharski cesti, s površino 4,67 ha, — obstoječa stanovanjska pozidava v Podgorju s površino 5,08 ha in — obstoječa lokacija RTP Selce, s površino 2,20 ha. 5. člen Pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov v prostor: — obvezna predhodna zasaditev varovalnega zelenega pasu in gradnja vizuelho zapornega zidu pred pričetkom fizične širitve grobnih polj proti jugu in vzhodu: — pred pričetkom širitve grobnih polj'proti vzhodu je obvezen odkup in rušenje stanovanjskih objektov: Mirna pot 2. 2b, 5 in 10, Podgorje 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 56a in 75 Za objekte Mirna pot 1 in 3 ter Popovičeva 3 in 5 je predvidena sprememba namembnosti; — pred pričetkom širitve grobnih polj proti jugu je obvezna rekonstrukcija nadomestne ceste Podgorje—Cesta na grad; — pred pričetkom širitve grobnih polj proti vzhodu je obvezna delna prestavitev trase Mirne poti na Kolškovo; — obvezna je sanacija obstoječih drenaž in izvedba novih drenaž pred širitvijo pokopališča proti jugu in vzhodu. 6. člen V območju pokopališča je možna tudi drugačna razporeditev grobnih polj in vrste grobov, vendar tako, da se obodna meja pokopališča ne spremeni. V območju obstoječe stanovanjske gradnje pa so možni prizidki, adaptacije in nadomestne gradnje. Nadzidave, razen kolenčnega zidu in spremembe namembnosti iz stanovanjskega v poslovni objekt niso dovoljene. V sklopu obstoječega funkcionalnega zemljišča RTP Selce je možna gradnja skladno z namensko tehnologijo. Naštete tolerance ne smejo poslabšati obstoječih ekoloških in še posebno sanitarnih bivalnih in delovnih razmer v okolju, kar se ugotovi v lokacijskem postopku. 7. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela' in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-2/83-5 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 697. Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje I in CRC Golovec 1. člen Zazidalni načrt Dolgo polje I in CRC Golovec (Uradni list SRS, št. 10/76, 21/82), ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. projekta 92/75, se spremeni in dopolni po projektu št 10/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje in je sestavni del tega odloka. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na delno spremenjeno zasnovo objektov in športno rekreacijskih površin Zavoda SRC Golovec, opustitve bencinske črpalke ob Dečkovi cesti, dopolnilno usmerjeno stanovanjsko gradnjo vzhodno od Vrunčeve ulice, rešitev funkcionalnega zemljišča obrtnika na pare. št. 336 k. o. Celje, opredelitev lokacije SLO s specifičnim programom, dopolnjeno lokacijo objektov družbenega standarda in rešitev zaklanjanja prebivalcev in materialnih dobrin. 3. člen Meja obravnavanega območja poteka na severu po severnem robu Dečkove ceste, na vzhodu po zahodnem robu Mariborske ceste, na jugu po severnem robu magistrale zahod in na zahodu po' vzhodnem robu Vrunčeve ulice. Celotna površina znotraj opisane meje znaša 25,41 ha. 4. člen Območje znotraj opisane meje ima naslednje funkcije: — Zavod ŠRC Golovec z odprtimi in zaprtimi športno rekreacijskimi objekti in napravami z zelenimi površinami in sejemskim programom s površino 13,18 ha, — obstoječa in predvidena pozidava ob Mariborski cesti za oskrbne in storitvene dejavnosti družbeni center KS, nadomestni objekt DPD Svoboda in VVZ, s skupno površino 1,66 ha, — obstoječa in dopolnilna stanovanjska gradnja ob Vrunčev! ulici in sanacija lokacije transportne OZD Trans jug, s skupno površino 3,56 ha, — območje SLO in DS za njihov specifična razvoj s površino 5,07 ha in — cestišče Dečkove ceste s površino 1,94 ha. 5. člen V območju SBC Golovec so zazidane površine opredeljene z gradbeno črto objektov, Id hkrati določa maksimalni tlorisni gabarit. Višinski gabariti so določeni z etažnostjo, ki je v določenem razponu do slemena. Izgradnja novih objektov mora slediti kontinuiteti obstoječe arhitekture, enotnemu obtikovaaju strešin in fasadnih elementov. Vsi objekti ob Mariborski cesti se morajo ohraniti v sedanjem tlorisnem gabaritu. Dozidava je določena le pri samopostrežni restavraciji in zdravstvenem domu v določenem tlorisnem ia višinskem gabaritu ter trije nizi garaž. Dozidava k. zdravstvenem domu je možna pod pogoji pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za družbeni center je določena le zunanja gradbena črta, ki določa obseg gradbene celote. Za obstoječo in dopolnilno stanovanjsko gradnjo v območju Dolgo polje I je potrebno upoštevati arhitekturne konstante obstoječe pozidave; dvokapna streha z naklonom okoli 30°, smer slemena V-Z in kritino temne barve. Za nove stanovanjske objekte je določen maksimalni tlorisni gabarit, višinskega pa določa število etaž. Ob Mariborski, Dečkovi in Bežigrajski cesti se gradnja horizontalno oblikuje med obstoječo zazidavo, višinski potek nivelete se ne dviguje, ker so horizontalni in vertikalni elementi prilagojeni vozno tehničnim zahtevam mestnih ulic, prometa in okolju. Prizidek in ali nadzidava objekta se dovoli, kadar ne gre za spremembo namembnosti objekta ali samostojno stanovanjsko enoto, ampak le za izboljšanje bivalnih pogojev s povečanjem stanovanjske površine ali posodobitev starejšega objekta, ki je brez ustreznega stanovanjskega standarda, vendar tak poseg v prostor ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskem izvedbenem aktu in ne sme prizadeti pravic in zakonitih interesov drugih oseb ter da ne potrebuje novih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave. Dovoli se tudi gradnja pomožnih objektov kot so garaže za osebne avtomobile, drvarnice in nadstreški. Garaže in drvarnice so lahko kot prizidki ali samostojni objekti. 6. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/75-5 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 698 Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrta Dolgo polje II 1 člen Zazidalni načrt Dolgo polje II (Uradni vestnik Celje, št. 33/64 in 10/69 ter Uradni list SRS, št. 38/73) se preimenuje v Zazidalni načrt Dečkovo naselje ter spremeni in dopolni po projektu št. 11/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje in je sestavni del tega odloka. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obsegajo prenovo, dograditev in novogradnjo komunalnih, energetskih in prometnih objektov in naprav, dopolnilno gradnjo objektov družbenega standarda, sanacijo stanovanjskih provizorijev in dopolnilno stanovanjsko gradnjo, spremembo meje območja ter rešitev zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin. 3. člen Zaradi priključitve dela območja iz zazidalnega načrta Dolgo polje III je spremenjena severna meja zazidalnega načrta tako, da poteka sedaj meja po severnem robu Ulice bratov Mravljakov, na vzhodu po Kersnikovi ulici, na jugu po Dečkovi cesti in na zahodu po severnem podaljšku Ipavčeve ulice, oziroma po zahodnem robu šolskega kompleksa. Skupna površina zazidalnega načrta sedaj znaša 15,48 ha. 4. člen S spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta je območje razdeljeno na: — šolski kompleks med Riharjevo in Ipavčevo ulico, — center soseske s trgovino, prostori KS, objektom VVZ in ostalimi poslovnimi prostori med Drapšinovo in Saranovičevo ulico, — območje sanacije stanovanjskih provizorijev ob Robovi, Hohkrautovi in Ulici bratov Mravljakov, — območje komunalne sanacije obstoječih stanovanjskih blokov ob Dečkovi cesti, Saranovičevi in Drapšinovi ulici in — območje zasebne stanovanjske gradnje. 5. člen Gradnja prizidkov k obstoječim šolskim objektom je določena na jugovzhodni in severozahodni strani. Dimenzije prizidkov so !e okvirne in določajo maksimalne tlorisne gabarite, zato so pri detajlnejšem načrtovanju možna manjša odstopanja. V podaljšku telovadnice je dolgoročno predviden prizidek za malo šolo. Kolikor površine, predvidene za center soseske (trgovina z bifejem, discount trgovina, bife s slaščičarno, pošta in servisne dejavnosti) ne bi zadoščale je mogoča razširitev objekta proti vzhodu za ca. 10 m. Na trgu je možna ureditev letnega vrta za gostinske obrate. Obstoječi stanovanjski provizoriji se sanirajo v sedanjem obsegu z gradnjo prizidkov in gradnjo še stanovanjskega objekta. Prizidek in ali nadzidava objekta se dovoli, kadar ne gre za spremembo namembnosti objekta ali samostojno stanovanjsko enoto, ampak le za izboljšanje bivalnih pogojev s povečanjem stanovanjske površine ali posodobitev starejšega objekta, ki je brez ustreznega stanovanjskega standarda, vendar tak poseg v prostor ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskem izvedbenem aktu in ne sme prizadeti pravic in zakonitih interesov drugih oseb ter da ne potrebuje novih komunalnih in dragih priktjačkov na javne komunalne objekte is naprave. Dovoli se tudi gradnja pomožnih objektov kot so garaže za osebne avtomobile, drvarnice in nadstreški. Garaže in drvarnice so lahko prizidki ali samostojni objekti. 6. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/69-5 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 699. Skupščina občine Celje je po 39. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarske cone« v Celju 1. člen ^Zazidalni načrt gospodarske cone v Celju (Uradni list SRS. št 22/77, 22/78. 21/82, 6'83 in 23/84). katerega sestavni del sta tudi zazidalna načrta Industrija-jug (izdelan pri ZNG Celje v aprilu 1970 pod št. projekta 216/70 in v avgustu 1971 pod št. 216a/70) in Industri-ja-sever (izdelan pri ZNG Celje v maju 1964) se spremeni in dopolni po projektu št. 10/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje in je sestavni del tega odloka. 2 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obravnavajo vzhodni del zazidalnega načrta Industrija-jug, na desnem bregu Hudinje, kjer se spremeni namenska raba površin za območje ob Mariborski cesti in funkcionalna zemljišča za OZD EMO in KLIMA. Spremenjena je severna meja ZN Industrija-jug in južna meja ZN Industrija-sever. Ohrani se tudi večina objektov, prvotno oredvidenih za rušenje. Nakazane so tud‘ rešitve zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin. 3 člen Spremenjena severna meja ZN Industrija-jug poteka po severnem robu Bežigrajske ceste. Ostale meje obravnavanega območja pa potekajo na vzhodu po desnem bregu Hudinje, na jugu po severnem robu magistralne in na zahodu po zahodnem robu Mariborske ceste. Površina znotraj opisane meje znaša 35,42 ha. 4. člen Ureditveno območje znotraj opisane meje ima na-naslednje funkcije: — industrijsko območje EMO Celje s 23,20 ha — industrijsko območje Klima Celje s 5,20 ha — območje obstoječe pozidave ob Mariborski cesti, vključno s samopostrežno restavracijo, pekarno, zdravstvenim in gasilskim domom, stanovanjskim blokom s trgovino, stanovanjsko stolpnico in ostalimi obrtno poslovnimi objekti ter objekti družbenega standarda s površino 4,06 ha — območje cestišča Mariborske ceste s površino 1,50 ha in Bežigrajske ceste s površino 1,46 ha. Industrijsko območje EMO Celje obsega območje naslednjih parcel v k. o. Sp. Hudinja: 1316/4-del, 1385/ l-del, 1385/2-del, 1384/1-del, 1384/2-del, 1384/3, 1383, 1397-del, 1396/1 do 1396/3, 1395, 1388, 1387, 1389, 1386, 1718-del, 1403/1, 1402, 1403/2-deI, 1413, 1411/1, 1410/2-del, 1444, 1415, 1417, 1416, 1418, 1419, 1420-del, 1421-del, 1422-del, 1717/2-del, 1389, 1716/3-del, 1386, 1440/3-del, 1390, 1439, 1391/1, 1391/3, 1392, 1435, 1438, 1427/3, 1434, 1428, 1426, 1515/1 do 1515/3, 1516, 1517/1 do 1517/6,1514,1518, 1519, 1512/1 do 1512/9, 1513, 1429, 1432/2 do 1432/6, 1430, 1723/1-del, 1723/2, 1508/1, 1508/2, 1427/1, 1509/1, 1509/2, 1511/1 do 1511/4. 1510/1 do 1510/4, 1520/4, 1520/3, 1520/1, 1520/2, 1521/1, 1521/2, 1521/3, 1521/4, 1522, 1523/1 do 1523/7, 1524/1 1524/2-del, 1719/2-del, 1507/2-del, 1507/7, 1507/6, 1506-del, 1730/2-del, 1496/1-deI, 1496/2, 1505/1 do 1505/3, 1500/1 do 1500/4, 1496/1-del, 1498/1, 1498/2, 1494-del, 1490/1-del, 1491-del, 1493, 1499, 1716/1-del, 1487/1, 1487/3, 1492/1. 1488, 1489, 1490/2, 1490/4-del, 1479/1-del, 1479/3-del, 1479/4-del, 1486/1-del, 1485/1-del, 1485/3-del in 1483/2-del. Industrijsko območje KLIMA Celje pa obsega naslednje parcele: 1411-del, 1410/1-del, 1410/2-del, 1409/2, 1420-del. * 1421-del, 1422-del, 1423, —, 1424/1 do 1424/4, 1425/1 do 1425/3, 1538/1, 1538/2, 1537/1, 1537/2, 1539/1, 1539/2, 1717/2, 1540/1, 1540/2, 1409/1, 1409/3, 1407/2. 1407/8-del. 1407/9, 1543/2, 1533/1, 1534, 1541, 1536, 1533/2, 1545/2, 1545/9, 1545/8. 1552/3, 1543/3, 1553/3, 1553/4-del, 1542/1, 1542/2, 1527/1, 1527/2, 1525/1, 1525/2, 1528, 1526/3. 1526/2, 1719/1, 1530/1 do 1530/5, 1529/1, 1531/3, 1531/2. 1719/5, 1719/6, 1582-del, 1579/6, 1579/4-del in 1719/1-del. 5. člen Pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma drugih posegov v prostor določa dokumentacija iz 1. člena tega odloka. V sklopu funkcionalnih zemljišč industrijskih objektov in objektov družbenega standarda so predvideni prizidki in novogradnje lahko drugačnih tlorisnih in višinskih dimenzij, če tako zahteva naknadno ugotovljena ustreznejša funkcionalnost in tehnološka pogojenost obstoječe in predvidene dejavnosti. Dovoli se tudi gradnja pomožnih objektov, kot so garaže za osebne avtomobile, drvarnice in nadstreški, kot prizidek ali samostojni objekt. Pri objektih predvidenih za spremembo namembnosti, pa kot začasni pomožni objekti. 6. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta so stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 7. člen' Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dnem listu SRS. St. 350-13/77-5 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 700. Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi območij naselij Celje, Dobrava in Lokrovec 1. člen Območje naselja Celje se spremeni tako, da se od njega odcepi tisti del, Id leži severno od avtoceste in ima hišne številke Dobrova 60 do Dobrova 74, Odcepljeni del se priključi k naselju Dobrova. 2. člen Na novem območju naselja Dobrova bo izvedeno novo oštevilčenje hiš. 3. člen Območje naselja Lokrovec se .spremeni tako, da se hiši s hišno številko Lokrovec 1 in la priključita k naselju Celje in da se hiši s hišnima številkama Lokrovec 29 in 30 priključita k naselju Dobrova. 4. člen Grafični prikaz novih območij naselij Celje, Dobrova in Lokrovec je razviden v operatu ROTE na Geodetski upravi občin Celje in Laško. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-3/05-2 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. ■m. Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK » določitvi novih ulic hi spremembi nekaterih , dosedanjih v naselja Celje 1. člen V delu naselja Celje, ki leži v krajevni skupnosti Ostrožno, se določi osem novih ulic. 2. člen Ime posamezne ulice in njena lega sta naslednji: »Gasilska ulica-*- se odcepi od »Ceste II. grupe odredov« pri gasilskem domu in poteka v smeri severovzhodno do avtoceste. »Ulica Alme Karlinove« poteka južno od »Gasilske ulice«, vzporedno z njo. Pojasnilni napis: Alma Karlin (1889—1950) svetovna popotnica in pisateljica. »Cvetlična ulica« poteka južno od »Ulice Alme Karlinove« in je z njo vzporedna. »Bevkova ulica« se prične pri mostu čez potok Koprivnica v podaljšku ulice »Cesta v Lokrovec-« in poteka proti severu do avtoceste. Pojasnilni napis: France Bevk (1860—1970) slovenski pisatelj in družbenopolitični delavec. Ulica »Ob Koprivnici« poteka vzhodno od Bevkove ulice, vzporedno s potokom Koprivnica do »Ulice heroja Rojška«. »Ulica Matevža Haceta« se odcepi od »Bevkove ulice« pri št. 1 proti zahodu, pri hiši št. 2 pa proti vzhodu. Pojasnilni napis: Matevž Hace (1910—1979) politični komisar XIV. divizije, pisatelj in družbenopolitični delavec »Ulica Cirila Debeljaka« leži na območju, ki ga omejuje na jugu »Škapinova ulica« in »Cesta na Dobrovo«, na vzhodu »Zgornja Hudinja«, na zahodu potok Koprivnica in na severu avtocesta. Pojasnilni napis: Ciril Debeljak (1901—1942) organizator vstaje na celjskem območju. »Ulica Marjana Jerina« leži na območju, ki ga na jugu omejuje avtocesta, na vzhodu Koprivnica, na severu in zahodu pa ulica »Ob gozdu«. • Pojasnilni napis: Marjan Jerin (1917—1984) komandant Kozjanskega odreda in načelnik štaba Tomšičeve brigade. SlSčlen Spremeni se območje ulice »Ob gozdu«, »Prvomajske ulice« in »Ceste v Lokrovec«. Ulica »Ob gozdu« se prične na meji naselja Lokrovec in poteka ob gozdu proti jugu do avtoceste. »Prvomajska ulica« se prične pri nadvozu čez avtocesto in poteka proti severozahodu do gozda. »Cesta v Lokrovec« se podaljša do potoka Koprivnica. 4. člen Grafični prikaz območja novih in spremenjenih ulic ter, njihov potek je razviden v operatu ROTE na Geodetski upravi občin Celje in Laško. 5. člen Ta odit* začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/05-2 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. Trt. Skupščina občine Celje je na podlagi 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. marca 1986 sprejela ODLOK o delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Celje 1. člen S tem odlokom se določi število delegatskih mest, ki jih imajo v zboru združenega dela temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v zboru krajevnih, skupnosti krajevne skupnosti. 2. člen Delegacije, ki jim po tem odloku ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konlerenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zboru združenega dela. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile. Sporazumi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti sklenjeni v 15 dneh po splošnih volitvah. 3. člen V zboru združenega dela imajo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti naslednje število delegatskih mest: Število Zap. delegat. št. Firma delovne organizacije v zboru konl. In ime temeljne samoupravne ki jih dele- organizacije oziroma skupnosti delegira garij konfe- renca 1 . 2 3 1. Železarna Store — TOZD Energetika — TOZD Elektroplavž in aglomeracija — TOZD Livarna valjev, kokil in metalurške litine — TOZD Livarna strojne litine — TOZD Jeklarna — TOZD Valjarna I — TOZD Valjarna II — TOZD Jeklovlek — TOZD Gradbeno komunalno in stanovanjsko gospodarstvo — TOZD Mehanska obdelava — TOZD Kontrola kakovosti — TOZD Transport — TOZD Vzdrževanje — TOZD Družbena prehrana in gostinstvo — DS za kadre in splošne zadeve — DS za finančne posle — DS za investicije in razvoj — DS za komercialne posle — DS za ekonomiko in organizacijo — DS Priprava proizvodnje 6 i . r s 2. Cinkarna Celje — TOZD Kemija — TOZD Grafika — TOZD Metalurgija — TOZD 1102 — TOZD Transport — TOZD Vzdrževanje — TOZD Energetika — TOZD Vefloe — DSSS 4 3. Žična Celje 1 4. Klima Celje — TOZD Industrijska proizvodnja — TOZD Montažna proizvodnja — DSSS 1 5. Libda Celje — TOZD Tovarna tehtnic — TOZD Tovarna finomehaničnih izdelkov — TOZD Servisi in predstavništva — DSSS 1 6. Emo Celje — TOZD Tovarna posode — TOZD Tovarna kotlov — TOZD Tovarna odpreskov in avtokoles — TOZD Orodjarna — TOZD Tovarna radiatorjev — TOZD ERC — TOZD Tovarna emokontejner — TOZD Tovarna frite — TOZD Vzdrževanje In energetika — DSSS — TOZD Servisi in trgovina 6 7. Aero — TOZD Grafika — TOZD Kemija — TOZD Trženje — DSSS S 8. Etol-IFF Celje Tovarna volnenih odej Škofja vas 1 9. LIK Savinja Celje — TOZD Žaga — TOZD Furnirnica — TOZD Pohištvo — TOZD Energetika in vzdrževanje — DSSS 1 10. DO Ljubečna — TOZD Opeka — TOZD Keramika — DSSS 1 11. Metka Celje — TOZD Proizvodnja tkanin — DSSS 1 12. Toper Celje — TOZD Športna konfekcija — TOZD Kemična čistilnica — DSSS — Obrat konfekcije Celje 1 13. Zlatarne Celje — TOZD Zlatarne — TOZD Veleprodaja z zunanjo trgovino — TOZD Maloprodaja — DSSS 1 12 S 14. Celjska mesna industrija — TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov — TOZD Prodaja mesa in mes. izdel. na veliko — TOZD Maloprodaja, prodaja mesa in mesnih izdelkov na drobno — TOZD Združena hladilnica — DSSS — Zavod za živinorejo in veterino 1 15. Nivo Celje — TOZD Vodno gospodarstvo — TOZD Vodne in nizke gradnje — DSSS 1 18. ‘ Ingrad Celje — TOZD IGM — TOZD Gradbena opereativa — TOZD Projektivni biro — TOZD Mehanizacija — TOZD Proizvodni obrati — DSSS 3 17. Obnova Celje — TOZD Gradbena operativa — TOZD Montaža — TOZD Obrtna dela — DSSS Montana — Rudarsko in industrijsko pedjetje Žalec — obrat Vrhe Štore 1 18. Gradis Celje — TOZD Gradbena enota Celje 1 19. Cestno podjetje Celje — TOZD Vzdrževanje in mehanizacija — TOZD Gradnja — TOZD Vzdrževanje cest — DSSS 1 20. Izletnik Celje — TOZD Potniški promet — TOZD delavnice — TOZD Turistična agencija — TOZD Gostinstvo — hotel Celeia — DSSS 1 21. Prevozništvo Celje STC — Skladiščno transportni center Celje SOZD Integral — enota Celje Avtoprevoz Šempeter — poslovalnica Celje Vektor Ljubljana — Poslov, sploš. prevozov Celje Prevoz Brežice — poslovalnica Celje Transjug Ljubljana — poslovalnica Celje Intereuropa Celje Feršped Ljubljana — poslovna enota Celje Cetra — cestno transp. organizacija za posredovanje prevozov Celjp 1 22. Podjetje za PTT promet Celje — TOZD za PTT promet — TOZD PTT tehnično izvršilna služba — DSSS ' 1 23. Železniško transportna organizacija Celje — TOZD za promet — TOZD za upravlj. in vzdržev. prog 1 2 3 — TOZD za upravlj. in vzdržev. TK in SV naprav — TOZD za transport — DSSS ŽTO Celje — TOZD za vleko vlakov Maribor — organiz. enota Celje — TOZD Centralne delavnice Maribor organiz. enota Celje — TOZD teh nično-vozovna dejavnost Maribor — organiz. enota Celje — TOZD TTG Gostinstvo Maribor — organiz. enota Celje 2 — TOZD za elektrifikacijo prog Celje 24. Vrtnarstvo Celje Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Petrovče DE Kmetijstvo IV., Celje p. Škofja vas Samopostrežna restavracija Celje Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo SRS s sedežem v Celju 1 25. Gozdno gospodarstvo Celje — Temeljna organizacija kooperantov Celje — TOZD Trgovina Celje' — TOZD Gradnje — mehanizacija — DSSS 1 26. Delovna organizacija Elektro Celje — TOZD Elektrodistribucija Celje — DSSS Aurea 1 27. Komunala Celje — TOZD Plinarna — TOZD Javne naprave — TOZD Ceste — kanalizacija — TOZD Pokopališka služba — TOZD Vodovod — DSSS — TOZD Toplotna oskrba Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje TOZD Varnost Celje 1 28. Merx — DO Blagovni center Celje — TOZD Preskrba — TOZD Transport in obrtne storitve — TOZD Pražarna — DSSS 1 29. Merx — DO Potrošnik — TOZD Prodaja — DSSS Reklama Celje — KK Šentjur — Mesnica pri Magistratu 1 30. Merx — DO Mlin. predelovalna industrija Celje — TOZD Pekarne in slaščičarne — TOZD Mlin — DSSS SOZD Merx — DSSS SOZD Merx — Interna banka 1 31. Merx — DO Tkanina Celje — TOZD Veleprodaja — TOZD Maloprodaja — DSSS Moda Celje DO Teko Celje J___________________2__________•______"_______I Dravinjski dom Celje Poslovna skpnost yu butik I 32. Merx — DO Hoteli in gbstinstvo — TOZD Majolka — TOZD Na-Na — TOZD Ojstrica Merx — DO Hoteli in gostinstvo — TOZD Turizem in gostinstvo — DSSS Zdravilišče Dobrna Emona — TOZD Hotel Evropa Celje Kompas — TOZD Domači turizem, p. e. Celje — TOZD Rent a car, p. e. Celje Globtour KZ Metlika — Bife pri Gaberšku Poslovna skupnost za turizem Celje Poslovna skupnost Slov. naravnih zdravilišč Celje 1 33. Elektrosignal Celje Remont Celje Obrtna zadruga »Obrt Celeia« Celje POZD Leskošek — sploš. steklarstvo Celje Formator — posl. skup. za malo gospodarstvo Finomehanika Utež Celje Ključavničar Celje Vulkanizacija Celje POZD K TO Grešak Celje Vrvica Celje Obutev Celje Steklar Celje Tami Celje Nega Cehe Birostroj Maribor, p. e. Celje Pohištvo Celje Oprema Celje Fotolik Celje Kreator Celje Dimnikarstvo Celje 34. Slovenijales Celje Naša knjiga Celje Mohorjeva družba Celje Lesnina, Trgov, s pohištvom Celje Sipad — Prodajalna pohištva Celje Državna založba Slovenije — poslov, in sklad. Mladinska knjiga Ljubljana •— TOZD Knjigarna in papirnica Celje Tobačna Tovarna Ljubljana — TOZD Tobak, org. enota Celje Semenarna Ljubljana — prodaj, in sklad. Celje Stol Kamnik — prodajalna Celje Meblo Nova Gorica — TOZD Salon Celje 1 35. Petrol — TOZD Trgovina Celje Era Velenje — prodajalna Celje Emona Merkur — TOZD Centromerkur Celje Elektrotehna Ljubljana — prodaj. Celje DO Ara Opilka Maribor — po»*>v. 6, Celje Metalka Ljubljana — predstav. Celje Surovina Maribor — poslov. Celje Chemo Ljubljana — poslov. Celje Dinos Celje Agrotehnika Celje Koto Koteks Tobus Ljubljana — odkup. post Celje Vlado Bagat — prodajalna Celje El Niš — servis Celje Sloboda Cačak — servis Celje DO Tvor niča stakla Zaječar — predstav. Celje i 36. Razvojni center Celje — TOZD Projektiva — TOZD Planiranje — TOZD Inženiringi — TOZD IRC — DSSS — TOZD Inštitut razisk. razvojnega inženirstva Geodetski zavod Celje Inženiring za procesno tehnologijo Celje 1 37. Merx — DO Avto Celje Merx — DO Avtotehnika Celje SOZD Slovenijaavto — TOZD Avto-motor Celje 1 38. Konus — TOZD Blagovna hiša Celje Astra — prodajalna Celje Peko L, II. Borovo — prodajalna Celje Planika — prodajalna Celje Alpina Žiri — prodajalna Celje Industrija obuče Beograd, p. e. 135, Celje Derventa — prodajalna Celje Zmaga — prodajalna Celje Toko Domžale — poslovalnica Celje Jugoplastika Split — prodajalna Celje Lovec — prodajalna Celje Astra — prodajalna Celje Slovenijašport Ljubljana, p. e. Celje SOZD ABC Pomurka, DO, Galeb, prodaj. Celje Tekstil Ljubljana — prodaj, Jadran Celje Polzela — prodajalna Celje I, II Kluz — prodajalna Celje Nik — prodajalna Celje Beko — prodajalna Celje Varteks — p. e. Celje Ona - ON — prodajalna Celje Utok — prodajalna Celje 1 39. TDO Center Celje Čebelama Celje — prodajalna »29. novembar-*- Ind. mes. konzerv Subotica — predstavništvo, skladišče Celje Slovin Ljubljana, prodaj, skladišče Celje Navip Zemun — prodajalna Celje KK Ptuj — TOZD Kletarstvo Ptuj — odkup, postaja Celje Vino Šmartno — klet Celje KŽK Kranj — TOZD Komerc. servis Kranj, skladišče Dobrna I__________________S 3 Pivovarna Laško — p. .e trg. na drobno Oefte Mercator Ljubljana — COP Celje, Hudinja 1 M. Kovinotehna Celje — TOZD Veleprodaja — TOZD Zunanja trgovina — TOZD Tehnična trgovina — TOZD Inženiring — TOZD Skladišče in transport — TOZD AOP — DSSS 2 41. Obrtno združenje 2 42. Merx — kmetijska zadruga Celje 1 48. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje Jugobanka Celje Narodna banka Slovenije — deviz, dokumentarna kontrola Celje 1 44. Zavarovalna skupnost Triglav Celje Loterijski zavod Slovenije — zastopstvo Celje 1 45. DO Združene osnovne šole Celje — TOZD I. osnovna šola Celje — TOZD OS Slavko Šlander Celje — TOZD OS I. Kovačič-Efenka Celje — TOZD OS I. celjske čete Celje — TOZD OS Frana Kranjca Celje — TOZD OS Franja Vrunča Celje — TOZD OŠ Veljka Vlahoviča Celje — TOZD OS Fran Roš Celje — TOZD OS Store — TOZD OŠ Bratje Dobrotinšek Vojnik — TOZD XIV. divizije Dobrna — TOZD OŠ Frankolovo — TOZD OS Ivanka Uranjek Celje — TOZD Pionirski dom Cvetke Jerino-ve Celje — TOZD Glasbena šola Celje — DSSS DO Združene osnovne šole Celje — Zavod za delovno usposabljanje M. Pintar Dobrna* — TOZD Dom Golovec Celje 2 46. Srednja šola za ekonomsko in družbeno usmeritev Tone Grčar Srednja zdravstvena šola Celje Srednja pedagoška šola Srednja družboslovna šola Srednja šola za gostnistvo ih turizem Srednja šola za trgovsko dejavnost Pedagoška akademija Maribor — Razredni pouk enota Celje Dom učencev K. D. Kajuh Celje 1 47. Srednja tehniška šola Maršala Tita Srednja kovinsko-strojna metalurška šola Store Srednja šola Borisa Kidriča Celje Srednja kmetijsko-živilska šola Celje Delavska univerza Celje 1 - 48. Muzej revolucije Celje Pokrajinski muzej Celje Zgodovinski arhiv Celje 1___________________2 3 Zavod za spomeniško varstvo Celje Knjižnica Edvarda Kardelja Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje Kino podjetje Celje Zavod za kulturne prireditve Celje CGP Delo — TOZD Novi tednik CGP Delo TOZD Oglasna agencija — inform. Celje ČGP Delo — TOZD Delo — prodaja Celje ČGP Večer — podružnica Celje CGP Pravica — Ljubljanski dnevnik — podr. Celje Zveza kulturnih organizacij Celje I 49. Zavod športno rekreacijskega centra Golovec, Celje Planinsko društvo Celje Zveza lovskih družin Celje Aeroklub Celje — Letalska šola Konjeniški klub Celje Zveza telesnokulturnih organizacij Celje Košarkarski klub Celje Hokejsko-drsalni klub Celje ZŠD Celje — rokometni klub Celje AD Kladi var Celje Ribiška družina Celje AMD Šlander Celje Avto-moto zveza Slovenije — baza Celje Občinska zveza prijateljev mladine Celje Mladinski klub Celje Temeljna organizacija slušno prizadetih Celje ZŠAM — Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje Društvo računovodskih in finanč. delavcev Celje Društvo ekonomistov Celje Turistično društvo Celje 1 50. Zdravstveni center Celje — TOZD Center skupne medicin, službe — TOZD Nevropsihiatri ja Vojnik — TOZD Center operat. odd. z anestezijo — TOZD Center zdrav, varstva žena — TOZD Preskrbovalno vzdrževalne enote — TOZD Center za zdrav, notranjih, nalezljivih in infekcijkih bolezni — TOZD Center socialne medicine in higiene — DSSS — TOZD Zdravstveni dom Celjske lekarne Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — poslov, enota odd. Celje Železniško gospodarstvo Maribor — Zdravstveni dom Maribor — Ambulanta Celje 5 51. VVZ Anice Cernejeve Celje VVZ Tončke Čečeve Celje VVZ Zarja Celje 52. Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje Center za socialno delo Celje dom upokojencev Celje 1 53. Upravni organi občine Celje Zavod za šolstvo, enota Celje Meteorološka postaja Celje Svet občin celjskega območja Skupna strokovna služba krajevnih skupnosti občine Celje Krajevne skupnosti — Aljažev hrib — K. D. Kajuh — Dolgo polje — Slavko Šlander Skupnost izgradnje objektov posebnega pomena samoupravna stanovanjska skupnost — DS za gospodar, s stanov, in komun, objekti Medobčinska skupnost za zaposlovanje Medobčinska zdravstvena skupnost — posebna delovna enota Celje Skupnost pokojninskega in invalidskega Zavarovanja — območna delovna enota Celje Kmetijska zemljiška skupnost Celje SIS za varstvo pred požari SIS preskrbovalnega območja elektro Celje Območna vodna skupnost »Savinja— Sotla« Temeljna skupnost za železniški in luški promet v prometnem središču Celje Občinska energetska skupnost za območje celjkih in koroških občin skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti Medobčinska gospodarska zbornica Celje OK ZKS Celje Občinska konferenca SZDL Celje Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Celje OK ZSMS Celje Zveza združenj borcev NOV Celje Občinski odbor rdečega križa Celje Medobčinski svet ZKS Celje Medobčinski svet SZDL Celje Medobčinski svet zveze sindikatov Zveza prijateljev mladine Zveza rezervnih vojaških starešin 1 54. Pokrajinski štab za teritorialno obrambo zahodne Štajerske pokrajine Celje Občinski sodnik za prekrške Celje Carinarnica Celje Kontrola meril in plemenitih kovin Celje Pokrajinski odbor za zahodno Štajersko pokrajino Celje Družbeni pravobranilec samoupravljanja Temeljno sodišče Celje Višje sodišče Celje Višje javno tožilstvo Celje Temeljno javno tožilstvo Celje Javno pravobranilstvo Celje Sodišče združenega dela Celje Služba družbenega knjigovodstva Celje Zapori Celje Republiški sekretariat za notranje zadeve — Uprava javne varnosti — Postaja milice Celje — Postaja prometne milice Celje Komanda garnizona Celje Občinski štab za teritorialno obrambo Celje Odvetniki 1 4. člen V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/82). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-3/86 Celje, dne 18. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 703. Skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Celje je po 50. členu statuta na seji skupščine dne 25. februarja 1986 sprejela SKLEP o višini prispevkov za požarno varnost v občini Cel)e 1. TOZD in druge organizacije ter skupnosti plačujejo prispevek za požarno varnost iz dohodka po stopnji iz osnove bruto OD 0,35 "/o, 2. delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in delovni ljudje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost iz dohodka po stopnji iz osnove bruto OD 0,35 %. Predsednik skupščine SIS za varstvo pred požarom Stane Ocvirk, inž. 1. r. CERKNICA 704. Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 4. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 42/85) na seji dne 18. marca 1986 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine Cerknica. Prečiščeno besedilo obsega odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 55/72, IM, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76, 20/76, 22/77, 1/81, 11/81, 10/82, 7/83, 39/83, 1/84, 12/85, 16/85 in 42/85. St. 421-9/72 Cerknica, dne 24. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. ODLOK • posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) Na območju občine Cerknica se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov In storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom. 3. člen Zavezancu-proizvajalcu se od posebnega občinskega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije temeljni in posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. Men Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice ter vseh vrst alkoholnih pijač v planinskih domovih nad 1000 ra nadmorske višine. 5. člen' Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbe- ne in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi davčne napovedi, zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini dosežnega prometa v preteklem letu. 7. člen Zasebnemu proizvajalcu žganja se za potrebe članov gospodinjstva upošteva po 3 hektoliterske stopnje žganja na vsakega družinskega člana, ki je star nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna proizvajalcem od količin proizvedenega žganja 2 %>. TARIFA A. PROIZVODI Tar. št. 1 Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnih vozil z nosilnostjo nad 750 kg, avtobusov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15 e/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od prejšnje pridobitve; — po stopnji 10 °/o, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od prejšnje pridobitve. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če škoda presega 50 °/o vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec vozila. Posebni občinski davek od prodaje rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad 10 let, se ne plačuje. Čas desetletne starosti vozila je šteti od dneva prve registracije vozila dalje. Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot SO5 * * 8/« domačih surovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, penečega Vina, vinsko sadnih pijač ter medice 6 — od piva 30 — od drugih alkoholnih pijač 60 2. Od alkoholnih pijač vse vrst proizvedenih z manj kot 50 °/o domačih surovin, računano po vrednosti 60 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostilne; — prodajna cena (z vključenim gostinskim pribitkom), od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 %> od stopenj predpisanih v tej tarifni številki; — za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 %> od stopenj predpisanih v tej tarifni številki; 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. Tar. št. 3 Od alkohola (etanola) 1,00 din. Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 4 Od knjig, brošur in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov: 20 odstotkov. B. STORITVE Tar. št. 5 1. Od plačil za opravljene obrtne storitve vseh dejavnosti, razen od gradbenih in montažnih storitev 10 %>; .2. Od gradbenih in montažnih storitev, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe 10 °/o. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil zn obrtne storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, mo-distinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev ali za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenje nožev in britvic, podkov-Skih kovačev, kolarjev, urarjev, fotografov, popravil dvokoles in otroških vozičkov, čiščenja in pranja ter likanja oblek in perila in žaganja drv. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku, vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan. C. PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 6 Od plačil za proizvodne storitve se pfačuje posebni občinski davek po stopnji 10 6/e. Opomba: 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil proizvodnih storitev, ki jih opravljajo organizacije združenega dela oziroma obrtniki zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Za proizvodno storitev se šteje izdelava izdelkov iz materiala, ki ga )e dal vsega ali del naročnik, v skladu z 41. Členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pro- D. DRUGE STORITVE Tar. št. 7 Od vstopnic za prireditve 10 °/o. Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kinomatografske prireditve, umetniške in te-lesnovzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primerih spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska uprava za družbene prihodke določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celoletno sezono prireditve. Tar. št. 8 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača po stopnji 10°/o. Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj rriora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti, se naredi v 15. dneh po žrebanju. Davek je treba-plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 9 Od vseh reklam, razen reklam v radiu, televiziji in informativnem tisku 10°/o. Opomba: Davčna osnova po tej tarifni številki je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, Id je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Tar. št. 10 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornim vozili In plovnimi objekti 10*/«. Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 11 Od plačil (provizije) za posredniške, agencijske in komisijske storitve 16 */e. Opomba: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske In komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. 705. POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica IDRIJA 100. Na podlagi 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 2:85) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na 98. seji dne 28. marca 1986 sprejel SKLEP o valorizaciji cen geodetskim storitvam v občini Idrija Občinska volilna komisija v Cerknici obvešča, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica dne 16. marca 1986 doseženi tile izitii glasovanja o izvolitvi: I Spremenijo se cene geodetskim storitvam iz 2. člena odloka o cenah za geodetske storitve v občini Idrija in znašajo: Delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 11.124 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 10.289 c) glasovalo po pošti 156 č) skupaj glasovalo (b + c) 10.445 d) glasovalo za listo kandidatov 8.918 e) glasovalo proti listi kandidatov 939 f) neveljavne glasovnice 588 Na listi kandidatov je bilo 20 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: Glasov 1. kandidat Anton Bajt, 8.903 2. kandidat Bojan Baraga 8.909 3. kandidat Metoda Baraga 8.907 4. kandidat Brane Benčina 8 907 5. kandidat Rudi Debevec 8 906 6. kandidat Jože Frank 8 893 7. kandidat Leopold Frelih 8 891 8. kandidat Zvonka Jerič 8.885 9. kandidat Tone Kebe 8.881 10. kandidat Edo Lenarčič 8.872 11. kandidat Jože Levec 8.911 12. kandidat Franc Modic 3 910 13. kandidat Janko Pirman 8 907 14. kandidat Tatjana Škerlj 8.913 15. kandidat Stane Štritof 8.914 16. kandidat Zora Štrukelj 8 908 17. kandidat Jože Turk 8 914 18. kandidat Rado Udovič 8.913 19. kandidat Tone Urbas 8.889 20. kandidat Zdravko Zabukovec 8.899 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Cerknica Tajnik Predsednica Fltenst Mehadtič L r. Mariju Rlarič L r. Člani Lajajta Ceferin L r. A mafija Strehsaek !. r. Mire Mlakar L r. Zap. št. Vrsta in obseg del geodetske storitve din 1 2 3 4 5 6 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 11 860 2.2. Za vsak nadaljni 0,3 ha 3.500 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 3.000 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 2.520 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3.000 3. Eksprppriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 17.000 4. Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 9.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.900 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 2.000 2.5. Prenos meje gozdnih parcel — cena se poveča za 50e/« 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 7.000 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.000 6. Za dela, ki v točkah 1—5 niso zajeta, se storitve zaračunavajo po dejansko porabljenem času: — za terensko geodetsko delo ura po 1.440 — aa pisarniško geodetsko delo ura po 1 282 — za risarsko geodetsko delo ura po 735 — za figurantsko delo ura po 633 II Nove cene veljajo od 15. aprila 1936 dalje. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/86 Idrija, dne 28. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. L r. KOČEVJE 707. Na podlagi 28 člena 'zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 266. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je izvršni svet Skupščine občine Kočevje na svoji seji dne 26. marca 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za vetcrinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje I 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, ki se odpravljajo iz sbmočja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: A. za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine: din — do 10 ton 2.353 — za vsako nadaljnjo tono še po 241 B. za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda od kom. 363 — telet od komada 216 — prašičev in drobnice od komada 73 — žive perutnine, za vsakih 50 kom. 36 — za čebele, za vsakih začetih 10 panjev 434 C. za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg 1,24 — za mesne izdelke 1,24 — za divjačino od 1 kg 1,24 — za drobovino od kg 1,24 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg 1,24 — za mast od kg 0,34 — mleko od litra 0,34 — za jajca od komada 0,30 — za mlečne izdelke od kg 1,24 — za jajčne izdelke od kg 1,24 Za druge neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cep-Ijenec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kg 0,34 din Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, pla- čati zamudnino v višini 2.353 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se določi pristojbina: — za vsako molznico 969 din Posestniku, ki ne izdaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastanejo pri odvzemu vzorcev za bakteriološke preglede v sumljivih primerih, z občasnimi pregledi brisov rok, oblek In opreme — v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD z vsemi obveznostmi iz dohodka in čistega dohodka, kar predstavlja vrednost režijske ure veterinarskih delavcev, materialne stroške upravičene režije in 15 prispevka za zdravstveno varstvo živali. Stroški analiz živali, surovin in odpadkov zaradi sistematske kontrole ter dokazovanja neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzema in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost reziduov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola. 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke v mlekarni, se določi pristojbina v mesečnem znesku, ki zajema polovico bruto OD dipl. veterinarja, materialne stroške, stroške upravne režije in 15 % prispevka za zdravstveno varstvo živali. 5. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih, se določi pristojbina: — za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 2.353 din 6. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živalif zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 600 din. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa — na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 aU. II Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitami pregled pošiljke živali, živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora tn promet z mlekom in mlečnimi izdelki, plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. III Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 51300-840-016-31892 — občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabljena sredstva presegla blagajniški maksimum. IV Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitar-ne preglede in dovoljenja v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 39/85). V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-21/84-3/1 Kočevje, dne 26. marca 1986. Predsednik IS Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. 708. Na podlagi 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 8/85) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje dne 26. marca 1986 sprejel SKLEP o cenah geodetskih storitev 1 Cene geodetskih storitev, ki jih opravlja Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica za storitve iz 2. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 8/85) so naslednje: din 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel v velikosti do 0,3 ha na dva dela 11.860 2.2 Za vsak nadaljnji 0,3 ha 3.500 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 3.000 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 °/o 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsakih 10 m meje oboda 2.520 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3.000 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov L Navezava na geodetsko mrežo 4.000 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 17.000 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezana na geodetsko mrežo 4.000 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 9.300 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.900 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 5.000 2.4. Za vsako nadaljno točko 2.000 2.5. Prenos meja gozdnih parcel cena se poveča za 50 % 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezana na geodetsko mrežo 4.000 2. Ugotovitev meje 2.1. Za mejni točki 7.000 2.2. Za vsako nadaljnjo točko 2.000 din 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0,5 ha 9.000 2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.900 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 5.000 2. Industrijska zgradba po dejansko porabljenem času 8. Geodetske storitve, ki jih ni mogoče zaračunati po zgoraj navedenih cenah, se zaračunavajo po dejansko porabljenem času. V takih primerih je predlog umih cen naslednji: — za terensko geodetsko delo ura 1.440 — za pisarniško geodetsko delo ura 1.282 — za figurantsko delo ura 633 9. Cenam storitev po tem ceniku se dodajo' materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina, obrazci) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času. 2 Cene veljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 8-67/1-86 Kočevje, dne 28. marca 1986. Predsednik IS Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. LAŠKO 709. Občinska volilna komisija v Laškem obvešča Skupščino občine Laško, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Laško, v nedeljo, dne 16. marca 1986, doseženi naslednji izidi glasovanja o izvolitvi: delovnih ljudi in občanov 1. vpisanih v volilni imenik (odštete so osebe, ki so v tujini) 13.735 2. glasovalo s potrdili 37 3. se upošteva za ugotovitev volilnih izidov (1+2) 13.772 4. glasovalo na voliščih (po volilnih imenikih in s potrdili) 13.268 5. glasovalo po pošti 107 6. skupaj je glasovalo (4+5) 13.375 7. glasovalo "ZA« kandidatno listo 11.712 8. glasovalo »PROTI« kandidatni listi 976 9. neveljavnih glasovnic je bilo 687 10. glasovanja se ni udeležilo (bolezen, potovanja, itd.) 397 Na kandadatni listi je bilo 20 kandidatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: glasov 1. kandidat Gorič Zdenka, Poženelova 4, Laško 11.464 2. kandidat Ivšek Alojz, Njivice n. h., Radeče 11.494 3. kandidat Jevševar Anton, Vrhovo 63/a, Radeče 11.491 4. kandidat K a j t n a Karmen, Trsteniška 3, Rimske Toplice 11.498 5. kandidat Klemenc Srečko, Sp. Rečica 176, Laško 11.495 6. kandidat Kmetič Stane, Svibno 36, Radeče 11.501 7. kandidat Kozmus Marjan, Jagoče 13, Laško 11.466 8. kandidat Krašovec Jože, Ulica B. Kraigherja 16, Laško 11.463 9. kandidat Lah Edvard, Sp. Rečica 171, Laško 11.504 10. kandidat Lazar Lidija, Valentiničeva c. 40, Laško 11.485 11. kindidat Mavri Andrej, Trubarjevo nabrežje 5, Laško 11.452 12. kandidat Mavri Roman, Rimska c. 2/a, Laško 11.489 13. kandidat P a v č n i k Zlatko, st, Be- lovo 2, Laško 11.483 14. kandidat P-e r š e Franc, Zdraviliška 27, Rimske Toplice 11.490 15. kandidat Planinc Bogo, Rimska c. 6/a, Laško 11.498 16. kandidat Pohar Vojislav, Njivice 62, Radeče 11.455 17. kandidat Starc Oto, Huda jama 8/a, Laško 11.471 18. kandidat Starič Danica, Hotemež 10, Radeče 11.453 19. kandidat Stopar Slavka, Stare Ogeče 4, Rimske Toplice 11.474 20. kandidat Stihadolčan Milena, Globoko 16/a, Rimske Toplice 11478 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v Skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na"kandidature oziroma izid gilaSovanja. Občinska volilna konferenca Laško Tajnik Predsednik Eleonora Gosar 1. r. Janez Borovnik, dipl. iur. 1. r. LITIJA 710. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 37. člen Statuta krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji je skupščina krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji na seji dne 26. marca 1986 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno pri Litiji 1. člen Za območje krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji, ki obsega naselja: Šmartno pri Litiji, Ustje, Zavirstnik in del Male . KostreVnice od hišne številke 1 do 14 se na podlagi odločitev delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 16. 3. 1986. uvede samobrispevek v denarju ža financiranje naslednjega programa: dih L Ureditev kulturnega doma za izvajanje enostavnih prireditev, ureditev gradbenih del znotraj stavbe, ureditev ogrevanja, ureditev električne napeljave in razsvetljave 13,000.000 2. Izgradnja ceste v naselju Zavrstnik 10.000.000 3. Rekonstrukcija ceste za krajevnim uradom z ureditvijo kanalizacije, javne razsvetljave in vodovoda ter asfaltiranje 10,000.000 4. Ureditev pločnika na Ustju od blokov do spomenika 7,000.000 5. Obnova sokolskega Igrišča na Ustju in športnega igrišča pri osnovni šoli 8,000.000 6. Adaptacija krajevnega urada v Šmartnem 2,000.000 S samoprispevkom bo zbrano 50,000.000 dinarjev. 2. člen Samoprispevek v denarju se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991. 3. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje tn občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji v Višini 2 % od naslednjih osnov: — osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, — drugih dohodkov občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic, — pokojnin. 4. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in socialno-varstvehih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesne okvare, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nadrag, kj jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. 5. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren svet krajevne skupnoti, ki o zbranih in porabljenih redstvih letno poroča skupščini krajevne skupnosti, ki opravlja tudi nadzor nad uporabo sredstev. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za družbene prihodke občine Litija. Skupščina krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji lahko za izvajanje programa iz 1. točke tega sklepa pooblasti OZD ali druge ustanove s katero sklene poseben Samoupravni sporazum 6. Člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene določene v 1. členu tega sklepa, ter se zbirajo na zbirni račun št. 50150-842-022-500843 — krajevni samoprispevek KS Šmartno pri Litiji. Izplačevalci osebnega dohodka iti pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega satnoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan in v kolikšni višini, kolikor je zavezancev samoprispevka več, pa so dolžni krajevni skupnosti poslati seznam. 7. člen Sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden se uporabijo za Udetovo fasade na zadružnem domu na Ustju. 8. člen Ta sklep se objavi v Uradnem lestu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Šmartno pri Litiji Stene Volk 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 711. Občinska volilna komisija Ljjibljana Bežigrad obvešča Skupščino občino Ljubljana Bežigrad, da so bili r občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 16. marca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o Kvolitvi: delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 41.476 b) glasovalo na volišču (po volilnem ime- > nUku in s potrdili) 34.045 c) glasovalo po pošti 320 č) skupaj glasovalo (b + c) 34.365 d) glasovalo za listo kandidatov 28.316 e) glasovalo proti listi kandidatov 3.828 f) neveljavne glasovnice 2.221 Na listi kandidatov je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: glasov 1. kandidat Vladimir B a r a b a š 28.172 2. kandidat Silva B a u m a n - Č e n č i č 28.166 3. kandidat Ivan Božič 28.178 4. kandidat Danilo Gr epi nk o 28.190 5. kandidat Karl Destovnik 28.173 6. kandidat Boris Drame 28.196 7. kandidat Ilija Globočnik 28.175 8. kandidat Jelka Godec 28.174 9. kandidat Zmagoslava Grah 28.197 10. kandidat Peter Grašek 28.200 11. kandidat Robert G r o b i n 28.204 12. kandidat Antonija Habič 28.197 13. kandidat Boris H o n z a k 28.174 14. kandidat Alojzij Jakopič 28.166 15. kandidat Marjan Krabonja 28.205 16. kandidat Danica Kranjc 28.202 17. kandidat Nada J u m a r 28.207 18. kandidat Blaž Lavrič 28.204 19. kandidat Irena Matelič 21.191 20. kandidat Dušan Mihelič 28.176 21. kandidat Milena Mihelič 28.204 22. kandidat Franc Musar 28.205 23. kandidat Ksenija Novak 28.204 24. kandidat Bojan Pečko 28.204 25. kandidat Živko R n s 28.202 26. kandidat Andrej S a t r a n 28.205 27. kandidat Marko S u p a b-č i č 28.206 28. kandidat Alojz Šket 28.195 29. kandidat Anica Vuga 28.191 30. kandidat Štefanija Žagemeister 28.200 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature ozirama na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad Tajnik Predsednik Spela Benič 1. r. Julijana Uhan 1. r. LJUBLJANA CENTER 712. Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 7/84) in 7. člena odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 4/82 in 3/86) je Skupščina občine Ljubljana Center na 44. seji zbora združenega dela dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij oziroma delegacije delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor) ugotavlja, da so organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini Ljubljana Center s sporazumi oblikovale konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center. 2. člen Konference delegacij s področja gospodarstva, ki delegirajo v zbor 40 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število oziroma delegacije delegatov 1. Državna založba Slovenije, Mestni trg 26 1 2. ČTP Pravica Dnevnik, TOZD Ljubljanski Dnevnik, Kopitarjeva 2 1 3. Kartonažna tovarna, DSSS, Čufarjeva 16 2 4. DO Iskra Commerce, Trg revolucije 3 1 5. Iskra Invest servis, Trg revolucije 3 1 ' 6. DO Pletenina, Zaloška 14 1 7. SCT, TOZD Inženiring, Cesta VII. korpusa 1 ' 2 8. Siovenijaprojekt, Cankarjeva 1 1 9. SOZD ŽG, DSSS, Moša Pijade 39 3 10. Podjetje za PTT promet, DSSS, Cigaletova 15 2 11. Emona Merkur, TOZD TH Maximarket, Trg revolucije 1 2 12. Metalka, DSSS, Dalmatinova 2 1 13. Rog. DSSS, Trobarjeva 72 1 14. Polikem trgovina. DSSS 1 15. Agrotehnika Gruda, DSSS, Titova 38—40 1 16. Slovenijašport, Dalmatinova 1 1 17. Nama, DSSS, Tomšičeva 2 1 18. Hermes, Moša Pijade 27 1 19. HP Medex, Miklošičeva 30 2 20. DO Jugotekstil Impex, Titova 1—3 1 21. Avtocommerce, DSSS, Trdinova 4 1 22. Elektronabava, Titova 40 1 23. Kompas, DSSS, Pražakova 4 1 24. Združeno GHT Podjetje, DSSS, Streliška 12 1 25. Elektro Ljubljana, DSSS, Titova 38 1 26. Vodovod Kanalizacija, DSSS, Krekov trg 10 2 27. Avtotehna, DSSS, Titova 36 1 28. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 3 29. Jugobanka, Temeljna banka Ljubljana, Titova 32 1 30. Zavarovalna skupnost Triglav, Miklošičeva 19 1 3. člen Konference delegacij s področja prosvete in kulture, ki delegirajo v zbor 8 delegatov pošiljajo na sejo zbora naslednje število delgatov: 43. Narodna banka Slovenije, Titova 11 1 44. Republiški sekretariat za notranje zadeve, Kidričeva 2 1 45. Upravni organi Skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 1 6. člen Konferenca delegacij aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, ki ima sedež pri V. P. 2050, pošilja na seje zbora 1 delegata. 7. člen Delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih s sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva pošilja na seje zbora 1 delegata. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela • Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 11/82). Sedež konference Število delegatov 31; Univerza Edvarda Kardelja, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2 3 32. Srednja pedagoška šola, Resljeva 12 1 33. Osnovna šola Prežihov Voranc, Prežihova 8 1 34. RTV Ljubljana, DSSS, Moša Pijade 10 2 35. Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14 1 4. člen Konferenca delegacij s področja zdravstva in socialnega varstva, ki delegirajo v zbor 8 delegatov pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference delegatov 36. Univerzitetni klinični center, DSSS, Bohoričeva 28 6 37. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Zdravstveni dom Center. Metelkova 9 1 33. Dom upokojencev Center, Tabor 10 1 5. člen Konferenca delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ki delegirajo v zbor 7 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov 39. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, Zupančičeva 3 1 40. Republiški svet ZSS Slovenije, Dalmatinova 4 1 41. Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva, Kidričeva 5 1 42. Temeljno sodišče Ljubljana, Tavčarjeva 1 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 020-1/78 Ljubljana, dne 27. marca 1986. Skupščina občine Ljubljana Center predsednik zbora združenega dela Ivo Kastelič 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 713. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 1. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1986 žnašajo 1.564,837.000 din in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu (Un proračuna 1.093,967.000 — za tekočo proračunsko rezervo 11,365.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 459,505.000 8 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani v letu 1986 razporedi s svojim proračunom. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznit- vi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljane 36,02% od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 459,505.000 din. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v občinskem proračunu iri se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno vartvo živali v mestu Ljubljana. 5. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna, razen od prihodkov, ki so odstopljeni mestu Ljubljani. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam, — pravosodnim organom, — krajevnim skupnostim, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — skupnostim slovenskih občin in skupnostim občin ljubljanske regije, — organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve, — drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil. 7. člen Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1986, razen če je s posebnim aktom skupščine občine določeno drugače. 9. člen Prihodki, ki jih občinska uprava za družbene prihodke ali drug upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. Toda del sredstev, ki jih ustvari, občinska uprava za družbene prihodke pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se uporabi za modernizacijo dela uprave. Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki: prejeti kot povračilo dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po drugih uporabnikih, od razmnoževanja in fotokopiranja, prodaje tiskovin in obrazcev, nadomestila od prodaje taksnih vrednotnic in nadomestila za opravljena strokovna opravila SIS. 10. člen Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 11. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov — tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo, odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sme spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenov. 14. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno omeji uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 15. člen Izvršni svet skupščine občine je določen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 4,000,000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke tega odloka prav tako odloča izvršni svet skupščine občine. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga na podlagi predloga predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 17 člen Bilanca prihodkov in .odhodkov je sestavni del tega odloka, in se objavi hkrati s tem odlpkom v Uradnem Isitu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 400-1/86-01 Ljubljana, dne 27 marca 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukcž !. r. Rilaiuia. prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 Grupa . kontov Prihodki Plan 1986 Grupa kontov Odhodki Plan 1986 72 73 74 75 77 78 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek od premoženjskih pravic ter drugih davkov Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki Prihodki od drugih DPS 833.773.000 345.890.000 46.533.000 67.861.000 62.210.000 208.570.000 Skupaj prihodki 1.564,837.000 40 Sredstva za delo upravnih organov 41 Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij 44 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 47 Izločanje sredstev rezerv 48 Drugi odhoki 395,495.500 80,746.000 7,483.000 10.763.000 773,801.000 51.539.000 210,028.500 25.305.000 9,676.000 Skupaj odhodki 1.564,837.000 714. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 1. člen Spremeni se 4. člen odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo (Uradni list SRS, št. 26/84 in 28/84) tako, da se glasi: Spomenik obsega naslednje parcelne številke v k. o. Udmat: 824, 825, 826, 827, 828, 831, 832/1, 841 in delno: 837, 839, 840, 842, 847/1. Meja območja spomenika poteka na jugu po robu parcele 837 ob Grubarjevem prekopu, prečka jugozahodni del parcel 837, 839, 840 ter 842 in poteka naprej po notranjem robu parcele 847/4, z odmikom 3 metrov od vzhodnega roba te parcele, do severne meje te parcele in po njej do železniške proge. Od tod se nadaljuje ob železniški progi po zahodnem robu parcel 841 in 827 ter severnem in vzhodnem robu parcele 828, vzhodnem robu parcel 831, 832/1 in 837, kjer se ob prekopu zaključi. 2. člen Spremeni se 5. člen in se glasi: Parcele iz 1. člena tega odloka in objekti na njih so družbena lastnina z naslednjimi imetniki pravice uporabe: Pare. št. St. vložka Kultura Imetnik pravice uporabe 1 2 3 4 840 — delno 520 gozd Občina Ljubljana Moste-Polje 841 956 gozd Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda 842 — delno 1088 pot Uprava cest, Vilharjeva 14, Ljubljana 824 885 šest zgradb. dvorišče, sadovnjak Gostinsko podjetje Figovec 837 — delno 638 travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 825 885 sadovnjak Gostinsko podjetje Figovec 826 885 pot Gostinsko podjetje Figovec 827 885 zgradba, travnik Gostinsko podjetje Figovec 828 520 pot Občina Ljubljana Moste-Polje 8S1 520 sadovnjak Občina Ljubljana Moste-Polje 838/1 885 delno travnik. delno pot Gostinsko podjetje Figovec 839 — delno 520 vrt in travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 847/1 — delno 956 travnik, gozd Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 010-8/84-01 Ljubljana, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukei L r. 715. Na podlagi 617. in 622. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 109. in 111. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na svoji seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitčinega zbora dne 26. marca 1986 sprejela SKLEP e začasnem ukrepu družbenega varstva v osnovni šoli »Jože Moškrič«, Ljubljana, Jarška 34 I Ugotovi se, da so v delovni organizaciji OŠ Jože Moškrič (v nadaljevanju: OŠ) Ljubljana, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po L, 2., 3., 5., 6. in 9. točki 619. člena zakona o združenem delu. II V OŠ se uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva: 1. odstavi se individualni poslovodni organ OŠ tov. Metka Odlazek 2. odstavi se delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pomočnik ravnateljice OŠ tov. Ernest Jeler 3. odstavijo se delegati delavcev v svetu OŠ 4. začasno se omeji izvrševanje samoupravnih pravic delavcev v komisiji za delovna razmerja 5. imenuje se začasni organ družbenega varstva. Ukrepi iz poglavja II tč.: 1., 2., 3., 4. in 5. se uvedejo za dobo šest mesecev. III Za začasni organ družbenega varstva se imenuje začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi: predsednica — Ceferin Ana član — Pučnik Janko Han — Jenko Igor. V času trajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zastopa in predstavlja OŠ predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki je obenem tudi pedagoški vodja. IV Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. Začasni KPO prevzame pravico odločanja: — o vseh zadevah iz pristojnosti delegatov delavcev v svetu šole v primerih, ko: . odloča delegacija samostojno . soodloča delegacija skupaj z delegati družbene skupnosti m delegati staršev — o zadevah iz pristojnosti komisije za delovna razmerja: . pri odločanju o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja . pri razporejanju delavcev na dela oziroma naloge. V Začasni kolegijski poslovodni organ ima nalogo: 1. zagotoviti odpravo motenj v samoupravnih odnosih in delovanju samoupravnih organov ter uresničevanju samoupravnih pravic delavcev; 2. odpraviti vse nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju; 3. zagotoviti obveščanje delavcev o celovitem poslovanju OŠ, o financ nematerialnem stanju, o delitvi dohodka in sredstvih za osebne dohodke ter o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce; 4. pripraviti predlog bodoče organiziranosti OŠ ter ob tem izvesti postopke za obravnavo in sprejem samoupravnih splošnih aktov, ki jih delavci po zakonu morajo sprejeti: 5. zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje ravnatelja in pomočnika ter volitve delegatov delavcev v svet šole. VI Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan takoj izdelati program uresničevanja ukrepov družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v roku enega meseca po sprejemu tega sklepa. Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan vsak mesec podati pisno»poročilo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, skupščini občine pa vsake tri rpesece. VII Članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa se za opravljanje funkcije, v skladu z zahtevnostjo del in nalog, potrebnimi delovnimi izkušnjami, obsegom dela ter v odvisnosti od drugih pogojev opravljanja družbene funkcije, določijo nadomestila osebnega dohodka oziroma nagrade. Skupščina občine pooblasti izvršni svet, da po posebnem sklepu določi nadomestila oziroma nagrade kolegijskemu poslovodnemu organu, za kar se zagotovijo finančna sredstva iz proračuna skupščine občiae. VIII Začasni kolegijski poslovodni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. IX Sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva začne veljati naslednji dan po sprejetju. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. X Kolegijski poslovodni organ je za svoja dela in naloge iz tega sklepa odgovoren Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. XI Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. Št 010-4/86-91 Ljubljana, dne 27. marca 1986 Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. LJUBLJANA SISKA 716. Na podlagi 82. ni 104. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 47 seji zbora združenega dela, 44. seji zbora krajevnih skupnosti in 42. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1986 sprejela ODLOK o delovnih telesih Sknpščine občine Ljubljana Šiška 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo in določajo stalna , delovna telesa Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: skupščine), njihova sestava in naloge. 2. člen Skupščina ima naslednja stalna delovna telesa za obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore: — komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve," — statutarnopravno komisijo, — komisijo za vprašanja borcev NOV, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za vloge in pritožbe, — komisijo za odlikovanja in priznanja, — komisijo za odnose z verskimi skupnostmi. 3. člen Komisije opravljajo naslednje naloge: — ugotavljajo tn obravnavajo pobude, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v delegatskih vprašanjih in pobudah in se nanašajo na delo skupščine m njenih organov; — ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij gjedt posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; — pripravljajo, proučujejo in obravnavajo osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih aktov skupščine. pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah'; — spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina; — ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje zakonov ter odlokov in drugih splošnih aktov skupščine; — dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in upravnim organom; — proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov oziroma zadeve, za katere tako odloči zbor. 4. člen Komisije imajo predsednika, podpredsednika ter najmanj 7 oziroma največ 13 članov. Predsednika, podpredsednika in večino članov ko-, misije izvoli skupščina izmed delegatov zborov na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Člani posameznih komisij se lahko izvolijo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. Število članov komisij določi skupščina hkrati z njihovim imenovanjem. 5. člen Predsednik, podpredsednik in člani komisij izvoljeni za štiri leta, lahko pa so razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. 6. člen Predsednik komisije organizira in vodi delo ko- » misije ter skrbs za izmenjavo mnenj in za druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori skupščine. 7. člen Komisije delajo na sejah. Način dela se določi s poslovnikom skupščine/ 8. člen Komisija za volitve, imenovanja in administrativna vprašanja zlasti: — obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanji iz pristojnosti skupščine in njenih zborov; — pripravlja v sodelovanju z zainteresiranimi organi, organizacijami in skupnostmi predloge in mnenja za reševanje kadrovskih vprašanj in jih posreduje skupščini in drugim pristojnim organom in organizacijam; — spremlja izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine in njenih organov; — sprejme pravilnik o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in' drugih osebnih prejemkov funkcionarjev v skupščini, njenem izvršnem svetu in upravnih organih ter skrbi, da se pravilnik ustrezno objavi, — pripravlja in daje zborom skupščine predloge imenovanj in razrešitev funkcionarjev skupščine v skladu s statutom občine; — pripravlja in daje pristojnim zborom predloge za imenovanja in razrešitve predstavnikov družbenopolitične skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela, ki jih po zakonu ali drugih predpisih imenuje skupščina; — pripravlja in daje pristojnim zborom predlog mnenj in soglasij za izvolitev oziroma imenovanja funkcionarjev v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti; — pripravlja in daje predloge za volitve stalnih in občasnih delovnih teles skupščine in posameznih zborov; — opozarja na potrebo po dopolnitvi ali spremembi odloka ali drugega akta skupščine s področje kadrovske politike in delitve osebnih dohodkov in drugih prejemkov funkcionarjev; — sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL; — imenuje člane v paritetne razpisne koraksije za imenovanja individualnih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela; — opravlja druge naloge v skladu z akti skupščine. 9. člen Statutarnopravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave: — odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi; — amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta skupščine; , — splošne akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoje soglasje skupščina in daje mnenjaj pripombe in predloge pristojnim zborom; — predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih aktov skupščine in daje mnenja o tem oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago; — skupaj s pristojnimi delovnimi telesi pripravlja odgovore na predloge in ibvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče SR Slovenije ali Ustavno sodišče Jugoslavije od skupščine. Statutarno-pravna k emisija: — opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov ali drugih splošnih aktov; — daje mnenja in predloge pristojnim zborom zupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora in pri prevzemanju ustreznih obveznosti; — daje predsedniku skupščine in predsednikom zborov na njihovo zahtevo mnenja v zvezi s pristojnostmi zborov skupščine in mnenja v zvezi z razlago poslovnika skupščine; — določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine, če je z odlokom ali drugim aktom zato pooblaščena in skrbi za njihovo objavo. 10. člen Komisija za vprašanja borcev NOV v okviru svojega delovnega področja zlasti: — spremlja, proučuje in obravnava položaj in probleme borcev NOV, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih prostovoljcev ter njihovih družinskih članov, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter daje predloge za njihovo razreševanje; — predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe; — opozarja na potrebo po dopolnitvi ali spremembi odloka ali drugega akta skupščine s svojega delovnega področja; — odloča o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom iz sredstev proračuna občine; — posreduje predloge za dodelitev republiških priznavalnin pristojnim republiškim organom; — obravnava predloge za izjemno starostno upokojitev borcev NOV; — dodeljuje krajevnim združenjem borcev NOV denarne pomoči za organizacijo tovariške pomoči bolnim in ostarelim borcem NOV. 11. člen Komisija za družbeno nadzorstvo v okviru svojega delovnega področja zlasti: — obravnava v okviru pristojnosti skupščine splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi In delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti organizacij Združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; — sodeluje z organi samoupravne kontrole in drugimi samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in z drugimi organi in organizacijami družbene skupnosti; — obvešča zbore skupščine o svojih ugotovitvah in predlaga ukrepe oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva; — predlaga zborom skupščine obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, če imajo ti pojavi lahko škodljive posledice za splošne družbene interese; — daje pobude za začasne ukrepe družbenega varstva in spremlja uresničevanje začasnih ukrepov, če jo za to pooblasti skupščina. 12. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe, ki jih občani ali organizacije pošljejo skupščini oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih oziroma organizacijah, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se vloge oziroma pritožbe nanašajo. Na podlagi obravnavanih vlog in pritožb komisija ugotavlja in proučuje njihove vzroke, o tem poroča skupščini in drugim pristojnim organom ter predlaga ustrezne ukrepe. 13. člen Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava v skladu z zakonom pobude za podelitev odlikovanj Socialistične federativne republike Jugoslavije posameznikom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter enotam oboroženih sil SFRJ za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko ter daje mnenja pristojnim republiškim organom. Komisija obravnava in oblikuje predloge za podelitev priznanj občine, ki jih predloži skupščini. 14. člen Komisija za odnose z verskimi skupnostmi spremlja dejavnost -erskih 'skupnosti, obravnava vprašanja, ki izvirajo iz odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi ter daje pristojnim organom mnenja glede reševanja posameznih vprašanj, ki. se nanašajo na dejavnost teh skupnosti. Pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja komisija sodeluje s komisijo za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri Skupščini mesta Ljubljane, organi družbenopolitičnih organizacij občine, vzgojnoizobraževalnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. 15. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi, sestavi, naloghh in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/82). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-06-02/86 Ljubljana, dne 25. marca 1986 Predsednik Skupščine občine Ljubljana šiška Anka Tominšek 1. r. 717. Na podlagi 86. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) in v skladu s 6. členom odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 5/8G) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1986 sprejela ODLOK • določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: zbor) ugotavlja, da so organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini Ljubljana Šiška s sporazumi oblikovale konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška. 2. člen Konference delegacij organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki delegirajo v zbor 48 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konierence Število delegatov 1. Agrostroj, Delovna skupnost skupnih služb, Draga 15 I 2. IKO, Delovna skupnost skupnih služb, ul. Jožeta Jame 12 1 3. Energetika Ljubljana, TOZD Komunalna energetika, Verovškova 70 1 4. Rašica, Delovna skupnost skupnih služb, Zg. Gameljne 20 1 5. ŽG — Mostovna, Verovškova 60 1 6. Avtomontaža, Delovna skupnost skupnih služb, Celovška 180 a 2 7. Petrol, Zemeljski plin, Cesta ljubljanske brigade 11 1 8. Iskra, Avtomatika, DSSS, Stegne 15 b 8 9. ABC Pomurka, DO Drogerija, Milana Majcna 12 I 10. Donit Delovna skupnost skupnih služb, Medvode, Cesta Komandanta Staneta 38 1 11. Color, TOZD Smole, Medvode, Cesta Komandanta Staneta 4 1 12. Aero, TOZD Tovarna celuloze, Ladja 10 1 13. Tekstil, TOZD Tekstilna Medvode, Barleto- va 4 1 14. Litostroj, TOZD Obdelava, Djakovičeva 36 4 15. Lek, Delovna skupnost skupnih služb, Verovškova 57 . 2 16. Dekorativna, TOZD Proizvodnja tkanin, Celovška 280 2 17. KOT, Kajakaška 40 1 18. Pivovarna Union, TOZD Polnilnica, Pivovarniška 2 1 19. DO Slovenija vino, Frankopanska 11 1 20. Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operati- va, Hotlmirova 19 1 21. Tuba. Delovna skupnost skupnih služb, Verovškova 66 1 22. PAP. Delovna skupnost skupnih služb. Celovška 258 2 23. Tiskarna Slovenija, Kumerdejeva 15 1 24. Metalka, TOZD Skladišča, Celovška 492 1 25. Usluga, TOZD Kemična čistilnica in pralnica, Derčeva 31 1 26. DO LPP Integral, Delovna skupnost skupnih služb, Celovška 160 3 27. Slovenija avto, Delovna skupnost skupnih služb, Celovška 150 l 28. Mercator, DO Hoteli-gostinstvo, TOZD Ilirija, Trg prekomorskih brigad 4 1 29. Šport oprema, Tacenska 29 1 30. Unitas, Celovška 224 1 31. Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Šmar- tinska 130 (poslovne enote v občini Ljubljana Šiška) 1 33. Gorenje — Tiki, Magistrova l 1 3. člen Konferenca delegacij delovnih ljudi-kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, skupaj z delavci s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva ter kmetov, ki ne združujejo svojega dela in delovnih sredstev s temi organizacijami, delegira v zbor 1 delegata. 4. člen Delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delegira v zbor 2 delegata. 5. člen Konference delegacij organizacij združenega dela s področja prosvete, kulture in raziskovanja, ki delegirajo v zbor 5 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov 35. Železniški srednješolski center, Delovna skupnost skupnih služb, Aljaževa 32 1 36. VVO Najdihojca, Gorazdova 6 1 37. Osnovna šola Milan Mravlje, Klopčičeva 1 1 38. Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Prušnikova 85 1 39. Osnovna šola Oto Vrhunec-Blaž, Medvode, Ostrovrharjeva 4 1 6. člen Konference delegacij organizacij združenega dela s področja socialnega varstva in zdravstva, ki delegirajo v zbor 2 delegata, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov 40. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Osnovnega zdrastvenega varstva, Derčeva 5 2 7. člen Konferenca delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ki ima sedež pri delovni skupnosti upravnih organov in služb občine Ljubljana Šiška, delegira v zbor 1 delegata. 8. člen Delegacija aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih sliah SFRJ, ki ima sedež pri V. P. 1132 Ljubljana Šentvid, delegira v zbor 1 delegata. 9. člen Delegacija delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost delegira v zbor 1 delegata. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 9/82). 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1-06-03/86 Ljubljana, dne 25. marca 1986. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška Andrej Cimerman 1. r. 718. POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Šiška Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Šiška obvešča Skupščino občine Ljubljana Šiška, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnih zbor Skupščine občine Ljubljana Šiška dne 16. 3. 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje ir občani a) vpisanih v volilnih imenikih 62.328 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 52.203 c) glasovalo po pošti 651 č) skupaj glasovalo (b+c) 52.854 d) glasovalo za listo kandidatov 44.201 e) glasovalo proti listi kandidatov 5.243 f) neveljavne glasovnice 3.410 Na listi kandidatov je bilo 25 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje šte- vilo glasov: glasov 1. kandidat Ivan Bizant 44.057 2. kandidat Aleksander Bole 43.985 3. kandidat Janez Braune 44.133 4. kandidat Metka B u d i h n a 44.150 5. kandidat Andrej Cimerman 44.141 6. kandidat Janja Domitrovič 44.002 7. kandidat Ljubo G o 1 u b 43.933 8. kandidat Alojz Ivančič 44.048 9. kandidat Matjaž J elovčan 44.141 10. kandidat Bojan K o š m r 1 j 44.149 11. kandidat Vesna Kovač 44.129 12. kandidat Ksenija Križman 44.135 18. kandidat Marija K u d e r 44.143 14. kandidat Anka Kukovec 44,r29 15. kandidat Vukašin L u to v a c 43.951 16. kandidat Jože Mencinger 44.096 17. kandidat Marija Novak 44.139 18. kandidat Ana Pintar 44.142 19. kanddiat Milan Plevnik 44.118 20. kandidat Miro Podbevšek 44.148 21. kandidat Rado Rot er 43.969 22. kandidat Alenka Stanič 44.057 23. kandidat Ivan Š 1 o s a r 44.066 24 kandidat Andrej V e b.e r 44.145 26. kandidat Srečko Vrhovnik 44.064 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija občine Ljubljana Šiška Tajnik Predsednik Jože Predikaka 1. r. Miran Blaha 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 719. Na podlagi 174. in 277. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Ta odlok določa pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Naziv častni občin občine Ljubljana Vič-Rudnik se podeli posamezniku za izredne zasluge pri razvoju in napredku občine, za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela v občini, mestu ali republiki. 3. člen Nagrada občine Ljubljana Vič-Rudnik je umetniško izdelana skulptura v bronu »Lovec z Barja«. Nagrado občine podeli skupščina občine za izjemni prispevek na področju družbenega in gospodarskega življenja v občini. 4. člen Priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik je umetniško izdelana grafika »Lovec z Barja«. Priznanje občine podeli skupščina občine za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, znanosti, družbenih, samoupravnih, političnih in drugih dejavnosti, pomembnih za razvoj in ugled občine. 5. člen Skupščina občine lahko podeli tudi druga priznanja ob posebnih priložnostih, za aktivno dolgoletno sodelovanje na področjih iz 2. odstavka 4. člena in za izredna dejanja. 6. člen Nagrade in priznanja občine lahko prejmejo posamezniki, delovne skupine, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva. 7. člen Nagrade In priznanja občine iz 3. in 4. člena tega odloka se podelijo vsako leto na slavnostnem zasedanju zborov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v počastitev občinskega praznika — 27. aprila. Sklep o podelitvi priznanj in nagrad občine sprejme žirija. 8. člen Listino o podelitvi naziva častni občan, priznanja in nagrade občine izroča predsednik skupščine občine. 9. člen Žirijo za podelitev priznanj in nagrad, ki ima predsednika in osem članov, imenuje skupščina občine za 4 leta s tem, da se vsaki dve leti na novo imenuje polovica članov žirije. 10. člen S pravilnikom, ki ga sprejme skupščina občine, se natančneje določi kriterije in postopek za delo žirije. 11. člen Skupščina občine zagotovi v proračunu občine sredstva za nagrade in priznanja. 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 6/75). 13. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-6/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maits Klanšek 1, r. 720. Na podlagi 86. in 92. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85), 1 člen zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 8/82) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SIf Slovenije 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zbori skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zbori skupščine) lahko neposredno obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, zavzemajo stališča in delegirajo določeno število delegatov na zasedanja zborov ali pa v ta namen oblikujejo skupine delegatov. 3. člen V zboru občin Skupščine SR Slovenije ima Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik eno delegatsko mesto. Za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije zbori skupščine oblikujejo skupino delegatov, ki ima 15 članov. Člane skupine delegatov imenujejo zbori skupščine izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela, izmed članov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti in izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. 4. člen Število delegatov v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije je po posameznih področjih določeno z zakonom. V skupino delegatov s področja gospodarstva, ki ima v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije dve delegatski mesti, imenuje zbor združenega dela skupščine občine 21 članov. Člane v skupine delegatov s prosvetno-kulturnega področja, socialno zdravstvenega področja, s področja kmetijske dejavnosti, s področja obrtnih in podobnih dejavnosti ter s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, ki so določena z zakonom, imenuje zbor združenega dela skupščine občine, v skladu s sporazumi z zbori združenega dela skupščin občin, ki sestavljajo okoliš. 5. člen V skupine delegatov iz prejšnjega člena tega odloka imenuje zbor združenega dela skupščine občine člane delegacij z ustreznega področja. 6. člen V primeru, da preneha članu skupine mandat na podlagi 10. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, imenujejo pristojni zbori iz 3. in 4. člena odloka v skupino delegatov drugega člana. 7. člen Skupina delegatov lahko delegira na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije delegata izmed članov delegacij ustreznega področja tudi, če ni član skupine delegatov. 8. člen Skupine delegatov obravnavajo gradiva za zasedanje zbora združenega dela in zbora občin Skupščine SR Slovenije, oblikujejo stališča in predloge, delegirajo delegate na zasedanje pristojnega zbora, poročajo o svojem delu skupščini občine ter opravljajo druge naloge, za katere jih pooblastijo zbori skupščine občine. 8. tieo Skupine delegatov delajo na sejah. Skupine delegatov veljavno sklepajo, če je na seji ki sta izvoljena na prvi seji skupine. Vodja oziroma namestnik vodje sklicuje in vodi seje skupine, podpisuje za skupino, skrbi za izvršitev sprejetih sklepov in stališč ter opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 10. člen Skupina delegatov lahko zahteva od izvršnega sveta skupščine občine oziroma od upravnih organov občine mnenje o posamezni zadevi in vprašanju, ki je na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov. 11. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/78). 12. Men Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lestu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in delegatov družbenopolitičnega zbora, izvoljenih na splošnih volitvah v marcu 1986. St. 020-2/86 Ljubljana, dne 26. marca 1986. Predsedrnik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 721. Na podlagi 72. in 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni Ust SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) ter 74. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. marca 1986 sprejel ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V zbor združenega dela skupščine občine, ki ima 44 delegatskih mest, delegirajo: — 29 delegatov delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva, — 8 delegatov delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, — 2 delegata delegacije in konferenci delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno zdravstvene dejavnosti, — 3 delegate delegacije delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo In delovna sredstva v zadrugah in drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, skupaj z delavci v zadrugah oziroma OZD, s katerimi trajneje sodelujejo, — 1 delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, — 1 delegata delegacije delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. 3. člen Delavci, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega delci, ki nima sedeža na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, oblikujejo svojo delegacijo. 4. člen Število delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo v zbor skupščine občine, je določeno sorazmerno s številom delavcev in delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela. Pri sestavi delegacij iz četrte in pete alinee 2. člena odloka mora biti zagotovljena ustrezna zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, glede na število delovnih ljudi oziroma delavcev. 5. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom ali drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim ne pripada delegatsko mesto v zboru, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor. 6 člen Zaradi zagotovitve enakomerne zastopanosti delavcev v združenem deiu po delegatih v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo tako, da omogočajo delegiranje po enega delegata na poprečno 350 do 650 delavcev v združenem delu. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacije izvolile. 8. člen S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se uredi način in postopek oblikovanja konference, sedež konference ter vsa vprašanja, ki so pomembna za delo konference delegacij. 9. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni in podpisani do 28. februarja 1986. Če temeljne in druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ne sklenejo sporazuma o oblikovanju konference do roka iz prvega odstavka tega člena, se konference oblikujejo z odlokom skupščine občine. 10. člen Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo' način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov in način dela delegacije. Če skupnost za volitve iz prvega odstavka tega člena ni oblikovana s sporazumom do 28. ■ februarja 1983,.se oblikuje s sporazumom, ki ga skleneta obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik in osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. 11. člen Dve'ali več delovnih skupnosti državnih organov,, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih Selovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, lahko s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo. 12. Člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 5/32). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah v marcu 1986. St 020-5/86 Ljubljana, dne M. marca 1*66. Predsednik zbora združenega dela Anton Dolničar 1. r. m. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1986 sprejela SKLEP o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Projektivno podjetje Emonaprojckt, Ljubljana, Tržaška cesta 4 1 Začasni ukrep družbenega varstva v DO Emona-projekt preneha. 2 Razreši se začasni kolektivni poslovodni organ družbenega varstva, v katerem sta Mi koš Boris in Fojkar Breda. 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila kolektivnega začasnega organa iz sodnega registra. 4 Ta sklep začne veljati 1. 4. 1986, po združitvi s SQZD Mercator KIT DO Mercator Teima in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 017.-1/85 • Ljubljana, dne 26. marca 1986. Predsednik zbora združenega dela Anton Dolničar 1. r. LOGATEC 723. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1936 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1986 1. člen Skupni prihodki proračuna znašajo: 198,386.108 Od tega: . — za razporeditev po posebnem delu proračuna 191,148.168 din — za razporeditev v obvezno proračunsko rezervo 1,820.000 — za razporeditev na tekočo proračunsko rezervo 400.000 2. člen Sredstva rezerve se oblikuje v višini 1 %> v proračunu peedvidenih izvirnih prihodkov. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim. določene s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1986 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 5. člen Vsi porabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z upravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1986. 6. člen Za pravilno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in računovodja. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 500.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. * '8. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega proračuna dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu sveta Skupščine občine Logatec. 9. člen Pregled prtbodfeov občinskega prontčtma la bova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, Id je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 010-7/86 Logatec, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 724. Na podlagi 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 133. statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev. 2. člen Stavbno zemljišče v družbeni lastnini oddaja Sklad stavbnih zemljišč občine Logatec v uporabo družbenopravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter eivilnim-pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko Lastninsko pravico. 3. člen O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča pri skladu stavbnih zemljišč. Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa pogojev za oddajo stavbnega zemljišča ali brez javnega razpisa neposredno s pogodbo v primerih, ki so določeni v 51. členu zakona o stavbnih zemljiščih. 4. člen Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb. Javni razpis se objavi na oglasni deski v prostorih SO Logatec in v Logaških novicah vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb. 5. člen Javni razpis mora vsebovati: — naziv in sedež sklada — katastrske podatke o stavbnem zemljišča — ceno stavbnega zemljišča — višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok ta način plačila kupnine In stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča — rok za predložitev pismenih ponudb — rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča — rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču — podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim aktom — podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča — morebitne posebne pogoje za graditev objektov — čas in kraj obravnave in izbire pismenih ponudb — druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini. 6. člen V primerih, ko se oddaja stavbno zemljišče občanom za graditev družinske stanovanjske hiše, se ob izpolnitvi razpisanih pogojev, določi prednost: — ponudniki, ki niso nosilci stanovanjske pravice oziroma so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja — ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov — ponudniki, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana — ponudniki, ki so sami ali njihovi družinski člani, invalidi ali bolniki s kronično boleznijo — ponudniki, ki so se neuspešno udeležili javnega razpise za oddajo stavbnega zemljišča. 7. člen Prednost ponudnikov iz prejšnjega člena, kateri so udeleženci javnega razpisa, zagotavljajo naslednja točkovno ovrednotena merila: točk 1. stanovanjske razmere: a) udeleženec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice 50 b) udeležnec je imetnik stanovanjske pra- vice ali lastnik stanovanja v objektu, ki je po prostorskem izvedbenem aktu predviden za rušenje 60 c) udeleženec je imetnik stanovanjske pravice neprimernega stanovanja 25 2. socialne razmere a) število družinskih članov do 3 osebe 15 4 osebe 20 5 oseb 30 za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 b) skupni dohodek na družinskega člana — do 50 °/o povprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu ' 50 — od 51 %> do 100% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu 20 3. zdravstvene razmere ponudnika ali članov njegove družine a) invalidnost 50 b) kronična bolezen 30 4. neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu 30 8. člen Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti; da obrtno dovoljenje že imajo ali pa so v postopku za pridobitev le-tega. V takem primeru se smiselno uporabljajo merila iz 6. in 7. člena tega odloka, poleg tega pa imajo prednost ponudniki, ki že opravljajo, ali bodo opravljali obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno v občini in tisti, katerih dejavnost je opredeljena kot prioritetna v razvoju občine. 9. člen Interesent mora k zaprti pismeni ponudbi priložiti tudi potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10 •/• od celotne vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišča. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, varščina zapade v korist upravljalca. Za eno varščino lahko interesent navede v ponudbi največ tri parcele po vrstnem redu kot mu odgovarjajo. 10. qlen Če je v razpisu udeleženih večje število ponudnikov za pridobitev stavbnega zemljišča, izdela komisija za oddajo stavbnih zemljišč vrstni red uspelih pridobiteljev na osnovi meril iz prejšnjega člena. V primeru enakega števila točk na osnovi meril iz prejšnjega člena ima prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča občan, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril. 11. člen Če za stavbno zemljišče po dveh razpisih za oddajo ni ponudnikov, komisija odda neposredno s pogodbo interesentu, ki izpolnjuje pogoje pod 1. in 2. točko 7. člena tega odloka. 12. člen O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisne in druge pogoje, določene s tem odlokom, obvesti komisija pismeno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa. Ponudnik, ki meni, da je bila z odločitvijo komisije o izboru najboljših ponudnikov kršena njegova pravica, lahko v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru, vloži ugovor na upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v 15 dneh od prejema ugovora in z odločitvijo obvesti ponudnika. Če ponudnik ni zadovoljen z odločitvijo sklada ali če upravni odbor sklada ne odloči v 15 dneh od vložitve ugovora, ima ponudnik pravico v 30 dneh izpodbijati odločitev o oddaji stavbnega zemljišča pri rednem sodišča. 13. člen Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta investitor in sklad pismeno. pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. Pravico uporabe zemljišča lahko prenaša investitor s pravnim poslom samo v skladu z zakonom. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 14/78 in 31/81). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/86 Logatec, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec L r. 725. Občinska volilna komisija v Logatcu obvešča skupščino občine, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec dne 16. marca 1986 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje In občani a) vpisanih v volilni imenik 6.311 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 5.810 c) glasovalo po pošti 67 č) skupaj glasovalo (b + c) 5.877 d) glasovalo za listo kandidatov 5.108 e) glasovalo proti listi kandidatov 492 f) neveljavne glasovnice 277 Na listi je bilo 15 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: glasov 1. kandidat Jože Brenčič 5.071 2. kandidat Dušan Černigoj 5.085 3. kandidat Primož Godina 5.062 4. kandidat Alojz J a k š a 5.079 5. kandidat Dimitrij Jerič 5.054 6. kandidat Marko Kek 5.082 7. kandidat Zdravko Klemen 5.087 8. kandidat Andrej Logar 5.058 9. 'kandidat Jože Milavec 5.082 10. kandidat Metka Rupnik 5.050 11. kandidat Janez Slabe 5.074 12. kandidat Viktor šen 5.061 13. kandidat Tilka Truden 5.059 14. kandidat Jože Urbančič 5.068 15. kandidat Radomir Živojinovid 5.008 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek, o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Logatec Tajnik Predsednik Milka Kunc, dipl. iur. 1. r. Anton Plut, dipl. iur. 1. r. MOZIRJE 726. Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje je na svoji redni seji dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP o povišanju preživnin 1 Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4% — do konca februarja lS85 se povečajo za 72,8 % — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 % — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6% — do konca maja 1985 se povečajo za 52,9% — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3% — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7% — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 % — do konca septembra 1985 se povečajo za 26.5 % — do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9% — do kpnca novembra 1985 se povečajo za 13,2% — do konca decembra 1985 se povečajo za 6,6 %. 2 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje Angelca Miklavc 1. r. SEVNICA 727. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS. št. 22-310/65, 7-20/70) in 122. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica 1. člen V odloku o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 7/83 in 8/85) se v prvem členu višina turistične takse pod a »•40 din« nadomesti z »65 din« in pod b »80 din« nadomesti s »150 din«. 2. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. št. 423-2/86-1 Sevnica, dne 28. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 728. Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 8. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 1/84) ter 258. člen statuta občine Slovenka Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 118. seji dne 25. marca 1986 sprejel ODREDBO o plačevanju pristojbin za veterinarsko higiensko službo na območju občine Slovenska Bisirica 1. člen Pristojbine za plačevanje veterinarsko higienske službe, plačujejo organizacije združenega dela, društva, lastniki in posestniki živali po naslednjih tarifah: din — za goveda, konje, mezge in mule 450,00 — za žrebeta, osle in teleta do 120 kg 350,00 — za prašiče nad 50 kg 150,00 — za prašiče do 50 kg ter koze in ovce 200,00 — za jagneta in kozliče do 3 mesecev starosti 50.00 — za perutnino 0,60 — za kunce 4,00 — za ribe po kg 4,00 — za pse 450,00 — za obvezne veterinarsko sanitarne preglede 450,00 2. člen Lastniki psov vodičev, službenih psov UNZ, psov gorskih reševalcev in lastniki psov čuvajev, ki prejemajo družbeno pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvo ali varstven: dodatek skupnosti za pokojnin-ko in invalidsko zavarovanje, so ob predložitvi potrdila o nakazilu pomoči ali varstvenega dodatka oproščeni plačila tarife za psa po tej odredbi. 3. člen Denarna sredstva določena v 1 členu se plačajo kot dodatna pristojbina ob izdaji zdravstvenega spriče- vala oziroma potrdila o pregledu pošiljke za vsako žival v prometu in ob registraciji in obveznem cepljenju psov proti steklini ter bodo služila za pokrivanje stroškov dejavnosti veterinarsko higienske službe. 4. člen Tarife za storitve iz 1. člena te odredbe pobirajo in obračunavajo: 1. Občinski upravni organi, ki izdajajo zdravstvena spričevala — živinske potne liste za živali 2. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, PE Slovenska Bistrica za pse ob registraciji in obveznem cepljenju proti steklini ter ob pregledu pošiljke. Zbrana sredstva po tej odredbi se odvajajo na račun Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, PE Slovenska Bistrica. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o plačevanju pristojbin za veterinarsko higiensko službo na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 6/84). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-322-1/86 Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1986. Predsednik Izvršnega sveta SO Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. 729. Na podlagi določi! pravilnika o cenah DO Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica in 2. člena družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 je DS Komunalnega podjetja na svoji seji dne 18. marca 1986 dal pobudo za oblikovanje cen, odbor za plan in finance je na svoji razširjeni seji dne 21 marca 1986 po pooblastilu skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost sprejel SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev 1. člen V občini Slovenska Bistrica znašajo cene za nekatere komunalne storitve kot sledi: din 1. Cena vode za gospodinjstvo z vsemi prispevki znaša za m3 65 2. Cena vode za gospodarstvo In ostale 3. Stevnina za gospodinjstvo mesečno po števcu ISO — ostali po dejanskih stroških 4. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje — oči stanovanjskih hiš 60.000 — ostalih objektov 1 Ht tod investicijske vrednosti gradbenih del) 5. Kanalščina za gospodinjstvo m3 porabljene vode 9 (plačujejo samo koristniki javne kanalizacije) — kanalščina za gospodarstvo in ostali za ■3 porabljene vode 20 6. Prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje — od stanovanjskih hiš 20.000 — od drugih objektov (od investicijske vrednosti gradbenih del) 0,5 H* 7. Prispevek za vzdrževanje odlagališča od- padkov po m3 manipulativnih površin za gospodinjstvo 10/m2 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati cene nekaterih komunalnih storitev v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 10/85), 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986. Slovenska Bistrica, dne 26. marca 1986. Komunalno podjetje Slovenska Bistrica predsednik DS Vera Greli 1. r. Šmarje pri jelšah 730. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št. 24/79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. marca 1986 sprejela SKLEP o sestavi občinskih komitejev 1. Sen S tem sklepom se določa: število članov občinskih komitejev, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komiteje ter število članov komitejev, ki jih imenuje izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 8. Sen Komite za družbeno planiranje in .gospodarstvo sestavlja predsednik in osem članov. V komite delegirajo po enega člana: — komite za urejanje prostora in varstvo okolja, — SIS družbenih dejavnosti, — samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje, — organizacije združenega dela s področja kmetijstva, — organizacije združenega dela s področja industrije, — organizacije združenega dela s področja turizma, gostinstva^ obrti in trgovine, — obrtno združenje. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana. 3. člen Komite za urejanje prostora in varstvo okolja sestavlja predsednik in osem članov. V korpite delegirajo po enega člana: — komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, — samoupravna stanovanjska skupnost, — organizacije združenega dela s področja komu- beništva, —čorganizacije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti, — temeljna vodna skupnost in samoupravna cest-no-komunalna interesna skupnost, — Razvojni center Celje, — Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana. , 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komiteje delegirali upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni komite s tem sklepom določeno število članov. 5. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, za katero je ustanovljen komite, zagotavljajo upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter izvršni svet prek svojih predstavnikov v komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja. 6. Sen Predsednik komiteja obvezno povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko, glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, prispevajo k reševanju vprašanja iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati. 7. člen Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa: — analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, — odloke in druge splošne akte, ki jih predlaga izvršnemu svetu skupščine občine Šmarje pri Jelšah ali neposredno Skupščini občine Šmarje pri Jelšah, — splošne akte, ki jih sam izdaja, — mnenje in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja ter — opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti. 8. člen Komite sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način svojega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizicijami družene-ga dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu. 9. člen Korzačne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o sestavi občinskih komitejev (Uradni list SRS, št. l;i/82). 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 021-3/86-1 Šmarje pri Jelšah, dne 19. marca 1986. Predsenik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbck, inž. 1. r. 731. Na podlagi 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 7., 8., 117., 118. in 125. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 215. člena statuta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pr: Jelšah na svoji skupni seji dne 12. marca 1986 sprejela ODLOČBO o ustanovitvi podružnic.osnovne šole Ratanska vas I Ustanovi se podružnična osnovna šola Ratanska vas. II Ime ustanovitelja: Skupščina občine Šmarje pri Jelšah. Ime, pod katerim bo podružnična osnovna šola v Ratanski vasi opravljala svoje dejavnosti se glasi: VIO TOZD Osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina n. sol. o. — Podružnica Ratanska vas. Podružnica Ratanska vas bo opravljala dejavnost, ki jo posebej opredeljuje zakon o osnovni šoli. III Šolski okoliš podružnice Ratanska vas obsega: Ulice: Celjska cesta, Cesta na Boč, Cesta na Belle-wue. Gozdna ulica, Ivanov hrib, Lovska ulica. Ob progi, Partizanska cesta. Pod Bellev/uem, Na trati, Prešernova ulica, Prvomajska ulica. Spodnja cesta, Stritarjeva ulica, Šlandrova ulica, Ul. Kozjanskega odreda, Zdraviliški trg, Zibernik, Župančičeva ulica in Tržaški hrib. Zaselki: Tekačevo, Ratanska vas, Gradiški del, Zgornje Negonje, Sp. Negonje, Irje, Velike Rodne, Cerovec, Zgornje Sečovo in Ločen dol. IV Del šolskega okoliša podružnične osnovne šole Ratanska vas in osnovne šole Boris Kidrič Rogaška Slatina je odvisen od skupnega števila vpisanih učencev v oddelkih v obeh šolah ter od predpisanih normativov za izvajanje šolskega pouka. Iz šolskega okoliša podružnične šole Ratanska vas se učenci usmerijo v osnovno šolo Boris Kidrič po naslednjem vrstnem reau: Zdraviliški trg. Partizanska ulica, Tržaški hrib, Ivanov hrib, Stritarjeva ulica (do transformatorja). Pod Belle\vuem in Cesta na Bellevvue. Vsako morebitno odstopanje od določitve šolskega okoliša iz prejšnjih dveh odstavkov je možno le po predhodnem dogovoru na svetu staršev oziroma s starši učencev razrednih skupnosti. v Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem iistu^RS. Št. 61-2/86-1 Šmarje pri Jelšah, dne 19. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Birnbek, inž. 1. r. 732. Na podlagi 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 7., 8., 117., 118. in 125. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 215. člena statuta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na svoji skupni seji dne 12. marca 1986 sprejela ODLOČBO o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šele Boris Kidrič Rogaška Slatina I S to odločbo se spreminja 3. člen odločbe o ustanovitvi osnovne šole Rogaška Slatina z dne 12. 9. 1962 in 6. 6. 1978, ki določa šolski okoliš te osnovne šole. Vsa ostala določila odločbe ostanejo nespremenjena. n Šolski okoliš VIO TOZD Osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina obsega: Ulice: Aškerčeva, Brestovčka, Cankarjeva, Cesta padlih aktivistov, Cvetlični hrib, Izletniška, Janina, Kajuhova, Kidričeva, Kot, Knežec, Krpanova, Kvedrova, Lastine, Levstikova, Mladinska, Na livadi. Sončna, Sotelska, Steklarska, Strma, Tavčarjeva, Ul. K ozara, Ul. XIV. divizije, Ul. talcev, Vid Ivanuševa in Zlatorogova. Zaselki: Tržišče, Rja vica, Nimno, Rajnkovec, Pristavca, Vinec, Kamence, Ceste, Brestovec, Prnek, Bitole Rodne, Sp. Sečovo, Tuncovec, Gabrovce, Plat in Topole. m Del šolskega okoliša podružnične osnovne šole Ratanska vas in osnovne šole Boris Kidrič Rogaška Slatina je odvisen od skupnega števila vpisanih učencev v oddelkih v obeh šolah ter od predpisanih normati-vov za izvajanje šolskega pouka. Iz šolskega okoliša osnovne šole. Boris Kidrič se pcešotajo učenci v podružnično osnovno šolo Ratanska vas po naslednjem vrstnem redu: Ul Kozara, Strma ulica. Cvetlični hrib, Kidričeva cesta do železniškega prehoda, Tavčarjeva c., Kidričeva c. do št. 26, UL XIV. divizije do št. 34 in Zlatorogova. Vsako morebitno odstopanje od določitve šolskega okoliša iz prejšnjih dveh odstavkov je možno le po predhodnem dogovoru na svetu staršev oziroma s starši učencev razrednih skupnosti. IV Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / St 61-4/86-1 Šmarje pri Jelšah, dne 19. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek, inž. 1. r. TREBNJE 733. SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Šentlovrenc 1. člen Na območju krajevne skupnosti šentlovrenc se uvede krajevni samoprispevek v denarju, ki se bo uporabil za izvajanje naslednjega programa: 1. sofinanciranje telefonskega omrežja v KS; 2. položitev zaporne plasti asfalta v vasi Martinja vas, Vrhovo, Mačji ded, Dolga njiva, Mali Videm, Žabjek in Šentlovrenc; 3. asfaltiranje ceste proti Kukemberku; 4. sofinanciranje vodovoda Veliki Videm; 5. asfaltiranje priključkov Dolnje Praproče in Gornje Prapseče; 6. rekonstrukcija ceste Martinja vas proti Medvedjeku in Mačji dol—Primskovo (do meje KS); 7. sofinanciranje ureditve ogrevanja v šoli; 8. ureditev prostorov za potrebe KS; 9. napeljava javne razsvetljave; 10. ureditev pokopališča in mrliške veže; 11. ureditev smetišča. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje 5 let in sicer od 1. maja 1986 do 30. aprila 1991. 3. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom v 48,000.000 din predvideni višini se bo uporabljala za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori krajanov in je sestavni del tega sklepa. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šentlovrenc in sicer: 1. vsi zaposleni krajani od neto osebnih dohod-ko\T, od katerih se plačujejo prispevki iz OD po stopnji 3 °/o mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek; 2. vsi zavezanci za davek od kmetiske dejavnosti v višini 3 % od katastrskega dohodka, razen tistih, katerih katastrski dohodek ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, pa jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. vsi zavezanci, ki jim je odmerjeni davek od gospodarske, negospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 3 °/i od neto osebnega dohodka po odbitkih davkov in prispevkov; 4. vsi upokojenci po stopnji 3 °/o od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek, 5. zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek v višini 5 %> od odmerjenega davka. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, invalidskega dodatka, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. 6. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in izplačuje ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije in skupnosti oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavezancem iz 2., 3. ir. 5. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek uprava za družbene prihodke občine Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonih o davkih občanov. 7. člen Samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka — Krajevna skupnost Sentlovrenc št. 52120-645-52118. 8. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti do samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 9. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka bo kontrolirala SDK, uprava za družbene prihodke občine Trebnje in svet krajevne skupnosti Sentlovrenc. 10. člen Svet krajevne skupnosti Sentlovrenc bo ob vsakoletnem zaključnem računu javno objavil podatke o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1 4. 1986 dalje do izteka samoprispevka! Sentlovrenc, dne 18. marca 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sentlovrenc Jože Golob 1. r. 734. POROČILO o izidu referenduma za uvedbe krajevnega samoprispevka dne 16. marca 1986 Na podlagi 2. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), statuta krajevne skupnosti Sentlovrenc in sklepov sprejetih na zborih KS krajanov ter sklepa skupščine KS Sentlovrenc dne 8. februarja 1086 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sentlovrenc v denarju, ki se bo uporabljal za izvajanje naslednjega programa: za sofinanciranje telefonskega omrežja v KS, položitev zapornih plasti v KS, asfaltiranje ceste proti Kukemberku. sofinanciranje vodovoda Veliki Videm, za asfaltiranje priključkov Dolnje in Gornje Prapreče, rekonstrukcija cest Mačji dol—Primskovo. Martinja vas—Medvedjek, sofinanciranje ogrevanja v šoli, ureditev prostorov za potrebe KS, napeljava javne razsvetljave, ureditev pokopališča in mrliške veže. Na območju KS Sentlovrenc so bila 3 glasovalna mesta. Volilna komisija je ugotovila, da so bila glasovalna mesta odprta od 7. do 19. ure. Izid referenduma je naslednji: — v volilni imenik je bila vpisanih 505, od teh je glasovalo 446 ali 84,8 % volilnih upravičencev, — za samoprispevek je glasovalo 303 volilnih upravičencev ali 61,1 %, — proti je glasovalo 134 volilnih upravičencev ali 27 "/o, — neveljavnih glasovnic je bilo 9 ali 1,8 %>, — glasovanja se ni udeležilo 89 ali 7,8 %>. Referendum je uspešen, ker se je glasovanja udeležilo 446 in je od teh glasovalo ZA krajevni samoprispevek 61,1 »/o od vseh volilnih upravičencev. Sentlovrenc, dne 16. marca 1986. Volilna komisija KS Sentlovrenc Tajnik Predsednik Majda Golob 1. r. Alojz Rcpovž 1. r. Član Franc Slak L c. VRHNIKA 735. Na podlagi 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 55. člena statuta krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo je skupščina krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo na seji dne 26. marca 1986 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo 1. člen Zatobmočje krajevne skupnosti Drenov grič —Lesno brdo se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 16. marca 1986 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje naslednjih nalog: 1. dokončanje in razširitev pokopališča v Ligojni in izgradnja oziroma dokončanje pokopališča na Lesnem brdu; 2. adaptacija gasilskega doma — Doma krajanov; 3. ureditev avtobusnih postajališč; 4. izgradnja javne razsvetljave; 5. rekonstrukcija in asfaltiranje cest; 6. dokončanje izgradnje športnega parka. Skupna vrednost programa znaša 30,000.000 din. S samoprispevkom bo zbrano 22,500.000 din, manjkajoča srddstve pa bodo zagotovljena tako, kot je razvidno iz Samoupravnega sporazuma o' temeljih plana Krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo za obdobje 1986—1990. 2. člen Krajevni samoprispevek je uveden za dobo 5 let In sicer od 1. 7. 1986 do 30. 0. 1991. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo po stopnji 1,5 "/o od naslednjih osnov: 1. delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka 2. občani, ki prejemajo pokojnino 3. delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni, ali kot postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot: — glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja — postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu od dejavnosti v istem letu 5. delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu od katerih se plačuje davek po odbitku, ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Nc glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 “/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 4. člen Plačevanje krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno varstveno pomoč, priznavalnino, invalidnino in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarno nadomestilo za telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo, pokojnine ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov od štipendij ter od nagrad učencem in študentom na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Samoprispevka tudi ne plačujejo delavci, katerih osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca 5. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebni račun številka 50110-842-060-0500822 krajevni samoprispevek KS Drenov grič — Lesno brdo pri SDK Vrhnika. 6. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročal skupščini KS is zboru krajanov. 7 7. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s svojimi pristojnostmi SDK Vrhnika in uprava za družbene prihodke občine Vrhnika. 8. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in odtegujejo izplačevalci, zavezancem od kmetijske, obrtne in poklicne dejavnosti pa občinska uprava za družbene prihodke Vrhnika. >■ 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, bo samoprispevek izterjan po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1986 dalje. Drenov grič, dne 26. marca 1986. Predsenik skupščine KS Drenov grič — Lesno brdo Anton Jereb 1. r. 736. „ POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo, ki je bil 16. marca 1986 Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo s sklepom o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 7/86). Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih rezultatov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 559 v volilne imenike vpisanih volilnih upravičencev glasovalo 507 upravičencev, od teh je glasovalo »ZA« uvedbo samoprispevka 377 volilcev. »PROTI« 121 volilcev. neveljavnih je bilo 9 glasovnic, 17 volilcev se ni moglo udeležiti glasovanja iz razlogov navedenih v 21. členu zakona o referendumu. Na podlagi navedenega izida glasovanja, volilea komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka. Drenov grič, dne 17. marca 1986. Tajnik Predsenik Marija Oblak 1. r. Srečko Dular 1. r. Član Alojz Dolenc L r. ŽALEC 737. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, St. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejele ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1985 738. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 sprejela 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — prihodke — odhodke — presežek prihodkov nad odhodki din 497.418.988.97 485.972.282.97 11,446.706,00 8.765.438.00 1,409 500.00 7.355.938.00 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 11 446.706 din se prenese v proračun za leto 1986 s tem, da se bodo sredstva v znesku 9,485.219 din, ki so bila po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1985 izločena, poračunala v prihodkih proračuna za leto 1986 z odstopljenim delom posebnega republiškega prometnega davka. Preostali del presežka prihodkov nad odhodki v znesku 1,961.487 din se nameni za delo upravnih or ganov in druge splošne družbene potrebe. ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1986 1. člen S proračunom občine Žalec za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Žalec v letu 1986. 2. člen din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 715,662.000 od tega — za razporeditev po posebnem delu proračuna 715.300.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2,362.000 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen ’ Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 °/o Izloča v sredstva rezerve občine Žalec. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z odlokom ati s posebnim aktom Skupščine občine Žalec ali njenega izvršnega sveta drugače določeno. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv' v znesku 7,355.938 din se prenese v sredstva rezerv za leto 1986. 5. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1985 je sestavni del tega odloka. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prvega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem listu SRS. St. 400-2^86-2 Žalec, dne 17. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 6. Sen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo vt občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 7. iSen Ge se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo, na podlagi programa, ki ga potrdi izvršni svet. 8. Sen Ce se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz »tekoče proračunske reserve« na podlagi programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Ce se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v »tekočo proračunsko rezervo«. 9. člen Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene za katere' so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. M. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 11. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 12. člen Prihodke od nadomestila za delo pri pobiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprave za družbene prihodke, lahko upravni organ uporablja za modernizacijo dela v upravi. 13. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1986, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za te namene zagotovljena v posebnem delu občinskega proračuna na postavki »amortizacija«. 14. člen Uporabniki so dolžni komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj predložiti predračune in finančne načrte za leto 1986 ter zaključni račun za leto 1985 najpozneje do 15. aprila 1986. Upravni organi so dolžni v predračunu oziroma finančnem načrtu posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka. 15 15. Sen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezerv in sredstev posebne partije žiro računa proračuna za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki proračuna neenakomerno pritekajo — o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve — o spremembi namena in višine sredstev za redno dejavnost in posebne namene. M. Sen Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna. 17. Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. St. 400-1/86-2 Žalec, dne 27. marca 198(f. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 739. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1886 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv uvaja ta odlok v letu 1986 prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,15. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se skladno s programom usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za — osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega. — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu In porabi hrane v občini Žalec. Ta sredstva se uporabljajo za potrebe rezerv, kritje tnanipulativnih stroškov ter stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja zalog v skladu s srednjeročnim programom oblikovanja blagovnih rezerv občine Žalec. Namensko porabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Žalec. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupaj z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, šh 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje. St. 402-9/85-3/4 Žalec, dne 27. marca 1986. . . Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 740. Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 15/80, 1/82 in 42/35) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 1. člen Ta odlok določa način zagotavljanja in usmerjanja sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Žalec v letu 1986, skladno z opredelitvami družbenega plima občine Žalec za obdobje 1986—1990. 2. člen Pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje je zadeva posebnega družbenega Domena. 3. ^len žit zagotovitev sredstev za namene \j 1. člena tega od'oka se pnspevek odvija ■» osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,9 d/|). 4. člen Sredstva iz 3. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Žalec. 5. člen Sredstva iz 3. in 4. člena odloka se smejo uporabljati le za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa za: — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — delovanje kmetijske pospeševalne službe in — pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih. Osnova za obračunavanje in plačevanja prispevka iz 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. 6. člen Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 7. člen Ta odlok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje. St. 402-8/85-3/4 Žalec, dne 27. marca 1986. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 741. Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji zg izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 174. člena statutp otičine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/7P. 0/80, 14/80, 16/80, 1/89 in 42/85), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1986 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni L Ben Ta odlok določa odstotek od poprečne gradbene oeme, ki »e je oblikovala v preteklem leta na m3 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območja občine Žalec. l Ban Poprečna gradbena cena za en m* stanovanjske površine in odstotek od te cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja na območju občine Žalec. 8. Sen Poprečna gradbena cena za en m3 stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča maša 86.125 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče maša 0,8 odstotka od poprečne gradbene cene za en m2 stanovanjske površine. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni (Uradni Ust SRS, št. 6/85). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1988 dalje. St. 38-1/86 Žalec, dne 27. marca 1686. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. 742. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27. člen statuta krajevne skupnosti Griže je skupščina KS Griže na seji dne 25. marca 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območja KS Griže 1. člen Za območje KS Griže, za vasi Griže, Migojnice, Pongrac in Zabukovica od št. 1 do številke 137 se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo prizidka osnovne šole Griže, za modernizacijo in vzdrževanje cest, za komunalne potrebe in za vzdrževanje objektov v upravljanju društev. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1986 do 30. junija 1991. 3. Ben Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 300,730.000 din. S samoprispevkom bo zbranih 81,000.000 din. S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila: — 30 */» za gradnjo prizidka OS Griže — 30 "/o za modernizacijo in vzdrževanje cest — 35 % za komunalne potrebe — 5 */• za vzdrževanje objektov v upravljanju društev. Način zagotavljanja in razporejanja sredstev je razviden iz programa krajevnega samoprispevka, ki je sestavni del tega sklepa. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Griže in obrtniki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti v KS Griže ne glede na kraj njihovega stanovanja. Stopnje samoprispevka znašajo: —• po stopnji 1,5 8/o od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, po pogodbah o delu in od avtorskih honorarjev — po stopnji 6,75 % od pokojnin — po stopnji 5 % delovni ljudje in občani lastniki zemljišč od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa — po stopnji 2 •/« od pavšalno odmerjnega letnega zneska davka delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek od te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku — po stopnji 2 °/o od ostanka čistega dohodka, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali tudi lastniki nepremičnin v KS (stanovanjske hiše, počitniške hišice in zemljišča), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Griže letno v višini 20% od povprečnega mesečnega neto OD v SRS v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in to: — prvo polovico do 30. julija — drugo polovico do 31. decembra Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Griže. 6. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od prejemkov in socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zne- ska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 7. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 8. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju krajevne skupnosti Griže, veljajo določila 4. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju krajevne skupnosti Griže (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče), ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Griže, veljajo določila 5. člena tega sklepa. 9. člen Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, zaposleni občani, starejši od 15. leta in lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Griže (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče). 10. člen Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo 11. maja 1986 od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih dviuči svet krajevne skupnosti Griže, ^vede ga volilna komisija krajevne skupnosti skladno z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine, družbenopolitičnih skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komis1 :a 11. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani ter zavezanc i iz 5 člena tega sklepa neposredno ter tajno in to z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Griže GLASOVNICA Na referendumu dne 11. 5. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let od 1. julija 1986 do 30. junija 1991 za območje krajevne skupnosti Griže za financiranje prizidka osnovne šole Griže, za modernizacijo in vzdrževanje cest, za komunalne potrebe, za vzdrževanje objektov v upravljanju društev po programu, ki ga je sprejela skupščina KS Griže glasujem »ZA« »-PROTI« Glasujte tako. ds obkrožite za, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 12. člen Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavita v Uradnem listu SRS. 13. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka ter za pravilno in namensko porabo zbranih sredstev po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Griže. O zbranih m porabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti Griže in zboru občanov enkrat letno. M. člen Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevanjih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in uprava za- družbene prihodke občine Žalec. Plačilo zavezancev iz 5. člena tega sklepa pa svet krajevne skupnosti Griže. 15. člen Skupščina krajevne skupnosti Griže sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina glasovalnih upravičencev na referendumu glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. 16. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Program krajevnega samoprispevka se objavi na krajevno običajen način. Griž.e, dne 23. marca 1986. Predsednik skupščine KS Griže Franc Jcžovnik 1. r. POPRAVEK V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-609/86 z dne 31. marca 1986 se uvodni stavek 4. člena pravilno glasi: »Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Grosuplje in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Grosuplje stanovanjske ali počitniške hiše in nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Grosuplje in sicer:«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju, objavljenem v Uradnem listu, SRS, št. 10-578/86 z dne 21. marca 1986, se 16. alinea 3. člena pravilno glasi: »16. AUREA — obrat Gorica pri Slhmlci, Aero — obrat Loka pri Žusmu« Sekretar Skupščine občine * Šentjur pri Celju Miran Koren 1. r. VSBBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 657. Zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v letu 1986 1187 658. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o or-ganizaciij in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1187 659. Stališča In sklepi o uresničevanju zakonodajne politike v SR Sloveniji 1188 663. Odlok o dopolnitvi odloka o sestavi republiških komitejev 1191 661. Odlok o sprejemu predloga dogovora o zagotavlja- nju dela sredstev za financiranje izdelave študije za projekte Plavega plana in programa prioritetnih akcij Mediteranskega akcijskega plana programa Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP) 1191 662. Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1SS5 in e vrettri ugotovljenih presedteov prihodkov nad odhodki 1191 663. Odlok o potrditvi finančnega načrta prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za teto 1586 1X92 666» Odlok 9 fnMBBOvanju čteensv svete Keonedtoe bssafca Slovesdje EWE Stran iz 9. in IS. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1211 677. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o načinu izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o osnovah za odmero pravic in obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovance — kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek 1213 678. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje 1214 679. Sklep o določitvi enkratnega letnega zneska za rekreacijo v letu 1986 1214 680. Sklep o določitvi del pri kontroli letenja, ki se štejejo s povečanim trajanjem in o stopnji povečanja 1214 681. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 1215 682. Sklep o višini dodatka za pomoč fat postrežbo 1216 683. Sklep o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem vaistvu kmetov 1216 684. Spremembe in dopolnitve pravilnika o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav 1217 685. Sklep o Izvolitvi predsednikov arbitražnih senatov arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav 1217 ORGAm IN ORGANIZACIJE V OBČINI PRKDSEOSTVO SR SLOVENIJE 6*3. Odlok o peeniteatiavl obsojene ooclse X$93 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 66$. Dogurvor e tts&lalrvaajn dsočare pelSt&c* $a obdobje im—ms nss REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 6S7. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu aprilu, maju in juniju 1986 1200 668-. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za januar 1935 1200 669. Pravilnik o vodenju in vzdrževanju registra obratovalnic v občini in enotnega registra obratovalnic za SR Slovenije 1206 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 67$. Razglas kandidature za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenile in Bste kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije 1298 671. Razglas liste kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije 1208 672, Razglas liste kandidatov za delegaje v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 1209 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE o73. Odločba o razveljavitvi določbe 10. točke 25. člena pravilnika o osnovah in merilih za osebne dohodke ter drugih prejemkov DO TVT »Boris Kidrič-« Maribor, TOZD Kontrola kakovosti 1210 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 674. Sklep o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1985 1211 675. Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninske- ga in invalidskega zavarovanca v SR Sloveniji za leto 1986 1211 G76. Sklep o načinu Izvajanja pokojninskega in Invalidskega zavarovanji, in osnovah za odmero pravic in za obračunavanje In plačevanje prispevkov za pokojninsko In invalidsko zavarovanje za zavarovance 686. Dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za lete 1386 12T7 687. Odlok o proračuna mesta Ljubljane za leto 1386 1221 688. Odlok o višini turistične takse za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane 1223 683. Sklep o soglasju k statutu Mestne zdravstvene skupnosti (Ljubljana) 1223 690. Sklep o soglasju k statusnim spremembam Doma učenk delovne organizacije Srednje zdravstvene šole (Ljubljana) 1223 691. Sklep o soglasju k statutu Lutkovnega gledališča v Ljubljani 1223 652. Razglas kandidatne liste za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljana 122^ 693. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1986 1224 694. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Celje 1226 695. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Celje 1226 696. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Pokopališče ob Mirni poti (Celje) 1226 697. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- zidalnem načrtu Dolgo polje I tn CRC Golovec (Celje) 1227 698. Odlok o spremembah :n dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje II (Celje) 1228 699. Odlok o sprejetju sprememb In dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarske cone« v Celju 1229 700. Odlok o spremembi območij naselij Celje, Dobrava in in Lo kr o v ec 'Celje) 1230 701. Odlok o določitvi novih ulic in spremembi nekaterih 'dosedanjih v naselju Celju 1230 702. 702. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Celje 1231 703. Sklep o višini prispevkov za požarno varnost ▼ občini Celje 1235 704. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Cerknica! 1235 705. Poročilo občinske volilne komisije o Izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknioa 1238 706. Sklep o valorizaciji cen geodetskim storitvam v občini Idrija 1233 707. Odredba o- pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje 1239 708. Sklep o cen ib geodetskih storitev (Kočevje) 1240 709. Poročilo o i^idu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Laško 1240 Stran 7*0. Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno pri Litiji 1241 711. Poročilo o izidu glasovanja c izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad 1242 712. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konferen- ce delegacij oziroma delegacije delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 1242 713. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 1243 714. Odlok o spremembi odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo (Moste-Polje) 1243 715. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v os- novni šoli *»Jože Moškrič« Ljubljana, Jarška 34 (Moste-Polje) 1245 716. Odlok o delovnih telesih Skupščine občine Ljubljana Šiška 1247 717. Odlo c o določitvi števila delegatov ki jih konferen- ce delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skup^ine občine Ljubljana Siska 1249 718. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine LjubPana Šišku 1250 719. Odlok o priznanjih In nagradah občine Ljubljana Vič-Rudnlk 1250 720. Odlok o delegiranju delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije (Vič-Rud-nik) 1251 721. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 1252 722. sklep o pienchanju začasnega ukrepa družbene- ga varstv'’ v DO Projektivno pod »eU^ Fmoeapro-jekt Ljubljana, Tržaška cesta 4 (Vič-Rudnik) 1233 723. Odlok <• proračunu občine Logatec za leto 1986 1253 724. Odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Logatec l25* 725. Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec 1256 726. Sklep o povišanju preživnin (Mozirje) 1256 Stran 787. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica 125« 728. Odredba o n 7 če v n ju prstojbin za veterinarsko higiensko službo na območju občine Slovenska Bistrica 1257 729. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Slovenska Bistrica) 1257 730. Sklep o sestavi občinskih kemitejev (Šmarje pri Jelšah) 1258 731. Odločba o ustanovitvi podružnične osnovne šole Ratanska vas f mar je pr. Jelšah) 1259 732. Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi osnovne šole Boris Kidrič Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah) 1259 733. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v de- narju na območju krajevne skupnosti Sentlovrenc (Trebnje) 1260 734. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 16. marca 1986 ((Trebnje) 1261 735. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesno brdo 1261 (Vrhnika) 1261 736. Poročile n Izidu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka na območju krajevne skupnosti Drenov grič—Lesn brdo, ki je bil 16. marca 1986 (Vrhnike) 1261 737. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1985 1262 738. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1986 1263 739. Qd?ok o zagotavljanju sredifov za občinske blagovne rezerve v letu 1986 -Žalec) 1264 740. Odlok j zagotavljanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v* letu 1386 (Žalec) 1265 741. Odlok o poprečni gradbeni ceni (Žalec) 1265 742. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Griže (Žalec) 1266 — Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grosuplje 1267 -r- Popravek atlioka c delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju 1267 — veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih, L in II. knjiga (1984), III. knjiga (1986) To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige -Obligacijska razmerja- — komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 V novem velikem komentarju sc sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne oublikacue (Obligacijska razmerja iz 1. 1978 Obligacije iz l. 1976 in Kontrakti m reparacije iz i 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature. kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih V tem novem komentarju je avtor prof dr Stojan Cigoj predvsem žele! dati prerez današnjega ’-ta-nja jugoslovanskega obligadjsko-pravnega sistema kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava. Vsaka pomembnejša obligatijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerjih in pravo združenega dela V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago. ki jo dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judikature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kake se razvija domača in primerjalna sodna praksa. Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarpo kazalo bc za vse štiri knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bc tudi popis literature Za lažjo orientacije pa ima vsaka knjiga vsebinske kazalo tiste snovi ki se obravnava v njej Prve tri knjige, ki obsegajo 2.112 strani so že izšle, zadnja pa izide spomladi 1986 Knjige so trdo vezane. Cena je za sedaj določena le za prve tri knjige in kolikor jih boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje. Delo je bilo leta 1985 nagrajeno z Nagrado Uradnega lista SFRJ za najboljše delo s področja pravnih znanosti. — prva knjiga: 2.500 din 012467 — druga knjiga: 2.200 din 012475 — tretja knjiga: 5.500 din 013005 CZ URADNI UST SRS Izdaja Časopisni -uvod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Pete* Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina ra leto 1986 iseo din, inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva IS — Poštni predal 378/vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po sutenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85